<
>
H
V)
Q
D
u
</)
<
u
O
Nihče ni
zmeraj
pameten,
razen
bedakov.
Angleški pregovor
naš tednik
Številka 23 Letnik 49
Cena 15,- šil. (150,-ŠIT)
petek,
13. junija 1997
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITIRANO
Najboljši časi prve ekipe SAK so zaenkrat mimo. Zato se mora vodstvo SAK zdaj še bolj truditi za delo z naraščajem.
Jože Fera,
poslavljajoči se II. trener SAK
EL zahteva sedež v slovenskem sosvetu
—---------	- Stran 3
Schubertova maša. V soboto, 14. junija, v Ločah in v nedeljo, 15. junija, v Št. Primožu, čaka na obiskovalce izreden glasbeni dogodek. Dirigent mag. Stanko Polzer je z združenimi zbori MePZ Danica, MePZ Peca in MePZ Gorotan naštudiral Schubertovo mašo v Es-duru. Zbori bodo nastopili skupno z orkestrom Slovenske filharmonije.
(več na str. 9)
IZ NAŠIH OBČIN ■■	LIBUČE______|1_________ŠPORT
I
V Železni Kapli bodo gradili kanal, vsak priključek bo stal pol milijona šilingov.
Stran 5
Slovo od pesnice in učiteljice prof. Milke Hartmann, ki je umrla v 92. letu starosti.
Stran 8/9
Jože Fera - asistenčni trener SAK se poslavja. Postal bo novi trener v Bikarji vasi.
Stran 15
2
Politika
Politika
3
Janko Kulmesch__
Komentar Našega tednika
Dosledno proti Enotni listi
Da je ZSO vedno proti samostojnemu političnemu gibanju, ni novo. Že njena predhodnica OF je raje podpirala avstrijske komuniste kakor slovenske deželnozborske kandidate. Nato je sledilo slepo volilno propagiranje v korist SPÖ z jasnim namenom, da se za vsako ceno prepreči izvolitev strankarsko neodvisnega Slovenca v deželni parlament.
Najbolj tragikomično, za narodno skupnost pa več ko žalostno vlogo je odigrala na dežel-nozborskih volitvah leta 1975. Tedanja KEL je imela veliko možnost, da pride v deželni zbor. Volilno vzdušje v narodni skupnosti je bilo nepopisno; KEL je uspelo ustvariti pravo ljudsko gibanje, ki ni izključevalo nobenega koroškega Slovenca oz. koroške Slovenke.
Glavni kandidat KEL je bil dr. Pavel Apov-nik. Takrat je bil dr. Apovnik tudi podpredsednik ZSO.
Glavni kandidat SPÖ je bil Wagner. V volilnem boju je zavestno udarjal na nemškonacio-nalne strune in se med drugim ponašal s tem, da je bil „ein hochgradiger Hitlerjunge“.
Kdor je pričakoval, da bo dr. Apovnika podprla njegova lastna organizacija, se je bridko zmotil. Nasprotno; še dva dni pred volitvami je ZSO po svojem glasilu zagnala proti KEL zlobno propagando v upanju, da bo preprečila izvolitev svojega podpredsednika v deželni zbor. To ji je navsezadnje tudi uspelo.
V luči teh dejstev ostaja dr. Sturm zvest tradicionalni politiki funkcionarskega vrha ZSO. To dokazuje tudi njegovo stališče, po katerem naj bi bil največji pomen spomenice predsednikov sosvetov ravno v tem, da so se njeni avtorji jasno opredelili proti zajamčenemu manjšinskemu mandatu. Kakor je ZSO leta 1975 dala prednost zmagi Wag-nerjeve SPÖ, namesto da bi podprla svojega podpredsednika
dr. Apovnika, tako danes pod Sturmovim vodstvom vidi svojo glavno nalogo v tem, kako onemogočiti zahtevo NSKS in EL po zajamčenem manjšinskem zastopstvu v deželnem zboru.
Vendar to še ni vse.
Medtem ko je ZSO pod vodstvom dr. Zwittra v večji meri podpirala slovenske občinske liste, so danes tudi te postale njena tarča. Ni še dolgo od tega, ko jih je predsednik ZSO označil kot „Auslaufmodell“. Občinske volitve so sicer dokazale, da je resničnost popolnoma drugačna, vendar to za dr. Sturma očitno ni pomembno. Bolj pomembno se mu zdi inštalirati sosvete tudi na občinski ravni in po možnosti po tej poti pomagati večinskim strankam, katerim so samostojne liste seveda velik trn v peti.
Namen je jasen. Doslej je lahko slovenska narodna skupnost še najbolj avtentično	in
neodvisno zastopala svoje interese na občinski ravni. Politično po Enotnih	oz.
samostojnih listah, kulturno po prosvetnih društvih. Tako stranke vsaj na občinski ravni nimajo možnosti, da bi v svojem smislu vplivale na narodno skupnost in uresničevale manjšinskopolitično načelo bivšega deželnega glavarja Wag-nerja, ki je o sebi trdil, da je največji „Slowenenvertreter“.
To „vrzel“ naj bi, če gre po avtorjih spomenice, sedaj napolnili občinski sosveti, ki pa bi bili prav tako odvisni od (ne)milosti večinskih strank. Pa smo spet pri glavnem namenu spomenice - preprečevati strankarsko neodvisno manjšinsko zastopstvo tam, kjer ga še ni, ter ga uničevati še tam, kjer uspeva.
Toliko bolj je žalostno, da je za tako spomenico glasoval tudi Janko Zwitter, ki naj bi kot zbornični svetnik in občinski odbornik zastopal samostojno gibanje. Bo zato vsaj dosleden in potegnil iz tega ustrezne konsekvence?
Za predsednike sosvetov so samostojne liste glavni nasprotnik.
Avstrijske narodnßkupnosti informirale Strasbourg
Namen obiska v Strasbourgu je bil tudi prikadeficite avstrijske manjšinske politike.
Danes zjutraj se je iz Strasbourga vrnila delegacija Centra avstrijskih narodnih skupnosti (CAN), ki je pod vodstvom mag. Marjana Pip-pa informirala zastopnike Evropskega parlamenta, Sveta Evrope in medijev o položaju koroških ter štajerskih Slovencev, gradiščanskih Hrvatov in Madžarov, avstrijskih Romov ter dunajskih Čehov in Slovakov. Obisk sta omogočila zastopnik južnotirolske SVP v Evropskem parlamentu dr. Michael Ebner in evropski poslanec dr. Friedhelm Frischenschlager, uradni gostitelj pa je bila medfrakcijska skupina evropskih parlamentarcev, ki se v Evropskem parlamentu ukvarja z vprašanji evropskih manjšin in jo trenutno vodi Bernd Posselt iz Bavarske.
Kot je na tiskovni konferenci poudaril mag. Pipp, sta bila glavna namena obiska predvsem naslednja: prvi - prikazati deficite avstrijske manjšinske politike, drugič - opozoriti na to, da se naj na evropski ravni nujno sprejmejo manjšinsko-zaščitna določila, ki bi hkrati morala biti potreben korektiv za manjšinsko zakonodajo posameznih držav.
Ob tej priložnosti je delegacija CAN zastopnikom Evropskega parlamenta in Sveta Evrope tudi predala Manjšinski report. Ta vsebuje avtentično poročilo avstrijskih narodnih skupnosti o njihovih nerešenih zadevah; v Avstriji so ga
predstavili lani decembra v Centru dunajskih Romov, potem ko je vodstvo dunajskega parlamenta prepovedalo predstavitev v državnem zboru.
Po besedah predsednika Pippa grozi narodnim skupnostim resna nevarnost, da bodo izumrle, če avstrijska vlada ne bo temeljito spremenila svoje manjšinske politike. Ob tej priložnosti je Pipp v Strasbourgu odločno zavrnil trditve, da naj bi bila Avstrijska državna pogodba oz. njen člen 7 z neobveznim ustavnim določilom, kakršnega predlagajo predsedniki manjšinskih sosvetov. Pipp je pozval Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, da se v zaščito slovenske in koroške manjšine zavzemata glede člena 7 za nasledstvo Avstrijske državne pogodbe.
Delegacijo Centra avstrijskih narodnih skupnosti je sprejela tudi veleposlanica, stalna predstavnica Republike Slovenije pri Svetu Evrope, gospa Magdalena Tovornik. Prav tako jo je sprejel tudi avstrijski veleposlanik g. Hack. Veleposlanica Tovornikova je v zelo odprtem in konstruktivnem pogovoru informirala delegacijo Centra avstrijskih narodnih skupnosti med drugim o aktualnih manjšinskopolitičnih prizadevanjih Sveta Evrope.
Več o obisku v Strasbourgu v naslednjem Našem tedniku.
Janko Kulmesch
Manjšinski mandat povod za iredentizem?
Za dr. Sturma je najpomembnejša točka spomenice predsednikov sosvetov to, da zavrača zajamčeni manjšinski mandat.
Predsednik ZSO in sosveta za koroške Slovence dr. Marjan Sturm je v pogovoru z zastopniki medijev priznal, da je bilo vprašanje manjšinskega mandata in javnopravno zastopstvo ključni razlog za spomenico. Po njegovem mnenju pomenijo politične pravice oz. mandat in manjšinsko javnopravno zastopstvo „država v državi“ ter narodnopolitično „katastrofo“, kot npr. v bivši Jugoslaviji. Za Slovenijo in Nemčijo je priznal, da model kolektivnih političnih pravic funkcionira, nikakor pa po njegovem mnenju to ne more funkcionirati na Koroškem - mdr. zato ne, ker v javnosti zbujajo „sum iredentizma“ (kar očitava koroškim Slovencem predvsem KHD -op.p.).
Ker sta na Koroškem NSKS in
EL dosledna zagovornika manjšinskega mandata in javnopravnega zastopstva (enako velja za ostale narodne skupnosti v Evropi, kot je to dokazal nedavni kongres FUENS v Porečah), je dr. Sturm iskal podporo v svojih prizadevanjih proti manjšinskemu zastopstvu pri ostalih sosvetih. Kot je znano, so ti pod absolutno kontrolo strank in so temu ustrezno podprli spomenico. V slovenskem sosvetu sta jo podprla samo ZSO in SPÖ.
Po dr. Sturmu so sosveti sprejeli jasno odločitev, sedaj pa sta na vrsti avstrijska vlada in parlament. Dr. Sturm: „Če bo vlada pripravljena uresničiti spomenico, se bo izkazalo, da ima NSKS napačno politiko. Če ne, pa se bodo konflikti na Koroškem nadaljevali."
K prejšnji izdaji smo obširno poročali o tem, zakaj NSKS ne more biti za spomenico predsednikov sosvetov, prejšnji petek pa so predsednik NSKS Na n ti Otip, predsednik EL Andrej Wakounig in podpredsednik sosveta mag. Marjan Pipp priredili na to temo tiskovno konferenco.
EL zahteva zastopstvo v sosvetu
Tajnik EL mag. Rudi Vouk; „Če ne bo prišlo do spremembe, kar zadeva zasedbo sosveta, bom predlagal, da iz sosveta izstopimo.“
V	okviru tiskovne konference, ki sta jo pretekli petek priredila NSKS in EL, je predsednik EL Andrej Wakounig zahteval, da naj je v sosvetu zastopana tudi Enotna lista. Pri tem se predsednik EL sklicuje na zakon o narodnih skupnostih; po tem zakonu mora sestav sosveta zrcaliti politična in svetovnonazorska razmerja znotraj narodne skupnosti.
V	resnici pa trenutna zasedba sosveta temu zakonskemu določilu nikakor ne odgovarja. To med drugim dokazuje tudi dejstvo, da sta v sosvetu FPÖ priz-
nani dve mesti, Enotni listi pa nobeno, pa čeprav nihče ne bo mogel resno trditi, da ima FPÖ več slovenskih volilcev kakor EL. Tudi izid zadnjih občinskih volitev, na katerih so Enotna lista oz. samostojne liste dobile nad 5000 glasov, potrjuje upavičenost zahteve EL po zastopstvu v sosvetu.
Andrej Wakounig je apeliral na deželne in zvezne stranke, da
poskrbijo za sestav sosveta v skladu z zakonom o narodnih skupnostih oz. da zagotovijo politično pluralnost znotraj tega svetovalnega gremija avstrijske vlade. Tajnik EL mag. Rudi Vouk pa je menil: „Če v tej zadevi ne bo prišlo do ustrezne spremembe, bom zboru narodnih predstavnikov predlagal, da iz sosveta izstopimo."
Mihaela Logar nova državna sekretarka
Logar
Slovenske ljudske stranke imenovana za državno sekretarko za Slovence v zamejstvu in po svetu. To mesto je bilo po odhodu državnega sekretarja dr. Petra Venclja (SKD) dalj časa nezasedeno. Državna sekretarka Mihaela Logar je bila v prejšnjem sklicu Državnega zbora Republike Slovenije poslanka SLS v državnem zboru in je predsedovala tudi že Odboru za mednarodne odnose in bo novo službo nastopila 16. junija 1997. Direktor urada za Šlovence v zamejstvu in po svetu bo dosedanji vršilec dolžnosti državnega sekretarja Uroš Mahkovec.
Slovenski konzulat: Spomenica bo povzročila še večjo asimilacijo
Slovenski parlamentarni odbor za mednarodne odnose bi se moral minulo sredo izreči o spomenici komisije predsednikov in podpredsednikov sosvetov, vendar se ni, saj bo o njej najprej sprejela svoje stališče na novo ustanovljena komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo vodi krščanski demokrat Marjan Schiffrer. Prav tako ni znano, kakšno je stališče slovenske vlade o spomenici, toda ker običajno sprejme mnenje svojega diplomatskega predstavnika v Avstriji, se utegne zgoditi, da se bosta tako vlada kot parlament izrekla proti spomenici narodnostnih skupnosti. Našemu tedniku je uspelo dobiti dvoje depeš, ki jih je generalni konzul RŠ v Celovcu Jože Jeraj poslal ministrstvu za zunanje zadeve.
