LETNICO obhaja letos
PRVI SLOVENSKI LBST K AMERIKI
fhsU: Z* vito t* narod — ta travl& te	— pd boja do šmag$L
GLASILO SLOV. KATOU DELAVSTVA V AMERIKI IN UKADNO GLASILO DRUŽBE BV. DRUŽINE V JOLDETU; F. & DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO„ IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
{Official Organ of four Slovenian Organization*)
STEV. (NO.) 152.
CHICAGO, ILL, ČETRTEK, 7. AVGUSTA — THURSDAY, AUGUST 7, 1941
LETNIK (VOL.) L.
Na novem odseku prodrli 70 milj daleč
Mesto Kolm, med Leningradom in Smolenskim, postalo pozarišče novih bojev. Srdite bitke tudi na drugih odsekih. — Ruska ofenziva pride baje prihodnje leto.
London, Anglija. — Poročila z vzhodnega bojišča, in sicer iz obeh virov, ruskega iii nemškega, govore, da so vzplamteli tamkaj boji na novem odseku, namreč pri mestu Kolm, ki leži med Leningradom in med Smolenskim. Okolica zadnjega mesta je pozo-rišče divjih bojev že več tednov, kajti tukaj je najbližja pot do Moskve.
Rusko poročilo govori, da so si nazijske čete priborile tal v
daljavo kakih 70 milj od Stalinove obrambne črte in na ta način dosegle omenjeno mesto Kolm. Tukaj pa se je razvila srdita bitka in,kolikor se more sklepati iz poročila, je nemško prodiranje ustavljeno.
Tudi nemško poročilo omenja na kratKo boje v tem. "novem odseku, a ne podaja nika-kih podrobnosti. Povdarja pa se v njem, da so bitke pri Smo-lensku nepopisno ljute ter da so si priborile tamkaj nazijske Čete novo ozemlje. Obenem se tmenjajo divje bitke tudi v Ukrajini,kjer so pred par dnevi podvzeli Nemci nov sunek proti mestu Kievu, in sicer od severa in od juga; naziji pri znavajo, da izvajajo Rusi tukaj srdite protinapade.
Angleški diplomatski krogi so prejeli ta torek vest iz Moskve, da pripravlja ruska armada velik napad na severu proti Finski, in sicer na tako-zvani karelijski ožini. Baje je tamkaj pripravljenih za na-fckok okrog pol milijona mož in poveljuje jim general Stern, ki je znan iz zadnje rusko-finske vojne po svojih uspehih, ko se mu je posrečilo, prebiti močen finski obrambni sistem, imenovan Mannerheimo-va linija. Iz vesti o tej nameravani ofenzivi bi se dalo sklepati, da je nemško prodiranje proti Leningradu od juga in zapada definitivno ustavljeno, in, da skušajo zdaj odvrniti Rusi nevarnost za to mesto tudi od severne, finske strani.
Kakor je bilo že včeraj omenjeno, je Hopkins, poslanec predsednika Roosevelta*prme-sel ob svojem povratku iz Moskve za Angleže zelo zadovoljiva poročila. Dejal je namreč, da so mu sovjetski voditelji izrazili zagotovila,da ni nobene nevarnosti, da bi Rusija podlegla, češ, da doslej ruske najboljše čete še niti v boj ni-so šle, marveč je vsa obramba v rokah drugovrstnih čet. ,V torek pa so se izvedele še nadaljnje izjave, ki jih je podal Hopkins, namreč, da bo Rusija ne samo lahko odbila Nem^ ce, marveč, da bo tudi saqia podvzela ofenzivo proti njim. In čas za to pfride prihodnje leto; tako se je baje izrazil Stalin. Spomladi in poleti 1942 boste Rusija in Anglija,
PODAUŠANJE VOJAŠČINE
Sedanji enoletni vojaški rok se
bo podaljšal.
Washington, D. C. — Z ozi-rom na veliko nevasrnost, o kateri se je predsednik Roosevelt nedavno izjavil, da preti Zed. državam, pri čemer pa ni podal nikakih podrobnosti, se v kongresu — v senatski zbornici točasno — razmotriva predlog, da se zviša sedanji enoletni rok za vojaško službo. O tem, kolikšno naj bo to podaljšanje, se vodi zdaj debata. Iz vladnih krogov se zahteva nadaljnje,, službe, skupno torej dve leti in pol, toda ta predlog je zadel na tako opozicijo, da bo težko prodrl. Neki drugi predlog je za samo poletno zvišanje in baje ima precej pristašev.
PRIPOROČA LJUDEM, NAJ SE VRNEJO K BICIKLJEM
Philadelphia, Pa. — Ameriško ljudstvo naj bi se pričelo zopet na splošno voziti na dvo-kolesih, češ, da bi s tem dobilo izvrstno telesno vežbanje. obenem pa M pm.omoglo tudi k narodni obranit" To priporočilo je izrekel zadnji ponedeljek J. B. Kelly ki je bil zadnji teden imenovan narodnim direktorjem za telesno vežbanje. Da bodo morali ljudje sčasoma, hote ali nehote, poseči po tem starem prevoznem sredstvu, se kaže v tem, ko je bila odrejena omejitev prodajanja gasolina za avtomobile, ki je točasno veljavna sicer le na vzhodne države, ki pa se utegne raztegniti na celo deželo. Kakor je dejal Kelly, ima pri svojem priporočilu pred očmi predvsem ljudsko zdravje, toda s tem, Če se bodo ljudje vozili na bicikljih, bodo pripomogli tudi k rešitvi prevoznih t^žkoč spričo re-strikcij gled4 gasolina. Tukajšnjemu županu je posebej priporočal, naj v tem mestu za-počne koledarsko kampanjo s
_JpS*e;
ki se bodo smele uporabljati edino od kolesarjev.
•o
.v zniza.
ANGLEŠK RIL
t U TU
LIST VZNEMI-RČIJO
NOBENIH PARNIKOV VEČ Z JAPONSKE
Tokio, Japonska. — Iz zanesljivih virov se je izvedelo v ponedeljek, da je tukajšnja vlada ukinila vso parniško plovbo med Japonsko in Zed. državami. Enako ne bodo tud* v Avstralijo odhajali več nobeni pamiki. Amerikanci, katerih je na Japonskem okrog €00, so v upravičenih skrbeh, kako bodo prišli domov. -o
ZAHTEVA, NAJ PRIDE
LJUDSTVO DO IZRAZA
Chicago, 111. — Dr. F. Mor-ley, predsednik neke univerze, se je v govoru za in ji ponedeljek izrazil, da bi bilo na mestu, da bi se dala ameriškemu ljudstvu učinkovitejša prilika za izraz njega volje. Kakor je položaj zdaj, je dejal, ima vlada na razpolago vsa možna sredstva, da vtisne svojo voljo na ljudstvo, to pa nasprotno nima nobenih sredstev, da bi ono povedalo vladi svoje želje.
-o——
SENATORJA SE DEJANSKO SPOPADLA
Havana, 'Kuba. — Vroča južna kri je brezdvomno_ igrala svojo vlogo pri dejanskem spopadu, ki se je pripetil v tu kajšnji senatski zbornici zadnji ponedeljek. Med debato sta si namreč skočila v lase dva senatorja, eden od večinske stranke, drugi od opozicije. Prvi je prisolil drugemu tako v obraz, da mu je zlomi! lično kost. Seja se je morala takoj ukiniti zaradi splošnega viharja, ki je sledil v zbornici.
Ankara, Turčija. — Tukajšnji uradni krogi so z velikim vznemirjenjem vzeli na znanje neki članek, ki je bil pri-cbčen koncem zadnjega tedna v londonskem listu Times, katerega vsebina napravlja vti.% kakor bi Anglija delovala na to, naj pride po vojni vzhodna Evropa pod rusko oblast. List jc dejal, da bo ta del Evrope moral priti p« vojni ali pod nemški, ali pod ruski vpliv, in dostavlja, da ruski vpliv "ne sme biti zatemnjen qd Nemčije." Tukajšnji krogi vidijo v tem priporočilu nevarnost za Turčijo in neki člankar je povdaril, da si je Anglija tem vrsticami povzročila več škode, kakor bi je mogla nemška propaganda, ako bi potrošila cele milijone.
Poslanci ga odobrili skioraj enoglasno
, ** , .
Predlog, po katereo} ima dobiti vlada 12 miljard na davkih, zdaj v ra*notrivanju v senatu. — Za tri In pol ml-Ijarde novih daVkov. — Dvka prosti dohodek se najbrž
*__xitliM
• t	Washington, D. C. — Novi
§7T A davčni predlog, po katerem ima federalna vlada nakolek-tati okrog 12 miljard dolarjev, je bil odobren od poslanske zbornice aadnji ponedeljek zvečer, in sicer skoraj enoglasno; zanj je bilo 369 glasov, proti pa le 30.
Takoj drugi dan, v torek, je bil predlog poslan v senat, kjer se pričakuje, da bo debata malo daljša in se bodu izvršile nekatere spremembe, vendar pa bo tudi tamkaj predlog brez vsakega dvoma pprejet. Poslanci so črtali iz predloga določbo, po kateri bi morala mož in žena predložiti skupno poročilo za dohodninske davke, s čimer bi bili .. -na..-" * " kj
procentno postopoma žvišuje jo, čim višja je dohodnina. Toda s tem črtanjem pa4i& izgubljenih za vlado dohodnin skih davkov za okrog 300 milijonov dolarjev, p te bo moral senat nadomestiti na kak drugi način. Kakor se govori, se namerava znižati davka ptrosti dohodek za samce od sedanjih $800 na $750, za ože-njene pa oid I$p000 na $1,500.
