li Lelo X v 1 rr>*nin6 ?,a Ljubljansko za pokrajino: letno 100 lir (za ;r- inozemstvo 110 Ur), za V* 6" , če so jih oddali javni uradi ali zasebni uradi, ki služijo javnosti. Denarne pošiljke, namenjene izven mestnega področja, so dovoljene tudi nadalje. Pri vseh pošiljkah, namenjenih izven mestnega področja, je treba računati z morebitnimi velikimi zamudami. Telefonski razgovori s kraji izven mestnega področja še niso dovoljeni. Razpored zasedanja davčnega odbora od 20. septembra do 2. oktobra 20. septembra: moda, špedicija; 21. septembra: sadje, zelenjava, deželni pridelki, perutnina, ribe, konji, živina, mlekarne; septembra: športne trgovine, ehnični predmeti, stroji — vozila; 23. septembra: cvetlice, vrtnarji, e arinarji, barve, olje, keramika, bencin, trafike; 24. septembra: les, kurivo, suha . .. ’ vazne trgovine, obrtna podjetja; 1 25. septembra: drogerije, sanitetni material, informacijske pisarne, parfumi — kozmetika, carinski posredniki, borzni senzali; 2. oktobra: alkoholne pijače, so-davičarji, delikatese, kavarne — hoteli, kino. Člane davčnega odbora, ki bodo uavedene dneve zastopali interese vgovcev pred davčnim odborom, Javi interesentom pisarna Združe-nJa trgovcev v Ljubljani. Povečan/e bombažnih nasadov Vpisovanje v trgovsko strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev v Ljubljani bo za vse tri razrede v dneh od , Q° , septembra, vsakokrat od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure v pisarni Združenja trgovcev. Poznejši vpis učenca (ke) se uiore izvršiti le v izjemnih in upravičenih primerih, a to le do oktobra t. 1. . Novinci morajo biti stari 14 let 111 ®orajo predložiti pri vpisu zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniško potrdilo. Za sPrejem v šolo mora imeti vsak bujrnanj tri razrede srednje ali uščanske šole, ali pa 4 razrede ^lsJe narodne šole. Učenci z manj-80 Predizobrazbo bodo sprejeti le Primeru zadostnega prostora, ‘enci z dovršeno srednjo ali mersko šolo imajo prednost, da Ker je Evropa še nadalje navezana glede tekstilnih surovin na lastne surovinske vire, je naravno, da se v vseh evropskih državah, ki imajo za gojitev bombaža ugodno klimo, pridelovanje bombaža vedno bolj pospešuje. Ker prinaša gojitev bombaža tudi kmetovalcu lep dobiček, so se kmetje radi oprijeli gojitve bombaža. O gojitvi bombaža v posameznih evropskih državah so naslednja poročila: Na Bolgarskem je na pobudo vlade gojitev bombaža v zadnjih letih zelo napredovala. Površina z bombažem zasajene zemlje se je povečala od 50.000 ha v 1. 1939. na 76.500 ha v 1. 1942. Ker znaša letna potreba na glavo prebivalca približno 3 kg, bi bilo na leto potrebno približno 250.000 stotov bombaža, ki bi se mogel pridelati na 100.000 hektarjih. Samopre-skrbe z bombažem Bolgarska torej še ni dosegla. Bolgarska vlada pa si tudi prizadeva, da bi se dvignil hektarski donos in da bi se zagotovila oddaja bombaža kmetovalcev. , Natančno so se določile količine bombaža, ki jih mora oddati vsak gojitelj bombaža. Ves bombaž se mora oddati žitni centrali. Ti strogi predpisi so bili potrebni, ker so kmetovalci zadrževali bombaž, in sicer v glavnem zaradi tega, ker niso mogli dobiti zadosti bombažnih izdelkov. Da bi kmetovalci raje oddajali bombaž, so bile cene za surovi bombaž znatno zvišane, kakor kaže naslednja tabela: 