V prvem povzema izjavo predsednika NSKS Nantija Olipa za slovenski program ORF Celovec, češ da je spomenica usmerjena Proti političnim pravicam manjšin in da Slovenci na Koroškem ne smejo odstopiti od kolektivne
zaščite, ter mnenje mag. Marjana Pippa, da se je izkazala kot pravilna odločitev, da se v delovno skupino za pripravo spomenice ne vključi, ker bi bil preglasovan.
Drugo pismo je bolj pomembno, saj vsebuje mnenje slovenskega generalnega konzulata v Celovcu. Najprej je povzeta vsebina spomenice, nato pa je razloženo bistvo razkola, ki ga je med ZSO in NSKS povzročila, saj si prva prizadeva za koncept manjšinskih pravic kot individualnih pravic, NSKS pa zagovarja koncept kolektivnih manjšinskih pravic. Na koncu depeše je komentar, za katerim običajno stoji šef diplomatskega predstavništva, torej generalni konzul v Celovcu Jože Jeraj. Ker je izredno zanimiv in pomeni, lahko rečemo, zgodovinski zasuk, saj odkrito podpira prizadevanja NSKS, ga objavljamo v celoti:
„Koncept kolektivne zaščite manjšin je vsebovan v Temeljnem ustavnem zakonu Avstrije iz leta 1867, ki po mnenju nekaterih avstrijskih ustavnih pravnikov
(npr. Öhlingerja) nikoli ni bil razveljavljen in še vedno velja. St. Germainska pogodba je skrčila manjšinske pravice na individualne pravice, tako pa avstrijska pravna praksa manjšinske pravice na podlagi 7. člena ADP in notranje zakonodaje obravnava še danes. Posledica takega obravnavanja manjšine je neverjetna asimilacija koroških Slovencev in nepriznavanje štajerskih Slovencev. Koncept kolektivne zaščite skuša uveljaviti v okviru Sveta Evrope in Evropskega parlamenta najbolj reprezentativna mednarodna manjšinska organizacija FUENS. Ta koncept je v skladu z zahtevami po zajamčenem mandatu v deželnem zboru (podobno kot imata manjšini v Sloveniji zajamčeno vsaka svojega predstavnika v parlamentu ali Ledinci na Južnem Tirolskem - njihovo število se je v zadnjih 80. letih podvojilo) in javnopravnem zastopstvu, to je političnem predstavništvu manjšine. To je sodoben evropski trend razvitih manjšin, zato menimo, da je koncept individualne
manjšinske zaščite, kot ga skuša avstrijski vladi predlagati spomenica (idejni oče dr. Sturm) korak nazaj pri zahtevah koroških Slovencev in zato zanje nesprejemljiv. Skrčiti manjšinske pravice na kulturno-jezikovne, pri tem pa zanikati njihove politične pravice, bi pomenilo nadaljevanje sedanjega trenda asimilacijske manjšinske politike v Avstriji.“
Tako generalni konzulat v Celovcu vidi sedanje dogajanje na Koroškem. Vprašanje je seveda, ali bosta tudi slovenska vlada in parlament sprejela tako ostro stališče do spomenice, saj v obdobju približevanja Natu in Evropski uniji najbrže ne želita zaostrovati odnosov s severno sosedo. Toda najslabše bi bilo, da bi si farizejsko umila roki in sprejela stališče, da je to stvar manjšine ter da naj obe krovni organizaciji najdeta skupni jezik. Kako že pravi slovenska ustava? Da je matična država dolžna skrbeti tudi za svoje manjšine v zamejstvu.
Jože Biščak
KONTROLA OBČINE
Pomanjkljivosti treba odpraviti
Kotmara vas. Minuli ponedeljek, 9. junija, je zasedal kotmirški občinski svet. Poglavitna točka seje je bilo poročilo o občinski reviziji (marec 1997). V njem zastopnika deželne občinske revizije kritizirata razne stvari (nakup unimoga namesto traktorja, prepozni dodatni proračuni, učinkovitost občinske uprave, zaostanki pri plačevanju vode, davka na pijače in drugo). Treba bo pač navedne pomanjkljivosti odpraviti. Občinski svet je nadalje sklenil, da bo občina izdala letos dvakrat (polletno) račune za vode in odvoz smeti; od druge leta dalej bo račune izdajala četrtletno. Davek na pijače bo odslej treba plačevati do 15. dne v mesecu (ne več do 10.).
V ponedeljek, 26. maja 1997, so bili v Celovcu pogovori pri deželnem svetniku Hallerju o dotacijah. Občina Kotmara vas je dobila za leto 1997 in 1998 vsega 6,8 milijona šilingov (3,4 za vsako leto). Od te vsote se bo letos 210.000 šilingov porabilo za ureditev prostora pred gasilskim domom (1. dodatni proračun za leto 1997), preostalih 3,190.000 šilingov pa za dela v zvezi s kanalizacijo. Predstojništvo je pooblaščeno, da v zvezi z deli samo odda nekatera naročila. Za odsek 03 (Gorje, Razpotje, Humperk) so bila oddana stavbarska dela in dela za polaganje cevi (vaška kanalizacija). Podjetje Teerag Asdag je oddalo najcenejšo ponudbo: 24,5 mio. mio. šilingov.
SANACIJSKA DELA
Ljubelj bodo za dva dni zaprli
Ljubelj. Od četrtka, 24. junija (5.00), do petka, 25. junija (5.00) bodo zaprli ljubeljski predor. V tem času bodo obnavljali asfaltno podlago. Žandarmerija priporoča, da se vozniki v tem času peljejo čez Jezersko sedlo oz. skozi karavanški predor.
Iz naših občin
Tirolski ledeni mož na razstavi v Borovljah
Mož iz „mlajše kamene dobe“, irski antropolog, bo živel v Borovljah pet mesecev kot „homo Tyroliensis“.
Da bi bila Deželna razstava v Borovljah še bolj privlačna, so si izmislili „living installation“ pralov-ca, moža iz mlajše kamene dobe, in povabili irskega antropologa, ki bo 5 mesecev živel kot „homo Tyroliensis“ v parku zraven razstavnega gradu v Borovljah.
Od zdaj naprej se bo slika nič-kolikokrat ponavljala; otroci se v skupinah zbirajo ob grobo napravljeni ograji iz vejevja in trstičja pred razstaviščem in se smejejo možu, zavitemu v prazgodovinska oblačila, ki nemo tava po pohojeni travi v parku. Vodstvo boroveljske razstave je poiskalo poživitev muzealnega prikaza lovskih predmetov in si zamislilo zanimiv projekt. Napol gledališka scena, napol znanstveni poskus živega prikaza življenja v mlajši kameni dobi - tako se razvija projekt „Ledeni mož živi“. Mag. Hartwig Pucker, organizator deželne razstave, je hotel poživiti lovsko razstavo s sodobnimi sredstvi. Ker je nemogoče povabiti obiskovalce na resnični lov, je pričaral živega pralovca med obiskovalce, da bi učinkovito posredoval znanstvena spoznanja. Agencija Science Wonder Productions z Dunaja je dobila nalogo za izvedbo projekta in je našla irskega antropologa Toma Varleya, ki je bil pripravljen živeti pet mesecev pod pogoji, kakršni naj bi vladali pred približno 5000 leti v Alpah. Vodja inštituta za prazgodovino univerze v Innsbrucku, prof. dr. Konrad Špindler, bo znanstveno spremljal projekt, ki je zasnovan na sodobnih spoznanjih, prvič izveden v tej obliki in na neki način obetajoč tudi za raziskovalno delo.
Tom Varley, ki je študiral zgodovino, sociologijo in politične vede, je po lastni izjavi „neakademski antropolog“ in se že vrsto let praktično ukvarja z ročnim delom in raziskavo različnih
običajev in načina življenja evropskih narodov na kraju samem. Že enajst let živi na Irskem na samem in se preživlja s tem, kar sam pridela in nabere v naravi. Pravi človek torej za boroveljski projekt „živeti in preživeti v mlajši kameni dobi".
Obiskovalci ga lahko opazujemo, kako si ureja bivališče z orodjem iz tistega časa in naravnim gradivom, nabira jagode in korenine, lovi s pastmi in lokom, izdeluje uporabno orodje iz kamna,
lesa in bakra, prilagojeno dejanski potrebi, hodi na ribolov v bližnji potok na raziskavo v okoliške gozdove. Sproti bomo slišali, kaj je naredil, kaj se mu je pripetilo in kaj še namerava - skratka, kako poteka življenje ledenega moža. Vsak večer se bo vračal namreč tudi v civilizacijo, pisal dnevnik in preživel nekaj ur z ženo in otroki, ki jih je pripeljal na poletni dopust v Borovljah.
Alojz Angerer
Antropolog Tom Varley je študirat zgodovino, sociologijo in politične vede. Odslej pa bo 5 mesecev žive! kot „homo Tyroliensis“ v parku zraven razstavišča v Borovljah.
POSOJILNICA-BANK
5
Iz naših občin
Naš karikaturist se sprašuje, ali bodo v Železni Kapli že kmalu potrebovali modernega občinskega Robina Hooda, ki bo ščitit občane pred ogromnimi izdatki za kanat, ki ga žeti graditi koalicija SPÖ/ÖVP?
Kanal bo Kapelčanom potegnil denar iz žepa
Kljub protestu EL sta SPÖ in ÖVP na minuli seji sklenili velekanal za Woschitzev in Kunetov graben. Soglasno so sklenili razvojni koncept za
Pri tem konceptu, ki skupno stane 950.000,- ATS, naj bi kapelska občina prispevala 47.000,-ATS. Poleg Železne Kaple bodo pri konceptu sodelovale še občine Žitara vas, Galicija in Sele. Velik del (okoli 850.000.-ATS) stroškov Projekta pa bo prevzela Evropska unija in dežela Koroška. Koncept vsebuje varstvo okolja, prometno in pešpotno mrežo, zaščitne hišice in predelavo rušja.
Podžupan Engelbert Ojster (SP) je poročal o računskem zaključku za leto 1996. V rednem Proračunu je bilo dohodkov 47, 6 mio. ATS, izdatkov pa 47, 5 mio. ATS. Nadalje je župan dr. Hader-laPP (SP) še dodal, da želi kupiti Hotel Schloßpark ing. König, ki 'ma že več hotelov te vrste (zdravilišča). Podžupan Franc Jožef Smrtnik (EL) pa je rekel, da je potrebno, da se pred odkupom ku-Pec točno kontrolira.
Kanalizacija. Občinski odbor O 2 SP, 6 EL, 3 VP in 2 EP) je na minuli seji razpravljal o kanalizaciji za Woschitzev in Kunetov Graben. Kanal v ta dva „grabna“ naj bi stal 20,5 mio. Referent podž. Hrane Jožef Smrtnik je opozoril °bčinski odbor, naj ne sklene tega
projekta, ker je predrag. Namesto velekanala je EL predlagala, da se poiščejo cenejše variante (de-centralna oz. zadružne). Nadalje je Smrtnik v imenu frakcije stavil
Vodo so podražili
14,70 S za m3 vode je preveč
Pred debato o kanalu so občinski odborniki razpravljali o finančnem načrtu za vodovod na Suho (Zauchen). Vodovod bo stal 9,430.000.- ATS. Lado Haj-nžič (EL) je opozoril, da so stroški previsoki in da bi bilo bolje, da bi prej kontrolirali vse druge obstoječe možnosti (privatno oz. zadružno varianto). Odborniki Enotne liste in tudi FPÖ so se zavzemali za cenejše variante. Pri glasovanju so jih odborniki SP in VP preglasovali s 15:8. S tem se bo cena vode dvignila od 5,- šilingov na 14,70.- šilingov (od 1.1. 1999) za m3.
predlog, da dajo točko z dnevnega reda in da se na naslednji seji spremeni rumena linija.
Župan dr. Peter Haderlapp, frakcija SP in VP pa so naprej vztrajali pri veleprojektu. Zanimivo je bilo dejstvo, da je župan vztrajal pri tem, da se vsak odbornik sme javiti k besedi samo dvakrat. Franc Jožef Smrtnik pa je kot kanalski referent opozoril na dejstvo, da bi za ta del občine po zakonu sploh ne bilo treba graditi kanalizacije in da je početje SPÖ/ÖVP protizakonito.
Zakon namreč določa, da pod 50 EGW ni treba kanala, v Wo-schitzevem in Kunethovem Grabnu pa je skupno samo 46,6 EGW. Proti predlogu Smrtnika, da točko dajo z dnevnega reda, so glasovali odborniki SP in VP, za pa odborniki EL in odbornika FPÖ. Nato je ista večina sklenila projekt, pri katerem bo vsakega davkoplačevalca stal priključek 500.000,- ATS. Cena za m3 čiščenih odplak pa bo znašala 43,40 ATS, ki je protizakonita. Deželni zakon namreč predvideva kot zgornjo mejo 33 ATS. Ka-pelčani bodo torej plačevali 13 šil.
Preveč'	Igor Roblek
Na kratko
Pliberk. V nedeljo, 15. junija 1997, bodo v Pliberku slavnostno odprli obnovljeno galerijo Wernerja Berga. Program se prične ob 10. uri z „Roadie rowdy piper band“. Ves dan je možen brezplačen ogled galerije, zvečer ob 18. uri pa je na glavnem trgu na programu koncert ansambla „Pro mušica tibicinia“.