Omenjeni 12 miljardni davv čni predlog je najvišji, kar jih pozna zgodovina Zed. držav, ter za tri in pol miljarde višji kakor lanski.
KRIŽEM SVETA
—	Sanghaj, Kitajska. ~— Med japonskimi in ruskimi četami je prišlo do spopadov na meji med Sibirijo in Mandžu-kuo. Tako se glasi seka breo-javka, ki je prispela semkaj v terek. V njej pa se fie navajajo podrobnosti o spopadu.
—	Helsinki, Finska. — Begunci s karelijske ožine, ki so morali zapustiti svoja domov ja lani, ko je njih kraje zasedla Rusija, so prejeli v ponedeljek naročilo, naj se prijavijo lokalnim relifnim oblastem za dovoljenje za povratek, ko bo to ozemlje vzeto Rusiji na-
— Kairo, Egipt. — Po dolgem miru, ki je vladal na severnoafriškem bojišču, so se pričela v ponedeljek kazati znamenja živahnejše aktivnosti, ki je; točasno omejena na zračne napade. Iz Libije je bil baje odpoklican del nemških čet
ZOBOZDRAVNIKA POSTREŽBA ZA ZAVRŽENE
Chicago, 111. — Iz društva ameriških zobozdravnikov je bil zadnji ponedeljek predložen neki načrt, po katerem bi lahko dežela dobila več vojakov, obenem pa bi se poskrbelo .tudi za zdravo zobovje mladih fantov. V načrtu se omenja, da se je ugotovilo, da je bilo pri prvih zdravniških preiskavah nabornikov med zavrženimi skoraj polovica takih, ki imajo slabo zobovje; pretežna večina od teh pa bi bila sposobna, ako bi se na njih zobovju izvršila potrebna popravila. V to svrho predlaga
Iz stare domovine
Značilna izjava g. Dr. Momčila Ninčiča, zunanjega mini* stra kraljevine Jugoslavije na časnikarski konferenci v Londonu« — Smrtna kosa. — Druge še ne objavljene vesti iz starega kraja.
omenjeno društvo, naj bi se pod vladnim nadzorstvom podvzel program, da dobe zo-bozdravniško oskrbo tisti, ki le zaradi zobovja ne morejo v armado, pri čemer je 50,000 zobozdravnikov pripravljenih k sodelovanju. Za tiste, ki bi sami ne mogli poravnati stroškov, naj bi plačala vlada.
FILIPINCI SE VPISUJEJO V ARMADO
podjurana od Amerike, tako se upa, lahko izvršili odločilni udarec na Nemčijo.
Predsednik Roosevelt je pred kratkim odredil, da ima filipinsko otočje ustvariti svojo lastno obrambno armado, in gornja slika, ki j* bila vxeta ob Času registracije mladih moških, kare različne plemenske tipe, iz kakorinih bo sestavljena armada na Filipinih
Izjava zunanjega ministra Ninčiča
Washington, D. C. — (JK) — Dopisništvo centralnega tiskovnega urada predsedništva ministerskega sveta pri kraljevem poslaništvu v Washingto-nu, je prejelo besedilo značilne izjave, ki jo je podal zunanji minister kraljevine Jugoslavije na časnikarski konferenci v Londonu Dr. Momčilo Ninčič.
Smisel odgovornosti'
Govoreč o dogodkih dne 27. marca je zunanji minister g. dr. Momčilo Ninčič rekel, da je bila tistega dne sestavljena vlada, ki v resnici predstavlja Srbe, Hrvate in Slovence. Člani te vlade niso imeli nobene, ga dvoma o tem, da bodo pote akcije od 27,
vsakdo izmed nas zavedal velike odgovornosti, ki jo prevzema nase, ni nikdo, kdorkoli je bil vprašan, da naj bo v vladi, odklonil poziva in s pozivom tudi ne odgovornosti.
G. dr. Ninčič pravi o sebi, da je baš tiste dni, ko so se vršili usodni dogodki v Belgra-du, po jako težki operaciji moral po zdravnikovem navodilu ostati v postelji, ali on se je od dneva 27. marca sam proglasil za ozdravljenega. Kakor je v času pretekle svetovne vojne spremljal na poti skozi Albanijo blagopok. Kralja Aleksandra, tako ima čast spremljati sedaj v tej današnji vojni sina Kralja Aleksandra, Kralja Petra II.
"Prepričan sem," — je rekel g. dr. Ninčič, — "da bo Kralju Petru n. dano, kakor je. bilo Njegovemu Očetu Kralju Aleksandru dano, vrniti se v osvobojeno domovino."
Vdanost do Anglijo
Govoreč o razpoloženju jugoslovanskega naroda tik pred dnem 27. marca meni g. dr. Momčilo Ninčič, da je imel narod vznemirjeno vest, ko je videl da bo vržen na stran Nem čije in proti veliki deželi Angliji. Narod v Jugoslaviji ni maral storiti nečesa, kar je imel za izdajstvo do velikega naroda, s katerim se je bojeval ramo ob rami v zadnj; vojni. Jugoslov. narod ni namreč pozabil, da dolguje svojo neodvisnost in svojo svobodo angleškemu narodu. Narod Jugoslavije je popolnoma in jasno razumel poln smisel boja, v katerega je stopil po 27. marcu. Delo od dne 27. marca, katerega se je narod Jugoslavije udeležil povsem iskreno in spontano, je bilo sprejeto vsepovsod in v vseh delih dežele so klicali: "Živela Anglija!" Naš narod je vedel, da ga bo stališče, ki ga je zavzel, izpostavilo velikim žrtvam. Toda on se je dobro zavedal vsega, kar je delal.
Postopanje Dr. Mačka
Preidši k razlaganju postopanja voditelja hrvaškega naroda g. drja. Vladka Mačka je veliki sibski državnik g. dr. Momčilo Ninčič rekel:
"Vlada in srbski narod sta soglašala v vsem, kar je storil g. dr. Vladko Maček. Ta se je vrnil iz Belgrada v Zagreb, a popolnim odobrenjem svojih tovarišev v vladi, ker je hotel biti prisoten med svojim narodom v času, ko je sovražna nemška vojska vdrla v deželo. Dr. Vladko Maček pa žal ni utegnil zapustiti dežele zaeno z vlado, kateri pripada. To globoko obžalujejo njegovi tovariši. Vlada — je dejal s poudarkom minister zunanjih zadev Kraljevine Jugoslavije — si je docela v svesti, da je

čas zvest
zastopnik velike večine hrvaškega naroda, zlasti vseh hrv. kmetov, ki še držijo s Srbi kljub strašnim preganjanjem sedanjega >režima v Hrvaški. Pavelič je najnavadnejši plačanec sovražnikov Jugoslavije. On bo na dan osvobojenja iztiran iz dežele zaeno z vsemi nemškimi in italijanskimi hlapci in najeteži."
Rusija in Jugoslavija
Govoreč o Rusiji pravi g. dr. Ninčič, da so diplomatični od-nošaji Jugoslavije s Sovjetsko Rusijo vzpostavljeni. Jugoslov. vlada je v svojih odnošajih z Rusijo v popolnem soglasju z g. Churchillom, min. predsednikom angleške vlade,in z njegovim stališčem, ki ga je zavzel glede nemško-ruske vojne.
— "Prijatelji Nemčije so naši sovražniki, a sovražniki Nemčije so naši prijatelji." -
—o-
Smrtna kosa
V celjski bolnici je umrla Frančiška Horvat, stara 77 ler. — V Hotavljah št. 24. pri Skofji Loki na Gorenjskem je umrl Jože Demšar, delavec fttar 40 let. — V Rožni dolini (Ljubljana) je umrla Angela Boh, rojena Anžur, zasebnica stara 51 let.
Štirje so utonili
Pri vasi Piranah, koder vodi glavna cesta iz Prizrena v Peč, je hudourna Topluva porušila most. Ker so pa kmetje vendarle morali iz enega kraja v drugega, so bredli vodo, da so prišli na drugo stran. Tako je stopal skozi hudournik tudi trgovec Dušan Grko-vič iz vasi Zrza. Ker ni vedel, kje je voda najbolj plitka, je zašel na globoko vodo, kjer so ga pograbili vrtinci in ga potegnili s *seboj. I$er je pa bil dober plavač, se je rešil. — Kmalu nato so se pripeljali štirje kmetje na vozu. Hudournik je izpodnesel konje in voz. Vsi štirje so utonili.
AMgmtAUSKl SLOV|N6C
Amerikanski Slovenec
| in uajttaršjH
Udaja te tlaka)
EDINOST PUBLISHING ICQ.
|S4ft W. »_ Jtldon: CANAL *5*4 ft
3 ITI*.	.rfft
Tk9 fini and the Oldest Slovane Nowbdavot in
BrtihHahtd 1S8L
t j t t	^T.
I med daily, accept Sunday. Monday and the day after holiday«.
EDINOST PUBLISHING CO.
Addraaa of publication office: 184g W. Cerxnak Rd.f Chicago Ehooa: CANAL 554*
Za celo leto . Za pol leta _ Za četrt leta £a Cbkac Za celo leto . Za pol lata
35.00 _ 2.50 _ L50
,,(O.UU
_ 100
Za četrt leta__
Posamezna Številka
1.75 3c
itibacrlptloal
For one year_
For half a year_
For three month*
Chicago* For one year For half a year — For three month* Single copy........
