http://www.mandrac.si. urednistvo@mandrac.si tednik ČETRTEK, 233.OKTOBER 2014 / ŠTEVILKA 1075, LETO XX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR simobil iko Pn\/ni Icinona Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Nimamo več stacionarca. Pokličite mobilca! 040 211434 1075 Jt* )|l7896 12ll44067 111 - i flHEr JjfgaiB M , -'i m Demokracija nam gre ze zelo na živce Potem ko smo v drugem krogu, dokaj pričakovano, dobili novega starega župana je v zraku obviselo vprašanje: zakaj Izolani nočejo več na volišča in zakaj so politiki tega veseli. Kot v starih časih Da ne bi kar doma ležali smo za izolski čudež tudi malo veslali. Ni preprosto, če je veslo eno samo, ampak k sreči se poznamo in tudi če se zaletimo, se zdaj samo smejimo. Včasih pa je šlo zares, in je po glavi padel les, če je kdo s proge zavil in se v tvojo batano zabil. Zdaj gremo vsi smejoč domov, ker vse je le, en mali show. (Mef) Zavedam se, da gre oblastnikom vsa ta demokracija na živce, ampak tako pač je in bo, dokler se še pretvarjamo, da živimo v družbeni ureditvi v kateri je na oblasti menda ljudstvo. V izolskem primeru ljudstvo predstavlja 20.8 odstotkov izolskih volivcev. Preostalih 11.000 niso ljudstvo, tako kot niso ljudstvo tistih slabih 70 odstotkov volivcev, ki so, namesto na volitve, šli pobirat oljke, praznovali nonin rojstni dan, bili s kolesom na izletu ali doma gledali televizijo. Demokracija v Sloveniji in v Izoli ni vladavina ljudstva ampak le še vladavina strankarskih vojakov in uslužbencev. Ljudstvu se za vladanje sladko.... Preveč bi bilo od oblasti zahtevati, da prisili ljudstvo naj z njo deli oblast. Kaj takega ji na pamet ne pade. Ljudstvo pa, po drugi strani, noče oblasti. Če bi jo hotelo, bi se potrudilo vsaj vsaka štiri leta do najbližjega volišča. Pa se mu ne da. Ljudstvu namreč. Zato lahko samo še opazujemo, kako se zmanjšuje odstotek tistih, ki gredo na volitve, ki so po teoriji, orgazem demokratičnega sistema. Tretjinska udeležba na volitvah je zanesljiv znak, da gremo proti družbi v kateri bodo na volitve šli samo še kandidati in se izvolili vsak sebe, ljudstvo pa bo medtem pobiralo oljke, rezalo rojstnodnevne torte in bentilo čez oblast. Mnogi pravijo, da nismo dovolj zreli za take vrste družbeno ureditev in da nam je šlo v socializmu bolje. Pa dvomim, da je to res. V socializmu smo si le malo manj upali, ker smo se bali, da nas bodo sosedje čudno gledali, če ne bomo volili. Nekaj takšnega, kot če vernik ne bi nikoli šel k spovedi. Parlamentarna demokracija nas je osvobodila tega podzavestnega strahu in razkrila, da nam dejansko ni do oblasti, še manj do tega, da bi odločali, kdo naj jo ima. “Zakaj demokracije niso prej na psih preizkusili”, pravi star štajerski vic, ki nas vedno znova nasmeje, ker se ne zavedamo, da to v resnici ves čas počnejo - na nas. Kolencu drugi krog V nedeljskem drugem krogu županskih volitev je zmago slavil aktualni župan Igor Kolenc, ki je z dobrimi 62 odstotki glasov dobil še drugi mandat izolskega župana in premagal protikandidata Branka Simonoviča. Novoizvoljeni Občinski svet se bo na konstitutivni seji sestal najverjetneje 6. novembra. WWW.NAKUPI.NET @ BANKA KOPER Tednik MANDRAČ OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040600-700 mali oglasi in naročnine: tel 040 211434 Izjava tega tedna Ti naši politiki niso čisto nič razumeli. Tudi v demokraciji pri vladanju ni pomembna večina, ampak vsebina. Komentar ob pogovorih o koaliciji v OS Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. S KLADIVOM PO GLAVI Najbolj zadolženi državi na svetu - Združenim državam (njihov zunanji dolg je pred nekaj meseci znašal 17.000 milijardi dolarjev), se počasi pridružuje nekdanja druga svetovna velesila, današnja Rusija. Šefinja ruske Centralne banke Elvira Nabjulina je prejšnji teden priznala, da so v zadnjih desetih dnevih porabili 6 milijard dolarjev deviznih rezerv, da se reši ruski rubelj, ki strmo izgublja vrednost po ukrajinski krizi in padcu cen nafte. Za en dolar danes lahko kupiš 40,42 rublja. Prejšnji »rekord« je bil postavljen 3. marca,. Centralna banka je prodala 11,3 milijarde dolarjev, da reši rubelj, 12. septembra pa so dosegli zgodovinski minimum - 37,57 rubljev za en dolar. Rusija je velika država, čeprav je, po besedah Igorja Sečina, Putinovega mladostnegqa enkavedejevskega prijatelja in danes šefa državnega naftnega giganta Rosnjeft, ruski delež v svetovnem BDP samo 3,2 odstotka. Namestnik finančnega ministra trdi, da so ruski mogotci samo v prvem četrtletju na račune v tujini prenesli okrog 70 milijard dolarjev, z bančnih računov pa so dvignili depozite v višini okrog 7 milijard dolarjev. Že naslednj leto bo Rusija zabredla v globoko krizo, ker ne bo sposobna plačati nobene od zunanjih obveznosti. Za notranje ni problemov. Če so Rusi preživeli Staljina, bo tudi Putin preživel Ruse. Edini izhod za Rusijo je ali uspeh BRICSA (gospodarsko združenje Rusije, Kitajske, Indije, Brazda, Južne Afrike), ali - vojna. To je tudi edini izhod iz krize za Ameriko, ki izsiljuje EU s predlogi sporazumov čudnih, grozljivih imen, o katerih javnost ne ve nič, razen tega (tako nas prepričujejo), da bodo od njih korist imeli vsi: TTIP (čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo), ČETA (celovit gospodarski in trgovinski sporazum), TISA (sporazum o trgovini s storitvami). Vsi trije sporazumi so politični proizvod in problem in niso ekonomsko utemeljeni. To lahko uniči demokracijo, če je že ni, lahko izniči mizerne rezultate o svobodnem svetu, ter sanje o novi, pravični globalni ureditvi in neomejenih človekovih pravicah. Eksperti se ukvarjajo z učinkovitostjo, demokracija se ukvarja s pravičnostjo. Finančna kriza nam vsak dan prepričljivo dokazuje kako nepomirljiva sta kapitalizem in demokracija. Mercklova je s svojo izjavo o »demokraciji, ki se prilagaja tržišču« re-lativizirala vse demokratske procese v evropskih državah. Arbitražna sodišča, ki jih TTIP uvaja, so že pokazala, da svetu vladajo korporacije, ne države, državljani ali vlade in parlamenti. Mehika je uvedla davek na osvežujoče pijače, nato pa je ameriški koncern, ki se ukvarja s proizvodnjo hrane, na sodišču dobil odškodnino v vrednosti 90 milijonov dolarjev. Gvatemala je omejila cene električne energije in ameriški kompaniji, ki jo je tožila, plačala 25 miljonov dolarjev odškodnine. Mednarodni sporazumi in dogovori ne trajajo niti tako dolgo, da se na njih posušijo podpisi državnikov. Ameriški predsednik Ronald Reagan in (takrat) sovjetski, Mihail Gorbačov sta se sporazumela, dogovorila in podpisala, da se Varšavski pakt pošlje v zgodovino, kot zadnji relikt hladne vojne in, da se Nato ne bo širil na vzhod. Kaj se danes dogaja? Poljska je že članica Nato, Litva, Letonija, Latvija so na vratih, Ukrajina tudi. To pa še zdaleč ni vse. Rusija, kot ena od držav podpisnic, ki garantira neodvisnost in nedotakljivost ukrajinskih mej, mirno okupira Krim in vse mejne pokrajine Ukrajine z Rusijo. Pa gremo malo bliže, takorekoč domov. Zgodba se ponavlja tudi na »mi-kronivoju«: Čeprav je podpisano, da se stanje na meji, ki še ne obstaja, ne zaostruje, slovenske ribiče obsedajo hrvaški policijski čolni in jih preganjajo iz lokacij na katerih so ribarili od nekdaj. Pa kaj? Če si to privoščijo veliki, zakaj bi bili mali boljši? Ameriki in Rusiji Evropska unija ne bo poslala »trojke.