Št. Jakob. Danes, v petek, 13. junija 1997, je ob 20. uri v regionalnem centru diskusija na temo „Kako živimo v občini Št. Jakob - vizije za leto 2000“. Diskutirali bodo župan Johann Obilt-schnig, Klaus Hainschitz (FPÖ), Ehrenfried Thonhau-ser (ÖVP), Franc Janežič (SGS) in zastopniki fare Jurij Buch, Gerlinde Hafner in Hanzej Stikcer. Diskusija se bo pričela ob 20. uri.
Pliberk. Društvo „Živo-pisana jadrnica" vabi v nedeljo, 15. junija 1997 ob 15. uri v farno dvorano na praznovanje svoje 5-letnice. Društvo, ki je delovni krožek za družine, ki potrebujejo posebno pomoč (posebno če imajo prizadete otroke), je pripravilo obširen program, mdr. nastopa ljudska šola Šmihel in integrativna plesna skupina društva.
Št. Ožbolt. Občina Št. Jakob vabi v nedeljo, 15. junija 1997, skupno z občinami Bilčovs, Bistrica in Rožek na družinski kolesarski praznik. Kolesarji se bodo zjutraj pripeljali po dravski kolesarski poti R 1 v Št. Ožbolt pri Podgorjah, kjer je ob 9. 30 sveta maša. Ob 11. uri bo v „Rosentaler Stüberl“ koncert, ki ga bo prenašal tudi ORF. Ob 12. uri pa je na vrsti okvirni rekreativni in zabavni program za kolesarje.
6
Iz naših občin
-■ ' . 'VXA •
Alpske ceste se bodo prestavile v Celovcu
Turistična regijska skupnost ALPSKI SVET Karavank Kamniškosavinjskih Alp se bo to soboto predstavil v Intersparu v Celovcu.
v
Alpske ceste i/ Sloveniji so izredno bogate na narovnih lepot in turističnih ponudb.
24 slovenskih občin bo to soboto, 14. junija 1997 predstavilo svojo turistično ponudbo v veletrgovini INTERSPAR v Celovcu (Durchlass-Str. 4). Te občine so povezane z alpskimi cestami v skupni dolžini 284 km. Kolesarjem je na voljo proga v dolžini 342 km, za pešce pa celih 280 km.
Ob teh alpskih transverzalah je skupno 680 turističnih partnerjev, ki ponujajo svoje storitve gostom. Turistična zanimivost teh al-spkih cest so planinska, pohodniška, ogledniška, kolesarska, lovska, rečnoje-zerska, gorska kolesarska
in avtotransverzala ter eko-loškoturistični program izletov in ogledov preko 90 naravnih zanimivosti Alp.
Specialna turistična ponudba pa obsega naravne zanimivosti. planšarstvo, bajtarstvo, naravne in okrasne parke, gradove in muzeje, cerkve in kapelice, krajevne značilnosti, nenazadnje pa tudi šport, rekreacijo in zabavo.
To soboto se bodo vsako uro posamezno predstavljale doline in regije, za obiskovalce pa je pripravljen tudi nagradni srečolov, mdr. čakajo kot nagrade dopusti v teh regijah.
Silvo Kumer
MERZ PODJUNA PLIBERK____________NAŠ TEDNIK
MIKLOVA ZALA
v Veliki Nedelji (Prlekija - Slovenija)
5. julija 1997, ob 21. uri
Odhod: 16.30 Dobrla vas (Kirchplatz), 16.45 gostišče Juenna, 16.55 Šmihel (gostilna Loser), 17.00 Pliberk (Zadruga-market)
Prijave: do 27. junija
Posojilnica Bank Pliberk, tel. 04235/2583 (Milan Piko)
Naš tednik, tel. 0463/512528-23 (Nadja Pegrin) Cena: šil. 280,- (prevoz in vstopnina)
Prevoz: podjetje Sienčnik Miklovo Zalo prireja Prosvetno društvo „Simon Gregorčič" iz Velike Nedelje. Društvo MeRZ Podjuna Pliberk je s PD „Simon Gregorčič“ pobrateno več ko 15 let - po zaslugi rajnih ustanovnih članov „Podjuna" Milke in Poldeja Cvelf.
Prosvetno društvo Simon Gregorčič iz Velike Nedelje je pred tremi leti praznovalo stoto obletnico delovanja in je zelo aktivno predvsem na gledališkem področju. S svojimi gledališkimi predstavami gostuje po celotni Sloveniji in tudi na avstrijskem Koroškem mdr. v Pliberku s komedijo Zadrega za zadrego.
Ob prihajajoči 70-letnici dramske sekcije se je odločilo, da pripravi velik poletni gledališki projekt na prostem. Odločili so se za znano igro MIKLOVA ZALA. Sodeluje nad 140 igralcev. Ena od glavnih atrakcij pa bo vsekakor konjenica pribl. 20 pravih živih konjev, na katerih bojo jezdili najprej slovenski fantje po štehvanju in pozneje turški vojaki ob vdoru v Rož.
Igralci obljubljajo pašo za oči in ušesa, za telo in dušo. Vsi prisrčno vabljeni!
PS: V primeru slabega vremena prireditev odpade.
Maturantje na sprejemu osrednjih organizacij
Po tradiciji vsako leto vabita maturante na sprejem Narodni svet in ZSO. Letos se priključila tudi Slovenska gospodara zveza.
Letos je bil sprejem maturantov Slovenske gimnazije na vrtu Mohorjeve v Celovcu. V dveh osmih razredih (razredničarki sta bili prof. mag. Cilka Guto-vnik-Broman in prof. dr. Marija Niemetz) je maturo uspešno opravilo 27 maturantk in maturantov. Predsednika
obeh osrednjih političnih organizacij Nanti Olip in Marjan Sturm in tajnik SGZ mag. Jože Picej so maturantom čestitala in jim želeli na nadaljnji poti obilo uspeha, povezano z željo, da se bi vsi tako ali drugače aktivno vključili v življenje svoje narodne skupnosti.
Osrednje organizacije so na vrtu Mohorjeve sprejele letošnje maturantke in maturante.
Iz naših občin
7
Otroški zbor "Živ-Žav" je praznoval in predstavil CD-ploščo. Za jubilej so starši in društveniki poskrbeli za nove obleke otrokom, čestitala pa sta tudi Mlada Podjuna in Amabilis iz Galicije (sliki desno).
Dokaz uspešnega dela
Petletnica otroškega zbora je bila dokaz uspešnega dela z globaško mladino.
Pri nedeljski jubilejni proslavi ni samo številčen obisk ampak tudi kakovosten nastop otroških zborov dokazal pravilnost delovanja z otroki. Otroški zbor „Živ-Žav“ je praznoval 5- letnico obstoja skupno z Mlado Podjuno in otroškim zborom Amabilis iz Galicije. Tudi predstavitev CD-plošče skupno z instrumentalno skupino (Stefan Petjak, Janez Gregorič, Janko Smreč-nik, Jurij Opetnik) je navdušila publiko in s tem zagotovila hiter odkup.
Med petjem so povezovali Anka Jernej in posamezni člani Živ-Žava, ki so pripovedovali o luštnih dogodkih v zadnjih petih letih. Jubilantu, otroškemu zboru, pa so čestitali tudi častni gostje. Predsednik SKD Globasnica Bermard Sadovnik se je predvsem zahvalil voditeljici Travdijli-
pusch za pionirsko delo. Obenem pa je kritično ugotovil, da se kljub takšnim iniciativam manjša jezikovno znanje pri mladih. Zato je opozoril osrednje organizacije, da naj končno nudijo društvom strokovne koncepte in vsebinske prioritete, ki bi pomagala pri ustavitvi tega negativnega razvoja. Tudi tajnik KKZ, ki je poskrbel za podporo za izdajo CD, je podkrepil to razmišljanje in poudaril pomembnost dela z otroci in mladino.
Globaški župan Pavel Robnig je čestital jubilantu in opozoril vse navzoče starše, naj se bolj zavedajo pomena materine besede in pesmi v družinah. CD-ploščo lahko kupite pri članih otroških skupin oz. predstavnikih globaških, pli-berških in galiških društev.	foto: fera
Uspela misijonska tombola
Preteklo nedeljo je fara Pliberk vabila na misijonsko tombolo, ki je se je končala pozno popoldne s popolnim UsPehom. Prirediteljem je uspelo prodati vseh 8.000 Srečk, zbrani denar pa bo šel za pomoč misijonom v deželah razvoja. Glavna nagrada letošnje tombole, avto-toobil Subaru (iz zapuščine župnika Safrana) pa je šel v
i&Jjlfi
H	• *'■* •'*'

z vTz ,
'--VV-C
\ N z.
I
z?
Harry Stojka je nastopil na povabilo domačega boroveljskega društva preteklo soboto pri Cingelcu na Trati. Predvsem številna mlada publika je bila izredno navdušena.
FOTO: BRANŽ
„Dvojezični zbor - Der
Zweisprachige Chor“ vabi danes, v petek, 13. junija, na koncert (Napoleonstadel, St. Veiter-Ring 10), kjer bo predstavil najnovejši program. Ta vsebuje izvirne narodne pesmi iz Koroške, Slovenije in Italije. Nov program ni zanimiv le zaradi večjezičnih pesmi, marveč tudi zaradi narečij (furlanščina, rezijanščina,...). Poleg akustične interpretacije v obliki petja bo zbor prikazal vsebino teh pesmi tudi v obliki kulturnih dejavnosti, kot na primer s senčnim gledališčem, filmom in lutkami.
Koncert v Celovcu je prvi od treh v nizu „Alpe-Jadran v soglasju“, drugi bo dan navrh (14. 6. ) v cerkvici sv. Martina v Dolini pri Trstu, tretji pa v Kranjski gori (15. 6.).
8
Kultura
Slovo od naše pesnice z Libuškega polja
V ponedeljek, 9. junija 1997, je v Libučah v 96. letu starosti za vedno zaprla oči pesnica in učiteljica prof. Milka Hartmann. Z njo smo izgubili osebnost, ki je podarila našemu narodu nad sto pesmi, ki je bila v vlogi učiteljice simbol intelektualne samopomoči našega naroda.
Milka Hartmann se je rodila 11. februarja leta 1902 v Spodnjih Libučah, kjer je tudi obiskovala utrakvistično šolo. Leta 1927 je pričela po Koroškem s slovenskimi gospodinjskimi tečaji, ki so v teku časa postali prava slovenska potujoča izobraževalna institucija. Nešteto koroških slovenskih žena se je izobraževalo pri Milki Hartmann, ki ni posredovala mladim slovenskim dekletom in gospodinjam le strokovne izobrazbe, ampak tudi srčno ljubezen do svojega naroda.
Prav zaradi tega jo je leta 1941 aretirala gestapo in jo je izpustila šele po dveh mesecih zapora. Svoje izobraževalno delo, ki ga je vedno videla kot poslanstvo, je Milka Hartmann zaključila s svojim zadnjim kuharskim tečajem leta 1956 in se je nato še v večji meri posvečala svojemu pesniškemu ustvarjanju. Za svoje življenjsko delo ji je zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger podelil leta 1983 naziv profesorica. Tudi Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza sta počastila Milko Hartmann in sta ji leta 1984 podelila svoje najvišje priznanje, Tischlerjevo nagrado. Zadnjo visoko odlikovanje je dobila Milka Hartmann šele pred kratkim, ko je pliberški občinski svet sklenil, da ji bo podelil častno občanstvo. Na žalost pa tega priznanja ni osebno pričakala, Stvarnik jo je prej odpoklical k sebi.
Preteklo sredo se je od rajne na pokopališču v Libučah
poslovila izredno velika množica. Mašne obrede je opravil mestni župnik mag. Ivan Olip ob somaševanju 21 sobratov. Na domu sta zapela MePZ Podjuna ter združena MoPZ Kralj Matjaž in Foltej Hartmann. Na pokopališču so nato zapeli ponovno vsi trije zbori ter trio Korenika. Spregovorili so za Narodni svet in KKZ dr.
Janko Zerzer, za pli-berška društva in slovenske ustanove Joško Hudi, za pisatelje ravnatelj Hermann Germ, za Slovensko prosvetno zvezo dr. Avguštin Brumnik, za Zvezo slovenskih izseljencev predsednik Jože Partl ter za občino Pliberk župan mag. Raimund Grilc. Govorniki so izrekli besede zahvale ter poudarili pomen delovanja Milke Hartmann za celotno slovensko
narodno skupnost. Milki v slovo pa so ob koncu zapeli združeni zbori pesem „Rož, Podjuna, Žila“.
Naj ji bo domača zemlja, ki jo je tako ljubila, lahka.
Na pokopališču v Libučah se je poslovila velika množica od Milke Hartmann.
Leta 1984 sta Narodni svet in KKZ podelila Milki Hart man n Tischlerjevo nagrado.
V globoki žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je umrla naša dobra teta, gospa
Milka Hartmann
•	pesnica z libuškega puela
Umrla je v 96. letu starosti. Vse življenje se je pripravljala na ta dan, ko bo zopet stopila pred svojega Stvarnika. V jutranjih urah 9. junija 1997 je med molitvijo mirno zaspala.
Našo drago teto Milko smo v sredo, 11. junija ob 14.00 uri pospremili na pokopališče Sv. Andreja v Libučah, k zadnjemu počitku.
