r

Pri sveti mesi.

Vstop.

Pred štolam tvoje milosti — Keršanstvo vse kliči;

In tebe Bog! v ponižnosti — Svojga serca časti.

Daj milost tistim, ki žele —- Oprati v solzah vse dolge.
Odpusti, Oče! grešnikam—Inskaži se dobrotljiv nam
(: Dobrotljiv nam—Dobratljiv bodi nam. :)

Slava.

čast, hvala na višavah —Razlegaj se Bogu,

Po zemeljskih širjavah — Kraljuj pa dnh meru!
Ponižno te prosimo, — Edini trojni Bog!

Od tebe le dobimo — (:Rešenje iz nadlog. :)

Vera.

O Bog! predtabojz trepetanjem — Te tvoja verna stvar spozna,
In verje z živim spoštovanjem — V Očeta vsemogočnega,

V Sina enakega Očeti, — Kise je v času včlovečil
Od svotega J>c£j»aiF§|)^eti, — (: Je od Marije rojen bil.:)

1

2

Darovanje.

Tvoj nfešnik zdaj daruje, 'tj- Gospod tvoje dari.

In z njim serce zdihuje - 4 -., Naše v ponižnosti.

O sprejmi kruha, vina, — Za nase grehe dar,

K spominu tvojga Sina — (: Položen na. altar.:)

Poglej na darovanje — Bog, ljubi Oče naš
In vsliši zdihovanje; — Da nam še milost daš.

Le smert in kerv presveta — In Jezusa telo,

Kam daje up, da vzeta -—(:  Milostim prošnja bo.:)

Sv«?#.

Poj: sveti, sveti, sveti — Je Bog in na,š Gospod,

Z angelci pojte, sveti — Si Ti Bog Sabaot.

V nebesih in na zemlji — Vso čast in hvale glas
Stvari, Bog svojih jemlji: —(: Zdaj ’no na večni čas:)

in v;;,.: • P« 'POKdl|'Viitlji.

Poglej naš. Oče z visoko 1  ti. k es milostih na ta oltar!
Postavili smo po dolžnosti — Na-nj Tebi dopadljivi dar
Ti dar je sam Tvoj Sin edini: ! — Z ljubezni čiste darovan
Za nas u grenki bolečini — (: Na križu strašno bil zaklan, .j

Jagiee Iioaje. U1 ‘'

liO^TOiLVv !;•'[ OS iii. ;— U  i;- 'ilb 4Ijj.CC .' ■£ I. :■ iC: /

,, .Poglejte .b.o^je jagnje---— Kak toča svojo kri.

Kako zdaj glavo nagne — Kako za vas medli!

'On grehe vam odjdmlje — On nosi. '\ sq -  dolge
(TPokrajne cele zemlje — Po njemu mir dobe.:)

Obhajilo.

(: Gospod! jas nisem vreden:)—r Da Tebe bi zavžil,

(: Alj recil (la bom vreden:)— In vrednost bom'dobil.
Glej v duhu Te prejeti —t Iz šerpa; hrepenim,

' Daj ženin naš. presveti:) — Da milost zadobim.

Konec.

Daritev smo končali — Ti dar je Bog! Tvoj' Sin,
In živo smo spoznali — Svojih darov spomin.

Daj da bomo prejeli —• Rešenje grešnih 5  viac: '

Im zadnič nam dodeli — Svoj blagoslov z nebes.:)

Pri sveti mesi.

Vstop.

)  v- 1X0: ( "
i 'ii L  il 8 j '1 A £ Ji ' A.

Pred Bogom pokleknimo, -— Povzdignimo srce!
V nebesa zdaj pošljimo — Vse misli m “želje:

Ta dar presvete meše j— Sprejmi od nas, o Bog!
Naj zbriše grebe naše, — Nas varje vseh nadlog.

Slava.

r mn shod -s'j

r,T v LVitrj ?i ni — n.m:.: Y n illUiav ;.c,3a

Bogu bod’ čast in hvala! — Na zemlji mir ljudem,
K’ je milost Božja dala — Rešenje vsem stvarem.