« Nič si ne upa narediti, da zaščiti sebe (in nas) pred podivjanim korporacijskim kriminalom, ki se izvaja pod krinko svobodne trgovine in številnih ekonomskih, političnih, kulturnih koristi. Ne omenjajo pa vprašanj: kakšne so in iz česa so sestavljene te koristi in komu pripadajo? Kakšni so stroški in kdo jih plača? Dejstvo je, da tam, kjer je edini kriterij korist, ni pravice za ljudi. Nič več opozoril: Poteče vam... Zaradi zmanjševanja stroškov poslovanja smo na upravnih enotah prenehali s pošiljanjem obvestil o skorajšnjem poteku veljavnosti osebnih dokumentov (osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja) in prometnega dovoljenja v fizični obliki kot vljudnostni dopis. Radi bi vas seznanili z alternativno možnostjo, ki jo nudi državni spletni portal e-Uprava na področju samodejnega obveščanja o poteku osebnih dokumentov. Storitev se imenuje Spletni opomnik in omogoča, da na elektronski naslov in / ali mobilno številko uporabnik prejme sporočilo o poteku veljavnosti njegovih zgoraj navedenih identifikacijskih dokumentov in identifikacijskih dokumentov njegovih mladoletnih otrok, in sicer en mesec, 14 dni in tri dni pred potekom veljavnosti. Naslov elektronske pošte in/ali številko mobilnega telefona v sistem e-uprave uporabnik navede sam. Za vstop v sistem je potrebno veljavno kvalificirano digitalno potrdilo (SIGEN-CA, AC NLB, POŠTA®CA, Hal-com CA). Obvestilo o poteku veljavnosti dokumentov lahko uporabnik prejme po elektronski pošti ali / in preko SMS obvestila za naslednje dokumente, ki jih sistem e-uprave samodejno pridobi iz uradnih evidenc: osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje, zapisnik o tehničnem pregledu vozila in orožni list. Načelnik: Branko Andrejašič Preverjali bodo prevoznost ulic V okviru meseca požarne varnosti, v soboto, 25. oktobra, Prostovoljno gasilsko društvo (PGD) Izola organizira dan odprtih vrat. Popoldne pa bo po izolskih ulicah zapeljalo tudi novo gasilsko vozilo. Pester program se bo pričel ob 10.00 v gasilskem domu na Brkinski ulici 15. Najprej si bodo obiskovalci lahko ogledali gasilski dom, vozila, gasilsko opremo in se seznanili z delom gasilca. Sledila bo predstavitev PGD Izola in potapljaške sekcije. V dopoldanskem času bodo pekli tudi palačinke. Pripravljajo tudi otroško gasilsko tekmovanje - Fire Combat, kjer si bodo najboljši lahko prislužili lepe nagrade. Gasilci bodo za obiskovalce pripravili tudi topel obrok. V kuhinji bodo med drugim pripravili praktični preizkus v gašenja začetnega požara. mmamJsevrosirT- V soboto bo po izolskih ulicah zapeljalo tudi novo gasilsko vozilo Uni-mog U20, ki bo preizkusilo prevoznost ulic in dostopnost z omenjenim vozilom. Gasilci bodo preverjali predvsem dostopnost do javnih, industrijskih in obrtniških objektov, ki zaradi svoje dejavnosti predstavljajo večje tveganje za nastanek požara. Ogledali si bodo tudi intervencijske poti in preverili v kolikšni meri občani upoštevajo zarisane površine. Prav tako bodo preverili ali obstajajo v ulicah dodatne arhitektonske ovire, ki bi lahko povzročile težave ob intervenciji. Vse aktivnosti se bodo izvajale v spremstvu občinskih redarjev v popoldanskih in večernih urah. Za tono nevarnih odpadkov Komunala Izola je v prejšnjem tednu izpeljala že drugo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov s premično zbiralnico iz gospodinjstev v tem letu. Zbrali so kar 1.047 kg nevarnih odpadkov, nekaj več kot v prejšnjem letu. Z akcijo so občanom omogočili odvoz nevarnih odpadkov kot so stara zdravila, kozmetika uporabljeno jedilno olje, odslužena svetila, razne kemikalije, barve, laki, topila, itd. Letos so zbrali 67 kg več nevarnih odpadkov kot oktobra lansko leto. Največ je bilo odpadnega jedilnega olja in pa akumulatorjev. »Naraščajoči trend je še en dokaz, da so izolski občani vedno bolj ozaveščeni glede pravilnega ravnanja z odpadki, s katerimi dokazujemo, da nam ni vseeno v kakšnem okolju živimo«, so še povedali na Komunali. Volitve 2014-----------:— Igor Kolenc je dobil drugi mandat V nedeljo sta se v drugem krogu volitev župana občine Izola pomerila: še aktualni župan Igor Kolenc in še aktualni podžupan, Branko Simonovič. Po prvem krogu je bila razlika med prejetimi glasovi med njima res velika, v drugem krogu pa je, ob katastrofalni volilni udeležbi, Igor Kolenc prejel dobrih 62 odstotkov glasov. Izolani so v nedeljskem drugem krogu volitev ponovno zaupali ključ županove pisarne aktualnemu županu Igorju Kolencu, ki je s 2806 glasovi prepričljivo premagal tekmeca, podžupana Branka Simonoviča, ki jih je zbral 1704. A še bolj kot rezultat, ki je bil vsaj načelno pričakovan, glede na veliko prednost Kolenca po prvem krogu volitev, bode v oči izjemno nizka volilna udeležba. Če je bila v prvem krogu nizka, le 42 odstotna, je bila v drugem, odločilnem krogu že zelo zaskbljujoča, saj je le slabih 34 odstotkov izolskih volivcev namenilo nekaj minut nedelje za izražanje demokratičnega mnenja. Udeležba v drugem krogu je bila sicer nizka tudi drugod po Slovenije, saj se je le 43,62 odstotkov volivcev odpravilo na volišče, ampak tako nizko, kot v Izoli, so zabeležili le še v Škofji Loki (33,25%), Sežani (34,90%), Novi Gorici (34,01%), Mariboru (31,49%), in Kranju (30,73%). V Izoli je bila udeležba v drugem krogu, torej, najnižja med občinami, nižja je bila samo v mestnih občinah. Izola medijev ne zanima Če so državni mediji v prvem krogu povsem spregledali Izolo in se osredotočili na ostale tri obalne občine, ni bilo v drugem krogu nič drugače. Razen zapleta s podporo vladajoče Stranke Mira Cerarja, ki je dejansko podprla oba kandidata in so ga državni mediji za trenutek povzeli, o Izoli ni bilo ne duha ne sluha. V dveh tednih pa sta kandidata opravila le eno soočenje, pa še to na italijanskem programu koprskega radia. Ravno pomanjkanje soočenje je po mnenju Branka Simonoviča eden od razlogov, da je Kolenc zmagal tudi v drugem krogu: “V principu se je pokazalo to, kar sem sicer domneval”, pravi Simonovič, “tako veliko razliko je težko nadoknaditi v dveh tednih, tudi zato, ker ima župan na svoji strani javna podjetja in njihove predstojnike. Poleg tega pa ni bilo nobenih soočenj, jeziček na tehtnici pa sta bili obe stranki, ki sta bili v prvem krogu proti politiki, ki jo vodi župan, zdaj so se pa po enem tednu zelo na hitro zbližali in dogovorili. To pa je za Izolanke in Izolane še posebej zaskrbljujoče.” Komu je koristila in komu škodila podpora SMC? Podpora Oljke in lokalnega odbora SMC-ja je sicer dvignila veliko prahu, ampak, kot pravi pregovor, “tresla se je gora, rodila se je miš”. Če primerjamo število glasov, ki jih je župan Igor Kolenc dobil v prvem in drugem krogu, ugotovimo, da je pridobil vsega 162 glasov (kandidata za župana Oljke in SMC-ja sta jih v prvem krogu skupaj zbrala skoraj 900), medtem ko je Simonovič zbral skoraj 1000 glasov več. Ob razlgasitvi rezultatov je Igor Kolenc povedal, da bo v naslednjem mandatu nadaljeval že zastavljene projekte in Izolo pripravil na nove izzive. Branko Simonovič pa pravi, da bo strategijo začrtal s predstavniki strank, ki so ga podprle v drugem krogu, pravi pa, da je zelo zaskrbljen z načinom volilne kampanije: “Etikete in neresnice. Očitno so zadaj zelo veliki interesi, verjetno veliko večji, kot si lahko zamišljamo navadni smrtniki.” Vseeno pa pravi, da bodo konstruktivna opozicija, ki bo podprla dobre projekte, a bodo tudi pozorni na vse tisto, za kar so županu očitali, da niso zadovoljni. Volitve tudi v KS Staro mesto Zaradi zapleta pri volitvah v prvem krogu, pa so morali ponoviti tudi volitve za KS Staro mesto. Volitve so ponovili zaradi ene neveljavne glasovnice, ki pa bi lahko odločala o sestavi sveta KS, saj sta šesti in sedmi kandidat (Renato Vouk in Sandra Prašnikar) imela enako število glasov. Ob ponovitvi je več glasov dobila Prašnikarjeva, je pa, zanimivo, iz sveta izpadla Sabina Čebulj, kar 29 glasov več kot v prvem krogu pa je dobil Marjan Pavlič. AM Štglasov % V. ZAJC 467 44,56 M. POPOVSKI L. KLANJŠČEK J. STONJIČ M. PAVLIČ 241 23,00 S. PRAŠNIKAR 231 22,04 376 35,88 316 30,15 260 24,81 TO C/) Dvorana RK Pal.Manzioli DU Kult. dom KS Livade OŠ Livade Keltika KsJag.