Ksenia, Malka, Marica, Marija, Andreja, Anzej, Zvonko, Folti, Božo z družinami v imenu vseh sorodnikov
V smislu rajne Milke je, da darujete za cerkev Sv. Andreja v Libučah ali za dom v Tinjah; oziroma za Glasbeno šolo ali za Kulturni dom v Pliberku.
S svojim pesniškim delom je Milka Hartmann za- 9e pustita dediščino, ki bo ostala narodu za vse čase b ohranjena (rajna na sliki s kolegi pisatelji).	Ia:
98 ph
Do leta 1956je M. Hart man n po celem dvojezičnem ozemlju vodi- 3rr
la kuharske tečaje, kot tukaj na sliki iz 1963 pir Mlinarju v Libučah.
P'

Kultura
Nekaj postaj v življenju M. H.
'l februar 1902: M. H. zagledala v Spod-’i|h Ubučah luč življenja - kot drugi od še-'fifi otrok Terezije Hartman, roj. Kušej, in Mateja Hartmana, dolgoletnega libuškega ;uPana.
908-1914; Obiskovala utrakvistično šolo ' Libučah; slovenski pouk je bil samo zad-1i° uro, od 3. do 4. ure popoldne.
Oktober 1916: „Rojstvo“ najstarejše ohra-'jene Milkine pesmi „Zakaj bi jaz ne pela“. 024/25: Obiskovala desetmesečni tečaj v l°spodinjski šoli šolskih sester v Ljubljani. 027: M. H. prepričala Krščansko socialno 'Vez° o nujnosti gospodinjskih tečajev na foškem; pri deželnem poslancu dr. /fncu Petku dosegla, da je za to izposlo-,a uradno dovoljenje. Prvi tečaj je bil v Jobrli vasi.
034: Izdaja prvih ciklosiranih „Dekliških 'esmi" (v samozaložbi).
039: Zadnji tečaj v Škofičah je nacistični ezirn dobesedno razbil.
039: Odhod M. H. v Št. Jakob ob Krki, ferv je vodila gospodinjstvo župniku To-lazu Holmarju.
aPr'l 1941: Obisk M. H. v Libučah, kjer je bedela, da je nekdo na domača hlevska rata pritisnil trak z napisom „Kärntner Pnch deutsch!“. Hkrati so doma našli ano-'^o pismo z opozorilom: „Bodite previd-L ',as strogo zasledujejo!“
‘ aPr'l 1941: Gestapo aretirala M. H. v ce-.^ki pisarni Prosvetne zveze. Isti dan je 10 aretiranih tudi 39 slovenskih duhovni-Po dveh mesecih so M. H. spet izpu-
4' aPrila 1942: Nacisti izselili Hartmano-•e, Neprenehno bivanje v Št. Jakobu nad •rko je M. H. obvarovalo pred usodo Hart-anove družine.
343: Oče Matej težko zbolel v taborišču lcbstatt im kmalu nato umrl.
932: Izid pesniške zbirke „Moje grede“. 353: M. H. izvoljena v prvi odbor rscanske kulturne zveze.
336: Zadnji kuharski tečaj. Po drugi sve-eVn' vojni sta za nanovo pričeto delo Sionske gospodinjske prosvete prevzela i NSKS in Mohorjeva družba. „Največ alu9 za to ima pokojni dr. Joško Tisch-'r (M. H.).
972: Izid pesniške zbirke „Lipov cvet“.
Izid pesniške zbirke „Pesmi z Li-“ske9a puela".
,82: Slavnostni koncert „Koroška poje“ i “^"letnici M. H. v celovškem Domu 'asbe.
9S3: Zvezni predsednik dr. Rudolf Kir-"™ager podeli M. H. častni naziv profeso-
934: Narodni svet in KKZ podelita M. H. Beblerjevo nagrado.
®bruar 1992: Izid slovensko-angleške pe-aložb' *'r*<e ^ PesrT,i“) pn Mohorjevi iarec
?j.s v Celovcu in Beljaku • r6 Hartmanove.
1992: Slavnostni koncert „Koroška ob 90-letnici
9 .aprila 1997: Občinski svet v Pliberku 3ral' M. H. častno občanstvo občine Pli-
.iUr|ij 1997: V Libučah se konča življenjs-D^°1 Pr°f. Milke Hartmann, ki je našla na /- , ^ačem pokopališču svoj zadnji zemeljs-
Franz Schubert in maša v ES-Duru
Franz Schubert, čigar 200-letni-co rojstva praznujemo letos, je bil skladatelj naglega razvoja in izredne pridnosti; ko je umrl, star komaj 32-let, ni zapustil skoraj nič materialne zapuščine, zato pa komaj pregledno število glasbenih mojstrovin.
V razliki do npr. W. A. Mozarta se je Schubert rodil v precej bolj skromnih razmerah. Morda je tudi zategadelj vse življenje ostal tako zelo neposreden in domač. Schubert je dojemal vse prek srca, prek sočutja. Važni sta mu pristnost in iskrenost, ne izumetniče-
nost artistično znanje, ta pride tudi v njegovi glasbi šele na drugem mestu.
Napisal je šest maš z latinskim in eno z nemškim mašnim besedilom. Ali v svoji iskrenosti je tudi tu ovrednotil le zadnji dve „latinski maši“ (v As-Dur in v Es-Dur) kot nekje blizu tega, kar se mu je zdelo „Najvišje v umetnosti“.
Maša v Es-Duru je zelo subjektivno spoprijemanje z nekim predpisanim besedilom. Vse, kar pove besedilo, vse projicira Schubert takoj nase: ,on‘ sam prosi Boga za usmiljenje v uvodnem „Kyrie“,
,on‘ sam slavi Boga po svojih talentih v „Gloria“, ,on‘ sam trpi na križu v „Credo“. In vendar se Schubert tudi tu napreza videti stvar v bolj objektivni luči - je morda zato vpletel nekaj klasičnih fug kot je bilo poprej tradicionalno pogosto v cerkvene glasbe?
In potem „Agnus Dei“, eno samo valovanje, merjenje lastnih sil z nespremenljivo usodo, višek in zaključek, kot da bi se sam skladatelj poslavljal od tega sveta.
Le nekaj tednov po zaključku te maše je tudi umrl.
Andrej Feinig
Letošnji
LUVJ LIDllP ODAH 5"/ VA
bo v četrtek, dne 26. junija 1997 v Borovljah
ob 18.00 ogled deželne razstave alles jagd... eine Kulturgeschichte / „vse je lov...“
ob 20.30 koncert 45-članskega orkestra CAMERATA LABACENSIS iz Ljubljane v mestni hiši v Borovljah.
VSTOP BREZPLAČEN!
Zabeležite si ta termin! Pridite vsi!
O
POSOJILNICA-BANK
S ZVEZA BANK
S ZADRUG
SLOVENSKA GOSPODARSKA ZVEZA SLOWENISCHER WIRTSCHAFTSVERBAND UNIONE ECONOMICA SLOVENA Dl CARINZIA
10
Rož - Podjuna - Zilja
CELOVEC________________
Žegnanje v Modestovem domu
3. junija je bilo v Modestovem domu tradicionalno domsko žegnanje. Na vsakoletno praznovanje smo povabili starše, gojence ljubljanskega doma Tabor ter nogometno ekipo s Plešivca.
Na programu so bile športne preizkušnje v nogometu in odbojki. Prvo tekmo (nogomet) so odigrali naši višješolci proti gojencem doma Tabor ter tesno podlegli z 12:11. Nato je bila na vrsti odbojka. A že med igro je začelo deževati, kljub temu so igralci vztrajali do konca. Tekmo pa smo dobili mi. Manj uspešna je bila nogometna ekipe nižješolcev, ki so ekipi s Plešivca podlegli s 7:1. Medtem so se starši in gojenci Tabora udeležili kviza, ki so ga pripravili vzgojiteljice Andreja, Martina in Rozwitha. Po športnih tekmovanjih in kvizu smo bili vsi zelo utrujeni in se veselili večerje, ki jo je „kuhinja“ izvrstno pripravila. Odlična večerja je ob zvokih domske instrumentalne skupine „Galic“ še bolje teknila.
Dan se je končal z izžrebanjem zmagovalcev kviza ter z uspešno igro „Nevesta iz Amerike“, ki so jo uprizorili gojenci doma Tabor.
Ursula in Miriam
70. obletnico življenja je slavila Angela Ročnik z Obirske-ga. Slavljenki ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva!
Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Amaliji Vauti iz Re-pelj, Mariji Nachbar iz Vidre vasi, Luku Kordežu iz Podjune pri Globasnici in Alojzu Krištofu iz Šmihela nad Pliberkom. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Minuli ponedeljek je obhajal 65. rojstni dan Urh Mak z Baj-diš pri Borovljah. Slavljencu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam Našega tednika se pridružujejo domači.
V Selah na Kotu je slavila 75. rojstni dan in god Antonija Pegrin. Ob tem visokem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva!
ČESTITKA TEDNA
Kristina in Kristijan pred poročnim oltarjem
V soboto, 31. maja, sta si obljubila večno zvestobo učiteljica na Brnci Kristina Maria Hrobath iz Šentlenarta pri Sedmih studencih in ravnatelj ljudske šole v Slovenjem Plajberku Kristijan Zeichen. Poroka je bila v farni cerkvi v Sentlenar-tu, kjer je zakonca vezal domači župnik Peter Olip in kamor so prišli čestitat tudi učenci obeh učiteljev. Po poročnem obredu so se svatje (družinski krog) do jutranjih ur veselili z zakoncema v Brdu ob Baškem jezeru.
Novoporočencema ob tem lepem življenjskem dogodku iskreno čestitamo ter na skupni življenjski poti želimo vse najboljše, predvsem mnogo medsebojnega razumevanja in samo lepih sončnih dni!	F. S.
ČESTITAMO
Naslednje voščilo je namenjeno Anici Janesch iz Celovca, ki je obhajala okroglo življenjsko obletnico. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo znanci, ki slavljenki želijo obilo zdravja, sreče in izpolnitev vseh skritih želja.
Minuli teden je obhajal 17. pomlad Peter Bolterl iz Železne Kaple. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje!
Minulo soboto je na Čemer-nici pri Šentjakobu slavil 60. rojstni dan Čhristian Kotier. Slavljencu ob tem lepem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva!
Pred nedavnim je na Obir-skem slavila okroglo obletnico življenja Angela Cuderman. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo vsi domači.
Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike Citi Rasdev-šek iz Kazaz in Greti Bučov-nik iz Goselne vasi. Posebne čestitke pa veljajo Germanij! Golob iz Dobrle vasi za 70. življenjski jubilej. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in jim kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT.
Na Rovah pri Šentilju ob Dravi je slavil 70. obletnico življenja Lipej Resei. Slavljencu ob tem visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebne sreče!
Prav tako 70. obletnico življenja je slavila Amalija Šopar, po domače Knoličeva Malka iz Lepene nad Železni Kaplo. Tudi njej veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje.
Slovensko društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebne praznike Francu Fug-gerju iz Svaten ter Pauli Potočnik in Husti Štornik iz Šentjakoba. Vsi ostali^ člani društva upokojencev Šentjakob slavljencem iskreno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
Repi Hribernik iz Blata pri Galiciji je včeraj slavil 70. rojstni dan. Slavljencu ob tem lepem življenjskem jubileju prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL Galicija.
Lucija Kassl iz Štriholč je te dni z odličnim uspehom zaključila šolo za vrtnarice. Ob tej priložnosti ji prisrčno čestitajo vsi domači in prijatelji, ter ji želijo mnogo uspeha in sreče na nadaljnji življenjski poti. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo Našega tednika.
88. rojstni dan je obhajala Julija Roblek iz Sel, ki je ta čas v bolnišnici. Slavljenki za ta visoki osebni praznik prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja!
Prav danes obhaja rojstni dan Mirko Isopp iz Gorinčič pri Šentjakobu. Priljubljenemu podpredsedniku Kluba 26 in odborniku SAK prisrčno čestitamo ter mu želimo vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem sreče in zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo kolegi in kolegice v Mohorjevi, odborniki SAK ter Klub 26.
Uspešnemu vodji cerkvenega zbora v Šentjakobu in vsestranskemu kulturnemu delavcu Karlu Krautzerju ter njegovi ženi Nadji se je pred nedavnim rodila hčerkica Lena. Srečnima staršema ob tem posebnem dogodku prisrčno čestitamo, mladi Leni pa želimo vso srečo na življenjski poti. Čestitkam NT se pridružujejo vsi, ki poznajo mlada starša.
Naslednje voščilo je namenjeno Johanni Mihelič iz Mal-pač, ki je slavila 89. rojstni dan. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga zdrava in milosti polna leta!
Franc Wutte ml., po domače Kvenc iz Male vasi pri Globasnici, bo jutri obhajal rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva Našega tednika se pridružujejo Strojni krožek Podjuna, SJK in EL Globasnica.
V Logu ob Vrbskem jezeru je obhajala 76-letnico Marija Kaki. Zvesti bralki od srca čestitamo v in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL iz Vrbe.
11
Rož - Podjuna - Zilja
Sentpeter: Srečanje po 45 letih
v Dvanajst učenk gospodinjskega tečaja 1951/52 se je 25. maja tega leta v Sentpetru po 45 letih udeležilo veselega svidenja.
Srečanje učenk gospodinjskega tečaja 1951/52 z še živečimi sestrami in učitelji.
Ne več kot mladenke, pač pa kot matere in babice so se v nedeljo, 25. maja, v zavodu šolskih sester v Sentpetru pod ozelenelimi lipami med seboj veselo pozdravljale absolventke gospodinjske šole, ki so v šolskem letu 1951/52 kot mlade deklice šest mesecev z veseljem zbirale znanje in črpale vzgojne napotke za svojo bodočo srečo in za srečo svojih bodočih družin.