— 4  —

Bog, hvalo ti pojemo, —. Prišel si greli odvzet;

Ti slavo, čast dajemo, — Ker sam, o Bog, si svet

Ev^ngrlj.

Bog sam nam oznanuje — V življenje srečno pot,
Temoto razsvetljuje, — Nas var’je grešnih zmot.

Kristjani, poslušajmo, — Kar Jezus nas uči;

Po njem se vsi ravnajmo — On zglede nam deli.

Vera.

Jas verjern, Bog nebeški! — Da Ti si stvarnik moj;
Odrešil rod človeški — Je Sin edini tvoj
Svet Duh pri nas prebiva, - Nam učenik poslan;
Pomoč njegovo vživa — Na zemlji vsak kristjan.

Ilarotilsijtv

Sprejmi, Bog Oče večni! — Za nas prečisti dar,

K’ ga grešniki nesrečni — Damo na Tvoj altar,

Za svoje hudodije — In celega sveta,

Da nam jih čisto zmije, — Nam svojo milost da.

V ponižnosti pošljimo — Ta sveti dar v nebo;
Gospod Boga prosimo, — Da mu prijeten bo,

Da bode mu v češčenje — V zahvalo ino čast:
Nam vernikom v življenje — In sveti cerkvi v rast,

- 5

Svet#

Svet, svet, svet, Bog nebeški! — Oblast imaš čres vse;
Ves svet, ves rod človeški — Ti hvalo, čast daje.
Naj vedno hvaljen bode! — češeen in povikšan
Odrešit vse narode — Nam iz nebes poslan.

I*o povzdigvanji.

O angelci! hitite — In pridite z nebes!

In z nam’ svet kruh molite — Ni več kruh, Bog je res.
Počutkom scer telesa — Je Jezus tukaj skrit;

Da b’ skoraj šli v nebesa, - Ga gledat in častit.

V

Jagnje Mio* j e.

Moj Jezus, tebe vziti — Iz srca jas želim,
Nevreden k tebi priti, — Ker toFkokrat grešim.

Očisti dušo mojo, — Slabosti njene veš;

Mi skaži milost svojo, — Da v revno srce greš.

O Jezus, k meni pridi, — Preženi grehov noč,

Da duša moja vidi — Ljubezni tvoje moč.

Ostani vedno v meni, — Da slab’ga me živiš,

Z menoj se trdno s’kleni, — Me srečnega storiš.

Konec.

Naj teb’, o Bog dopade — Dar sveti dokončan,
Izvir nebeške gnade — Nam bodi slednji dan:

61

Mertvim in živim sprava — Za grehe njih naj ho;

Naj nam bo vsem zastava — Da pridemo v nebo.

, ■■ " ' . : ' ■

-,c; ;i  ;. ! —-

flRžšrreg - :r  ■ '  —-

K blagoslovu.

i.

1  * * X ■

Častimo te, — živi kruh angelski!

O pravi človek skup, — ino Bog nebeški.
Sveto, sveto, sveto, — sveto čez vse sveto,
Jezusa resno'telo — V svetemu zakramentu.

II.

1. ' Glasno zapojmo — čast povzdigujmo :

" tg‘T-fc» 4.  ‘j 'V • ;: ■ r-f : t

Jezus je v belem kruhu prikrit,

Pred nas postavljen, — vselej pripravlen

'6c<  ra -• ■■■ •

Ovčice svoje blagoslovit!

■ jr  Sveto, sveto, črez vse , sveto! .

Sveto, sveto Jezusa resna kri ino telo.

2. Boke sklenimo, z serca zdihnimo

•- • #  • ..•--> r . '■ •> .• ■ .. - s .. •. (

Vsmili se Jezus Zveličar naš.

Teb’ se zročimo, in te prosimo
Da nam svoj sveti blagoslov daš.

•' TC;  ’ !T  Sveto i. t. d.

rmb ifubola tbod mnZ — ->b,fsirg odgeri-rct vi vsi

■ l

Pred Jezusa ponižno pokleknimo .