-Dob. Baredi Šared Cetore Malija Korte Pred. volišče Po pošti SKUPNO Št.glasov % Štglasov % Štglasov % Štglasov % Štglasov % Št.glasov % Št,glasov % Št.glasov % Št.glasov % Št.glasov % Štglasov % Štglasov % Štglasov % Štglasov % Štglasov % Štglasov % I. KOLENC 237 55,12 226 49,78 171 61,29 310 66,81 488 67,68 324 63,28 342 62,87 64 50,00 43 91,49 113 62,09 20 62,50 106 75,18 132 74,58 230 57,64 0 0,00 280662,22 IMONOVIČ 193 44,88 228 50,22 108 38,71 154 33,19 233 32,32 188 36,72 202 37,13 64 50,00 4 8,51 69 37,91 12 37,50 35 24,82 45 25,42 169 42,36 0 0,00 1704 37,78 Muha in toča Oljčna muha kriva za slabo letino Letošnja letina oljčnega olja bo slaba. Tega ne skrivajo niti oljkarji, in niti tisti, ki kakovost olja določajo s preverjenimi laboratorijskimi tehnikami, krivec pa je oljčna muha. Letošnje poletje ni razveselilo prav nikogar. Rekordne padavine so odgnale turiste, razredčile vino, poplavile garaže, zrušile škarpe, pokvarile zelenjavo in za konec še privabile oljčno muho, ki je posledično uničila oljke. Ob polgedu na statistiko poletja, je morda skoraj boljša suša, ki smo jo trpeli zadnja leta. Konec tedna je bil večinoma namenjen za oljkarstvo. To se je poznalo predvsem ob obisku najstarejšega izolskega praznika, Izolskega čudeža, kjer se je kljub izjemnemu vremenu zbralo le nekaj ljudi. Ostali pa so v kratkih rokavih in kratkih hlačah nabirali oljke. In prav vreme, ob dejstvu, da so letos oljke skoraj nepričakovano nekoliko prehitro dozorele, so edine pozitivne plati oljčnega olja letnik 2014. Kot nam je povedal doktor Vasilij Valenčič iz inštituta za oljkarstvo Univerze na Primorskem, bo letošnja letina oljčnega olja prej slaba, kot dobra. Predvsem pa si bodo olja med seboj zelo različna. “Največja težava je bila seveda oljčna muha. Težava je bila namreč, da v določenem trenutku ni bilo primernih registriranih sredstev, da bi se pravočasno borili proti njej. Vseeno pa so nekateri pridelovalci uspeli pridelati kakovostno olje, ampak teh je malo”, je povedal doktor Valenčič, in dodal, da je bilo veliko odvisno tudi od mi-krolege, saj so obmorske lege utrpele veliko večjo škodo, kot pa tiste v zaledju. “Vseeno pa je bilo letos pomembno na pravi način ukrepati ob pravem trenutku, kar pomeni, da so bili v prednosti tisti, ki so prebili več časa v oljčniku. ” Sicer pa, po besedah Valenčiča, bodo letošnja oljčna olja imela bistveno več kislosti od lanskih. “Nekaj olja bo letos ekstra-deviškega, nekaj deviškega, po dolgih letih pa bomo imeli tudi takoimenovano kategorijo lampate, ki ni primerna za prehrano, temveč samo za v tehnične namene. Na splošno lahko povemo, da je kakovost olja slabša in tudi tista olja, ki so se uvrstila znotraj kategorije ekstradeviško, so na senzoričnih značilnostih bolj prazna, torej zelo malo sadežna, zelo malo grenka, zelo malo pikantna, z nečistimi aromami. Pa tudi časovno bodo manj stabilna. Letina je, preprosto povedano, slaba, zato moramo še toliko bolj pohvaliti tiste, ki jim je uspelo pridelati dobro oljčno olje", je povedal doktor Valenčič. Na žalost pa letos ne velja niti to, da če ni kakovosti, je vsaj količina. Tudi iz tega vidika je letošnja bera slaba, v povprečju bodo oljkarji pridelali enkrat manj olja, kot lani. A, kot rečeno, je bila sreča vsaj v tem, da so oljke nekoliko prej dozorele, sicer bi ličinke, ki jih je v plodovih res veliko, naredile še večjo škodo. “Ličinke poskrbijo za hidrolitski in oksida-cijski razpad olja, to pa se zelo pozna na samem okusu”. Zdaj moramo le še držati pesti, da bo vsaj zima stisnila in tako oljčno muho uničila, sicer bo nalslednja letina morda še slabša. AM Toča, ki je ni bilo Z Medošev je lila prava reka, ki je v sredo opoldan že izgubila na moči, vseeno pa je bila videti zastrašujoča iifc* St'] m* r<š ' . - Pred enim tednom je nevihta naredila veliko škode po Izoli. Veter je bil tako močan, da mu ni bila kos niti zaščitena pinija na drevoredu, medije in splet pa so ..dobesedno" poplavile fotografije poplav. Kljub temu pa so verjetno največjo škodo utrpeli na Medoših pri Kortah, pa čeprav potiho, skoraj na skrivaj. V noči s torka na sredo so poleg nevihte in poplave v Medoših imeli tudi silovito točo, ki je uničila vse pod seboj. „Toča je potepla vse oljke, mandarine, kakije, žižole in seveda solato in radič. Razbila je tudi avtomobile. Tako silovita je bila, da je v mandarinah naredila luknjo. Točno tako, lahko si gledal skozi mandarine", je povedala Kozana Prešern, ki ima na tem območju tudi hišo. „Seveda smo ponoči slišali, ko je začela padati toča, ampak saj ne moreš nič narediti. Nato pa nas je doma še zalilo, in to kar naenkrat. V trenutku smo imeli toliko vode, da nam niti škornji niso več bili v pomoč". Kozana Prešern pravi, da je za to kriva tudi lokacija, saj se je voda zlila po hribu, drenaže pa takorekoč ni. „Seveda pa nam je zelo hudo za oljke, ki niso bile niti špricane. Petnajst oljčnih dreves nam je dalo slabih deset kilogramov oljk. Vse kaže na to, da bomo letos morali olje kupiti." Seveda pa ni Kozana Prešern edina, ki je utrpela škodo. Čeprav je bila tokrat toča zelo lokalizirana in je v Kortah skorajda niso občutili, je potolkla še nekaj oljčnikov, in to le nekaj dni pred načrtovanim obiranjem. A da nesreča ne bi prišla nikoli sama, je natanko en teden kasneje, ponovno v noči s torka na sredo, v Medoše udarila še strela. „V trenutku je postalo vse rdeče, udarec pa nam je uničil telefon, modem in računalnik." iwwor/m: 5 VEDETI 195. šolsko leto v Kortah V četrtek, 16. 10. 2014, smo praznovali 195 let obstoja naše šole v Kortah. Z učenci 4. in 5. razreda smo se nekaj dni kasneje o tem pogovarjali in zapisali so veliko lepega. Prireditev smo imeli v Zadružnem domu, ki je bil nabito poln. Vse skupaj se je začelo z zvonjenjem zvonov pritrkovalske skupine Kulturnega društva Korte, nato so pevke Ženskega pevskega zbora KD Korte zapele Zdravljico. Sledilo je kar nekaj govorov. Najprej je vse skupaj pozdravila naša učiteljica Željka, nato je na oder stopila ravnateljica naše šole Lenčka Prelovšek, ki je imela govor o preteklosti naše šole. Sledil je govor župana Igorja Kolenca, ki je spregovoril o pomenu šole v vasi. Predsednik krajevne skupnosti Edi Grbec pa se je v svojem govoru spomnil časov, ko je bil sam učenec kortežanske šole. Slavnostni govornik je bil učitelj v pokoju gospod Edo Krbavčič. Povedal nam je, kako je bilo, ko je on poučeval in vodil našo šolo, ki je bila takrat obdana s sadovnjakom in vrtovi. Nato smo nastopali mi, učenci podružnične šole. Medtem ko smo brali pomembne dogodke za našo šolo iz preteklosti, so učenci dramske skupine recitirali pesmi in izštevanke v narečju. Veselo nam je zapel pevski zbor, ki je letos kar številčen. Za nami so prišli še naši bivši učenci, ki so zdaj v višjih razredih na matični šoli. Bilo je vsega: igranja, petja, pritrkovanja in gimnastike. Vsak je s svojim prispevkom naredil to, da smo res lahko ponosni na našo šolo. Zaključili smo s pogostitvijo in se veseli vrnili domov, saj smo drugi dan Že spet morali V šolo. Andreja, Marcel, Janja, Kenan in učiteljica Željka Zdravstveni dom Izola vabi na strokovno predavanje z naslovom ALI JE V MOJEM ŽIVLJENJU PROSTORA ŠE ZA KAJ NOVEGA, ki bo v petek, 24. oktobra 2014, ob 17.00 uri v prostorih Srednje šole Izola (srednja gostinska in turistična šola Izola). Predavanje z diskusijo bodo vodile: Maja Škulj, univ. dipl. sociologinja, Remi Stefanelli, mag. ekon. in poslov, ved in Katarina Simčič, dipl. delovna terapevtka Komemoracije ob spomenikih NOB Izvršni odbor Združenja borcev za vrednote NOB Izola vabi vse občane, da se v čim večjem številu udeležijo komemoracij ob spominu na padle borce NOB in žrtve fašističnega nasilja, ki bodo: - v Kortah (pri spomenikujv petek, dne 24.10. ob 10.uri - v Jagodju-Dobrava (pri spomeniku) v sredo, 29.10. ob 16. uri - v Izoli, na Trgu padlih v četrtek, 30.10. ob 16. uri. Predsednik: Radujko Slobodan hišniška popravila in storitve Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p. Preteklost ni pozabila na nas Tako je daljši zapis o sodobni civilizaciji in našem mestu v njej naslovil svobodni raziskovalec, naravovarstvenik in pisec, Anton Komat. Ponosni smo, da nam ga je zaupal v objavo, v nekaj nadaljevanjih. Vzemite si čas za pazljivo branje. »Kadar so vladarji postavili veličino oblasti nad veličino življenja so prišle vojne, opuščanje zemlje, najprej beg v mesta, kasneje še beg iz mest. Zemlja ni mogla vzdrževati oblasti. Oblast je padla. Ostala je zemlja. Ostali so ljudje, katerih edina moč je bila zemlja.« Carlos Fuentes Enega najboljših opisov sodobne civilizacije lahko najdete v sijajni knjigi »Šola narobe sveta«, ki jo je napisal Eduardo Galeano. V njej lahko preberete: »Zastrupljena je zemlja, ki nas bo pokopala ali izgnala. Ni več zraka, le še zadušnost. Ni več dežja, temveč kisli dež. Ni več parkov, samo parkingi. Ni več družb, le še delniške družbe. Podjetja namesto narodov. Potrošniki namesto državljanov. Konglomerati namesto mest. Ni več ljudi, samo javnost. Ni več resničnosti, le še navidezna resničnost. Ni vizije, razen televizije.