-$5.00 _ 2.50 . 1.50
J$6A0
3.00
XJS 3c
Dopisi eaaj dan in pol pred
m hitro objavo morajo biti poelaxd na nreduišlvo ko izid* Hat. — Z* zadnjo Številko v tednu je £aa » ne oaira. m Rokopisov pred-
cilja. Biljon je 1000 milijonov. 100 biljonov je 100 tisoč milijonov. In ^e je v deželi, kakor so neke statistike navajale, 64 milijonov raznih davkoplačevalcev, potem, če na teh 64 milijonov davkoplačevalcev razdelite omenjeno svoto 100 tisoč milijonov dolarjev, pride na vsakega povprečnega ameriškega davkoplačevalca povprečno $1,-562.50. To se pravi, izmed 64 milijonov davkoplačevalcev bi moral plačati vsak $1,562.50» da bi dobili skupaj svoto 100 tisoč milijonov dolarjev. Toliko bo stal Hitler povprečnega ameriškega davkoplačevalca. Marsikdo izmed nas bo še občutno čutil v žepu Hitlerja.
Četrtek, 7. avgusta 1941
Angleški kardinal Hinsley je te dni objavil apel na skrbel' da nisem trpela ne glada
Entered a* Chicafc, »"i
____dna* matter. November 10. 1981 nI tka poet oifice at
under the Act of March 3.1879.
Katoliška cerkev in vojne
FARNO
ROMANJE MONT
V LE-
Katoliško cerkev je ustanovil Kristus na zemlji kot duhovno ustanovo, po kateri odrešuje On sam človeške duše za kraljestvo božje. Njena briga, je briga za duše, da jih vodi skozi življenje po namenu božjem v božje kraljestvo. Ta namen in delokrog na zemlji ji je določil njen Ustanovitelj sam. Vsem, ki imajo kaj pojma o katoliški cerkvi, je to znano.*	#
Res je, da so v preteklosti predstavniki katoliške cerkve posegali tudi v posvetne zadeve in skušali iste voditi v duhu krščanske pravičnosti in pri tem delu delali kot ljudje tudi gotove napake. Toda to so delali kot ljudje, ki se jim je včasih prav vzorno obneslo, včasih tudi ne in slučajne neuspehe niso prispevali principu krščanstva, pač pa sadovi človeške slabosti, tiste slabosti, radi katerih je prav Kristus sam ustanovil na zemlji svojo cerkev, da bi odrešil ljudi od njih in jih pripeljal v kraljestvo svojega Očeta. Ce v takih slučajih ni bilo kaj prav, ne nosi krivde katoliška cerkev in njeni nauki, marveč krivda je človekova, ki je poln slabosti. Ce hočeš objektivno soditi, moraš to upoštevati.
Katoliška cerkev je v bistvu obsojala še vsako vojno. Če se je kje zavzemala za katero stran bolj kot drugo, je to radi tega, ker so njeni predstavniki kot ljudje smatrali za pravilnost. Nikjer pa nauki katoliške cerkve, katere nka^emlTsi™! Pat^t ii je določil njen Ustanovitelj ne priporočajo sovražnih; bi se iahko zgodilo, da bi t* nastopov, marveč povsod opozarjajo ljudi k najuspešnej-' šemu orožju proti vojnam in sovražnostim, ki je Ljubezen. Kristus sam je dal vzgled na križu: "Oče odpusti jim, ker ne vedo kaj delajo." *
Vse to je jasno. Ali nasprotniki katoliške cerkve so kljub vsemu temu nepoboljšljivi ciniki. Za stvarne dokaze, ki jih je dovolj, se ne zmenijo, pač pa dregajo naprej po svojih znanih metodah in klevetajo o katoliški cerkvi to in ono, kar je v premnogih slučajih naravnost smešno.	*
Naravno pa seveda je, da se predstavniki katoliške cerkve v nobenem spopadu ne morejo navduševati za svoje nasprotnike, dasi v bistvu vsako vojno obsojajo in so proti njej. N. pr. baš sedaj sta v smrtnem spopadu Hitler in Stalin. Kot vojsko, ki ubija, povzroča vsestransko škodo in greh, cerkev ne odobruje, toda vojska je tu. Oba sta katoliški cerkvi enako sovražna. Uničila bi jo oba še danes, če bi mogla. Pri podrobnem ogledu se pa morda kakemu posameznemu duhovniku ali katoličanu vidi gotova stran slabša od druge in če se to javno pove, kot privatno osebno mnenje, skočijo nasprotniki katoliške cerkve kvišku in kažejo na take poedine slučaje in jih označujejo kot za uradno mnenje katoliške cerkve, da si so taki slučaji le mnenja posameznikov, ki imajo do svojega mnenja na podlagi demokracije polno pravico. To, da bi bili v političnih zadevah vsi ljudje enakega mišljenja na svetu, nikoli ne bo. In nasprotniki če to pričakujejo, bodo dolgo čakali.
Na podlagi tega bi bilo pričakovati da je že skrajni čas,,da se tudi nekateri slovenski časnikarji v Ameriki skušajo poboljšati.. Nekateri člankarji,, dopisniki in celo uredniki sami, v nekaterih slučajih vežejo v tem ožim take otrobe, da je naravnost otročje in to v slučajih ko mislijo, da razlagajo največje modrosti. Nerazsodnim dopisnikom socialističnih listov že ni toliko zameriti, saj v večini ponavljajo klevete, ki so se jih naučili od svojih uči-tajev urednikov.	0
. { Mi nismo proti zdravi in potrebni dostojni kritiki. Smo pa proti lažnjivemu natolcevanju, kakoršno je zale^ tavanja v katoliško cerkev, da ona povzroča vojne, da drži s kapitalisti in diktatorji in to in ono. Uredniki socialističnih listov sami vedo da to ni res, pa vendar dovoljujejo, da se v njih listih tiskajo take podobne klevete o katoliški cerkvi , ? AU je to
m
svet, naj se čuva zavajalnih Hitlerjevih apelov, češ, da se Hitler zdaj bori kot zaščitnik civilizacije proti komunistom. Nihče, pravi kardinal, ki pozna, kako veliko nevarnost predstavlja nazizem za krščanski svet, ne bo na take zavajalne in hinavske apele nasedel. Dobro pove-dano!	-	... T
— i-. a L - — i -ill.
Med nami. "Napredek", ki izhaja v Clevelandu je pisal z dne 9. julija o Stalinovem govoru med drugim takole: ".. . dogodki zadnjih dni na vzhodni fronti kažejo, da je Stalin spregovoril v pravem momentu in vlil pogum v srca ruskega ljudstva, ko je bilo takih opogumljajočih besed najbolj potrebno." — "Prosveta" pa piše v svojem editorialu od 10. juliia sledeče: "Pred nekaj dnevi je diktator Stalin stopil pred mikrofon in govoril je ruskemu ljudstvu in obenem vsemu svetu. Mogoče je mislil, da je s tem naredil dobro potezo — vsekokar so tO mislili njegovi kimavci — toda, Če bi se Stalin zavedal, koliko škode je storil demokratičnemu svetu in dobri delavski stvari v splošnem, ne samo Rusiji, ne bi bil nikdar stopil k mikrofonu — sploh bi se čimprej sam odstranil iz vlade v Moskvi, prej ko ga odstranijo drugi." — Dve sodbi iz vrst slovenskih naprednjakov.
■fi1.' »
Nfeko poročilo pravi,-da ako hočemo Amerikapci do-itr Nemce v oboroževanju, bomo morali potrositi do 100 biljonov dolarjev. Dosedaj smo baje letos, potrošili nekaj nad pet biljonov. Pot bo še dolga predno pridemo do
Chicago, lit
2e tri zadnje nedelje so nam oznanjevali in priporočali naši duhovniki od farnega romanja. Tako, da skoraj, ne bi
ali oni morda pozabil za dau romanja zato se oglasi podpisani v današnji številki A. S.
Fara sv. Štefana priredi prihodnjo nedeljo, t. j. 10. avgusta v Lemontu pri Odetih Frančiškanih romanje kakor stori vsako leto. Maša bo na hribu cb 11. uri. Naprošeni smo bili, da bi se vsi romarji zbrali v procesiji izpod hrfba že ob po) enajstih in tako bi v procesiji počasi šli do grote Marijine na hribu. Med potom se bo molil rožni-venec in peli bomo Marijine pesmi.
Posebno to leto, bi moralo biti romanje na lemontskt Brezje privlačljivo. In to zato, ker v stari domovini ni mogoče več takšno romanje do sloveče-ga božjega pota na Brezje. Slovesna Marijina cerkev je sedaj zaprta! Ta vest je vsakega vernega Slovenca do dnu srca zadela. Kako se spomi* njamo na tiste čase, ko smo napravili božjo pot do Marije na Brezje. Tri ali štiri dni hoja ni bilo nič! Tako so napravili pot naši starši, tako smo mi. -— a sedaj! Ni več navala romarjev k Mariji na Brezje v stari domovini! Žalostno!
Toda: v zavest vsega tega naj mi sedaj na letošnjem ro-
manju pokažamo več gorečnosti kot dosedaj, da Marija, čeprav ;takorekoč izgnana iz svo jega svetišča na Brezjah, je še vedno priljubljena patrona slovenskega naroda. Molimo ob letošnjem romanju posebno za naše drage, teško zadete v domovini. Ta ali oni ima še mater, očeta, brate, sestre, sorodnike tamkaj. Vsi smo \ skrbeh ... ali so še živi aii ne . . .!! Vse te skrbi položimo pred Marijine noge. J^aj ona vzame te naše težke skrbi v svojo skrb. Da, enoglasno kličemo na Marijo na 10. avgusta: MARIJA POMAGAJ NAŠIM DRAGIM!
Poročevalec
-o-
PIKNIK IN DRUGO Z GIL-< BERTA
Gilbert, Minn.
Moram se malo oglasiti in sporočiti nekaj novic z želez, nega okrožja. Me že naročniki povprašujejo, zakaj ne dam nobenega dopisa v Amer. Slovenca. Saj bi že prej pisala, pa so mi bile roke vse trudne od kose, katero sem podila po travi. No, sedaj so se mi malo odpočile in mrva je že tudi spravljena za zimo.