1943 1942 1941 levov za kg visokoplemenske vrste 120 70 43 polnovredni bombaž 100 64 40 manjvredne vrste 70 48 28 Cene so se torej več ko podvojile. Kljub zvišanim cenam pa je odvisna oddajna pripravljenost kmetovalca predvsem od tega, če bo sam zadostno oskrbljen z bombažnimi izdelki. Kako veliko zemlje je bilo letos obdelane z bombažem, še ni znano, računajo pa, da se je površina 'z bombažem zasajene zemlje letos znova povečala. Žetveni izgledi se označujejo kot dobri. Bombažna industrija Bolgarske je v zadnjih desetih letih močno napredovala in more predelati ne samo ves domači bombaž, temveč je predelala tudi mnogo turškega bombaža. V Grčiji se je površina z bombažem obdelane zemlje povečala od 68.575 ha v 1. 1938. na 79.000 hektarjev v 1. 1940. Zaradi vojnih dogodkov se je površina z bombažem zasajene zemlje po 1. 1940. najbrže zmanjšala. Odkupne cene za bombaž so se v oktobru 1942 zvišale za 100 odstotkov, poleg tega pa se je zvišala tudi premija za oddani bombaž od 30 na 60 drahem za 6ko. Oddaja vsega pridelka državi je obvezna. Del semena se prepušča pridelovalcem. V Romuniji se je povečala gojitev bombaža zlasti med vojno. lxxlo sprejeti pogojno v drugi razred. Vsak učenec plača pri vpisu 300.— lir šolnine. Novinci plačajo poleg te še 100.— ]jr vpisnine, učenci III. razredov pa 100.— lir oprostnine. ;Pouk se prične dne 11. oktobra. Podroben razpored je objavljen na šolski deski. L. 1938. se je gojil bombaž na površini 5031 ha, 1. 1942. pa že na površini 20.000 ha. Leta 1943. se je gojitev bombaža še močno povečala. Spomladi 1943 se je ustanovil poseben urad za pospeševanje, zboljšanje in kontrolo bombažne kulture. Po načrtu naj bi se z bombažem zasajena površina povečala na 100.000 ha, vendar pa je dvomljivo, če se bo to tudi v kratkem času posrečilo, ker manjka delovnih sil. Za prevzem letošnje žetve je bilo pooblaščenih 15 podjetij. V Turčiji se bombažna kultura že leta dolgo neprestano povečuje. Z bombažem zasajena ploskev se je povečala od 272.000 ha v 1. 1941. na 282.000 ha v 1. 1942. Zlasti se je gledalo v Turčiji na to, da se goje visokovredne vrste bombaža. Žetev v gospodarskem letu 1942./43. je bila tako glede kakovosti ko glede količine zelo dobra. Žetev je dala 186.895 bal, za skoraj 60.000 bal več ko prejš-nje leto. Ta količina je znatno presegala kapaciteto turških tekstilnih tovarn, ki niso bile dorasle povečani turški bombažni proizvodnji. Zato je tudi turška vlada sklenila posebne pogodbe z Bolgarsko in Madžarsko o predelovanju turškega bombaža. Te pogodbe pa so le izhod za silo, ker hoče turška vlada doseči, da bodo mogle turške tekstilne tovarne popolnoma kriti domačo potrebo na tekstilnih izdelkih. Za 1. 1943. računajo z znatnim povečanjem turškega bombažnega pridelka. Znaten del svojega bombaža Turčija izvaža. Na Madžarskem se trudijo že od 1. 1933., da bi udomačili bombaž v krajih, ki so za gojitev bombaža prikladni. Z majhnimi izjemami pa so bili vsi poskusi za gojitev bombaža zelo neugodni in po izjavi direktorja Deželne kmetijske zbornice se bodo v bodoče vsi ti poskusi opustili. Madžarska se bo torej izločila iz vrste evropskih gojiteljev bombaža. Italija je posvetila večjo pozornost gojitvi bombaža v zadnjih desetih letih. Že pred sedanjo vojno se je površina z bombažem zasajene zemlje povečala od 1500 ha v 1. 