« V tej civilizaciji, v kateri so stvari vse bolj pomembne in ljudje vse manj, so sredstva ugrabila cilje: stvari te kupujejo, avto te vozi, računalnik te programira, televizija te gleda. Diktatura izenačevanja je uničujoča kot vsaka diktatura: svetu vsiljuje način življenja, ki človeška bitja kot fotokopije razmnožuje v vzorne potrošnike. Vzorni potrošnik iz avtomobila izstopi le zaradi dela ali televizije. Pred malim zaslonom presedi štiri ure na dan in golta plastično hrano, oz. odpadke, ki mu jih prodajajo kot hrano. Potrošniška blaznost v vrtoglavem ritmu mode ustvarja vsiljene potrebe po nenehnih nakupih. Stvari se v hipu postarajo in nadomestijo jih druge stvari še bolj kratkega trajanja. Toda planetarni ekosistem ne zmore več oskrbovati nakupovalnih centrov in vzdrževati potrošniškega delirija obsedencev. Ubogi ljudje, ki orgazem doživljajo le med policami supermarketov, zbolevajo in njihove duše so zastrupljene. Ubogi potrošniki ne vedo, da z denarjem lahko kupijo dvorec, ne morejo pa kupiti topline doma; lahko kupijo zlato uro, ne pa časa; lahko kupijo posteljo iz ebenovine, ne pa mirnega spanca; lahko kupijo vsako knjigo, ne pa modrosti; lahko kupijo vsa zdravila, ne pa zdravja; lahko si kupijo kateri koli položaj, ne pa spoštovanja; lahko kupijo plastično kirurgijo, ne pa radosti bivanja; tudi seks lahko kupijo, nikoli pa si ne morejo kupiti ljubezni. Na srečo so najlepša praznovanja duše zastonj: ljubezen, radost, iskrenost in lepota niso naprodaj. Vzemimo si torej čas in se veselimo življenja. Bi bili radi srečni? Bodite taki, kakršni ste in zadovoljni s tistim, kar imate. Bi bili radi nesrečni? Za začetek bodite nezadovoljni in vam bo to takoj uspelo. Za sistem, ki mora prodajati vedno več, je nujno, da vedno manj plačuje delovno silo, ki vse bolj tone v revščini in pomanjkanju. Kdor ni ujetnik pomanjkanja, je ujetnik strahu. Nekateri ne spijo zaradi pohlepa po stvareh, ki jih nimajo; drugi pa so nespečni zaradi strahu, da ne bi izgubili stvari, ki jih imajo. Zato sočloveka prepoznamo kot grožnjo, ne kot srečanje. Nad vso to pritlehnostjo pa finančniška banda ugrablja države, ki jih skorumpirani politiki razprodajajo po stečajnih cenah. Najuspešnejše so tiste industrijske panoge, ki najbolj zastrupljajo planet, reševanje okolja nosi izjemne dobičke tistim podjetjem, ki ga najbolj uničujejo in poslovno najbolj uspešni so tisti kapitalisti, ki z najnižjimi stroški uničijo največ narave. Skratka, najboljši izraz za organiziran kriminal je globalna ekonomija. Pravijo, da so astrologijo izumili zato, da bi dajala vtis, da je ekonomija eksaktna znanost. Ekonomisti že jutri ne bodo vedeli, zakaj se njihova včerajšnje napovedi danes niso izpolnile. Niso sami krivi. Resnici na ljubo nimajo več kaj početi, odkar je realna ekonomija prenehala obstajati in se je umaknila virtualni. Danes vlada histerija finančnega špekuliranja, ki je zrela za ordinacijo psihiatra. Ko so psihiatri izdelovali psihološki profil osebja na Wall Street so ugotovili, da tam paradira vsaj četrtina psihopatov, zrelih za zdravljenje. Toda Wall Street je danes središče globalnega Casino Royal, in ujetnik odločitev, ki jih tam sprejemajo norci, je celotno človeštvo. Norci vladajo, pametni pa norijo! Po MALEM SITI Teden starejših občanov se stara Uvod v letošnji Teden starejših občanov ni bil ravno obetaven. V dvorani kulturnega doma seje namreč zbralo presenetljivo malo obiskovalcev in še sreča, da je bilo toliko več mladih nastopajočih, da je bil pogled na dvorano manj žalosten. Očitno bo treba tudi teden starejših občanov malo prenoviti. Od ponedeljka, 20.10. do sobote, 25. oktobra poteka že 34. Teden starejših občanov, ki ga obeležujemo tudi v Izoli, kar ni nič nenavadnega, saj imamo že zdaj v občini več kot 6.000 upokojencev, kar nas uvršča v slovenski vrh po številu občanov, starejših od 65 let. Skratka, Izola je demografsko stara občina in iz tega podatka je moč razumeti marsikaj v zvezi z vodenjem te naše lokalne skupnosti. Po podatkih statističnega urada je povprečna starost izolskih občanov nekaj nad 42,6 leta in tako višja od povprečne starosti prebivalcev Slovenije (41,3 leta). Med prebivalci izolske občine je število najstarejših - tako kot v večini slovenskih občin - večje od števila najmlajših: na 100 oseb, .starih 0-14 let, je lani prebivalo 141 oseb, starih 65 let ali več. To razmerje pove, da je bila vrednost indeksa staranja za to občino višja od vrednosti tega indeksa za celotno Slovenijo (ta je bila 118). Pove pa tudi, da se povprečna starost prebivalcev naše občine dviga v povprečju hitreje kot v celotni Sloveniji. To seveda tudi pomeni, da se spreminja sestava starejšega prebivalstva, saj se v Izolo priseljujejo upokojenci, ki si to lahko privoščijo, njihove kulturne in druge zahteve pa so seveda drugačne od tistih, ki jih v Izoli zadovoljujemo že dolgo vrsto let. Upokojenci so volivci Ne moremo niti mimo ugotovitve, da so združenja upokojencev in invalidov najštevilčnejša društva v naši občini in hkrati tudi najbolj zanesljivo volilno telo, zato skušajo vse občinske oblasti do njih imeti karseda dobre odnose. Celo do te mere, da vsakokratna občinska oblast poziva k združevanju športnih društev, k združevanju dveh društev upokojencev pa ne poziva nihče. Veliko se dogaja Letošnje prireditve ob Tednu starejših občanov sicer skupaj pripravljajo: DU Izola, DU Jago-dje-Dobrava, Društvo invalidov in RK Izola, pod pokroviteljstvom Občine Izola. Nekatere so že mimo, tako kot včeraj zaključeni Foto ex - tempore, ki ga pripravlja Univerza za tretje življenjsko obdobje, in turnir v taroku, balinarski turnir in likovna delavnica oblikovanja gline. Sinoči so poslušali še predavanje Vande Hlaj o prostovoljstvu pri starejših, danes, v četrtek, ob 10.00 bo v Domu upokojencev predstavitev Škocjanskih jam, ob 19.00 pa v Sončni dvorani odprtje razstave JESENSKI UTRINKI. Pel bo Moški PZ Izola. V petek, 24. oktobra bo ob!6.30 v Domu upokojencev nastopil orkester Društva harmonikarjev Izola, v soboto ob 11.00 pa bodo v klubski sobi Kulturnega doma odprli razstavo del s Foto ex-tempora. Teden bodo zaokrožili ob 17.00 uri v Parku Pietro Coppo, kjer bo zapel še ŽPZ »Sinji galeb«. D.M. Istrski gurmanski tour Sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtnem združenju Istrske županije iz Pulja že tretje leto zapored organizira prireditev Istra GOURMET TOUR. Pogoj za sodelovanje v tej prireditvi je, da gostinec ali restavracija, po vnaprej določeni ceni, pripravi ribji in mesni meni. Letos so sosedje k sodelovanju povabili tudi območne obrtno-podjetniške zbornice obalno-kraške regije (Izola, Koper, Piran in Sežana) ter Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta. Dejansko gre za promocijo gostincev in njihove ponudbe, predvsem ponudbe značilne za območje, v katerem se nahajajo. Gostinci, ki so se v okviru dogodka prijavili bodo svojim obiskovalcem nudili večerje po promocijski ceni 120HRK na osebo na Hrvaškem oziroma po ceni 18 Eur v Sloveniji. Na dogodek se je s strani OOZ IZOLA odzvala GOSTILNA KORTE, ki bo tako v četrtek, 30. oktobra, od 19.00 ure dalje ponudila obiskovalcem ribji ali mesni meni po dogovorjeni ceni. V kulturnem programu ob začetku Tedna starejših občanov so nastopili otroci in šolarji vseh treh izolskih osnovnih šol in obeh vrtcev. Martinovanje v Istri Člane in podporne člane Društva invalidov Izola obveščamo, da organiziramo istrsko martinovanje na Ročkem polju (HR). Prijave sprejemamo v pisarni.Vabljeni. Cela pokojnina za odvrženo položnico Ni se še zgodilo, a ne dvomimo, da bomo tudi mi lahko poročali o Izola-nu ali Izolanki, ki je pomotoma odvrgel odrezek od kakšne položnice ali pa kuverto s kakšnim nezaželjenim računom v smetnjak za ostale odpadke in s tem storil prekršek, ki ga lahko stane 417 Eur. V Izoli samostojnega podjetnika ali podjetje, v primeru da ne ločuje odpadkov ampak jih preprosto odlaga v napačne ali splošne smetnjake, lahko oglobijo za 1252 evrov, odgovorno osebo pa še za dodatnih 417 evrov, kar skupaj pomeni 1669 evrov. Pa tudi fizičnim osebam se ne obeta nič dobrega, če storijo podobno dejanje. Občinski odlok, v primeru da odvr-žete smeti v napačni smetnjak, predvideva 417 evrov kazni, kar v Izoli lahko pomeni plačo oziroma pokojnino