Najprej naj povem, da sem bila šla tudi malo na počitni ce in sicer v Pennsylvanijo, i
pa jaz.—Pennsyvanija je pre-
cej gorata dežela in precej smo se prevozili po tistih liri-bih, da sem že ftiislila, da nikoli ne pridemo do Pitts-burgha. Pa smo le srečno pri-vozili tja in nazaj. Vozila sem £e s karo naših prijateljev Mr. in Mrs. Mike Glavich iz Kinney, ker je tudi on, Mr. Glavich šel obiskat svojo sestro, katere ni videl že 36 let. Kar najlepše se, mu zahvaljujem za lepo vožnjo, pa tudi za vse drugo, ker je med potjo vedno
ne žeje in prav tako hvala njegovi soprogi. Prav lepo sve se kratkočasile med vožnjo lu ogledovale lepe pokrajine. — Ne smem pozabiti tudi njihovega sina Ernesta, ki je tako lepo vozil in skoraj * >šb čas sam, tja in nazaj. — Še to naj c menim, da sem obiskala tam mnogo naših rojakov in rojakinj, s katerimi smo bili sku. paj v stari domovini. Prav lepa jim hvala za vso postrežbo. Povsod je bilo veselje, kamor sem prišla in se vsem najlepša zahvalim. Hvala moji sestri, njenemu soprogu, sinovom in hčeram, ki so mi tako lepo po-stregli. — Kakor sem že malo omenila, sem bila nekaj dni pri svoji sestri, potem me je pa nje sin odpeljal v Cleveland, O., da sem še tam obiskala mojega brata Toneta, katerega nisem videla celih 36 let. Ker mu nisem takoj povedala kdo sem,me ni mogel'spoznati. Ko mu pa povem, se je smijal in jokal, vse dbenem, cd presenečenja. Seveda, sva si imela veliko povedati. Med drugim mi je tudi povedal, kako mu je še vedno hudo za ženo, katera mu je naglo umrla in vsaka zdravniška pomoč je bila zaman, kajti bolezen se je že vse preveč razpasla. Pravil mi je, da je ne bo nikoli pozabil, ko je bila zknj in za družino tako dobra.) Zapustila je moža, enega sina j eno hčerko. Sta že oba poročena in hči živi s svojim možen* pri njemu, da tako zopet Jaspodinji. Toda kljub temu o J le žaluje za njo. Tolažila sem'ga, pa nisem mnogo ali nič uspela.
Hvala jim, ker so mp pogostili z dobrim pivom in jedili. Tudi
je dobila veliko daril in tudi lepo svoto denarja. — Mlademu paru želimo vsi obilo sreče in božjega blagoslova v novem stanu.
Se nekaj moram povedati. Združene Ameriške Slovenke Minnesote št. 2, v Gilbertu, prirede veliki piknik v čast de-legatinjam. V Gilbertu se bo namreč vršila konvencija, v nedeljo 10. avgusta, ob 10 uri dopoldne je zadnja seja, ob 2. uri popoldne bo parada, po-
ObUk
Chicago, 111. — Tekom parte-denskega potovanja po osrednjem zapadu, med katerim je obiskala svoje prijatelje in zrian-
,	, _ I	- .ce, se je Mrs. Agnes Schmuck iz
tem nastopita dva Drill teama -Clevelanda oglasila zadnji pone-ter bo tadi več govornikov. Ne.deljek tudi v našem uradu. Še
vem ravno kateri bodo, pa povabim vas, da se udeležite tega pilaiika in zagotavljam vas, da boste z zabavo prav zadovoljni, ker bo na razpolago za suha grla in lačne želodce, vsega v izobilju, da se nobeden ne bo mogel pritoževati, da je šel lačen ali žejen z našega piknika. Oni, ki pridete sem v Minnesoto na počitnice, ker se zavedate, da je Minnesota najlepši kraj za poletni oddih, pa pridite še na naš pik
isti dan je odpotovala nato nazaj domov. — Hvala za obisk.
Smrt kosi
Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je na svojem domu na East 64th Street preminul John Klančar, v starosti 62 let. Doma je 'oil iz vasi Gradišče, fara Rob. V Ameriko je prišel pred 38. leti Zapušča soprogo Frances, roj. Rupar, sina in dve pastorkj. Bil je član sv. Vida št. 25,
nik, ki se bo vršil v Hopkins: KSKJ. Pokopan je bil v sredo
Parku gori na gričku, nad nato katoliško cerkvijo. Zagotav ljam vam, da boste vsi zado voljni v tako prijetni senci. Torej na veselo svidenje na pikniku. -— Saj bi še kaj napisala, pa se je moj dopis že precej raztegnil in se bojim, da bi se g. urednik jezil, ker vem, da ga tudi ?vjega vročina muči, kakor tudi nas tu v Minnesota Zato bom pa kedaj pozneje še kaj napisala in še večkrat kaj novega povedala bralcem iu naročnikom Amer. Slovenca, ker vem, da vsak raje bere kakor pa piše. — Pozdrav vsem naročnikom Amer. Slovenca, listu pa veliko novih naročnic kov in dobrih predplačnikov.
Josephine Ulcher
-O-
ZANIMIVO PISMO IZ DOMOVINE
"Jugoslovanski Obzor" ki izhaja v Milwaukee, Wisconsin, je v svoji zadnji številki cbjavil pismo iz starega kraja, ki bo prav gotovo zanimalo tudi čitatelje našega lista, zato ga objavljamo. Omenjeni list objavlja sledeče:
6. avgusta iz cerkve sv. na Calvary pokopališče.
Vida
. . , .	Prijateljica našega lista je
smo sli skupaj v mesto, da smo Ved kratkim dobila od sorod-
si ga malo ogledali, obenem smo si ogledali še nekaj tudi nekaj drugih krajev, pa jim ne vem imena. Ko smo zvečer prišli nazaj, nas je že čakala doma okusna večerja, katero nam je pripravila njegova hčerka. Od tukaj sem se podala zopet v Pennsylvanijo, k moji sestri. Oba, brat in sestra sta mi pa obljubila, da me drugo leto obiščeta, ker da bi rada videla našo lepo Minnesoto. Torej, dobrodošli, kadar že pridete!
Sedaj naj tudi povem, da smo imeli v naši dvorani Bil-bon Memorial Hall prav prijeten zabavni večer. Imeli smo party za Mary Sterniša, ki se je poročila nekje v Illinoisu, pa je prišla obiskat svoje starše, Mr. in Mrs. Mike Sterniša,
- ni. Oni so tudi že dolgo let naročeni na Amer. Slovenca iu
West Newton, kjer sem obis-	ki so tukaj prav dobro pozna kala svojo sestro ter ostala ne kaj dni pri njej. Bila je prav
vesela, kot sem bila seveda	ela tudi dobra plačnika. Sedaj,
tudi jaz, saj se nisva videle že	ko je bil omenjeni party, se je
34 let. Ona je namreč odšla	videlo, da imata veliko prija
par let popijej v Ameriko, kot	teljev, saj se nas je nabrala
pclna dvorana. Mlada nevesta
nikov v Savinjski dolini pismo, v katerem je -tudi n~kaj zanimivih podatkov iz prvih dni nemške okupacije. Pismo je bilo oddano na mozirsko pošto 29. maja, dasi ni bilo pisano v Mozirju, in Mozirje — glasom poštnega pečata na pismu — ni več Mozirje, temveč Prass-berg. Tudi poštne znamke so nemške — "Deutches Reich". Pismo omenja tudi nekatere slovenske fantje, ki so se zdravi in živi vrnili iz teden dni trajajoče vojne. Iz opombe o jugoslovenskih .dobrovoljcih se da sklepati, da Nemci tudi na Štajerskem ne morejo povsem zatreti jugoslovenskega duha. Radi stiske za prostor v tej številki, hočemo navesti le najzanimivejše odstavke iz tega pisma, ki je v ostalem itak bilo cenzurirano po nemškem cenzorju in pripuščeno, torej ne more biti "nevarno" nikomur. — "Ta nedelja (Cvetna) nam ostane neizbrisna. Strese ras vse, ko se spomnimo. Vem, da je bilo tudi Vam hudo in
K vojakom
Pueblo, Colo. — Dne 7. avgusta je odšel v vojaško službo mladenič Frank Kastelic iz &02 Moffat Street, sin Mr. ill Mrs. Kastelic. — Prijatelji mu žele vso srečo in zadovoljnost, kakor tudi, da bi se zdrav in zadovoljen srečno povrnil zopet domov. — Bog te spremljaj Frank! — J. M.
Piknik
So. Chicago, 111. — Tukajšnji "Jugoslav American Citizen Club" prireja svoj letni piknik v nedeljo 17. avgusta. Piknik bo v znanem Eggers Grove Forest Preserve tam ob 114 cesti. Odbor kluba je pridno na delu, da zadovolji vse udeležence piknika in jim kliče dobrošli!