Dvajset jih je takrat sedelo za šolskimi klopmi, tri od teh se že umrle, dvanajst pa se jih je s svojimi nekaterimi še živečimi učitelji in sestrami udeležilo veselega svidenja.
Prišle so iz vseh strani: iz Roža 'n z Gur, od Zilje in iz krajev iz Podjune.
V prvih trenutkih svidenja je bilo nujno potrebno najprej obuditi spomin, ugotoviti identiteto. Nič čudnega, saj je bilo slovo iz šole pred 45 isti za nekatere zadnja priložnost za osebne stike.
Vse zamujeno so obnovile v veselem klepetu ob dobro založeni mizi. Kakor v filmu so se vrstila živ-ijenjska pota posameznih, ko so v Pripovedovanju zaupale vse lepo, Pa tudi hudo, kar so pač sprejemala kot dar življenja iz Božjih rok 45 [et. Možje, poroke, otroci, pa tudi že vnuki so vsem živ dokaz bolj ali manj uspešnega izpolnjevanja živ-
ljenjske naloge in veselo upanje na še lepe dneve - kljub težavam v starosti, ki se tako hitro bliža. Eno je bilo vsem skupno: v življenju jih spremlja zavest hvaležnosti za vse dobro, ki jim je bilo posredovano v zavodu pred 45 leti. Seveda so obudile spomin tudi na vse hudomušnosti, ki so si jih v teku tečaja privoščile na račun učiteljstva in vzgojiteljic. Tudi to spada v življenje, saj so jim prav ti spomini najljubši.
Po ogledu na novo urejene šole, ki se je iz šestmesečnih gospodinjskih tečajev razvila v teku let v 5-letno višjo šolo za gospodarske poklice, so srečanje končale s
šmarnicami v domski kapeli. To bi jih morali slišati! Kako prisrčno so zadonele naše lepe slovenske šmarnične pesmi, ki so prihajale iz src. Zvenelo je, kot bi bila kapela polna vernikov, pa nas je bilo samo nekaj čez dvajset. Hvala Bogu. Rod, katerega matere še pojejo pesmi, ko so se jih naučile v mladosti, bo še živel!
Po napotkih, ki jim jih je natrosil njihov nekdanji katehet, zdaj župnik na Žihpoljah, g. Dušan Česen, so se morale posloviti. Poslovile pa so se z obljubo, da to pot ločitev ne bo trajala celih 45 let.
Udeleženka
Loče: Društveni izlet v Leško dolino
Zanimanje za izlet v Maria Luggau je bilo izredno veliko, žal pa vreme ni hotelo prav sodelovati.
Nedelja, 1. rožnika. Nič preveč obetaven se ni predstavil mesec cvetenja, ko so se člani in prijatelji SPD „Jepa-Baško jezero” odpravljali Ija že tradicionalni vsakoletni izlet, tokrat je bil načrtovan na Zgornjo koroško, v nad 1000 m visoki romarski kraj Maria Luggau v Leški dolini, k' je posredno povezan tudi z zgodo-vjno društva, saj je tam eden njego-vih ustanoviteljev, dr. Josip Ogris, Pmživel nekaj let, ko so ga nacisti Pognali iz loške fare. Ker društvo Prav letos praznuje 75-letnico svojega obstoja, je bil to primeren povod Za bližnje spoznanje tega kraja.
Zanimanje za izlet je bilo izredno Kaliko, le vreme ni hotelo prav sodelovati. Tako celo veliki avtobus ni Siegel sprejeti vseh udeležencev -Pekaj se jih je peljalo z osebnimi vo-zili- Vzdušje je bilo kljub meglenemu [Ptru prijetno in otroško žvrgolenje je kar veselo odmevalo med vožnjo. rudi najmlajša članica, komaj tri ?6®ece stara Veronika (hčerkica => društvene predsednice) se je v
zboru krepko uveljavljala.
Vožnja je šla urno po Ziljski dolini, le ko se je cesta pričela po neštetih ovinkih vzpenjati v ozko Leško dolino, je postajala počasnejša in na nekaterih krajih se je marsikateri izletnik kar zdrznil ob globokih prepadih. Po dveh urah in pol pa je bil dosežen cilj: vreme za spoznanje še bolj mrko, obetalo se je deževje. Po kratkem okrepčilu je bilo v Marijinem svetišču sv. opravilo, ki ga je oblikoval pečniški cerkveni zbor, vpletenih je bilo tudi nekaj slovenskih molitev in kratek nagovor mag. Marjana Galeba v obeh deželnih jezikih. Župnik je v pridigi poleg pozdravnih besed naglasil tudi še poseben pomen tega bogoslužja, ki ga na tem mestu skupno obhajata naroda soseda. In v zaključni zapeti pesmi - Marija skoz življenje, je odmevala množica najrazličnejših prošenj, kot jih je pred dobrim pol stoletjem pošiljal k Božji Materi pregnani loški dušni pastir.
Po skupnem kosilu je bilo seveda še obvezno slikanje, nato pa ogled
krajevnih znamenitosti. Pri tem je treba omeniti obisk značilne hiše tega kraja, kjer je na prodaj nič koliko izdelkov in proizvodov domače obrti ter posebno značilno za to naselje: še številni mlini na vodni pogon, ki so deloma še uporabni. Pravi mlinar v svoji značilni noši je ob klepetu pripovedoval zgodovino in marsikatero zanimivost teh obratov, postregel je tudi s pecivom iz namlele moke. Nekam otožno je bilo slišati iz njegovih ust, daje zlata doba te obrti že zdavnaj minila in da so obstoječi mlini le še atrakcija za številne obiskovalce.
Ob tem je čas hitro minil, kmalu je oddrdral avtobus nazaj v dolino. Polni lepih vtisov smo se spet obrnili domov: pot nas je vodila po Vzhodni Tirolski ter Dravski dolini nazaj v domači kraj, kjer je izza oblakov že kukalo sonce. Tako se je končal lep družabni izlet in vredno bi bilo, da bi poznavalec krajev tudi med vožnjo vedel povedati to in ono.
Začetek poletne sezone na Svetih Višarjah
V soboto, 7. junija 1997, se je ponovno zavrtela žičnica za Svete Vičarje.
Z istim dnem se je začela tudi letošnja romarska sezona. Na začetku, prve vikende junija, bo kabinska žičnica delovala samo ob sobotah in nedeljah, od 21. junija dalje pa vsak dan.
Na Svete Višarje vozi kot rečeno kabinska žičnica, ki v samih 15 minutah pripelje do 1790 metrov visokega svetišča. Vožnja je nadvse udobna in primerna tudi za starejše osebe. Spodnja postaja žičnice leži v bližini Ovčje vasi, samo 5 km od Trbiža.
Urnik obratovanja žičnice: od 9. do 17. ure ob delavnikih, ter od 8.30 do 18.30 ob nedeljah in praznikih.
Cene za prevoz s kabinsko žičnico so enake kot v lanski sezoni, za skupine pa so predvideni posebni popusti. Letošnja novost je možnost brezplačnega prevoza gorskih koles za vse tiste, ki rajši kolesarijo v dolino kakor pa v breg.
Urnik svetih maš v svetišču je takole: ob 12. uri ob delavnikih; ob 9.30, 10.30 12.00 in 15.00 ob nedeljah in praznikih. Tudi letos bo poskrbljeno za sv. mašo v slovenskem jeziku - videmski nadškof g. Battisti je obljubil, da bo uredil za primeren sprejem slovenskih vernikov.
Na vrhu bodo seveda odprti tudi značilni lokali, kjer je mogoče dobiti prigrizek in spominke. V Domu „Al Con-vento” je možna tudi prenočitev.
T A	PETEK, 13. junij 18.10-19.00 Kulturna obzorja
	SOBOTA, 14. junij 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do
	
T	srca
E	NEDELJA, 15. junij 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-
D	gen, Kärnten. Duhovna misel (mag. B. Hart-
E	mann) 18.00-18.30 6x6
N	PONED., 16. junij 18.10-19.00 Kratki stik.
V	TOREK, 17. junij 18.10-19.00
R	Otroška oddaja
A	SREDA, 18. junij 18.10-19.00 Glasbena
D	mavrica Večerna 21.04-22.00
1	ČETRTEK, 19. junij
U	18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila
JL>©B-ga l£)£\[£];j
NEDELJA,
15. junij 97,13.30
PONEDELJEK, 16. junij 1997
ORF 2, ob 3.20_________
TV SLOVENIJA 1, ob 15.55
Predvidoma s sledečimi prispevki:
•	„Mi otroci“: Veliki praznik male šole v Slovenjem Plajberku
•	„Prišla je ta bieva smrt..
V 96. letu starosti je umrla Milka Hartmann, pesnica z Libuškega puela
•	Jubilej misijonske akcije: 40-letnica in 2000. misijonski bogoslovec
•	Simbioza med človekom, gospodarstvom in kulturo: umetniško oblikovano pročelje Posojilnice-Bank Podjuna v Dobrli vasi, delo Valentina Omana
•	Vejevje iz gozda - spleteno za „žlajdro“ na Pašnikih
•	Schubertova maša v ES-Duru v izvedbi slovenskih združenih zborov, slovenske Filharmonije in solistov v štirih koroških cerkvah
Petek, 13. junij
ŠENTJAKOB V R.
Podijska diskusija: „Kako živimo v naši občini Šentjakob - vizije za leto 2000“
Diskusija bo imela sledeča tri težišča: 1. Delovna mesta,
2.	Dva jezika - dve narodni skupnosti - dve kulturi.
3.	Občinsko življenje - farno življenje
K podijski diskusiji so povabljeni zastopniki občinskih frakcij: župan Johan Obiltschnig (SP),
Klaus Hanschitz (FP). Ehrenfried Thonhauser (VP), Franc Janežič (SGS) ter zastopniki fare Šentjakob: prov. Jurij Buch, Gerlinde Hafner, Hanzi Sticker Vodja diskusije: Andrej Mohar Kraj: v Regionalnem centru Čas: ob 20. uri
CELOVEC
ŽITARA VAS
Mönche mögens öd -Glasbeni kabaret Nastopata: Simon Pichler (tekst), in Stefan Oser (kitara)
Čas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu KUMST v Žitari vasi
Ponedeljek, 16. junij
SVEČE
Nastop učencev glasbene šole oddelek Sveče in Bilčovs
Čas: ob 18. uri
Kraj: pri Vrbniku v Svečah
(galerija Gorše)
Sodeljuje: otroški zbor iz Sveč
Četrtek, 19. junij
Koncert
„Alpe-Jadran v soglasju“ Dvojezični zbor poje pesmi iz področja Alpe-Jadran
Čas: ob 20.30 Kraj: Haus der Architektur, Napoleonstadel Prireditelj: Dvojezični zbor/ Der Zweisprachige Chor Nadaljnja termina: 14. 6.
97, ob 21. uri Cerkvica sv. Martina, Dolina pri Trstu (I), in 15. 6. 97, ob 20.30, Ljudski dom - Kranjska Gora (SLO).
ŠENTJANŽ
Koncert „Vom Schtetl in die Ungewißheit“
(Židovske pesmi)
Cas: ob 20. uri
Kraj: k&k center v Šentjanžu
v Rožu
Nastopa: Trio „10 Saiten 1 Bogen“
Prireditelj: k&k center v Šentjanžu
Sobota, 14. junij
LJUBELJ
Mednarodna spominska svečanost in polaganje venca pri nekdanjem koncentracijskem taborišču Ljubelj - sever Čas: ob 9.30 uri pri Ljubelju (za avstrijskim carinskim poslopjem)
Spored: 9.30 Polaganje vencev ob vhodu v predor Pozdrav gostov Pozdravni nagovori: Nagovor namestnika deželnega glavarja dr. Mihaela Ausserwinklerja Sporočilo: Amicale de Mauthausen, Paris;
General Pierre Saint-Macary Slavnostni nagovor bivšega vi-cekanclerja dr. Erharda Buseka Odhod k spominskemu obeležju na južni strani Ljubelja Prireditelj: Društvo „Mauthausen Aktiv Kärnten/KoroSka“ v sodelovanju z notranjim ministrstvom in s Celovško univerzo.
GRADEC
Koncert Adija Smolarja
Čas: ob 20. uri Kraj: v klubu KSŠŠG, Mondscheingass 9
Prireditelj: KSŠŠG
CELOVEC
95. Rock ob meji Čas: od 17. ure naprej Kraj: na dvorišču Mohorjeve v Celovcu
Sodeljuje: Sona-Velikovec, Sinnlos-Celovec, Rožezla-Ljubljana, Tequilla Sunrise -Istrija, Starfish - Gradec
Prireditelj: KDZ
Sobota, 21. junij
SUHA
5. srečanje oktetov
Čas: ob 20.30 uri Kraj: na Suškem gradu Sodelujejo: Ljubljanski oktet, CALATA iz Ostrave, Sepp Kolbitsch, VOX iz Pliberka, Oktet Suha Ob slabem vremenu bo prireditev v Ljudski šoli na Suhi Prireditelj: KPD Drava, Oktet Suha in K KZ
ŠENTRUPERT/
VELIKOVEC
Sklepna prireditev in ogled šolskih izdelkov Strokovne kmetijske gospodinjske šole v Šentrupertu pri Velikovcu
Začetek prireditve: v soboto in nedeljo ob 15. uri Ogled razstave: v soboto, 21.6.1997 od 15. ure do nedelje, 22. 6.1997 do 17. ure Kulturni program: petje, pozdrav in igra „Vzorni soprog“ v režiji g. dekana Petra Stickra
Prireditelj: Strokovna kmetijsko gospodinjska šola v Šentrupertu pri Velikovcu
BELJAK
.jSilence, Silence“
Cas: ob 19. uri
Kraj: Congress Center (großer Saal) v Beljaku (v okviru internacionalnega gledališkega festivala SPECTRUM v Beljaku) Gostuje: Mladinsko gledališče Ljubljana
Vstopnice za obe predstavi: tel. 04242/27341
BEKŠTANJ
Jubilejni koncert Polizeichor Villach
Čas: ob 20. uri
Kraj: Burgarena Finkenstein
Bekštanj
Sodelujejo: Jägerhornbläser Landskron, Kärntner Doppelsextett, Die Rosentaler, Kvintet bratov Smrtnik,
Polizeichor Villach V slučaju slabega vremena bo prireditev v šotoru!
bi, jedači in pijači. Prireditev samo ob lepem vremenu, ob slabem odpade!