povprečnega Izolana. In, če ste doslej računali na to, da nihče ne bo natančno pregledoval smetnjakov se motite, saj to počne tako Komunala s svojim nadzornikom, kot občinski inšpektorji, ki vodijo postopke in lahko izrekajo kazni. Seveda imajo načeloma prav, saj je ločevanje odpadkov nujno v tem našem onesnaženem svetu. Vprašanje pa je, ali je takšna kazen vedno upravičena, saj se prav lahko zgodi, da nekdo (namenoma ali nenamenoma) iz odprtega smetnjaka za papir pobere odvržene kuverte ali druge listine z naslovom prejemnika in jih odvrže v nek drugi smetnjak. Predvsem pa ne gre spregledati mnenja pravnikov, ki ocenjujejo, da je kazen (v Ljubljani znaša celo 800 Eur), glede na težo oziroma posledice prekrška, pretirana, zato občinsko oblast kmalu čaka pobuda za spremembo kazni za tovrstne prekrške, saj se lahko spremenijo v sredstvo ustvarjanja izrednih prihodkov občinskega proračuna in posledično hitrejše plačevanje dolga, ki ga ima Občina Izola do izolske Komunale. Mimogrede: Za poplačilo tega dolga bo komaj dovolj, če takšno kazen zaračunajo vsakemu petemu Izolanu. d.m. Naši posli -------------- Ali Ribiča res nočemo prodati Zadnja močna deževja so še dodatno načela streho in zidove poslopja na Velikem trgu, ki mu Izolani pravimo Ribič, po istoimenski restavraciji v pritličju stare stavbe. Nedvomno postaja stavba zelo nevarna, še posebej za sosede, saj se lahko sesuje na teraso bližnjega gostinskega lokala ali pa sesede sama vase. Usoda tega velikega kompleksa, osrednjega v starem delu mesta, je vse bolj vprašljiva. Pa ne, da ne bi bilo kupcev. Bili so, nekateri so ga celo že zaarali, drugi podpisali pogodbo, tretji pa samo pokazali interes, toda danes je položaj prav tak kot je bil pred desetimi leti, ko je postalo jasno, da je treba celoten kompleks zrušiti in sezidati na novo. Spominjamo se, da je objekt, ki je bil najprej mišljen kot nekak-šem mestni hotel, kasneje pa kot družinski hotel in končno kot hostel, za časa župana Klokočovnika, zaaral nezanesljiv kupec, podjetje Lados oziroma Nenad Francuz. Na koncu se je pokazalo, da sploh ni vplačal zahtevanih 20.000 Eur varščine, ki bi jo sicer moral plačati že pred izborom. Ves čas je prisotno tudi vprašanje, kaj z restavracijo v pritličju, katere lastnik je bil prav tako zainteresiran za prenovo objekta in tako se je zdelo, da bo še najbolje, če se tega velikega zalogaja loti prav Edvard Jankovič, ki je lastnik gostilne Ribič. Ta se je tudi prijavil na razpis in bil, kot edini prijavljen tudi izbran, vendar je bilo hitro jasno, da pogoji, pod katerimi naj bi se lotil projekta, nikakor niso prijazni do investitorja. Med problemi je bila tudi stavbna pravica, oziroma način plačevanja le te. Pogodba je namreč določala, da mora investitor začeti plačevati obroke stavbne pravice že od podpisa pogodbe, kar bi pomenilo, da bi plačeval stavbno pravico še preden bi sploh dobil gradbeno dovoljenje. Tega je nekaj časa imela občina Izola, potem je njegova veljavnost potekla. Občina je očitno ugotovila, da je to zanjo pretrd oreh, pa je v začetku tega leta ponovno povabila interesente za pridobitev stavbne pravice na naslovu Spinčičeva ulica 3 in Veliki trg 3, kjer je predvidena izgradnja družinskega hotela in drugih spremljajočih dejavnosti. Gre za pridobitev stavbne pravice na zemljiščih, na podlagi katere lahko upravičenec zgradi objekt in ima v lasti zgradbo nad in pod zemljiščem. Kaj se je zgodilo z javnim pozivom, ki je potekel že marca meseca pa ne vemo. Poskus, da bi to izvedeli na spletnih straneh občine Izola, ni uspel, medtem pa se širijo govorice, da je občina zavrnila ponudbo ruskega investitorja, stavba pa grozi, da bo vsak hip padla. ur Teodor Kolenc: Doro, moj življenjepis vni dei Danes objavljamo osmi odlomek iz knjige enega najbolj znanih, uspešnih a hkrati za nekatere kontroverznih Izolanov, obrtnika in podjetnika Teodorja Kolenca Dorota. Zaradi velikega interesa je knjiga že v prosti prodaji. Upravni odbor zadruge Galeb, katerega član sem bil, je imet prve pisarne v mali kmečki hiši v bližini sedanjega zdravstvenega doma v Izoli. Zadruga je imela dobra in slaba obdobja. Imenovali smo novo upravo: Orel direktor, Ivandič pomočnik, Rijavec komercialist. Začela se je razvijati, gradili so zdajšnjo upravo, skrbeli za obrtnike, potem pa se je obrnilo drugače. Še v času Jugoslavije so začeli z gradbeništvom. Leta 1982 so pripravili obrtno cono v Izoli, v kateri sem takoj rezerviral 6.500 m2 za novo fabriko, ki so jo gradili leta 1989. Na davčni upravi so začeli preveč strogo privijati obrtnike, ker nam niso hoteli priznati nekaterih normalnih stroškov. Za vsakega dobrega obrtnika je nujno obiskovanje sejmov tudi v tujini, kjer se lahko seznani z novostmi na svojem področju. Potovanje pa je seveda povezano s stroški, ki jih niso priznavali. Dacarji, ki o poslovanju uspešnih obrtnikov niso vedeli nič, so govorili naj obrtnik dela in naj ne hodi naokoli. Zato sem se pripravljal, da bom dejavnost prenesel v Buje na Hrvaško, ker so bili tam precej boljši pogoji za poslovanje. Prav zaradi boljših pogojev se je takrat iz naših krajev precej obrtnikov odselilo v Buje. Takoj čez hrvaško mejo , v Kaldaniji, sem začel zidati hišo in delavnico, ko pa sem jo dokončal, so se pri nas davki spremenili na boljše. Hišo v Kaldaniji sem prodal za 80.000 DEM in za ta denar kupil delavnico na bencinski črpalki v Izoli, pa se tja nikoli nisem preselil... Skupaj nas je bilo 36 zaposlenih, od tega samo štirje v režiji. Poleg mene je v režiji delala samo še tajnica, računovodja in skladiščnik. Vsi drugi zaposleni so delali v proizvodnji, kjer je bil vsakdo usposobljen in tudi pripravljen poprijeti za vsako delo, saj so bili za svoje dobro opravljeno delo tudi cenjeni, spoštovani in dobro plačani. Plače naših delavcev so bile redno okoli polovico višje, kot so bile plače delavcev v Mehanotehniki. Delavcem smo plačali tudi vse opravljene nadure, vse nagrade in ostala plačila po veljavnih zakonih. Na vsa plačila, ki so jih prejemali delavci, smo redno plačali tudi vse dajatve in prispevke, tako da imajo sedaj naši bivši delavci za polovico višje pokojnine kot večina drugih delavcev. V naši tovarni denar nikoli ni bil problem, imeli pa smo drugačne težave. Ker smo imeli v tovarni organiziran svoj sindikat in nismo imeli organizacije Zveze komunistov, so nas skušali ovirati na vse načine. Načelnik za gospodarstvo, Turk, je šel v penzijo in na njegovo mesto je prišel nek Srb, ki je bil prej sekretar ZK, pa direktor Ferotehne v Izoli, pa je vse skupaj bolj slabo delalo. Ker je še vedno delovala UDBA jih je najbolj jezilo to, da sem povsod uspeval, kljub temu da nisem bil član Zveze komunistov in mi pri delu partija ni čisto nič pomagala. Novi načelnik me je šel prijavit inšpektorjem in kmalu je prišla požarna Inšpekcija, ki je vse pregledala in nam naročila neke spremembe polic v skladišču. Inšpektor mi je v pogovoru povedal: »Mi smo šele prvi, vaš načelnik je zahteval vse inšpekcije: delovno, sanitarno, finančno ... vsega skupaj je zahteval sedem vrst inšpekcije.