1933. na 64.500 ha v 1. 1940., v 1. 1942./43. pa celo na 90.600 ha. Namera pa je, da se ta površina jrnveča še na 250.000 ha in da bi se proizvodnja bombaža dvignila na 50.000 ton. Da bi kmetovalci v večji meri gojili bombaž, se je uvedla posebna premija v višini 50 lir za vsak stot oddanega bombaža. Tudi v Albaniji se predvideva močno povečanje bombažne kulture. Upajo, da bi mogla pridelati Albanija 25.000 ton bombaža. V bivši Jugoslaviji se je gojil bombaž v Macedoniji ter se je površina z bombažem zasajene zemlje jKjvečala od 2815 ha v 1. 1938. na 5641 ha v 1. 1940. Glavne bombažne pokrajine v Španiji so v pokrajinah Andaluzija in Cordoba. V zadnjih letih se je gojitev bombaža zelo pospeševala ter se je proizvodnja dvignila od 12.000 bal po 225 kg v 1. 1941./42. na 20.000 bal v letu 1942./43. Za leto 1943./44. je predvidena še večja gojitev bombaža. Zlasti se goji egiptski bombaž. V 1. 1943. se je ustanovil poseben zavod za gojitev dolgovlaknastih rastlin, ki ima 5 pododdelkov. Pododdelek za bombaž ima svoj sedež v Sevili. Po cenitvi tega oddelka bi se moglo v Španiji pridelati na 350.000 do 400.000 ha do 80.000 bal po 225 kg. Vendar pa Španija popolne samopreskrbe z bombažem ne bi mogla doseči niti v najbolj ugodnem primeru. Preis - cena - prezzo L 0*80 Končno naj bi še omenili gojitev bombaža v Ukrajini in Krimu, ki sicer ne štejeta med najbolj idealne pokrajine za gojitev bombaža. Od sovjetov začeto gojitev bombaža v teli pokrajinah so nemške zasedbene oblasti nadaljevale in dosegle, da se je letos navzlic vsem težavam pridelalo na hektarju približno 180 kg bombaža, v nekaterih krajih pa tudi več. Iz vseh teh poročil pa sledi, da se je v mnogih evropskih deželali gojitev bombaža močno povečala in da so se dosegli zelo lepi uspehi. Tatvina nabavnic in nakupnic Iz Urada za oblačilne predmete pri Pokrajinskem gospodarskem svetu v Torinu so bile ukradene tiskovine nakupnic in nabavnic, deloma že izpolnjene, deloma pa »in bianco«. Manjkajočih bonov ni mogoče točno opisati, kajti ukradeni so bili tudi vpisniki za bone »in bianco«, iz katerih je bilo razvidno število bonov, njih serije in številke. Ugotovilo se je, da manjka približno 1000 že izpolnjenih nabavnic, pripravljenih za razdelitev, in 582 nakupnic, naslovljenih na gojence oficirske šole v Pinerolu. Podatki glede teh bonov so bili že sporočeni različnim sedežem tvrdke »Unione Militare« in pokrajinskim gospodarskim svetom za primer, da bi bili uporabljeni pri detajlistih. Poleg tega je bilo odnesenih 50.000 nabavnic serije N od številke 388001 do št. 438000 (50.000) in 980 nabavnic serije I od številke 882001 do št. 883.000, od št. 884.001 do št. 885.000 in od št. 888001 do št. 889000, ki so bile deloma že izpolnjene. Za te poslednje ni bilo mogoče natančno ugotoviti numeracije zaradi tatvine vpisnika za bone »in bianco«. Nekateri izmed že izpolnjenih bonov, in sicer tisti, izdani po 23. avgustu, nosijo žig Pokrajinskega sveta korporacij, za ostale pa bi bilo potrebno pred njihovo uporabo kontrolno potrdilo Urada za oblačilne predmete pri P. G. S. v Torinu. Od nakupnic »in bianco« manjkajo boni iz serije A2 od št. 153501 do št. 153600 (100), od št. 158001 do št. 158100 (100) in od številke 158201 do številke 162000 (3800). Glede ukradenih nabavnic bi bilo potrebno, da »Comcordit« naznani fabrikantom in grosistom z obutvijo, sukancem in konfekcijskim blagom serije in številke bonov, kajti taki proizvodi niso blokirani v smislu ministrskega dekreta z dne 21. junija t. 1. Združenje trgovcev opozarja na to sporočilo Pokrajinskega gospodarskega sveta vse interesirane trgovce. Slovaška gospodarska pogajanja z Bolgarsko Trgovinska pogajanja Slovaške z Bolgarsko so bila uspešno zaključena in sklenila se je nova pogodba za izmenjavo blaga za čas od 1. septembra 1943 do 31. avgusta 1944. Blago se Ik> še nadalje izmenjavalo na kompenzacijski podlagi. Slovaška se je zlasti zanimala za bolgarski tobak, ki ga misli nabaviti za 20 milijonov Ks. Nadalje bo nabavljala v Bolgarski semena, strojila in furnirje, Bolgarski pa bo dobavljala celulozo, papir, kable, steklenino in kemikalije. Uredil se je tudi tako imenovani vrtnarski konto, po katerem pošiljajo domov svoje prihranke bolgarski vrtnarji. V zad- njem letu je dosegla vrednost med Slovaško in Bolgarsko izmenjanega blaga 57 milijonov Ks. Od tega je odpadlo na slovaški uvoz 32, na slovaški izvoz pa 25 milijonov Ks, j>o novi pogodbi pa naj bi dosegla izmenjava blaga vrednost 89 milijonov Ks. S iHrvatsko pričeta trgovinska pogajanja naj dosežejo sklenitev nove kompenzacijske in plačilne |K>godbe. V zadnjem letu je dosegla izmenjava blaga med obema državama vrednost 60 milijonov Ks. Zaradi visoke slovaške aktivne konice so nastale plačilne tež-koče, ki pa se bodo sedaj odpravile. Namizni beležni koledarji n leto 1944 — od Lir 4*90 za kos dalje. Žepni koledarji za leto 1944 obseg 128 strani, fini papir, v trdi krasni vezavi od Lir 3-20 za kos dalje. Pisemski papir in koverte v mapah. Notezi in bloki vseh vrst. Vsi galanterijski in knjigoveški izdelki. Oddelek za črtanje papirja in vseh vrst trgovskih knjig. Prodaja samo na debelo. — Zahtevajte ponudbe eziroma obisk zastopnika z vzorci. KARTON LJUBLJANA, KOLODVORSKA 3 d. z o. z. Stran 2. >T*««VSKI UST«, 17. septembra 1943. Štev. 75. Sp Ustaniovitev Državne gospodarske komisije na Hr-vatskem Da se določijo splošne smernice za gospodarsko in valutno politiko se je ustanovila na Hrvatskem Državna gospodarska komisija, kateri pripadajo: minister za narodno gospodarstvo, ki je predsednik komisije, zunanji minister, finančni minister, državni proto-notar, predsednik Državne banke in komisar za cene. Komisija je poleg tega pooblaščena, da pregleda vse prodaje delniških podjetij, ki so se izvršile po 10. aprilu 1941 inozemcem. Ce so bile te prodaje proti interesom hrvatske-ga narodnega gospodarstva, jih more proglasiti komisija kot neveljavne. V bodoče mora vsako prodajo delnic inozemcem odobriti ta komisija. Več madžarskega sadja in zelenjave na Nemško 10S. L. ŠILIH SLOVENI« TRANSPORT LJUBLJANA Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih. — Redni vagonski in zbirni promet. zvišale madžarske dobave lesa, težave pa povzroča vprašanje cen. Upajo pa, da bo mogoče tudi to vprašanje ugodno urediti, da se bo mogel izvoz povečati. Obvezna oddaja sladkorne repe na Bolgarskem Da se zagotovi oskrba Bolgarske s sladkorjem je odredil mini- strski svet, da morajo vsi kmetovalci oddati ves svoj pridelek sladkorne pese tovarnam za sladkor. Uporaba sladkorne pese za krmo ali za izdelavo pesinega soka ali za druge proizvode