Utonil pri kopanju
Butte, Mont. — Nedavno je tukaj utonil pri kopanju šestnajstletni Anton FajonT sin slovenskega rojaka. Oče ponesrečenega fanta je doma iz Metlike v Beli Krajini.
pa tudi pri Vas. Koliko vročih želj je poletelo v duhu k Vam, toda predaleč ste od nas, da bi Vas našle. Ne morem reči zaenkrat drugega kot to, da ga ni peresa, ne črnila, ki bi moglo napisati, kar nam narekuje srce ... Na veliko soboto sti se naši fantje začeli polagoma vračati . . . Kakor kaplje so počasi kapljali proti domu. Največ jih je prinesla noč. Drugi se javljajo iz ujetništva in ti so: Prodnik, Robinov Jože, Primožev Tona, Jakopli Franc, vsi iz Potoka. Slednji sc nahaja (v ujetniškem tabo ru) nekje blizu Celja, ter ga hodijo obiskovat. Domov pa so se vrnili: Trenkelnov Ivan in Franc iz Nazarij, ter Novakov Lojza in PavKnov Polda, oba iz Potoka. Mrkusa (Dolinar-jev iz Kraš pri Smartnem), tega pa ne to, ker je pokopan v Podčetrtku. Vračal se je proti domu, na poti pa so ga dobili jugoslovanski prostovoljci ter ga tako stepli, da je na ve-
da ste bili v mislih pri nas, mi liko soboto popoldne umri
V JET BREZ POMOČI
(260)
(Metropolitan Newspaper Servic«)
meanwhile-me GlRLIPEHAJHEPl THE TREH. HEgE HAD TIED 5HECDU10 HANOJCAP I SEARCH FDE TOMMY.
Napisal: Edgar Rice Burroughs
eppS]
Wttm
AS THE STORM ENDED,SHE WAS STILU STRUGGLING TO FBEE HEfcSgLF,HEe HEACTI BURNING WITH SAGE AGAINST THE WHITE GIANT.
AND IN TVfS HELPLESS POSITION SHE WAS DISCOVERED BV R)UČ, SUTAWAS, HER 5W0RN ENEMIES/
Dull krvi je vzbudil v mladih levih prirojena poželenje po mesu, da sm skočila proti njemu.
Nekako istočasno je divja deklica samevala "a drevesu, kamor jo je bil privezal /farzan, da bi- več ne mogla slediti TouiHjyju.
Ko je vihar prenehal, si je se vedno prizadevala da bi se rešila. Njeno srce je gorelo v sovraštvu do belega velikana.
In v tem brezupnem položaju. 50 jo bili zasledili štirje divjaki iz rodn lin-tawa, njeni zakleti sovražnik)!
r
Četrtek* 1 aVgnsta lUi
POT SKOZI BURMO
AlgaUgAMSKI SLOVENEC
Burma je dežele, ki se nahaja nad indijskim morjem na severovzhodnem kraju bengalskega zaliva. Meji na zapadu na Indijo. Na severu in vzhodu na Kitajsko, proti jugovzhodu na francosko Indokino in na Siam. Burma šteje po zadnjem ljudskem štetju 14,667,146 duš. Njena prestolnica je mesto Rangoon, ki šteje 400,415 prebivalcev in je najvažnejša pomorska luka v deželi. Iz južne Kitajske kot iz province Yunnan in Si-kanga in celo drugih kitajskih južnih delov gre skozi Rangoon-sko pristanišče več izvoza in u-voza radi bKžnjice, kakor pa čez druga kitajska pristanišča. Zato je Burma zelo važna dežela. Burma je pod angleško vlado in kontrolo. Odkar so Japonci zasedli vsa kitajska pristanišča, so pristanišča in pota Burme zadnja vrata za obširno Kitajsko deželo, po katerih prihaja v deželo orožje in razni material iz Amerike in Anglije in drugih krajev. Ta pota skazi Burmo delajo Japonce silno* nervozne, ker bi radi čimpreje ustrahovali trdovratne Kitajce, kar pa radi neprestane zveze s svetom ni mogoče. *
Dokler niso južnokitajski kraji dobili zveze z zunanjim svetom po morju preko Burme, so bili dolgo let ne razviti. Obmorski in centralni kraji Kitajske se niso zanimali za daljne južne kraje kot je Yunnan in druge province. V Burmi pa je velikansko gorovje, ki se oblikuje v podobi konjske podkve. Speljati cesto in železnico skozi te hribe in zaseke, pač ni bila šala za gradbene inženirje. - Prvi, ki so začeli graditi železnico v teh krajih so bili Francozi, ki so gradili progo iz Indokine iz pristana Hajfong do južnovzhodne-ga dela kitajske province Yunnan. Od tam dalje pa je pozneje nadaljevala proge osrednja kitajska vlada. S tem se je začela prva izvozna pot iz zapuščenih južnokitajskih pokrajin na morje preko Rangoona.
Zgodovina kitaj sko-japonske vojne je že znana našim čitate-Ijcm. Naj prvo so Japonci napadli vzhodne province Kitajske, zasedli vsa važna kitajska pristanišča in so s tem tako odrezali vsak dovoz orožja in mate-0 riala generalu Cangkajšeku. Ko se je Čangkajšekova vlada u-maknila od morja naprej v notranjost dežele, je bila kajpada nevarnost tudi za indokinsko progo, ki vodi v Yunnan, zato so morali začeti misliti na drugi izhod in dohod. Ostal jim je še edini izhod skozi Burmo, skozi visoko pogorje, katerega smo že omenjali. Ta pot je bila po enih krajih uporabna, todi skozi ne katere kraje pa za motorna vozila sploh neuporabna. Kaj storiti? Kitajci so mobilizirali več deset tisoč kulijev in jih zaposlili pri gradbi ceste za motorni promet in v dobi šestih mesecev so kitajski kuliji zgradili cesto do Burme. Od tu naprej pa je bila že dokaj uglajena stara pot preko burmskega gorovja, po „ katerih so prihajali v te divje kraje razni raziskovalci in misijonarji. Ker ni bilo drugih zvez je naravno, da je ta pot postala najvažnejša zveza z zunanjim svetom in morjem. Zadnja leta so to cesto utrdili tudi Angleži, kot n. pr. podzidali nasipe In ovinke in po nižavah iz katerih se spenja v nove višave v hribe so dali cesti trdo kame-nito podlago, da je cesta tako trdna za motorna vozila. ' Najstarejša pot v Burmi, ki je nad 1000 milj dolga je vodna pot po Irrawaddy reki. Sega od izliva v morje pri Rangoonu pa gori Bhame. To je stara zgodovinska pot, po kateri so potovali s čolni in brodi starodavni kralji, ko so obiskavali svoje podložne pokrajine, ali pa ob času vojskovanj s sovražniki. Angleški raziskovalci in prekupčevalci raznega blaga so rabili to rečno plovbeno pot in jo še vedno rabijo. Je to nujceneja pot. Nasekajo srednej debele hlode iz
lesa, ki raste v Burmi in je zelo trpežen. Zvežejo in prepleto ga z močnimi lesenimi trtami, kakor velikega že želijo in brod je v redn za plovbo. S takimi brodi vozijo po reki les in drugo razno blago, počasi seveda, kakor so poča&ni tamošnji prebivalci, ki se jim nikamor ne mudi. Bhama se nahaja v severni Burmi tik kitajske meje pri Yunnanu. Kitajska plemena tvorijo več kot polovico prebivalstva. Iz Bhame vodijo potem kaka tri pota preko visokih gora v kitajsko ozemlje. Na teh potih se srečuje stalno potujoče karavane po 50 in do 100 mul, ki nosijo tovor sem in tja. Iz Kitajske nosijo svilo, surov bombaž, razno perutnino, jajca in razna kitajska jedila. Karavane, ki gredo iz Burme na Kitajsko pa so natrpane večinoma z orožjem, municijo in drugim takim materialom. To v sedanjih časih. Na cesti, ki je prirejena za motorna vozila pa brne noč in dan težki motorni truki, ki dovažajo Kitajcem vojne potrebščine. « Stari dokumenti kažejo, da so se gorskih potov iz Burme na Kitajsko posluževali Angleži že več, kakor pred 300 leti. Kitajski puščavniki po teh krajih pa vedo povedati po ustnih izročilih raznih menihov, da so ljudje hodili in potovali po teh potih najbrže še pred Kristusom. Pota med Burmo in Kitajsko niso to-jrej ne od včeraj, niti ne od danes. Med Burmani in Kitajci so »se že vršile vojske radi teh potov. Leta 1760 je bila jako krvava vojna med Burmežani in [Kitajci, ker so Burmežani nalagali kitajskim trgovcem previsoke colnine na izvoz. Štiri leta je trajal spor in leta 1769 so podpisali v Bhami mir, s pristankom obeh spornih strank, da "cesta zlata in srebra", kakor so nazivali dotično pot, se mora aopet obnoviti.
Po teh gorskih potih preko Burme so zanesli v notranje divje kraje Burme in južne Kitajske francoski misijonarji luč sv. vere. Francoska misijonska družba je prva poslala v te kraje svoje misijonarje. Pot iz pristanišč je bila peš in dolga. Več kakor dva meseca so potovali Včasih so misijonske skupine dospele ira svoj cilj, mnogokrat ne. V burmskih gorah se je skrivalo polno raznih roparjev. 'Najnevarnejši so bili takozvani kačinski roparji. Neki misijonar se je hotel vrniti s svojo skupino reko Burme, to že pred dol-giimi leti. V gorah so skupino napadli roparji, pobili 14 izmed njih, druge pa zapodili nazaj na Kitajsko. Roparji so tudi stalno napadali trgovske potnike in mnoge oropali in pobili. Navadna trgovske skupine so potovale z oboroženo stražo. Drugače'je bilo prenevarno. Tako je bilo po teh krajih do celo tja do 1910. Zadnja leta so se razmere nekoliko izboljšale. V velikih krajih so nastale tod misijonske postaje in misijonarji so mnoge poboljšali, ko so jim prinesli luč sv. vere in krščansko kulturo.
Za Kitajsko, ki se mora braniti proti japonskemu napadu, je
Korintski preliv, ki deli zdaj v polni meri
del Grčije od severnega dela, je vaina plovfcna cesta in naziji jo kaie neko njih ladjo, ko pluje skoči ta preliv.