« Bilo je že leto 1978 in moral sem nekaj ukrepati. Odpravil sem se v Ljubljano do Kogovška, ki je bil takrat neke vrste minister za drobno gospodarstvo. Kogovšku sem natančno razložil, kako me po vseh teh letih še vedno na vse načine ovirajo pri delu. Naročil mi je, da ga v prihodnje za vsako morebitno nadlegovanje takoj pokličem. Poleg tega mi je rekel tudi: „Pojdi do načelnika in ga vprašaj, če je že prebral gradivo 15. Kongresa Zveze komunistov." Na tem kongresu so sklenili, da je treba sprostiti osebna dela. Meni takih stvari nikoli ni bilo treba dvakrat povedati in sem se takoj naslednje jutro odpravil do načelnika. Njegova tajnica me je najavila, a sem kljub temu moral čakati celo uro, da me je končno sprejel. Kar takoj sem ga vprašal, če je prebral gradivo 15. Kongresa Zveze komunistov. Seveda me je takoj nahrulil: „Kolenc, kdo pa misliš, da si? Kako si sploh upaš spraševati kaj takega?" Ko sem mu povedal, da mi je to naročil Kogovšek iz Ljubljane, se je malo umiril, v roke vzel telefonsko slušalko in poklical Kogovška. Po izrazu na njegovem obrazu sem sklepal, da je od Kogovška dobil pošteno lekcijo. Ko je odložil slušalko, je imel do mene čisto drugačen nastop in je rekel, da bo skušal vse urediti. Od takrat naprej k meni nikoli več ni prišla nobena inšpekcija, načelnik pa je odšel iz občine Izola. St** Nogometašem derbi, rokometašem pa ne gre Dolenjska ni dala točk Krka -Istrabenz plini Izola 29:27 (12:11) Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Jurič 3, Božič 7 (5), Stepančič 3, Kojič, Žgavec, Čosič 6, Vončina, Vukovič, Gomezelj 3, Popovič 4, Velkavrh 1, Matij aševič Sedemmetrovke;: Krka 5 (3), Istrabenz Plini Izola 6 (5). Izključitve: Krka 6, Istrabenz plini Izola 10 minut. Dvoboji s Krko so se v prvoligaškem obdobju Izole vedno končali s tesnim izidom. Tako tudi tokrat, ko se Izolanom ni izšlo po načrtih. Krka sicer na lestvici pred Izolo prednjači za pet mest, a se naši rokometaši na to niso ozirali, saj so ob le eni zmagi točke nujno potrebne. Računajoč na uspeh so tekmo začeli odločno in povedli z 2:0, zatem pa je bil dvoboj do odmora precej enakovreden. O tem potrjuje tudi izid, ki je bil kar osemkrat izenačen in v tem delu si nobeno moštvo ni priigralo izrazite prednosti. Po prvi četrtini srečanja je Izolo doletela smola, saj sta se poškodovala Andraž Velkavrh in Jakob Vukovič, tako da je imel Borut Hren dodatne težave s sestavljanjem ekipe. V nadaljevanju je po desetih minutah donedavni igralec Izole Žiga Smolnik svoj novi klub pripeljal do štirih golov naskoka (20:16). Vendar se Izolani še zdaleč niso predali. Z odločnejšim in bolj bojevitim nastopom ter z goli Petra Božiča ter Roka Gomezelja so se v 56. minuti približali na minimalen zaostanek (27:26). Vendar so domači v končnici napetega srečanja zadeli še dvakrat in tako zaustavili poskus Izole za preobrat ter ohranili točki na Dolenjskem. Borut Hren: »Šli smo po zmago, fantje so se dobro borili in jim nimam kaj očitati. Žal na koncu nismo uspeli zasukati izida, da bi prišli do točk. Še naprej pa nas spremlja smola s poškodbami in upam, da bo ekipa kmalu kompletna.« V soboto prihaja v Izolo trenutno drugo uvrščeno Celje Pivovarna Laško, ki je poleg Gorenja še edino moštvo brez poraza. Tekma bo ob 19.00. 3.SNL-zahod Rezultati 9. kroga Adria : Bilje 2:1 (1:0) MNK Izola : Portorož P 3:2 (0:1) Tabor S : Cerknica 4:0 (1:0) Ajd Škou : II Bistrica 5:2 (5:0) Brda : Jadran Dekani 0:0 (0:0) Izola : Piran 3:2 Težko prigarana zmaga proti borbenim Pirančanom, ki so vztrajali vse do konca. V 92. minuti je tekmo odločil David Lalič. Po pričakovanjih težka tekma. Pirančani so se prikazali kot trd nasprotnik, ki kljub zadnjem mestu na lestvici ni prikazal slabe igre. Glede na lokalni obračun je tekma imela še več naboja. V našem moštvu je tudi tokrat manjkalo 6 igralcev (večinoma zaradi poškodb), od tega nekateri nosilci igre iz prvega moštva: Kremenovič, Rupnik, Peroša (kartoni), Novak. Zaradi bolezni v prvi ekipi ni bilo niti Finkšta, ki pa je v igro vstopil v drugem polčasu in tudi zatresel mrežo nasprotnika z lepim volejem. Poleg Finkšta sta za Izolo zadela še Kotnik in David Lalič, ki sicer redko dobiva priložnosti a tokrat se mu lahko celotna ekipa zahvali za odločilen zadetek v 92. minuti in nove 3 točke. Omenimo še, da sta v Piranski ekipi igrala tudi naša posojena igralca Breč in Banovič. Ob spodrsljaju Bilj v Mirnu pri Adrii in zmagi Ajdovščine smo trenutno na drugem mestu. Prvi del prvenstva je za nami in kvaliteta posameznih ekip je sedaj jasnejša. Obeta se drugi del in spopad z že znanimi nasprotniki, začenjamo z domačo tekmo proti Ilirski Bistrici 26.10. ob 14:00. Za odličen viklend pa so poskrbeli tudi naši mladinci in kadeti, ki so z dvema zmagama proti ekipi Brava sedaj spet v boljšem položaju v borbi za obstanek. Forza ragazzi! Odbojkarice uspešno začele Izolske odbojkarice so odlično prestale drugoligaški krst, saj so s 3:0 v Novem mestu premagale tamkajšnjo istoimensko ekipo. Vendar pot do prvih točk ni bila lahka, saj so se domačinke dobro upirale, tako da je bil izid posameznih nizov kar tesen -23:25, 21:25, 22:25. Dekleta Galeb Grup Robotine so tako uspešno preskočila prvo oviro in se za Ankaranom in Grosupljem namestila na tretje mesto na lestvici. V soboto jih ob 18.00 čaka premiera na domačem parketu. Njihov nasprotnik je kamniški Calcit Volleybal II, ki je sicer po prepričljivem porazu z Ankaranom zadnji, a previdnost ne bo odveč. Sicer pa so Izolanke sezono začele brez Nike Morgan, ki je zaradi študija pri odbojki naredila premor. »Pripravili smo se toliko, kolikor naš trenerski in igralski kader zmore, seveda skladno s financami. Imamo le eno poškodovano igralko, tako da menimo, da je ekipa dobro pripravljena na nastopanje v drugi ligi«, pojasnjuje predsednik in kluba in trener Tihomir Pešič.« Ekipa je sicer v tekmovalnem pogonu že mesec dni. »Tekmujemo v pokalnem tekmovanju in prišli smo med 16 najboljših ekip v državi, v osmini finala pa smo naleteli na prvoligaške ekipe in žreb nam je določil mariborski Branik, ki je najboljša ekipa v Sloveniji. Real- no bi bilo, da to tekmo (sreda, 22. oktober - op. a.) izgubimo, jo pa bomo vzeli kot učno uro in skušali narediti čim več.« So kakšne novosti v ekipi? »Spremembe so minimalne. Veseli smo, da je z nami Piran-čanka Pia Stegel, zadovoljni pa smo tudi za Evo Zupan, ki je žal poškodovana in za katero upamo, da se bo kmalu vrnila v ekipo.« Kako s ocenjujete domet Izole? »Ena ali dve ekipi sta morda malenkost boljši, ostale pa so podobne kakovosti. Glede na mladost večine ekip - vključno naše, saj imamo le eno izkušeno igralko in sicer Jeleno Pešič, je možno računati na nepričakovane zmage kot tudi nepričakovane poraze. Glede na to upam, da se bomo obdržali v ligi.« Precej dejavni ste tudi v nižjih selekcijah. »Tekmujemo v vseh selekcijah, čeprav pravila Odbojkarske zveze tega ne zahtevajo. Glede nato, da Center za šport financira mlade selekcije in imamo več mladih perspektivnih igralk, smo se odločili, da nastopamo v vseh selekcijah. Seveda je to, ker smo majhen klub, obremenitev za trenerje, včasih pa tudi za igralke, mislimo pa, da je to prava pot.« 1. SNTL - članice Arrigoni: Kajuh 5:0 V soboto so članice igrale doma tekmo drugega kroga proti ekipi Kajuha iz Ljubljane. Naše igralke so bile nedvomno boljše nasprotnice skozi cel dvoboj in ljubljančankam so prepustile vsega le dva seta. Po dve tekmi sta zmagali Urška Čokelj in Katrina Sterchi, eno zmago pa je dosegla Alenka Ačimovič. 1. SNTL-člani Arrigoni: Mengeš 1:5 V soboto so domačo tekmo proti Mengešu odigrali člani. Eno dvoboj je zmagal Erik Paulin, a poleg te tekme smo uspeli zmagati le še tri sete. Za ekipo so poleg Erika nastopili še Kristjan Ludvik, Gregor Vukovič in Simon Frank. Urška Čokelj prva V nedeljo je na Ravnah na Koroškem potekal 1 Top 8 RS za člane in članice. V drugi kakovostni skupini, od 9. do 16. mesta, sta na poziv selektorja na- Sf»*t stopili Urška Čokelj in Alenka Ačimovič. Pri članih je nastopil Erik Paulin. Odlično se je tokrat odrezala Urška, ki je v skupini premagala vseh sedem nasprotnic in tako osvojila prvo mesto. To pomeni, da bo na naslednjem Top turnirju nastopila v prvi kakovostni skupini, med najboljšimi osmimi članicami v državi. Alenka Ačimovič je v skupini dosegla dve zmagi in pet porazov, ter tako osvojila šesto mesto v skupini oziroma skupno štirinajsto mesto. Podobno kot Alenka je pri članih odigral tudi Erik Paulin. Tudi Erik je bil z dvema zmagama šesti. Škoda, da mu v prvem dvoboju ni uspelo premagati kasnejšega zmagovalca skupine Darkota Jamška iz Interdiskon-ta. V odločilnem setu je namreč že vodil z!0:7, nato pa izgubil, kar je nedvomno imelo posledice tudi na naslednjih dvobojih. Tako dekleta kod moški ne sestavijo dveh nastopov brez spodrsljaja, ki je tokrat še bol boleč saj se je zgodil na domačem terenu in proti ekipam, ki sodijo v gornji razred kamor gledajo tudi Izolska dekleta in moški. Vodilni Impol je z zmago petnajstih kegljev 3297 : 3282 oziroma 5:3 obrani to mesto in se od Izo-lank oddalji na štiri točke. Impol se je predstavil kot bolj homogena ekipa saj je razlika med igralkami bila majhna. Najboljša V. Pečovnik je podrla 571 kegljev. Pri domačinkah sta zopet izstopale Ugrinova s 584 in Pavlovičeva s 576 podrtimi keglji, ker pa nista imele dovolj pomoči soigralk je bilo to premalo. Nič kaj boljše, kar