. . .. . .. .. &.']

Zveličarja pobožno počastimo, .

Ki v zakramentu svetemu živi

/V; o[.<17 !• oi 'io h;  j/l — orroclorf rcr f^jeidvo-

Kar živa vera nas uči.

Zapojmo sveto,., sveto črez vse sveto, „

1  - . ht  '

K naj veči časli vernim razodeto, „

, , ■; . . K ! '

Je Jezusa sveto, resno t§lo,

• i. - :<  o.'/-?o vi

Ivi nas bo zdaj, požegnalo.
gsš i .im* '' ■

O bodi večno hvaljeno, češeno,

rasi a  r  n -v ,. , v : nilji j 0

v ponižnosti pobožno izrečeno

Presveto Jezusa telo^

•Boi’ nam popotnica v nebo

j '  iJidiffl ?T — orsig foaifli msh  it jstl

Pred pridgoj.

i.

Očeta ino Sina — In Duha svetega,
častitega iinentf — ČastiiPO mi Boga.
Molitva ta'je ! sveta, — Katero je učil.
Kristus častit’ Očeta — In jo nam naročil.

8

2 .

Oče naš, ki v nebesih — Kraljuješ vekomaj,

Na duši in telesi — Ti nam svoj žegen daj.
Vselej bod posvečeno — Tvoje sveto ime,

Svetejši ni nobeno — Kakor to Tvoje je.

3

Tvoje kraljestvo pridi — Po naši smerti k’nam
Tvoja volja se Vidi — Na zemlji kakor tam,

Daj nam vsakdanj’ga kruka — Za dušo in telo,
Pošlji nam svefga Duha — Da nam ga žegnal bo.

4 ,

Odpusti, mi želimo — Vse naše grehe nam.

Kakor mi odpustimo — Vsem svojim dolžnikam,

Ne peljaj nas v skušnjavo — In zlega reši nas,

Daj ti nam misel pravo — Te ljubiti vsak čas.

M arij n e.

i.

1. Ko v jasnem jutru primiglja. — Že zvezdica daničica
Se sliši milo že zvonenje — Marii v čast in počešenje;
In z zlato zarjo vse časti: — „Češena si Marija ti.“

9

2. Ko višej sije solnce že, — Vzdiguje se, na poldne gre,
Se sliši zopet nam zvonenje, — Marii v čast in počešenje,
Cez hi ib in plan se oglasi: — »Cešena si Marija ti. “

3. In kadat solnčiee ljubo, — Nam za goro žari slovo,
Se ‘glasno čuje še zvonenje, — Marii v čast in počešenje,
V večernem hladu se glasi: — - „češena si Marija ti.“

4. „.Češena si Marija ti!“ — Naj se glasi do konca dni
Naj vedno sliši se zvonenje — Marii v čast in počešenje;
Nebo in zemlja naj glasi: — „češcna si Marija ti.“

II.

1 Veš o Marija — moje veselje,

Veš moje želje? — Ljubil bi Te!
Zmiraj pri Tebi — hotel bi stati
Ljubljena mati — Zverzi me ne.

2. Kaj pa Ti hočeš —• moja kraljica,
Sladka Devica — de ti podam,
Druzega nimam — prosim pohlevno,
Vzem serce revno — rad Ti ga dam.

3. Pa Ti kraljica — si ga že vzela,
In si ga vnela — za Te gori,
Mati preblaga — Ti ga ohrani,
Hudemu vbrani — reši ga Ti,

1Q>-


rg; srt'

lil.

[mr

1, O Devica bod češena — Ti kraljica vsili nebes,
Ti si vsim nam vir življenja — Ti si sladka mila res.
.Svit blišobe Te obdaja .— Solnčno sije Tvoj . .obraz
Vsa lepota sveLga raja — Služi Tebi v večni kras. 3

2. Vender Tvoj obraz je mili — Mile Tvoje so oči,

Vse .kar ..Tebe bi. prosili — Nas poslušaš ;  Matj ti,

Si ponižna, in premila — Si nam dobra vsaki čas,.. ,

Si nam mati, kot, si bila—-Se na zemlji kdaj pri mas.