I PO SVETU?
RUSIJI VELIKE V A
PRAVICA IN "KVIZLINGI"
"Slavonic Buletin" piše pod zgorajšnjim naslovom o tako-imenovanih "Kvizlingih". Ime sliši izdajalskim petokolonskim voditeljem in sicer po Norvežanu Kvizlingu, ki se je takoj po vdoru na Norveško pridružil na-zijem in postal njihov zaupnik na Norveškem. Danes znači ime Kvizling (Quisling) podlega izdajalca, ki izda domovino in narod in se ponudi v službo sovražnim nazijem. Kvizlingi so podle duše, ki ovajajo dobre poštene patriote v vsaki deželi, kamor prihmlijo Hitlerjeve tolpe. Članek' pravi, da je nemogoče zadostno opisati in pokazati vsa satanska preganjanja, ki jih doživljajo in trpijo oni, ki jih v zasedenih deželah ovadijo sovražniku taki Kvizlingi. Angleški prvi minister Churchill je pred nedolgim izjavil, da pride po vojni čas, ko bodo dežele in narodi temeljito obračunali in plačali zlobno delovanje Kvizlingov v vsaki deželi. Rekel je: Kvizlingi se bodo znašli v razbeljeni f kastroli in edina prilika skočiti) iz iste bo v goreči ogenj, ki jih! bo požrl in uničil. Za vsako delo j pride enkrat plačilo, pa pride! tudi za Kvizlinge.
---o---
BARBARSKO OBNAŠANJE
NAZIJEV NA BOLGAR.
SKEM
Tajna zaupna poročila iz Bol-j garije pravijo, da se nazijski" vojaki skrajno surovo obnašajo' po bolgarskih vaseh in mesteh.i Ob vsaki priliki zasmehujejo1 prebivalstvo in njih narodne in1 verske šege in običaje. Po go-1 stilnah se napijajo in potem raz-1 bijajo in razgrajajo. V mestu! Pazardziku so pijani nemški vo-f jaki napadli procesijo na cesti. Zasmehovali so vernike, ki so
korakali odkriti zatopljeni v mo- Ikrajini so Nemci obesili mlad litev in ko so jih ti opozorili na !par iz razloga, ker so pred več dostojnost, so več kmetov prete- meseci pozdravljali Ruse, ko so
ipli in pobili na tla, nakar so bolgarski starši in mladi fantje napadli nazije in jih pretepli Taka je nazijska svojat. Bulga-rom se menda svita komu so se zaupali in prodali!
zasedli Poljsko. Nekdo jih je zdaj ovadil in morala sta v smrt. V Lubačevem so Nemci ustrelili katoliškega duhovnika po imenu Otrszki, ker je protestiral proti uradnikom Gestape, da so v njegovi fari nazijski gestapovci napadli neko ubogo 13 letno deklico, ki je brez staršev in jo posilili. Taka je pravica, kjer vlada nazijska oblast.
-o-
uršulinski red zelo
prizadet v zasedenih deželah
Uršulinski samostani objav--j-j- vest, da so njihove kongre-gacije posebno na Poljskem, Češkem in v Jugoslaviji, kakor tudi na Francoskem zelo hudo prizadete. Mnoge samostane so morale sestre enostavno zapustiti in prepustiti nazijskim oblastem, ki postopajo brezobzirno, pobirajo pohištvo in vse kar je porabljivo. Najbolj trpijo zdaj uršulinski samostani na Kitajskem, ki so prejemali podporo
NAZIJSKA GROZDEJSTVA V JUGOSLAVIJI
Po privatnih virih se poroča tudi iz Jugoslavije o strašanskih nečloveških činih, ki jih izvajajo naziji po Jugoslaviji. Iz Belgrade se poroča, da so naziji lovili do 300 mladih srbskih let in jih porazdelili med nazij-ske bor dele, kj«r se siti s pohot-nostjo nazijska svojat. Po Slovenskem naziji ustavljajo kar na cestah in potih Slovence in zahtevajo od njih, da govore z njimi po nemško. Mnogi seveda na deželi nemškega jezika ne znajo. Mnogo takih, ki niso mogli ne znali govoriti nemško, so enostavno vrgli v ječe in veliko izmed njih jih postrelili, češ, da so sovražni nazijski upravi. Koliko je teh žrtev nihče ne zna, ve se od evropejskih samostanov. Od-pa, da jih ni malo. Med Srbi po- j kar so Nemci te materne hiše po
sebno sovražijo naziji srbske pravoslavne duhovnike, posebno še, ker so nekateri oznanili ljudstvu, naj ne odnehajo z odporom. Pred nedolgim so naziji obesili v Belgradu tri pravoslavne duhovnike na drogove obcestnih svetilk pred njihovimi' cerkvami. Vse to priča, da so naziji največji sovražniki slovanskih ljudstev, ki jih preganjajo in ubijajo z namenom, da bi jih iztrebili s sveta.
pot skozi Burmo glavna življen-ska žila, po kateri dobiva orož-! je in material
KAKO POSTOPAJO NAZIJI NA .POLJSKEM
Iz Tarnapola se poroča, da so nemške oblasti tamkaj usmrtile dva Poljaka in pet Ukrajincev, ker so izrazili svoje simpatije do Rusije. V Korostkovu v U-
Belgiji in Franciji enostavno razgnali in razpustili, je jenjala vsaka podpora in uboge sestre so brez vsakih sredstev po raznih delih Kitajske, kjer delujejo za razširjevanje božjega kraljestva med pagani in po nekih krajih se mučijo z bolnišnicami ko edinimi zdravstvenimi ustanovami po zapuščenih krajih
-o-
ELEKTRICARJI NA STAVKI New York, N. Y. — Unija električnih delavcev, spadajoča pod federacijo, je v torek zjutraj v tukajšnjem mestu stopila v stavko. Kot se trdi, je prizadetih okrog 8,000 elek-tričarjev.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Vojska med Nemčijo in Rusijo divja z vso silo. Poročila so vsestranska, pobarvana tu tako, tam tako. Vendar kljub vsem težavam nemške sile imajo zaznamovati nekatere uspehe. Rusi na drugi strani pa trdijo, da drže Nemce na vsej fronti nazaj. Obe stranki priznavate, da enake ljute borbe, kakor v sedanjem spopadu, še ni bilo nikjer. 2rtve in izgube so gotovo velikanske v življenjih in materialu. Vse to je bilo nepričakovano.
Na zapadu pred letom dni ni bilo takega odpora. Nemci so z iznenadenjem napadli in zmedli vse armade, ki so se umikale v neredu popolnoma paralizirane in nesposobne, da bi sovražnika zaustavile. Ostala je sama Bri-itanija nasproti Rajhu. Zdaj je angleški prvi minister Churchill zavzel odločilno stališče in proglasil Sovjetsko Rusijo za popolnega zaveznika. Angleži so začeli tudi bojno propagando po vseh zasedenih deželah in po vsej Evropi s tem, da povsod pišejo nasprotniki Nemčije črko "V", ki označuje "Victory" — zmago. "V" pišejo na vogale hiš, na truke, vozove, na ograje, po hišah in kjerkoli je mogoče. Sicer to ustvarja odkrito izražanje ljudstev proti Nemcem, ki uničuje in izpodjeda moralo, kajti vsak nazij in vsak Nemec, ki zagleda tu in tam črko "V", ve, da jo je zapisal nekdo, ki z Nemci ne soglaša in jih sovraži. Am-pak samo pisanje po vogalih pa vojne ne bo izvojevalo. Bo treba pisati črko "V" pač z bombniki iz zraka na nemška mesta, s topovi na bojiščih, pisati jo bo treba s krvjo, potem bo kaj, drugače ne bodo dosegli namena.
Na bližnjem vzhodu v Siriji so Angleži zmagali nad francoskim odporom in so zasedli deželo in angleška vojska se zdaj nahaja ob turški meji.. Na libijski fronti govore nekaj o možnosti ofenzive in prav za prav Anglija ima zdaj tu priliko, kakor še nikoli. Nemci imajo zdaj vso silo proti Rusiji. Zdaj je prilika, da udarijo na Italijane in jih poženo v morje in potem napadejo še italijanski škorenj in tam pritisnejo proti Nemčiji. Vsak trenotek tu zgubljen je velikega pomena.
Angleška zračna sila, ki jo označujejo z oznako "RAF", kar pomeni Royal Air Force, kraljevska zračna sila, sicer razbija pristanišča ob rokavskem kanalu in industrijske centrale v južno-zapadni Nemčiji. Ampak vse te
je še vedno nezadostno. Zdaj je potrebno, da bi Angleži kje udrli na evropski kontinent in ustvarili fronto proti Nemcem na kontinentu. To so obvezani napram Rusiji in zdaj imajo največjo priliko zato. Ako Anglija kaj takega ni sposobna in v stanu izvesti, kako upanje potem ima, da bo ona zmagala nad Nemci? Imperij, ki ima nad 600 milijonov podanikov po vsem svetu, bi pa že moral postaviti pod orožje mogočno silo. Ce. zamude priliko sedaj, jo bodo težko še kedaj dobili. Zdaj morajo udarjati z vso silo po nemškem hrbtu, da s tem pomagajo tudi Rusom, da bodo na drugi strani vzdržali, kajti če Rusi ne vzdrže v tej borbi in se ruske armade zrušijo, potem gud-bye Anglija. Nemške horde se bodo usule preko Kavkaza v Iran in Irak in Turčija bi jim ob poraženi Rusiji vrata kar na stežaj odprla. Ob nemški zmagi nad Rusi bi z razvitimi zastavami takoj prikorakale v nemški tabor Španija in Portugalska. Kakšno priliko za zmago naj ima Anglija potem?