RADIŠE
Koncert -
.jS pesmijo v poletje"
Cas: ob 20. uri Kraj: v kulturnem domu Sodelujejo: pevske skupine SPD Radiše
Nedelja, 22. junij
VRBA
Koncert Oktet Suha Čas: ob 20. uri Kraj: vCASINEUMUvVrbi Prireditelja: KKZ in SPD
„Drobosnjak“ na Kostanjah
SELE/BOROVCNICA
„ungeploggt/na huft“
Čas: ob 16. uri
Kraj: pri Kristanu v Selah/
Borovnica
Sodeljujejo: MePZ Sele, Dvojezični zbor, skupina „Spominčice“ iz Slovenije Prireditelj: PD Sele, Dvojezični zbor
Po koncertu zabava ob glas-
Torek, 24. junij
GRADEC
Predstavitev mesečnika „Nova Revija“ v Forumu Stadtpark
Čas: ob 20. uri Kraj: Forum Stadtpark. Stadtpark 1 v Gradcu Prireditelj: Forum Stadtpark in Kulturni referat HUG
Četrtek, 26. junij
GRADEC
Dvojezično branje: Ivan Cankar v izvriniku in prevodu. Iz svojih prevodov bo bral Erwin Köstler, prevajalec z_ Dunaja Čas: ob 19. uri Kraj: Cafeterija Wallgebäude, Merangasse 70 v Gradcu Prireditelj: Alpe Adria Alternativ, Artikel 7, študentsko zastopstvo na inštitutu za slavistiko v Gradcu in KSŠŠG
RAZSTAVE
PODEN
ŠENTJANŽ V ROŽU
Dokumentacije stare ljudske kulture / projekt univerze v Celovcu Kraj: gostišče Lausegger, pd. pri Ožekarju v Podnu Razstava bo na ogled od 17. maja do 26. oktobra 97
ROŽEK
„Čarobna piščal“ - „Približevanje“ Franco Vecchiet Kraj: Galerija Šikoronja v Rožeku
20. 6.1997 ob 19. uri Odprto do 22. junija 1997 od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po telefonskem dogovoru.
LIBUČE
Razstava „Krivi lov v Karavankah" - etnološka in socialno-zgodovinska razstava
Kraj: v k&k centru
Prireditelj: k&k in SPZ
PLIBERK
Odprtje galerije Werner Berg
Cas: v nedeljo 15. junija 1997, ob 10. uri Galerija je odprta od srede do nedelje 10.-12. ure in od 14.-17. ure.
Torek: od 14.-17. ure (ob ponedeljkih je zaprto)
Razstava je odprta od 15. junija do 15. novembra 1997.
Poti v umetnosti Slikarstvo - Grafika -Objekti)
1997, od 17.30 do 21. ure Kraj: Galerija Falke Razstavljajo: Rudi Benetik, Werner Berg. Bogdan Borčič. Franz Brandl, Uwe Bressnik, Hermann Falke, Gustav Gnamuš, Eduard Lesjak, Marlies Rapetti, Mario Reis, Petar Waldegg, Günther Uecker, Karl Vouk.
Degustacija vin iz Furlanije, polnjena 1996. Vinogradnik Thomas Kitzmüller iz Brazza-na; prezentacija: Thomas Kitzmüller
Razstava je odprta od 24. maja do 15. junija 1997, od srede do nedelje od 15. do 18. ure, kakor tudi po telefonskem dogovoru.
KONOVECE
Razstava „Gertrud Weiss-Richter“ - „Wandinstallationen Objekte und Bilder“ Kraj: Konovece/Sorgendorf „Sudhaus“
Razstava je odprta od torka do nedelje, od 15. do 19. ure. Ponedeljek zaprto.
BEGUNJE
Razstava „Grafična umetnost v novi Evropi“ pod skrbstvom Enza di Grazie
Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah
Dela umetnikov iz Češke:
Nikolas Axmann, Dušan Cerny, Jiri Mikeska, Petr Stepan Italije: Vittorio Avella, Peppe Ferraro, Giuseppe Maraniello, Santorossi, Franco Vecchiet Slovenije: Klementina Golija, Klavdij Tutta, Martin Avsenik, Kiar Meško, Maksim Sedej ml. Španije: Carlos Aragon, Transite Del Cerro, Soledad Gomez Nieto, Sergio Gay, Pablo Ransa, Javier Redondo
ZILJSKA BISTRICA
Otvoritev razstave „Stric iz Amerike“
Čas: v torek, 17. junija 1997, ob 20. uri
Kraj: v kulturnem domu na Ziljski Bistrici Projekt 6.A razreda ZG in ZRG za Slovence v Celovcu v sodelovanju z bistirškimi občani
L
i
Ul
Ja
Sl,
90
87
■k ?etek’
97 13. juni 1997
■
i
10
lec
i-
icu
er-
)
I
Razstava Sveto pismo, knjiga življenja
od 23. maja do 13. junija 1997 na Zvezni gimnaziji za Slovence
Nosilca projekta: Dušnopastirski urad in Katoliška prosveta Prireditelja: ZG/ZRG za Slovence in Dvojezična trgovska akademija
Borovlje
Puškarski muzej v Borovljah je odprt do 26. oktobra 1997 vsak dan od 9- do 13. ure in od 14. do 18. ure.
Schubertova maša v ES-duru op D950
Nastopajoči: člani orkestra Slovenske filharmonije, združeni zbori Slovenskega prosvetnega društva „Danica“ iz Št. Primoža, Slovenskega kulturnega društva iz Globasnice in Katoliškega prosvetnega društva v Šmihelu Solisti: Tunde Szaboki (sopran),
Peter Cser (bas), Barbara Jernejčič (alt), Marjan Trček (I. tenor), Hannes Mucher (II. tenor)
Dirigent: Stanko Polzer
Nastopi: Sobota, 14. 6. 1997, ob 20.
uri v farni cerkvi v Ločah
Nedelja, J 5. 6.1997, ob 20. uri v farni
cerkvi v Št. Primožu
RAZNO
Sobota, 21.6. 1997, ob 20 uri v farni cerkvi v Prevaljah
Nedelja, 22. 6.1997, ob 20. uri v farni cerkvi v Šmihelu
Torek, 24. 6.1997, ob 20. uri v stolnici v Ljubljani
Sobota, 28. 6. 1997, ob 20. uri v mestni cerkvi v Borovljah Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
REBRCA
Teden mladih umetnikov Kraj: v Mladinskem centru na Rebrci Čas: od 28. julija do 2. avgusta 1997 Prijave do 11. julija na Krščansko kulturno zvezo, 10.-Oktober-Str. 25, 9020 Celovec, tel.: 0463/516243-22.
LETOVANJE OTROK V POREČ
Obmorski počitniški center
od 16. do 26 julija 1997 Cena za 11 -dnevno bivanje znaša 3000 - šilingov. Nudimo prostore za bivanje, dnevno štiri obroke hrane, za vsakih 10 do 12 otrok vzgojitelja, prevoz iz Celovca v Poreč in nazaj, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz bolnega otroka v bolnišnico.
Prijavite se lahko pri Zvezi slovenskih žena (Milka Kokot), telefon. 0463/514300-40
NASTOPI UČENCEV GLASBENE ŠOLE
Petek, 13. junija 1997:
ob 19. uri, Šmihel, farna dvorana (nastop oddelkov Šmihel in Globasnica) Ponedeljek, 16. junija 1997: ob 18. uri v Svečah pri Goršetu (oddelek Sveče)
Sreda, 18. junij 1997:
ob 19. uri v Mladinskem domu (oddelek Mladinskj dom), ob 19. un v Št. Primožu, farna cerkev (oddelki Št. Primož, Dobrla vas in Zitara vas)
Četrtek, 19. junij 1997:
ob 20. uri v ljudski šoli v Bilčovsu:
Letni koncert GŠ Sobota, 21. junij 1997: ob 16.30 uri v društveni sobi v Škofičah (oddelek Škofiče)
CELOVEC - MODESTOV DOM
Kreativni teden
od 23. do 26. junija 1997, od 19. do 21. ure
SPORED:
ponedeljek. 23. 6.. Hanzi Mlečnik:
slikanje
torek. 24. 6.. Paulos Worku: bobnanje (delavnica z bobni) sreda. 25. 6. in četrtek. 26. 6.. Marija Hedenik: inglazije
Kurt Ostbahn & Die Kombo
v soboto, 21. junija 97, ob 20. uri v k & k centru v Šentjanžu
Prireditelj: SPD Šentjanž
Vstopnice v predprodaji v vseh slovenskih bankah, pri Kulturnem društvu Šentjanž
POSOJILNICA-BANK PODJUNA KREDITBANK JA UNTAL
vabi na
Slavnostno otvoritev obnovljenih in dograjenih bančnih prostorov
V SOBOTO, 14. JUNIJA 1997
ob 10.00 uri v Dobrli vasi
Vsi prav prisrčno vabljeni!
Po prireditvi bo nagradno žrebanje
Diskusijski večer
„Euro“
Kakšna bo naša bodočnost v denarni uniji? referenti:
Dr. Friedhelm Frischenschlager član Evropskega parlamenta
„Euro - Politična dimenzija“
Mag. Karl Hartlieb, Liberales Forum
„Euro in gospodarske šanse“
Mag. Rudolf Urban, Zveza-Bank
„Euro - Potek in priprave na denarno unijo“
Čas: petek, 27. junija 1997, ob 19. uri Kraj: Dom v Tinjah
Prireditelji: Politično upravna akademija (PUAK) Slovenska gospodarska zveza (SGZ) Liberales Bildungsforum
Prodam etažno stanovanje
(Eigentumswohnung) v Celovcu
-87,5 m2
-	v zelo dobrem stanju
-	loggia (balkonska hiša)
-	parkirni prostor
tel.: 0 46 3/34 79 43
(zvečer od 19. ure naprej)
		i i	1
	
Jank tDN K ~ Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10,-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo: mag. Stran ^mesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, lO.-Oktober-90?n n 5/IV' Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Straße 25/IV, 87(1° xe*ovec: tefefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 • 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo ~ sil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,-SIT.

w iMM&ra
v petek, 13. junija, od 18. do 21. ure
Delovna skupina Mentalni trening Predavatelj: mag. dr. Kurt Schöff-mann
od sobote, 14. junija, od 15. ure, do nedelje, 15. junija, do 17. ure
Dnevi za ministrante/-ke Spremljevalci: Jože Flödl, Frieda Marketz, Peter Krištof
od sobote, 14. junija, od 9.30. ure, do nedelje, 15. junija, do 18. ure
Tečaj za slikanje: Pokrajine in portreti
Voditeljica: Isabell Dainese
v četrtek, 19. junija, od 9. do 11. ure
Dopoldansko izobraževanje: Raje živahen kot priden! Predavateljica: Margit Lohmer
v četrtek, 19. junija, od 19. do 22. ure, v petek, 20. junija, od 19. do 22. ure in v soboto, 21. junija, od 14. do 17. ure
Seminar: Schüßlerjeve - soli Predavateljica: Ingrid Weiss
v soboto, 21. junija, od 9. do 17. ure
Kreativno oblikovanje z rožami -Ikebana
Voditeljica: Herta Deutsch
ROMARSKO IN IZOBRAŽEVALNO POTOVANJE 1997:
od nedelje, 17. avgusta do sobote, 23. avgusta 1997
Izobraževalno potovanje v Švico Voditelj: dr. Johann Sturm, Linz
jagd...
cine kulluigeichlchte
Sobota, 14. junij, 20.00 Kabaret s Herwigom Seeböckom
Kulturni dom SPD Borovlje pri Cin-gelcu na Trati
Nedelja, 15. junij, 18.00
Ponovitev igre: Divji lovec
Kulturni dom SRD Borovlje pri Cin-gelcu na Trati
Petek, 27. 6. do 2. 7.
Workshop z Neži ko Novak -ustvarjanje z glino za šolarje in dijake v sodelovanju z ljudskimi šolami in ZG/ZGR za Slovence
Kulturni dom SRD Borovlje pri Cingelcu na Trati
Sobota, 28. junij, ob 20. uri
Schubertova maša v ES-duru ob dvestoletnici skladateljevega rojstva
Mestna cerkev v Borovljah
Sobota, 5. julij, 18.10 do 19. in 19.30 uri
ORF voščila v živo z domačimi skupinami, nato Iztok Mlakar-kanta vt
Kulturni dom SRD Borovlje pri Cingelcu na Trati
PODLIGA VZHOD
Bilčovs - Vetrinj	3:0 (2:0)
Tekma je bila zaznamovana od pretirano trde igre gostov, kar pa domačinov ni spravilo s tira. Celo nasprotno: čim dlje je trajal 1. polčas, tem boljši so postajali Bilčovščani. Proti koncu tega dela tekme so zadeli celo dva lepa zadetka. Potek igre v 2. polčasu je bil podoben prvemu, po tretjem golu pa je bila tekma predčasno odločena.