3. Glej na zemlji nas sirote-—- Glej nas revne grešnike!
De od zlega, pros’ in zmote, — Ljubi Jezus reši vse,

In ko enkrat že nagnilo— Se živlenje naše bo,

Takrat k nam ozri še milo J— Sprejnii v šteto nas nebo!
rod? ■ ■ ■ — 1  raj p ?ucaR

4 . Tebi vdani hooino hiti,Te  ljubiti, vsaki čas.
Zmeraj hočmo Te častiti, — Peti slavo Ti na glas,

O Devica bod,’ češena — Bod '‘češčnal vekomaj!

Taka mati ni nobena — Kot ši bila Ti vselej.

IV."’ V-’ :  mi' VC ''

1. O Devica, pomočnica—Bila-si-in boš nam Ti,
Le sladkosti - in blagosti — Tvoja roka »im deli,

Ko cvetoča mn dišeča — Sio Slarpjabrdžica,

Sem iz raja s?et’ga kraja •^ DijeVbvetje upanja.

iar—

2. Ko dahica, tolažnica — V temni noči sijiš nam.
Mati mila, vedno bila — Si ubogim grešnika m.

Pri slabostih, in britkostih — Rada nam pomagaš Ti,

. n.

Pri skušnjavah in težavah — Pomočnica vselej si,

■9 ■ e; : -i  G-

3. čast Marije naj razlije — Se po svetu krog in kr
Njo častimo in prosimo — Pomočnico vsih nadlog,
Ljuba Mati v zarji zlati — Naj prisije zadnji dan,
Boš prosila, govorila, — Srečno bode tek dognan.

Adventne.

1. Poslan je angel Gabriel —• od Boga na ta svet,

K brezmadežni devici : — tj e v mesto Nacaret.

2. K devici zaročeni — se svetim Jožefom,

Iz Davidove hiše — Marija z imenom.

3. Angel k Marii pride, — in tako govori:

česena si Marija! — vsa polna milosti

4. Marija se prestraši — češenja božjega,

Iri v sercu premišljuje — besede angela,

5. Angel Marii pravi; — Nikar se ti ne boj

Ker milost si dobila, — za ves svet rod bo tvoj.

!i teol im aa!oq n' f

<>o

— 12

6. Poglej ti boš spočela — iz Duha svetega,

In sinka boč rodila — z imenom Jezusa.

7. Brez moža boš spočela —• brez vsega madeža,

Ki ga nebo in zemlja — obseč ne moieta.

8. Marija čista dv’ica — se niško prikloni,

In pravi; Naj se zide— Po božji volji mi!

9. Poglej pakorna dekla — sem svojega Boga.

V njegovo milost upam iz celega serca.

10. Angel ko je to pesem — tako lepo zapel.

Gor zletel je v nebesa — od nje pa slovo vzel.

11. Marija, mati božja, — prosi Boga za nas.

Da njega milost z nami — ostane večni čas.

II.

1. Marija bod’ češena, — danita juterna!

Prelepa, razsvetlena — mati zveličarja,

Brez vsega madeža — ti bodeš porodila
Nam Sina božjega.

2. Od božjo visikosti •— nadangel je poslan.

K devici greha prosti, Gabriel imenovan.

On tako govori: — Češena si Marija,

Vsa polna milosti!

— 13  —

3. Marija zastopila '— besed njegovih ni,

Zato ga je prosila, — naj ji odgovori.

,,Marija se ne boj! — glej ti si milost našla,
Svet Duh je ženin tvoj.“

4. Bog hoče, da spočela — v telesu tvojem zdaj,
In sina boš imela, — ime mu Jezus daj,

Glej sin Najvekšega — kraljeval bo na tronu
Očeta Davida.

5. Kak bo se to zgodilo, — ker ne poznam moža?
„Vse bo se dopolnilo,"—■ odgovor angel da.
„Obsenčil tebe bo —• svet Duh da porodilo

Deviško bo telo,"

G. Noseča tud postala — Elizabeta je,

Ki je imenovala — narodovitna se.