je prepovedana. V vsaki sladkorni tovarni se mora nastaviti najmanj en i>olicijski stražnik, ki bo skrbel za natančno izvajanje vladne naredbe. Gostilničarski vestnik Iz Budapešte poročajo, da je bil pri zadnjih pogajanjih okvir za izvoz madžarskega sadja in zelenjave v Nemčijo bistveno razširjen. Prvotno je bilo določeno, da bo Madžarska dobavila Nemčiji v času od 1. aprila 1943 do 31. marca 1944 sadja in zelenjave za 72 milijonov mark, sedaj pa je bilo dogovorjeno, da se zviša madžarski izvoz sadja in zelenjave na 120 milijonov mark. Svežega sadja bo dobavila Madžarska Nemčiji za 20 milijonov, konserv za 5 in zelenjave za 95 milijonov mark. V kratkem pa se začno med Madžarsko in Nemčijo tudi pogajanja o madžarskih dobavah lesa Nemčiji. Nemčija želi, da bi se Razdelitev racioniranih [ živil med gostinske obrate Gostilničarska nabavljalna zadruga razdeljuje te dni med svoje člane sladkor, milo in riževo zdrobljen ko. Sladkor se razdeljuje vsem obratom po količini, kakor je bila nakazana že prejšnji mesec. Ker je bilo mila za tekoči mesec september dodeljeno od Prevoda nekoliko manj, bodo milo sicer dobili vsi obrati, vendar v nekoliko manjši količini kot prejšnji mesec. Riževe zdrobljenke je bilo zn gostilničarje ta mesec dodeljene 25% manj ter bodo zato vsi prejeli za toliko manj zdrobljenke, ker se mora pri razdelitvi ta mesec upoštevati tudi nekaj novih obratov in nekaj takih, ki prejšnji mesec zdrobljenke niso dobili. Nakazuje se sanvo prijaviteljem izku-havanja. Zadruga o razdelitvi ne bo razposlala posebnih obvestil in Vas tem potom obveščamo, da se gori omenjena živila in potrebščine razdeljujejo v Gostilničarski zadrugi vsak dan med uradnimi urami. Poslednjič opozarjamo gostilničarje, ki kuhajo jedila, naj takoj prijavijo Sindikatu svojo redno letno potrošnjo krompirja. V prijavi naj istočasno označijo posebej število rednih in posebej število izrednih gostov, ki jih dnevno prehranjujejo. Kdor potrošnje krompirja ne bo prijavil najkasneje do ponedeljka 20. t. m., ta se seveda ne bo mogel upoštevati pri dodelitvi. Sindikat gostinskih podjetij. Gospodarske vesti Hrvatska direkcija monopolov je zvišala cene vsem tobačnim izdelkom za 100“/«. Denarna nakazila srbskih delavcev iz Nemčije v domovino so že presegla znesek 139.9 milijona din. S krušnim žitom je bilo letos na Slovaškem posejano pol milijona hektarjev in i bot pridelala Slovaška 90.000 vagonov žita. Pri sedanji višini obrokov bi ostalo Slovaški za izvoz približno 20 do 25 tisoč vagonov žita. Poraba umetnih gnojil se je na Bolgarskem v zadnjih letih zelo povečala. Dočim je še pred štirimi leti vsa Bolgarska uvozila komaj 800 ton umetnih gnojil, so letos naročili samo kmetovalci plovdivske-ga okraja 15.000 ton umetnih gnojil. Tudi v drugih krajih Bolgarske je poraba umetnih gnojil zaradi ugodnih rezultatov umetnega gnojenja zelo narasla. Romunija je podaljšala zakon o carinskih uvoznih olajšavah za avtomobile do 1. aprila 1944. Vendar pa se mora plačati posebna uvozna pristojbina, ki je tem višja čim dražji je avtomobil. Francoski uradni list je objavil dekret o dodatnem državnem kreditu v višini 5 milijard frankov. Od tega kredita se porabi za pospeševanje industrijske proizvodnje 1322 milijonov frankov, 1.676 milijonov frankov pa za povečanje kmetijske proizvodnje. Španija