BILČOVS: Slapnig 5, Rajnovič 4, Lippusch 4, Gartner 3, Kues 3 (65. Andrejčič 3), Durnik 3, Strugger 3, Tri-butsch 5, Schaunig 3 (89. Quantschnig 0). Parti 5, Schriefl 4 (70. Weratschnig 0);
Kotmara vas: 150 gled.; sodnik: Wernig (dober); strelca: Part (40., 77.), Tributsch (44.)
1. RAZRED D
Ruda - Železna Kapla 2:1 (2:1)
Kapelčani so presenetljivo dobro pričeli ter v 10. minuti povedli z 1:0. Kaj kmalu navrh pa so po osebnih napakah posameznih igralcev v času petih minut prejeli dva nepotrebna zadetka. Nato so se Kapelčani zopet ujeli ter do konca igrali dopadljiv nogomet. Edino, kar je manjkalo, so bili zadetki.
ŽELEZNA KAPLA: Kohlweiß 3, Baloh 3. Užnik 4, Lippusch 3. Deisinger 2 (25. Romano 4), Köck 4, E. Schorli 3 (20. S. Schorli 3), Germadnik 4, Praschnlg 3,
Kržan 4, Lessnigg 4;
Ruda: 120 gled.: sodnik: Glanz (povprečen): strelec: Užnik (10.)
Šmihel - Grebinj	2:4 (1:2)
Gostje so si kaj kmalu priigrali terensko premoč ter jo izkoristili tudi za potrebne zadetke. Nasprotno Šmihelčani, ki so pred nasprotnim golom bili pogosto povsem nezmožni. Tudi sredinski igralci so tokrat razočarali.
ŠMIHEL: Suschnig 2, Janet 2, Ch. Figo 2, H. Motschilnik 2, Ivartnik 2, Tratar 1 (55. Hribernik 2), Burkhard 2, Ch. Gros 2, Žohar 3, Rodler 2 (68. Paulitsch 0), W. Motschilnik 3; Šmihel: 50 gled.; sodnik: Rus (dober); strelec: W. Motschilnik (20. 81.)
Sele - Šentpavel	1:2 (0:1)
Selani so se proti prvaku iz Labotske doline_kar zadovoljivo odrezali, saj so bili le tesno poraženi. Častni zadetek pa je v 80. minuti iz 11 -metrovke zadel Mario Oraže.
SELE: E. Oraže 3, Božič 3, L Kelih 3, D. Mak 3, R. Roblek 3, F. Dovjak 3, M. Dovjak 3, M. Mak 3, Kert 3, A. Mak 3, M. Oraže 3;
Sele: 100 gled.; sodnik: Zanin (povprečen); strelec: M. Oraže (80./11-m.)
2. RAZRED F
Galicija - Globasnica	1:3 (0:2)
Globašani so se predstavili „mojstrsko" le ob začetku tekme, ko so si priigrali številne lepe priložnosti. Nerazumljiva pa je bil nevoljnost po odmoru nekaterih igralcev.
GLOBASNICA: Smrečnik 4, Wölbl 3, Zanki 4, Tominc 4 (46. G. Sadjak 4), Hren 3 (65. Szabo 3), Mišic 3, Hribar 3, Buchwald 4, Silan 5, Pasterk 4, Blažej 3; Galicija: 150 gled.; sodnik: Jantschgy (dober); strelca: Silan (12., 72.), Pasterk (31.)
Bikarja vas ■ Reichenfels 0:4 (0:3)
Tri hude napake branilca Oražeta so gostje hladnokrvno izkoristil za prav toliko zadetkov. Po odmoru so bili Rikar-jani sicer močnejši, toda priložnosti niso znali izkoristili.
BIKARJA VAS: Kaiser 3, Truschner 3, Oraže 1 (46. Blajs 3), Gomernik 3, Tazoll 3, Sapetschnig 3, Pandel 3, Neibersch 3, Figoutz 3, Mochar 3, Strasser 2;
Rikarja vas: 100 gled.; sodnik: Weber (povprečen);
Preitenegg - Dobrla vas 2:0 (2:0)
V 15. minuti so domačini povedli z 1:0, 5 minut navrh pa se je glasil rezultat že 2:0. Nato so se Dobrolčani končno ujeli ter si priigrali jasno terensko premoč. Toda kaj pomaga terenska premoč, ko jo ne znaš izkoriščati za zadetke.
DOBRLA VAS: M. Lesjak 4, Jörg 3, Pernek 4, Roger 3, Nachbar 2, Math 2, Hudi 4. Zunder 2, Petek 4, Dollinger 2, Ch. Lesjak 2;
Preitenegg: 50 gled.: sodnik: Kollmann (dober); rdeči karton: Roger (88.)
Tinje ■ Žvabek	1:0 (1:0)
Žvabečani so pričeli tekmo zelo nezbrano, tako da je domačinom že v 1. minuti uspelo vodstvo. Nato je bilo srečanje izenačeno z redkimi priložnostmi na obeh straneh. V 40. minuti pa veliko razburjenje, kajti sodnik je spregledal jasno 11 -metrovko, ko je domači branilec tik pred črto z roko preprečil zadetek. Vsi so videli, le sodnik ne ...
ŽVABEK: Jakob 4, A. Berchtold 2, Jammer 2, Wries-snig 3, Sumper 2 (66. Pistotnik 3), V. Berchtold 2 (75. W. Ramusch 0), Čebul 2, Homer 2 (60. Nenad 2), Juvan 2, Kapp 2, Grubelnig 2;
Tinje: 100 gled.; sodnik: Vodiunig (povprečen);
Šport
Bilčovs v prihodnji sezoni v podligi zahod?
Večina ekip, ki so oz, bodo izpadle iz Koroške lige, geografsko prej silijo v podligo vzhod kakor zahod.
Poleg Velikovca utegne dohiteti usoda izpada iz koroške lige še Žrelec in A. Wolfsberg, medtem ko ima najboljše karte v rokah Matrei. Izgleda kakor da bodo izpadle kar tri ekipe v podligo, ki bi, po geografskem vidiku, morale tekmovati v podligi vzhod. V tem pa vidi Bilčovs možnost, da se končno preseli v podligo zahod, kar je že dolgoletna želja kluba, kajti po mnenju nogometnih poznavalcev je podliga zahod le malo slabša od te v vzhodu. Strugger: „Tudi v zahodni podligi se moraš šele uveljaviti. Vsekakor pa bi
menjava pomenila dodatno motivacijo našim igralcem, katerim je v vzhodni podligi več ali manj že dolgočasno, ko že pred vsako tekmo vedo, proti kateremu igralcu bodo igrali,“ pravi Strugger, ki na tihem že načrtuje za prihodnjo sezono. Tako želi okrepiti ekipo z legionarjem (sredinskim igralcem) iz Hrvaške, katerega pa želi najprej opazovati. Računa tudi s tem, da noben igralec ne bo zapustil kluba.
V zadnjem krogu morajo Bilčovščani v Metlovo, ki je v vigrednem delu prvenstva več razočarala kakor nasprotno.
Jesenski
poraz (0:1) na domačem
igrišču proti Metlovi (na sliki D/opst in Kues) želijo Bilčovščani v soboto (ob 17.30) popraviti.
Podliga vzhod
1. Šentandraž	25	16	7	2	47:20	55
2. Vetrinj	25	12	5	8	46:26	41
3. Mostič	25	11	7	7	46:41	40
4. Welzenegg	25	11	7	7	29:24	40
5. ASK	25	10	6	9	44:35	36
6. Bilčovs	25	10	6	9	38:27	36
7. Liebenfels	25	10	5	10	35:36	35
8. Podkrnos	25	10	2	13	30:33	32
9. Metlova	25	10	2	13	20:33	32
10. DSG Borovlje	25	8	7	10	30:33	31
11. Pokrče	25	9	4	12	24:30	31
12. Blatograd	25	8	6	11	25:32	30
13. ATUS Borovlje	25	7	8	10	32:33	29
14. Klopinj	25	4	6	15	24:57	18
■ Prihodnji krog (14./15. junij 97): DSG Borovlje -Podkrnos, ASK - Liebenfels. Mostič - Pokrče, Metlo-va - Bilčovs, Šentandraž - Klopinj, Vetrinj - Welzenegg, Blatograd - ATUS Borovlje;
1. 1. Šentpavel	RAZRED D 26 18 4 4	50:19	58
2. Frantschach	26 13 8 5	42:16	47
3. Železna Kapla	26 13 5 8	56:28	44
4. Ruda	26 1111 4	35:20	44
5. Grebinj	26 12 6 8	39:27	42
6. Šentlenart	26 10 7 9	37:39	37
7. Žitaravas	26 10 6 10	35:34	36
8. Vovbre	26 10 4 12	36:52	34
9. Šmihel	26	9 4 13	42:51	31
10. St. Stefan	26	7 8 11	38:39	29
11. Labot	26	8 5 13	40:46	29
12. Eitweg	26	7 8 11	31:50	29
13. Maria Rojach	26	7 4 15	37:58	25
14. Sele	26	5 4 17	27:66	19
2. 1. Globasnica	RAZRED F 25 23 2 0	108:16	71
2. Reichenfels	25 16 3 6	57:28	51
3. Žvabek	26 15 3 8	46:31	48
4. Sinča vas	26 14 3 9	50:32	45
5. Galicija	25 14 3 8	53:41	45
6. Preitenegg	25 10 4 11	21:27	34
7. Šentpeter	25	9 7 9	45:52	34
8. Tinje	25	9 5 11	29:43	32
9. Dobrla vas	25	9 4 12	23:35	31
10. Važenberk	25	8 5 12	29:50	29
11. Djekše	25	7 5 13	31:41	26
12. Rikarja vas	25	5 6 14	27:52	21
13. Mauterndorf	25	3 7 15	25:59	16
14. Grabštanj	25	3 5 17	34:71	14
■ Prihodnji krog (14./15. junij 97): Djekše - Tinje. ^ Globasnica - Preitenegg, Grabštanj - Rikarja vas, Dobrla vas - Mauterndorf,, Reichenfels Galicija, 5 Važenberk - St. Stefan - Že odigrano: Žvabek •	(
Sinča vas 0:2.	„
SAK II v odločilni tekmi ni bil kos pritisku
Razočaranje je bilo veliko, ko je ekipa trenerja Kreutza podlegla Pliberku II. ^
Pričakovanja pred tekmo so bila velika, nenazadnje po odličnem poteku vigrednega prvenstva, ko je bila druga ekipa SAK še neporažena. Žal pa so mladi nogometaši prav na tej za naslov odločilni tekmi razočarali. Trener Kreutz: „Zelo sem razočaran, ker nam prav na najpomembnejši tekmi ni uspelo zbrati vse moči. Bila je naša najslabša tekma v vigrednem delu prvenstva. Pliberku vsekakor čestitam!“ Teoretične možnosti za naslov prvaka so sicer še na mestu, toda le v primeru, če VSV konec tega tedna na tujem premaga Pliberk.
SAK II - Pliberk II 1:5 (0:1)
SAK II: Brezovnik 2, Sienčnik 2, Hajnžič 2 (65. Wo-schilz 0), Blajs 2, Razdevšek 0 (20. A. Sadjak 3), Mesner 3, Možina 3, M. Nachbar 3, Oraže 2, Kesselbacher 2 (80. S. WieserO), V. Nachbar 2;
Grabštanj: 200 gled.: sodnik: Kraxner (zelo dober): strelci: Stefan Wieset (83.)
2. razred A
1.	Pliberkll	29	19	3	7	80:47	60
2.	SAK II	29	17	6	6	84:48	57
3.	Austria II	29	18	2	9	91:63	56
4.	Trg/Feldk. II	29	11	4	14	58:76	37
5.	VSV II	29	7	7	15	65:74	28
6.	WACH	29	3	2	24	30:100	11
SAK
Naraščaj
CENTER PLIBERK
Tokrat dva poraza
U 16 je v Velikovcu dohitel prvi poraz v tej sezoni, prav tako prvega poraza ni mogla preprečiti tudi U 10, ki je sedaj le še na 2. mestu Velikovec U 16 - SAK 2:0: SAK U 14 -WAG II 8:1 (Zidej 2, Babič 2, Kap, Kojič, Šuler, Verdel); Pliberk U 12 - SAK 0:10 (Kreutz 4, Part 4, Olip 2): Globasnica U 10 - SAK 3:0: turnir U 8 v Vidri vasi: 1. Globasnica, 2. Metlova, 3. SAK I, 4. Pliberk, 5. Rikarja vas, 6. SAK IV.
■ Prihodnji krog - petek, 13. 6.: SAK U 10 - Metlova (18); sobota, 14. 6: turnir U 8 na Metlovi (10); nedelja, 15. 6: Grebinj U 14 - SAK (10.30), SAK U 16 - Vovbre (18).
CENTER CELOVEC
Pomembna zmaga za U 16
Z zmago proti KAC si je ekipa U 16 obdržala možnost kvalifikacije v jakostno skupino, prav tako tudi ekipa U 14.