Obenem razvija prav izzivalno svojo agresivno politiko tudi Japonska na Daljnem vzhodu. Vse to je treba resno upoštevati. V interesu Anglije in Amerike in vsega demokratičnega sveta je, da se Rusiji pomaga na vse načine, posebno pa s tem, da se Nemčijo udari od druge strani in tako zmanjša njeno moč na ruskih bojiščih, da Rusija ostane v borbi z Nemčijo. Gorje svetu, če Nemčija premaga Rusijo U> pedjarmi njene bogate pokrajine, ki vsebujejo vse tisto, kar Nemčija tako nujno potrebuje za borbo proti anglosaškemu svetu.
Angleži so navajeni- zavlačevanja in mečkanja, kar je bilo za njeUošetfaf usodno, za naprej bo
to še veliko bolj usodno, ker tistih, da bi za nje postavljali svojo kožo v nevarnost je vedno manj. To bi morali imeli Angleži prav resno pred svojimi očmi.
DOBRA PRILIKA
Proda se za jako ugodno ceno zidana hiša s šestimi stanovanji po 4 sobe vsako. Popolnoma prenovljena in pobarvana. Nahaja se blizu 21. ceste in Wood Streeta. $ 1000.00 naplačila, ostanek se odplačuje po $35.00 mesečno. Za na-daljna pojasnila vprašajte na: 1700 W. 21at Street, Chicago.
Jacob Gerend Furniture Co.
Priporočamo nai pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis.
Telefon: 85 — Res. 4080-W
SOVJETSKI OBISK V AMERIKI
za ljubitelje lepega povestnega berila se nudi samo za nedoločen čas, ko je na izredni razprodaji krasna knjiga 416 strani, ki vsebuje krasno povest
Iz Rusije je prispela nedavno komisja dveh mož, bržkone v svrho nakupa raznega vojnejja materijala v Ameriki. Ta dva moža sta Filip Golikov (v sredi) in, Aleks. Respin (na desni) in slika kaže, ko ju je sovjetski poslanik za Amerifcp, Oumanski, prišel pozdravit ob njunem prihodu v New York.
stane po redni ceni $1.00, zdaj za nedoločen čas na razprodaji samo
SO centov
V zalogi je le omejeno število teh knjig, sezite po nji takoj, zdaj, ko je vam na razpolago za polovično ceno.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1&49 W. Cermak Road, " Chicago, Illinois
ZLATA KNJIGA
ki smo jo izdali za petdesetletnico
"Amerikanskega Slovenca"
je s stališča slovenske zgodovine in drugače nadvse zanimiva knjiga. Vsaka slovenska hiša bi jo naj imela v svoji hiši. Naročite jo, ffAA stane samo_____________________
Kdor pa želi naročiti tudi Spominsko knjigo ki je bfla izdana za štiridesetletni«) "Amerikanskega Slovenca" pred desetimi leti, katerih imamo še nekaj na roki, tak dobi obe skupaj, to je 9j»ominsko knjigo od 40 letnice in se- C/* danjo Zlato knjigo, obe samo_______M O W
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
184$ Cermak Road,
Strmn 4
AMERIKA195KI
Paul Keller
66
Hubert"
ROMAN I Z GOZDOV
I
Predgovor
Legenda pripoveduje o svetem Hubertu, da je na lovu v hladnem gozdu zagledal med rogovjem jelena, kateri je bil radi gonje le napol še živ, bleščeč bel križ, in da je zaradi tega čudeža padel na kolena ter spustil samostrel iz rok. Po tem doživljaju je postal do sedaj lahkoživi akvi-tanski princ tih svetnik.
Hubert pa, o katerem pripoveduje ta roman, ni bil princ, niti lovec ne, še veliko manj pa svetnik. Imenuje pa se po pravici Hubert. Kakor kak lahkomiseln princ je namreč brezskrbno, da, brezvestno užil mnogo veselja v življenju; lovil se je za zlatom, močjo, ugledom, ženskami, popivanjem in dobičkom pri igri in je neki dan zagledal bel križ, ki se je svetil, nakar je ta njegova lovska strast obnemogla in postal je tih mož.
Ko je bilo še prav daleč do njegovega večera, se je utrudil. Tedaj je na neki preži zagledal križ velikega trpljenja. Ali se je zabliščal v očeh nališpane, izgubljene ženske, ki je nenadoma bruhnila v jok? Ali je bil narisan na čelu sestradanega obraza, ki je gledal skozi šipe v dvorano, kjer je on razkošno stregel svojemu trebuhu? Ali pa se je zasvetil v svetilnici cerkovnikovi, ki je kazala pot k umirajočemu in ki jo je srečal do grla sit in napol pijan na svojem ponočnem potu domov? Ali v a ga je videl plavati nad belo mrliško blazino, na katero je prerano moral položiti svojo glavo njegov najbolj noroglavi prijatelj?
Nekje pač je zagledal Hubert križ velikega trpljenja.
Morebiti je kdaj v t^hi večerni uri, že v somraku, sam sedel v svoji sobi in v misli zatopljen pogledal v veliko zrcalo. V njem je uzrl sliko utrujenega bedaka, nad katero je visel križ življenja, ki ni imelo nobenega zmisla in ki mu je bil določen konec brez vsake milosti.
Hubert bo zgodbo o svojem prvem letu v gozdu sam pripovedoval. Jaz nisem Hubert — in vendar sem! — Ti, bralec, nisi Hubert — in vendarle« si! Ne vprašujva ga, kdo je. Hubert je. Ne bova ga spoznala na njegovih lovskih potih, temveč v njegovih prvih tihih dneh, ko je šel v sebe.
Hubert se je preselil v gozd, ker je mislil, da je gozd kraj miru, torišče, ki leži življenju od rok. To ja bila seveda zmota. Gozd ne leži življenju od rok, sam je del življenja z vso vihravostjo in gonjo, ljubeznijo in pogonom, z vsem velicjem in s smešn.o drobnarijo, z bliskovito naglimi dogodki in s širokimi goličavami, z življenjem in umiranjem. V gozdu so daljni razgledi in zelo mračni kraji, smejoči se travniki in zatohla močvirja, prijazne obpotne hišice in zahrbtne nastave. V gozdu Jse vsak dan praznuje na milijone svatovščin in se vsak dan dogaja na milijone umorov. Hiše se stavijo, družinska sreča se ustvarja, sovražni sosedje prebivajo tam, ljubezen in ugonabljanje. V kapljici, ki visi od trstikovca, se dogajajo najbolj neverjetne reči.
Gozd je del sveta, nič drugega torej kakor svet sam. Ljudje pa iščejo v njem nekaj posebnega, kakor stoje s pobožno grozo pred razvalinami gradi}, kjer se ne-
koč morebiti ni godilo nič drugega, kakor da so klali teleta, predli in izterjevali davke.
Tudi ljudje v gozdu so taki kakor so drugi ljudje. Toda vendar — nekaj samotnega, senčnega je okrog njih. Stanujejo vsi na enem kupu kakor pod skupnim šotorom, ki ga je razpel gozd okrog njih in nad njimi. Gozd je pravzaprav njih gospodar, zapovednik, veliko bolj. kakor pa je mesto zapovednik*meščanom. Mesto je svobodoljubna teta, gozd pa samodržen oče.
Tako bo gozd v tem romanu pravzaprav "glavni junak". Hubert niti ni najvažnejša oseba, le poročevalec je, naslov posodi.
Kos življenja, kakor se dogaja v gozdu — in v katerega zaide Hubert — to je vsebina tega romana.
PRVO POGLAVJE.
O starem in novem domotožju, nato pa o različnih domanjih ljudeh.
Šele tri dni sem v tej hiši/ Okrog in okrog mi je vse novo. Vsa pota se moram šele naučiti najti. Komaj štiri ljudi, ki sem jih srečal, poznam po imenu. Ničesar še ne vem o teh kočah in dvorih v gozdu, ničesar o njih usodi in prebivalcih.
Vse moram šele preiskati. Duh in srce bi imela torej dovolj opravka. Toda v teh treh dneh se mi je več ko enkrat zarežal dolgčas v obraz. Šele sinoči me je obšla velika bojazen, da ne bom strpel tukaj, in ko je stal mesec že visoko na nebu, sem stopil k oknu in pograbilo me je domo-tožje.
Ko sem bil še mlajši, sem več ko leto dni koprnel po neki daljni deklici, s tožno željo po njej, ki jo more imeti le mehko-čutna mladost, s tesnobno žatostjo v srcu, z ugaslim, praznim sijem v očeh, da, često z grenkim okusom na jeziku in nekakim davljenjem v grlu. Tako hudo je bilo tisto hrepenenje! Sčasoma pa sem zbolel in vedel sem, da je le eno zdravilo zame — bližina preljube deklice. Tako sem odpotoval k njej, kakor hitro je bilo mogoče, in z vsako postajo, s katero sem ji prišel bliže, se ie domotožje zmanjšalo, dokler ni umrlo v velikem, toda čudno nemirnem veselju.
Ko sem bil pri deklici in ko je bila tesnoba svidenja premagana, sreča prvih dni okušena in ko sva šla zvečer sama po mraku, se je tisto hrepenenje, tisto vefiko domotožje zopet vrnilo. Deklica, ki je šla ob moji strani, se mi je nenadoma zazdela tuja in moje hrepenenje je iskalo drugo, ki jo je bilo vedno iskalo in ki — ni bila ta moja soseda.
In tiste druge nisem poznal!
Kako sem poslednji čas svojega življenja hrepenel po gozdni samoti. Kakor jelen po čisti studenčnici, kakor preganjani po varnem zavetju, kakor otrok po materinem naročju.