se pomoči tiče, ni bilo na zahtevnem kegljišču Ceršaka na Štajerskem. Tokrat je igra Izolank zadostovala za zmago z 3254 : 3197 oziroma 6:2. Z odličnim rezultatom in rekordom kegljišča se je še enkrat več izkazala slovenska reprezentantka Pavlovičeva s 640 p. keglji. Pri domačinkah je bila boljša od ostalih Bizjakova s 559 p. keglji. Lestvica l.B članice: 1.Impol 12, 2. Celje II. 9, 3. IZOLA 8, 4. Ceršak 6, 5. Adria 6, 6. Radenska 5, 7. Pivka 5, 8, Bela krajina 4, 9. Trebnje 3, 10 Gorica 2 točki; Kot dekleta so tudi moški doma izgubili. Proti ekipi Ograjce iz Ljubljane z rezultatom 3276 : 3361 oziroma 2:6. Pri domačinih je nekaj več pokazal Mars s 577 p.keglji pri gostih pa Jerman s 601 in Kos s 589 p. keglji. Boljše se je godilo Izolanom v Novem mestu proti domači ekipi Krke kje so vknjižili obe točki. Z rezultatom 3390 : 3336 oziroma 7:1 so v tesnih dvobojih premagali domačine. V boljši ekipni igri sta izstopala Kneževič s 610 in Košpenda s 583 p. keglji pri domačinih je bil najboljši Jerman s 575 p. keglji. Lestvica 2. L zahod člani: 1. Ograjca 12, 2. Triglav II. 10, 3. Jesenice 8, 4. Taborska jama 7, 5. IZOLA 6, 6. Lokomotiva 5, 7. Calcit II. 4, 8. Železniki 4, 9. Proteus LIV II. 2, 10. Krka 2 točki; Naslednji krog v ligaškem prvenstvu je v soboto 8.11.14, ko v Izolo ob 13.00 prihajata ženska ekipa Bele krajine in ob 17.00 moška Jesenic. V petek pa igra ob 18.00 mlada Izolska ekipa proti Portorožu v nedeljo pa druga ekipa proti drugi ekipi Jesenic v okviru Primorsko Gorenjske lige! Ne glede na pavzo v ligaškem prvenstvu, pa keglji ne bodo mirovali saj je ta vikend državno prvenstvo kadetinj in kadetov. V Izoli bodo v nedeljo med 10.00 In 18.00 nastopile najboljše slovenske kadetinje med katerimi sta tudi Izolanki Tadeja Zagoršek in Samanta Delič! Najuspešnejši JK Olimpic Mitja Nevečny in Rok Leskovec sta nova državna prvaka na jadrnici razreda fireball. Prav v tem razredu - če odštejemo optimiste - je bila konkurenca najštevilčnejša. Sicer pa so minuli konec tedna v Piranskem zalivu izpeljali kar pet jadralnih državnih prvenstev. Na odprtem DP razreda fireball, ki je pri nas že dolga leta eden najbolje organiziranih razredov v neolimpijskih disciplinah, je nastopilo 23 posadk iz Slovenije in Češke. Slavila je češka posadka Jaroslav Verner-Mi-lan Kvasnik. Naslov državnega prvaka sta s šestim mestom v absolutni razvrstitvi osvojila Mitja Nevečny in Rok Leskovec, sestavljena posadka JK Jadro in JK Fireball. Osma v absolutni in druga v razvrstitvi DP sta bila Marko Kocjančič in Matija Kocjančič iz izolskega JK Olimpic, bronasto medaljo in deseto mesto absolutno pa sta osvojila Miha Kavčič in Damjan Bertok (prav tako Olimpic). V razredu flying junior je tekmovalo sedem slovenskih posadk. Državna prvaka sta postala Toni Rebec in Željko Planinšič iz Olimpica, sledita posadki Rok Volk-Marko Volk iz FJ Slovenija ter Igor Jerkič-Gregor Perhavec izŠKD Wada iz Ajdovščine. V razredu evropa je državna prvakinja postala Anja Dorošen-ko. Srebrno medaljo je osvojil Maj Musa Olivieri, bronasto pa Matjaž Musa. Vsi trije jadralci so iz JK Olimpic, tekmovalo pa je devet bark. Med 61 jadrnicami razreda optimist se je najbolje odrezala Špela Hajdinjak (Olimpic), drugi je bil Martin Fras (JK Izola) in tretji Luka Ferencek (ŠD Piran). Med le tremi laserji 4.7 pa je zmagal Taš Kolman iz izolske Burje. Prvenstvi v razredih fireball in flying junior je organiziralo portoroško društvo Go Sailing, prvenstva v ostalih treh disciplinah pa Športno društvo Piran. Na otvoritveni dan 34.tedna starejših občanov dne 20.10.2014 je bil popoldan v hotelu Delfin odigran turnir posameznikov v taroku. Po številu udeležencev in kvaliteti igralcev je bil to doslej najmočnejši turnir. Navzoče je pozdravil predsednik DU Izola g. Lojze Pečan, ki je bil tudi pokrovitelj turnirja. Poleg počastitve tedna starejših občanov je ta turnir veljal tudi za prehodni pokal DU Izola. Turnirja se je udeležilo 21 taro-kašev, med njimi tudi državni prvak Loris Šukljan, ki nosi visok naziv »mond mojster«. Odigrana so bila tri kola po 15 iger. Igra za prvo mesto je bila negotova prav do zadnje igre. Maksimalnih šest točk ni osvojil nihče, kar kaže na izredno izenačeno igro vodilnih. Kar štirje igralci so osvojili po 5 točk, tako, da je o uvrstitvi odločila razlika poenov iz posameznih iger. Najuspešnejši je bil Cveto Ličen s 5 točkami in razliko + 1541, sledijo Miran Zajc s 5 točkami in razliko + 1098, ki je osvojil prvo mesto na lanskoletnem turnirju in letos predal prehodni pokal Cvetu Ličenu. Tretje mesto je osvojil Loris Šukljan prav tako s 5 točkami in razliko +666. Pet točk je osvojil še Boris Debeljak z razliko + 429. Na peto mesto se je uvrstil Anton Sevčnikar s 4,5 točkami in razliko +893. Razglasitev rezultatov je bila opravljena v piceriji hotela Delfin, ki se je nadaljevala s prijetnim druženjem. Predsednica tarok sekcije Marija Bolje je z zadovoljstvom ugotovila, da se število organiziranih tarokašev počasi a vztrajno povečuje. Izola je najmočnejše središče taroka na obali in verjetno najbolje organizirano v Sloveniji. Za dobre pogoje igranja gre zasluga tudi vodstvu hotela Delfin. Turnirji v taroku so vsak ponedeljek v kavarni hotelu Delfin. Dogovorili so se, da se bodo tekmovanja pričela ob 16.00 uri. Do konca leta je predvidenih še 10 turnirjev. K 23.10. četrtek 19.00 Kulturni dom Izola Aljaska - Potopisno predavanje Rok Kofol se je odpravil na Aljasko v naravo in na avanturo in vse to tudi dobil. 19.00 Mestna knjižnica Izola predstavitev knjige Izpišimo bolečino Knjiga prinaša 12 zgodb ljudi z izkušnjo osebne stiske, nastala pa je v okviru istoimenskega projekta, ki ga je vodila novinarka in pisateljica Renata Ažman. Knjigo je izdala Mohorjeva družba v sodelovanju z Društvom Ozara. 19.00 Plač Izolanov Ljubljanska 32 Razstava ilustracij in pripoved o izolskem čudežu Marjan Motoh - ilustracije, Kristina Menih - pripovedi XXIII. OctobrisMCCCVXXXA.D. - 23. oktober 2014 Točno na dan nekdanjega izolskega občinskega praznika v čast domačemu zavetniku svetemu Mavru in rešiteljici Izole, beli golobici, vas vabimo na odprtje razstave grafik Marjana Motoha in na pripoved starih izolskih zgodb in anekdot, ki jih bo oživila Kristina Menih. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Elvis. 24.10. petek 19.00 Mestna knjižnica Izola srečanje z naslovom Rojstva in smrti, kot jutra in večeri V tednu pred 1. novembrom so dnevi v znamenju prehoda duš. Na dan “vseh svetih" se ljudje v množicah zbirajo na pokopališčih, vsak s svojim namenom. A le gostota in finost energije loči tiste, ki stojijo v svojih fizičnih telesih in njih, ki so fizičnim očem nevidni. Ni jih malo, ki so še vedno vpeti v ta svet preko navezanosti, energetskih vezi in čustvenih teles. 25.10. sobota 10.00 Mestna knjižnica Izola sobotna pravljična ura - Pravljica o Žabi Pravljico o Žabi, kije sanjala o kraljevski ljubezni bo povedala Mojca Celarc. Pravljici sledi kratka ustvarjalna delavnica. 22.00 Hangar bar Jimmy Joe Band (blues, rock-Trst) Jimmy Joe band je mednarodno prepoznaven italijanski blues band. Ameriška revija Guitar player je Jimmy Joe Destradi-ja leta 2008 proglasila za enega izmed sedmih najboljših kitaristov na svetu. Jimmy Joe Band so: Jimmy Joe Destradi - kitara & vokal/Paolo Amodio - bas/Marco Sterle - bobno 26.10. nedelja 17.00 Kulturni dom Izola Soavi intrighi e verdi bigliettoni Predstava v italijanskem jeziku / Commedija v dveh dejanjih Paola Massaria iz gledališča U.N.U.C.I. Trst 29.10. sreda 19.00 Mestna knjižnica Izola srečanje, katerega vsebina bo Svetlobno telo - Hatmara Merkava. Hatmara Merkava je filozofija, znanost in terapija; praizvorna metoda, ki spreminja zavest in... 30.10. četrtek 20.30 Art kino Odeon Izola Mali Budo Režija: Danilo Bečkovič Ena boljših srbskih komedij zadnjega desetletja, Petar Strugar v naslovni vlogi igra sina podgoriškega kirurga, ki je lokalnemu mogotcu pri operaciji usmrtil sina edinca. V želji, da bi rešil svojega edinca, ga oče pošlje v Beograd. Očetove prijateljsko-družinske veze ga bodo pahnile v niz črno humornih dogodivščin, ki bodo na duhovit način prikazale prvo srečanje 18-letnika z glavnim mestom Srbije. Plač Izolanov Ljubljanska 32 Ponedeljek, 