namerava postaviti veliko tovarno za avtomobile, ki naj bi na leto izdelala 5000 majhnih avtomobilov, 9000 normalnih osek nih, 17.000 tovornih avtomobile? in 2000 traktorjev. Ker nova tvor-nica prva leta ne bi mogla konkurirati z inozemskimi tvornicami, predlagajo španski listi, naj se uvede za avtomobile uvozna zaščitna carina. Na po lni Ie1 lir de H Denarništvo in zavarovalstvo I ■ Zagrebška direkcija zavarovalnice Sla vi ja v Ljubljani je obja-‘ vila bilanco za preteklo leto. Glavnica banke znaša 3 milijone kun, rezerve v življenjskem zavarovanju 23.5 milijona, v požarnem zavarovanju 1.9 milijona kun. Zavod je imel lani 22.500 kun čistega dobička. Celotna bilančna vsota zna-: ša 41.2 milijona kun. -Obtok bankovcev se je po izkazu Madžarske narodne banke z dne 31. avgusta povečal za 256 na 3.736 milijonov pengo in je s tem dosegel novo najvišje stanje. Zlata in devizna podloga se je povečala za 0.3 na 103 milijone pengo. Z vladno naredbo je bila skupna vrednost kovancev zvišana od 260 na 360 milijonov pengo. Hranilne vloge v slovaških hranilnicah so narasle od konca 1939 do konca julija 1943 od 622 na 928 milijonov Ks, in sicer so narasle vloge na knjižice od 408 na 590 milijonov, vloge na tekoče račune pa od 214 na 338 milijonov Ks-Vseh vlog v slovaških denarnih zavodih je bilo za 1.2 milijarde Ks in je bilo približno 80 odstotkov vseh vlog v hranilnicah. v/ n iz : Trgovina s čevlji I ----------▼--------- Wegner - Selar Pred škofijo ------------- OKVIRJE izdeluje specialist Wolfova 4 KLEIN Konfekcij a, razni dežni plašči in pelerine Ivan Kos Ljubljana Sv. Petra c. 23. Tel. 36-74 Izdelovatelj avtomatičnih brusilnih ilrojev avtomatično brušenje žag Franc Lončar, Celovška 43. Tel.: 20-84 Preden kupite plašč, obleko ali suknjo, si oglejte veliko izbiro sodobnega rimskega blaga v solidni trgovini Pri ZVONU I. STROJANŠEK LJUBLJANA Pred Škofijo 21 ZAHVALA Za številne dokaze iskrenega sočustvovanja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, brata, strica in svaka gospoda SLAVKA JAMESA trgovca se tem potom najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo pa izrekamo častiti duhovščini, zdravnikoma dr. Merčunu in dr. Žvoklju za vso njuno vestno skrb, ljubljanskim listom za njih lepe besede spominu pokojnika, pevcem za njih ganljivo petje, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti. Ljubljana, 16. septembra 1943. .Merkur' tovarna mila in kemičnih izdelkov Izdeluje vse vrste kemičnih proizvodov. — Zahtevajte ponudbe! Ljubljana — Stari trg itev. 1? — Telefon: 39*77 Gradišče i tovarna bonbonov in peciva Žalujoči ostali Se priporoča KOCUTAR ANICA TRGOVINA S ČEVLJI BLEIWEISOVA 14 2i i l i iral barva, plesira in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Šcleuburgova B Telefon št. 22-72. IZDELOVALNICA HARMONIK FLEISS JOSIP UIMKS, BLEMEISOVA 35 VAM NUDI VELIKO IZBIRO PIANO IN DIATONIČNIH HARMONIK J KAVČIČ Ljubljana, Šelenburgova 5 Špedicija GORNIK Ljubljana, Kolodvorska 43 TELEFON 28-28 Ftir das Kuumtiam »Trgovski Met« ata Vertag _ Za konzorcij »Trgovski Sttc (kot izdajate^ - Pot il coueoraio »Trgovski list« quale : dir' iPJ^ ” Oto MilSS™'' Redattore: Aleksander Želemiikair _ Fur die Druckerei »Merfsur« A. G. - Za 'tekamo »Merkur«, d. d, - Per la etampem »Mflrikur« A. S. qual© stampatore. Otmair MihaueK.