Sinoči pa, ko je plaval mesec nad vrhovi jelk, ki stoje okrog mene in moje lične gozdne hišice, tako srebrn in lep, in ko sem slišal mimo dihanje spečih dreves, je takole v mesečini izpolnjene ljubezenske bližine — domotožje zopet prišlo in začel sem se bati, da pač tudi ta gozd ne bo tisto, kar naj bi mi bilo k miru.
K SVOJIM!

k f doTendd tifkuni —•
IlCNO fn POCENI,
AMERIKANSKI SLOVMNEC
AVGUSTOV A ŠTEVILKA NOVEGA SVETA
Četrtek, 7. avgusta 1941 ■ ■
Koncem tega tedna izide osma ali avgustova številka slovenskega mesečnika "NOVI SVET" s sledečo vsebino:
"SILA RESNICE" (uvodni članek); "PREGLED" (raznih dogodkov v svetu); "SV. JURIJ OB TABORU" (zgodovinski opis); "KUBED" (sličica iz Istre); E. Terpin: "KOZAKI GRfeDO!" (pesem); "REV. JOSEPH F. ČELESNIK" (življenjepis); V. Taufer: "SREČA" (pesem); J. M. Trunk: TIHE URE — "JEZUS KRISTUS" (premišljevanje); "IZ JUŽNIH AMERIŠKIH DIVJIN" (črtica); C. K.: "GROFOV J AGAR" j (zanimiva povest); "SLOVENSKI PIJONIR" (zgodovinsko o-pisovanje Slovencev v Clevelan-du); "DOM iN ZDRAVJE" (nasveti za zdravje, gospodinjstvo, itd.); "ZA SMEH IN ZA-
Frmn: Press Section,
Defense Savings Staff, Treasury Department, Washington, D. C,
Tvr Immediate Release
TENSE
suy
UNITED; ■ STATES] SAVINGS
BAVO"; Jos. Premrov: "ZVESTA SRCA" (roman).
"NOVI SVET" izhaja vsaki mesec točno okrog 15. dneva v mesecu. V vsaki številki so izbrani zanimivi članki, zgodovinski opisi, družinski opisi slovenskih družin v Ameriki, zanimivi življenjepisi odličnih slovenskih kulturnih delavcev med nami, itd. V tej avgustov! številki je nekaj posebnega članek "Sila resnice", ki bi ga moral prečitati vsak Slovenec in Slovenka. Za ljubitelje lepih romanov in povesti pa sta lepi povesti "Zvesta Srca" in pa "Grofov jagar". Samo te dve povesti ste vredni več, kakor naročnina na list. Naročite si ta lepi mesečnik in čitajte ga. Stane-letno $2.00, za inozemstvo $3.00. Naročnino sprejema: UPRAVA NOVI SVET, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois.
J. M. Trunk»
Katoličani so tako močni, kakor j« močno njihovo katoliško časopisje.
ON GVAMBi
NA PRODAJ
—	hiša dveh stanovanj, zidana. Gena $4,500;
—	hiša šest stanovanj po štiri sobe. Cena $9,000;
—	farma enega akra, h;ša pet sob; 14 milj od Chicags. Cena $3,500. Anton Jordan, 2622 So. Harding Ave., Chicago, III.—Tel. LAWndale 71S2.
——ii
i
I DR. JOHN J. SMETANA
OPTO METRIJ
Pregleduje oci in predpi|nje očala 23 LET IZKUS
Uradne ore: vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zrečer.
Predaedbiik jug oslavanske vlade, Simovič, je |To radiju nekoliko razložil, kako je prišlo do tako hitrega poraza. Izdajalska prejšnja vlada ni bila, o tem ni dvoma. Ali je zanemarila pripravo, in tako vlade vse prejšnje dobe, o tem bi se dalo nekaj razpravljati. Ko pa je borba započela najprej zoper Cehe in potem dejansko zoper Poljake, se vlada niti ni mogla kako pripraviti, ker se je upala izogniti borbi z nevtralnostjo;- in se ni smela pripraviti, da ne vzbudi suma pri nasilnih sosedih. Nemec in Lah se niti najmanj nista "ozirala na nevtralnost, se pripravila do zadnje podrobnosti in prihrula z vso silo na popolnoma nepripravljeno Jugoslavijo. »
* Tu je precej pojasnila za tako hiter poraz, ki se je mnogim zdel nepojmljiv vsaj pri znani hrabrosti jugoslovanskega vojaštva. Jugoslovani so bili oboroženi le s ko'i, in še razvrščeni niso bili, Nemec je pr^-hifl z najmoc.eiTicjsimi maši-ni. Zgodovina bo še marsikaj odkrila pozneje, tu je nekaj razlogov, da je prišlo do tako h:"trega poraza, kritiziranje pa je že pri teh razlogih budalo«ft in bi bilo le izraz strankarske strasti. Trenotno je krivica zmagala, pravica pa je podlegla, vse pa je šele v razvit-ku, in če krivica tudi še nadalje zmaguje
*
Po amerikanakih časnikih in
revijah gre ocena knjige: "Defence of the Americas." Spisal je knjigo francoski zgodovinar Andre CheTadame. Iz ocene vidim, da niso morda 4e-le zdaj prišli na pangerman-sko gibanje, le morda vsega bistva tega gibanja niso umeli,
Za okusne, redilne obede ~
HOTPOINT
ELEKTRIČNA PEČ
samo
$97-50*
r " vašo staro pečjo
* Cena se lahko spremeni brec obvestila.
Brezplačna instalacija
v katerem koli eno. dvo ali tridru-žinskem. popolnoma rezidenčnein poslopju v Chicagi. ki zdaj dobiva Edison postrežbo.
KADAR KUHATE Z ELEKTRIKO, SE BISTVENI VITAMINI, RUDNINE IN OKUS OBDR2E V JEDI — SE NE IZLOČIJO.
VSE TE
PREDNOSTI
•	3 hitrostne Calrod površinske edinice, vsaka S
5. izmerjenimi toplotami.
•	5 vročinski varčevalni kuhalnik z neproduš-
nim pokrovom.
•	Zaprta peč za vse namene.
•	Calrod oprema za peko z odvajalcem vročine.
•	Žareč pražilec.
•	Popolnoma s porcelanom emajlirano, znotraj in zunaj.
Oglejte si modeme električne peci pri svojem trgovcu ali pa v kateri koli
naših 11 trgovin.
Commonwealth Edison Company
ali znali oceniti. To, kar se godi zdaj pod vodstvom Hit-lera ni prišlo od H iti era, ideja pangermanizma je že do petdeset let stara, se je parkrat že precej ostro prikazala, ampak prišla do razmaha šele zadnja leta pod oznadoo hit-lerizma. Hitler je Avstrijec in tudi pangermanska ideja se je že v začetku najbolj izrazito oblikovala prav v stari Avstrijo pod znanim gibanjem "Los von Rom." Politično se je razmahnila v zadnji vojski, pa ni uspela radi vojaškega neuspeha.
Za francoske in amerikan-ske kroge je značilno le, da Izgleda, kakor bi prej ne bili poznali tega gibanja. Ali so že tedaj dremali?
*
Nekoč so kralji in cesarji delili dežele. Ljudstev niso vprašali. To je bila slaba roba, in neke danes kar "prime," če slišijo kaj iz tistih srednjeveških in baje strahovito temnili časov. Zdaj smo menda silno prosvrtJeni in hudo moderni. V marsičem je morda res bolje, ali kakor se vzame. Vse-kako ni vse dobro zdak in drugo je še hudo slab<£ slabše morda, kakor je bilo tedaj, ko so le cesarji in kralji imeli besedo.
Nad malo Slovenijo so prihrumeli moderni vitezi (?), bolj točno, navadni roparji i: mašinami in bombami, kakor je zdaj tudi moderno, ko velja edinole sila in moč, vsaka pravica pa je bila potisnjena za vrata. V par dneh je bilo končano, in ker sta bila dva taka mašinarja in bombarderja, otfj tudi Slovenijo razdelila: Lah do Save, Nemec severno od Save. Dne 10. julija L 1. pa se je poročalo iz Berlina, da je Nemec vzel tudi del pod Savo, Lah se je potegnil na staro mejo. Srednji vek še ni izginil, ker vprašali niso nikogar, saj itudi moderni sužnji nimajo kaj govoriti. Kako bo, ali kako je zdaj tudi v južnem delu pod Nemcem, o tem ni nobenih \esti, gotovo pa bo, kakor je pač v sužnosti.
Eno je enako gotovo tudi pri ti vesti. Severno od Save je bilo hudo, južno, pod Lahom, je nekdo menil, da utegne biti malo bolje, hudo sicer tudi, a r.e tako hudo morda. Pa je nastal med nami tu v Ameriki hud ravs in kavs. češ, poglejte, kakšni zagrizeni fašisti in lahoni in musolinci so ti slovenski klerikalci in cerkvenja-ki, ko pravijo, da utegne biti pod Lahom bolje radi cerkve, ko je vatikan ves na Mussoli-nijevi strani. Zdaj je vsaj tem antiklerikalnim krogom odleglo, srce jim je lažje ali pri srcu je lažje, ker pod Ilitlerem cerkev nima dosti besede, in Hitler bo klerikalce prijel za ušesa tudi pod Savo, kakor jih je nad Savo.
Drugih vesti pa do danes ni.
POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. nre dopoldne na W6ES postaji, 1360 kilocycles.
Listen to
°PALANDECH'S YUGOSLAV-AMERICAN RADIO BROADCAST
Every Saturday, 1:30 to 2:30 P.M.
STATION WHIP.
1480 kilocycle*	,
(First Station on Tour Dial)
* Featuring a program of ?
Yugoslav Folk Musk