Saj nemogoča ni — pri Bogu reč nobena,

Kar hoče, se zgodi.

7. Na to Marija rekla: — „Naj meni se zgodi.
Gospodova sem dekla, — ;  kar on z menoj stori,,,

Vesel še angel zdaj — pozdravi njo, in nese
Odgovor v sveti raj.

8. Odprejo se nebesa, — Sin božji gre na svet

Marijinega telesa — telo si hoče vzet;

Se trudit in trpet, — za grešni rod človeški
Na lesu križa vmret’.

—i! 14 -—

O božja porodnica, —r- prelep, deviški cvet!
Daj nam devic devica, — ti pesem slave pet’!
Kdar pa nam vmreti bo, . pomagaj, o Marija!
Da pridemo v nebo.

Božična.

ec i.;., ' — ' ‘...vi;!'; .i ir; [•>:,>

1. Eno je Dete rojeno — aj rojeno
(: Noter v tem mesti Betlehem :)

.ti > I V ;l  -.11 .:,1  -- .OilllOp;; oj C

L'  2, V eni priprosti štalici — aj štalici,

(:; V enih oslovih jaselcah :)

3. Spoznal ga je oselc, volek, —oselc volek,

. (;„ De je to Dete pravi Bog. :)

4. Ktei’ je stvaril zemljo neto, — zemljo nebo,

(: človeku dal dušo^ telo. :j 1

5. Tu so prišli kralji trije, — kralji trije

(: Gašpar, Melhjor no Baltazar. :)

6. ...In so ; za,,afer pernesli — aj pernesli

(: Miro, kadilo —, čisto zlato. :)

7. In darujejo Jezusa, —  aj Jezusa -

(: Tega kralja nebeškega. 0,

8. Za rojstvo mi zahvalimo — zahvalimo

(: Ljubo Devico Marijo. :)


9. Kjer je rodila Jezusa — aj Jezusa,

(: Zveličarja ceTgfl, šVeta. ;)

10. V temu času božičnemu — božičneinu,

(: :  Bodi to Dete hvaleno. :)

Postna.

1 IžVeliear daj zapeti, ~ kaj si moral' ti terpeti,
Izvebčat celi svet, — ino grebe Vsčrn odvzet.
Jezus! skoz terpleuje svojo—izveličaj, dušo mojo,
Daj da bo skoz tvojo smrt — meni sveti raj odprt.

2. Za pregrehe sojen biti, — milost pri Bogu sprositi,
V vertu ITVžaDŠš Hečiš, "— in krvavi pot potiš.

3. Tebe vezat iu suvati, .v krivo sodbo zapeljati,
Vsa sovražna truma gre, — ti pa nič ne braniš se.

4. Tam sodniki vsi srditi, — trinogom te dajo biti;
Vliva se nedolžna kri : — pod ojstrimi šibami.

5. še bolj te zasramovati — nove 'bolečine dati,

Tebi krono ternjevo — v sveto glavo bijejo.

6. Ves nedolžen križan vmreti — moraš težek križ zadeti,
Vleči ga na Golgato. — na mrtvaških glav goro.

,

16 —

7. Voljno se pustiš moriti, — in na strašni križ perbiti,
Odrešenje dopolnit — in Očetu zadostit’.

8. Mene z dušo in z telesom — gor povzdigniti k nebesom,

Tam na križi ti visiš, —■ in za mene smrt storiš.

9. Izveličar ljubeznivi! — moji grebi so le krivi,

Da si ti na križi vmrl, — tak nebesa mi odprl.

10. Tebe Jezus pomilujmo, — svoje grehe obžalujmo,
Daj da tvoja rešna kri, — se na meni ne zgubi

11. Sveto hočem jaz živeti,—Jezus moj! s teboj trpeti,
Ako voljno zdaj trpim, — se tam s teboj veselim.

NARODNA IN UNIVERZITETNA

KNJIENICA

iilllilllli

1873.'

Natisnil E. J. Jeretin v Celji,