KAC U 16 - SAK 1:6 (Woschitz 5, Kral);
SAK U 14 - Žrelec 0:1; SAK U 12 - Welze-
negg 9:0 (Trifunovič 4, Napetschnig 3, Waldhauser, Žnidar); SAK U 10 - ASV II ^ 1:4 (Kropivnik);
■	Prihodnji kron - petek, 13. 6.: Austria
U 10 - SAK (17), Podkrnos U 14 - SAK ; (18.30); nedelja, 15. 6: SAK U 16 - ASV (17).	|
CENTER ŠFNTPPRIMOŽ
U 8: 2. mesto brez poraza
Odlično se je na turnirju konec minulega tedna odrezala ekipa U 8, ki je ostala neporažena ter zasedla 2. mesto. U 10 pa je po zmagi v Grabštanju naprej na 3. mestu.
Grabštanj U 10 - SAK 2:3 (Wicher 3); turnir U 8 v Galiciji: 1. Klopinj, 2. SAK II, 3.
Sinča vas, 4. Tinje, 5. Galicija.
■	Prihodnji krog - petek, 13. 6.: SAK U
10-Galicija (18).	,
U10-Podjuna
1.	SAK I (Plib.)	9
2.	Globasnica	9
3.	SAK lil (Šentpr.)9
4.	Žitaravas	9
5.	Železna Kapla	9
6.	Šmihel	9
7.	Klopinj	9
8.	Galicija	9
9.	Pliberk	9
10.	Grabštanj	9
11.	Metlova	9
12.	Rikarja vas	9
8	0 1	52:11	24
7	1 1	68:19	22
7	0 2	44:16	21
6	1 2	43:17	19
5	1 3	39:30	16
4	1 4	36:19	13
4	0 5	29:30	12
3	1 5	27:39	10
2	2 5	9:41	8
2	1 6	14:46	7
1	2 6	7:34	5
0	0 9	4:70	0
V
n
O O CO ID io CM CM
15
Šport
ie-
SAK: Poslavlja se mož, ki je deloval v ozadju
Jože Fera se bo s koncem sezone poslovil od članske ekipe SAK. Nov izziv je našel v Bikarji vasi, kjer bo s tamkajšnjo ekipo skušal napredovati razred višje.
Po sedmih letih se postavlja od SAK - Jože Fera.
CITATI
tlo-
ze'	Dolgoletni asistenčni trener
SAK Jože Fera (47) se bo s koncem sezone poslovil od SAK 58 ter stopil nekaj razredov nižje: v v 2. razred F. Tam bo treniral Ri-*4 karjo vas, ki z njegovo pomočjo 42 želi končno v 1. razred.
35	Ferova trenerska pot se je
34 Pričela leta 1982 v Selah. Že v ^ Prvi sezoni mu je z ekipo uspel 29 naslov prvaka ter povzdig v 1. 29 razred, sezono navrh celo v ,9 Podligo. Podobno uspešen je bil tedi v Klopinju in v Železni Kapli, kjer mu je prav tako z ekipama 71 že v prvem letu uspelo napredo-vati razred višje. V sezoni 45	90/91 pa se je pridružil SAK, kjer
45 ie bil nato nekaj let asistenčni 34 trener dr. Ramšaka, nato Kirisit-32 sa in nazadnje Pušnika. Prav v 3i ospredje je prišel le enkrat, 26 namreč jeseni 1996, ko je nekaj 21 mesecev vodil člansko ekipo. i4	Toda njegovo prizadevanje ni
veljalo le športnemu napredo-vas! vanju ekipe, ampak tudi izbolj-icija. šanju razmer za treninge v ek Grabštanju. Tako je bistveno Prispeval k obnovi tamkajšnje kabine ter k realizaciji umetne osvetljave.
Neodvisno od odhoda Fere se Poslavlja tudi sekcijski vodja Lojze Lach, katerega prizadevanja za SAK so bila prav tako zelo i velika.
"Puške do konca ne bomo vrgli v koruzo, “pravi trener Pliberča-nov Polanz, ki bo po vsej verjet-n°sti tudi v We/su igra! libera.
Jože Fera: Vsak trener SAK je imel svoje prednosti. Najbolje harmonirala pa sva z Ramšakom, nenazadnje zaradi prijateljstva, ki naju je vezalo tudi privatno.
Če bi bil kdaj zopet trener SAK, bi po tipu skušal biti mešanica med Pušnikom in samim seboj.
Najboljši časi so pri SAK zaenkrat mimo. Menim, da se mora sedaj vodstvo truditi za tisto tekmovalno okolje, ki ga denarno zmore in kjer se lastni mladi igralci brez tveganja lahko vključujejo v člansko ekipo.
Pliberk - Ker je VSV v minulem krogu pustil Pliberčane na cedilu (ker Rohrbachu ni mogel odvzeti točko), se je njihov položaj v boju proti izpadu bistveno poslabšal. Izhodišče pred zadnjim krogom je sedaj popolnoma drugačno, kajti Pliberk mora na tujem premagati Wels, WAO pa Rohrbach. V vsakem drugem primeru izpade ekipa trenerja Polanza iz regionalne lige. „Wels gotovo ne bo stoodstotno motiviran, kajti ekipa je z mislimi že v II. ligi in nekateri igralci po vsej verjetnosti že predčasno na dopustu. Zato imamo gotovo dobre možnosti, da premagamo Wels. Upam, da bo tudi WAC premagal Rohrbach,“ pravi Polanz.
Wels - WAC v soboto ob 17. uri
Napredovanje v regionalno ligo in nato v II. zvezno ligo sta bila gotovo najlepša športna trenutka. Naj večje razočaranje pa je bilo dejstvo, da se v II. zvezni ligi nismo uveljavili ter predvsem zadnje tekme v tej sezoni, ko so nas prav v tej težavni fazi pustili na cedilu še gledalci.
Pogum in moč spremeniti, kar lahko spremeni, mirnost za prenašanje, česa ne more spremeniti, ter modrost ločiti eno od drugega, je moja želja za prihodnost pri SAK selektorju Marjanu Pušniku.
Za 7. mesto
SAK - V primeru zmage v Gratkornu ekipa selektorja Pušnika še lahko prehiti Austrio (če ta ne premaga St. Floriana) ter zaključi prvenstvo na 7. mestu. Da ta namen ne bo enostaven, potrjuje dejstvo, da Gratkorn sodi na domačem igrišču med najmočnejše v tej ligi, poleg tega tudi jesenski rezultat teh dveh ekip ne govori za SAK, saj je ta na domačem igrišču podlegel Štajercem kar z 2:0. Razen Eberharda in verjetno tudi brez Omeroviča pa bo SAK nastopil v popolni postavi. Vsekakor želijo igralci z dobro tekmo in zadovoljivim rezultatom zaključiti letošnjo sezono.
Gratkorn - SAK v petek ob 10. uri
SAK	______________
Preschern in Nachbar rešila točko
Komaj 80 gledalcev se je znašlo na celovškem stadionu, ki pa so videli presenetljivo močno ekipo iz Esternberga. Že v 1. polčasu so se gostom nudile štiri skorajda stoodstotne priložnosti (med drugim je vratar Preschern branil 11-metrovko), medtem ko SAK le ena. Toda Hober je streljal, namesto da bi podal Grujiču, ki bi žogo moral poriniti le še v prazen gol. Kaj kmalu po odmoru so prišli v igro trije mladi igralci SAK, enemu od teh (Mirku Nachbarju) je uspel tudi gol. 13 minut pred koncem pa so gostje zasluženo izenačili.
SAK - Esternberg 1:1 (0:0)
SAK: Preschern 5, S. Sadjak 3, Zanki 3, A. Sad-jak 3, M. Sadjak 2 (56. Oraže 2), Škerjanec 2, Wunt-schek 2 (56. Kesselbacher 2), Šmid 4, Sienčnik 4, Hober 2 (56. Nachbar 3), Grujič 3;
Celovški stadion: 80 gled.: sodnik: Polzi (povprečen): strelci: Nachbar (58.) oz. Stockinger (77.)
Tudi
nastop kapetana Lojzeta Sadjaka je bil na tekmi proti Estern-bergu ie povprečen.
SVG PLIBERK______________________
Miklau je bil neustavljiv
Ekipi sta nastopili brez nekaterih standardnih igralcev, kljub temu je tekma dosegla kar zadovoljivo raven. Predvsem borbenost je bila vzorna. Tekma sama se je odvijala večinoma na sredini igrišča, priložnosti so bile le redke. Ko so se gledalci tik pred odmorom že zadovoljili z neodločenim rezultatom, pa je napadalcu Miklauu le še uspel zadetek. Po odmoru so bili Celo-včani nekajkrat blizu zadetka, toda sreča in Miklau z drugim zadetkom sta zagotovila Pliberku pomembno zmago.
Pliberk ■ Austria 2:0 (1:0)
PLIBERK: Matschek 4, Polanz 4, F. Wriessnig 4, Krewalder 3, Pleschgatternig 4, Slamanig 3, Urnik 3 (71. Pikalo 0), Hribar 4, D. Wriessnig 3 (84. Skorianz 0), Lisič 3, Miklau 5;
Pliberk: 600 gled.: sodnik: Hambaumer (dober); strelec: Miklau (44., 89.)
REGIONALNA LIGA
1. Wels	25	16	7 2	45:20	55
2. WAC	25	15	4 6	52:22	49
3. VSV	25	13	6 6	38:24	45
4. Leibnitz	25	11	9 5	27:22	42
5. Gratkorn	25	11	7 7	38:29	40
6. Voitsberg	25	11	5 9	38:22	38
7. Austria	25	10	510	30:27	35
8. SAK	25	10	510	29:34	35
9. Pöllau	25	8	710	38:43	31
10. St. Florian	25	8	611	18:29	30
11. Rohrbach	25	7 612		27:37	27
12. Pliberk	25	7	513	30:46	26
13. Esternberg	25	4	714	27:43	19
14. Trg/Feldk.	25	2	518	13:52	11
■ Zadnji krog (v petek, 13. junija, ob 20. uri): Gratkorn - SAK; (v soboto, 14. junija, ob 17. uri): Leibnitz - Trg/ Feldk., WAC - Rohrbach, Wels - Pliberk, Esternberg - Voistberg, VSV -Pöllau, Austria - St. Florian.
F. S.
I
Položaj Pliberčanov je resen, toda neizgleden ni
Posojilnica Bank bo izžrebala tri kolesa
Dobrla vas. To soboto, 14. junija 1997, bodo ob 10. uri odprli obnovljeno Posojilnico -Bank v Dobrli vasi. Med drugim čaka na obiskovalce srečolov, na katerem bodo izžrebali tri kolesa. Tudi za jedačo in pijačo bo poskrbljeno.
OSEBE
& DOGODKI
Prva zgoščenka MoPZ „Valentin Polanšek“
Obirsko. Kovačeva dvorana na Obirskem je bila minulo soboto nabito polna, ko je domači moški pevski zbor „Valentin Polanšek“ vabil na koncert in veselico ob priložnosti izdaje svoje prve zgoščenke „Vsi vesel'ga srca“, na kateri so posnete naj novejše pesmi tega glasbenega bisera z Obir-skega (zgoščenka je dosegljiva v obeh naših knjigarnah ter pri članih zbora). Koncert sam pa je bil odlično pripravljen ter zaznamovan od korajžnega in zelo kakovostnega izvajanja pesmi Obirčanov ter odličnega vzdušja poslušalcev. Tudi gostujoča zbora kvartet Rož in Kirchbacher Vokalisten iz Štajerske sta vsak po svoje znala navdušiti. Medtem ko je predsednik društva Avguštin Brum-nik v nekaj stavkih pozdravil nastopajoče in poslušalce, je imel obirski akademik v Gradcu Ludvik Karničar pripravljen kar obširen govor, deloma resnega in strokovnega, deloma pa povsem luštnega. Vsekakor je večer odlično uspel ter se iztekel pozno ponoči oz. zgodaj zjutraj ob zvokih tria Pavlič.
F. S.
Pri Kovaču na Obirskem je preteklo soboto predstavil MoPZ Valentin Polanšek svojo prvo zgoščenko.	foto: sadjak
FRLOZEV LUKA
Liberalni forum je zboroval v Linzu ob Donavi. Sklenili so tudi šolski program. Med drugim zahtevajo skupno šolo za 10- do 14-letne, odpravo verouka (samo še
prostovoljni predmet), namesto njega obvezni pouk etike, in odpravo ocen. Morda odpravo ocen zahtevajo zato, ker se bojijo ocene, ki jim jo bodo pri naslednjih volitvah dali volilci.
Zakaj nekateri slovenski politiki tako hudo silijo v Evropsko zvezo? Zato, da bodo tam ob veliki množici laže skrili svoje balkanizme.
Vogrjani so okrajni prvaki
Velikovec. Na
okrajnem prvenstvu gasilcev so pretekli teden osvojili v stopnji III prvo mesto gasilci iz Vogrč, ki se po tem uspehu potegujejo tudi za koroški deželni naslov. Uvrstitev: 1. Vo-grče, 2. Šteben, 3. Stara vas, 4. Replje, 5. Kamen, 6. Tinje, 7. Žvabek, 8. Šmihel, 9. Velikovec, 10. Št. Vid, 11. Šmarjeta, 12. Li-buče. Že v naslednjem letu pa želijo Vogrjani izvesti deželno prvenstvo doma v Vogrčah. Ob športnem igrišču DSG nastaja nova asfaltna tekaška proga, ki jo bodo domači gasilci potem lahko redno koristili tudi za trening.
Okrajni prvaki iz Vogrč: (spredaj) komandant Anton Visotschnig, Reinhold Paulitsch. Samo Mfl' ler, Štefan Visotschnig, Thomas Visotschnig, namestnik komandanta Hermann Enzi; (zadaj): Frani' Emil Ulrich, Martin Polesnig, Saša Müller, Anton Miklawitsch, Günther Jop. FOTO: POLSINGEP n