27.10. ob 18.00 ■ PREDSTAVITEV ■ PARTICIPATORNEGA ■ PRORAČUNA ^ "Participatorni proračun" so besede, ki so mnogim v Sloveniji neznane. Pa vendar se besedna zveza vse več pojavlja v medijih, političnih debatah in vsakodnevnem pogovoru. Bolj poučeni vedo, da je participatorni proračun mehanizem s katerim bi se uvedlo soodločanje prebivalcev pri upravljanju z javnim denarjem. Le malo pa je oseb, ki točno vedo, kako deluje participatorni proračun, od kod prihaja in kakšne so posledice uveljavitve le tega. V predstavitvi, ki jo bo pripravil Matic Primc, angažiran aktivist, anarhist in eden od iniciatorjev »Iniciative Mestni Zbor« (IMZ). se bomo seznanili s teoretsko podlago participatornega proračuna, zgodovino pričetka tega mehanizma v Braziliji in potek seljenja mehanizma v Evropo. Predstavljene bodo različne pojavne oblike participatornega proračuna s poudarkom na obliki, ki je bila s strani pobude Odločaj o mestu predlagana za uvedbo v Mestni občini Maribor. Razloženo bo, kako bi navaden občan uporabljal možnosti, ki jih ponuja participatorni proračun. Orisane bodo naloge, ki bi jih opravljala občinska uprava. Nenazadnje se bomo posvetili primerom iz tujine in odprli debato o možnostih uveljavitve participatornega proračuna v Izoli. Galerija Plač Ljubljanska 32 Četrtek, 23.10 ob 19.00 Razstava ilustracij in pripoved o izolskem čudežu Marjan Motoh - ilustracije, Kristina Menih - pripovedi XXIII. Odobriš MCCCVXXX A.D. - 23. oktober 2014 Točno na dan nekdanjega izolskega občinskega praznika v čast domačemu zavetniku svetemu Mavru in rešiteljici Izole, beli golobici, vas v četrtek, 23. oktobra ob 19. uri vabimo v Plač Izolanov na odprtje razstave grafik Marjana Motoha in na pripoved starih izolskih zgodb in anekdot, ki jih bo oživila Kristina Menih. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Elvis. Galerija Salsaverde razstava Uroš VVeinberger - "The Final Countdovvn" 11.10..2014- 18.11.2014 Galerija Insula razstava JANEZ MATELIČ DIGITALNO ANALOGNO Razstava bo na ogled do 29. oktobra 2014. Galerija Alga razstava fotografij Marka Perica Metamorfoza habitata Avtor Marko Peric, se širši javnosti predstavlja z opusom 18-tih fotografij 'Metamorfoza habitata'. Z uporabo subtilne estetike in prepletanjem tekstur, ustvari izrazito drugačen vpogled v svet kjer sta človek in narava v navideznem ravnovesju. Mestna knjižnica Izola Razstave v mesecu oktobru : fotografska razstava Polone Ponikvar »Utrip morja«, ter razstava članov društva LIK »Istrske domačije ter dvorišča« ter razstava ročnih del: Irena Eržen, Mojca Jerman, Viktorija Pucer Štromar, Radoslav Kostantin Košte. V KINO Z DRUŽINO Vsako soboto in nedeljo ob 16. uri bomo najmlajše ljubitelje filma razveselili z otroškim ali družinskim filmom v slovenščini oziroma s slovenskimi podnapisi. 25. in 26. oktober Hrabri avtek Plodi ob 16.00 www.center-izola.si | www.odeon.si m Center za kulturo, šport in prireditve Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola 'KULTURNI DOM IZOLA • četrtek, 23.10. ob 19.00: potopisno predavanje Dejana Ogrinca ALJASKA. Vstop prost. • nedelja, 26.10. ob 17.00: predstava v italijanskem jeziku SOAVI INTRIGHI E VERDI BIGLIETTONI. Org.: 51 Dante Alighieri. Vstop prost. NAPOVEDUJEMO... • četrtek, 6.11. ob 19.00, Galerija Alga: otvoritev razstave članic društva FAROS. Vstop prost. • nedelja, 9.11. ob 8.00, plaža San Simon: 34. MARTINOV TEK IN POHOD Startnina v predprijavi do 25.10. (prekspletne straniCKŠP Izola) znaša 156, kasneje 20€. GALERIJA ALGA IZOLA Oktobra je na ogled fotografska razstava Marka Perica METAMORFOZA HABITATA. Vstop prost. ART KINO ODEON IZOLA • četrtek, 23., sobota, 25. in torek, 28.10. ob 18.30, sreda, 29.10. ob 20.30: ljubezenski film ZAPELJI ME, • četrtek, 23.10. ob 20.30, nedelja, 26.10. ob 18.00: slovenski INFERNO: • petek, 24.10. ob 18.00: TEDEN ITALIJANSKEGA JEZIKA: komedija PER GRAZIA RICEVUTA • petek, 24., nedelja, 26. in torek, 28.10. ob20.30 ter sreda, 29. in četrtek, 30.10 ob 18.30: romantična komedija ČAROVNIJA V MESEČINI, • sobota, 25. in nedelja, 26.10. ob 16.00: KINO VETRNICA:družinska animacija HRABRI AVTEK PLODI • sobota, 25.10. ob 20.30: TEDEN ITALIJANSKEGA JEZIKA: drama IN NOME DEL PAPA RE: , • ponedeljek, 27.10. ob 17.30: PONEDELJKI ZA ZAMUDNIKE: dokumentarna drama FANTOVSKA LETA • ponedeljek, 27.10. ob 20.30: PONEDEUKIZA ZAMUDNIKE: ZF akcija LUCY Vljudno vabljeni! | Gentilmente invitati/ www.facebook.com/kulturnicenter.izola httpsy/twitter.com/CKSPIzola www.facebook.com/art.izola https://twitter.com/artodeon Rezervacija in prodaja vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg I, Izda (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: galetijacdcenter-izola.si), ponedeljek, torek, petek 9.00-13:09, sreda, četrtek 16:00-19:00, sobota, nedelja in prazniki zaprto ArtkinoOdeon UL Prekomorskih brigad 4, Izola (t 051/3% 283: tre info@odeon.si). vsak dan od 18.00-20. 30. Izolskemu čudežu manjka mistika Predvolilni četrti izolski čudež je bil morda še najmanj obiskan doslej, vendar “čudežna golobica” ni za to prav nič kriva. Največ so krive oljke pa tudi zadnja poletna sezona in morda celo volitve. Res pa je, da nekaterim prireditvam ne znamo dati tistega pridiha prazničnosti ampak jih organiziramo s tistim kar imamo pri roki. Denarja za velike prireditve v Izoli, z izjemo ene, dejansko ni. Izolski čudež je najstarejši izolski praznik, ki so ga v Izoli praznovali od leta 1380 do leta 1828, ponovno pa ga praznujemo zadnja štiri leta. Letošnje praznovanje je bilo žal nekoliko manj praznično od preteklih let. Praznovanje izolskega čudeža se je začelo ob 10.00 uri na carinskem pomolu, kjer so prisotni radovedno opazovali veslaško tekmovanje v “coastal rovvingu” oziroma obalnem veslanju in na tradicionalnih ba-tanah. Še bolj zagrizeno je bilo-tekmovanje v “coastal rowingu” močnejši agonistični dvoboj, je bilo vsekakor bolj zanimivo tisto v tradicionalnih veslaških panogah na starih barkah. Sicer pa so prisotni bolj kot ne čakali nastop žonglerske skupine Ču-pakabra ter kulturnega društva viteza Gašperja Lambergerja, ki je predstavil viteške igre. Tekmovanje harmonikarjev Kulturno društvo harmonikarjev Izola je v nedeljo 19. oktobra organiziralo tradicionalno tekmovanje harmonikarjev. Društvo tekmovanje organizira vsako leto in s tem obeležuje praznovanje Izolskega čudeža. Letos se je tekmovanja udeležilo 25 harmonikarjev, ki so se, na terasi gostilne Istra, za pokale pomerili v petih starostnih kategorijah. Dejstvo je, da so se harmonike resno oprijeli številni mladi glasbeniki, na ta način pa se dviguje tudi absolutna kvalitetna raven nastopajočih, hkrati pa najboljša mesta osvajajo mladi harmonikarji. Absolutni zmagovalec in prejemnik pokala Istre za leto 2014 je postal Erik Šavron iz Gradina. pomol in marsikateri sprehajalec se je preprosto sprehodil mimo in le malo kukal proti dogajanju. Podobnega mnenja so bili tudi razstavljale! domačih izdelkov, saj nekateri s prodajo niso uspeli niti pokriti stroškov prevoza iz podeželja do Izole. Slišati pa je bilo tudi kritike na pretirano ceno najema stojnice. Oboji so prazniku dodali tisto praznično noto, kljub vsemu pa so obiskovalci imeli občutek, da nekaj vendarle manjka. Že res, da je bil obisk prireditve, tudi zaradi zgodnjega nabiranja oljk, nekoliko osiromašen, a kljub temu se je zdelo, da je dogajanje preveč omejeno na carinski Kaj s čudežem? Praznik izolskega čudeža ima vsekakor velik potencial, saj se dogaja v času, ko se sicer ne dogaja veliko, ob koncu turistične sezone, ko zima še ni stisnila zobe. Ampak na sporedu je tudi v času, ko so proračunska sredstva za prireditve takorekoč neobstoječa. Odziv obiskovalcev na zgodov-nisko-gledališki del prireditve je bil dober in kdo ve, morda bi lahko nekega dne večji del Izole praznoval čudež na način, kot so ga praznovali pred nekaj stoletji. Predvsem pa bi lahko večji del Izole bil udeležen v praznovanje. Verjetno je to prvi, že kar nujen korak. am Rusko slovensko glasbeno prijateljstvo Poročali smo že o skupnih nastopih ruske koncertne pianistke Ljudmile Dugine in izolske ljudske pevke Marjetke Popovski, ki sta zadnji del koncerta v katerem zapeta in odigrata slovenske pesmi Tam v Dolu, Kje so tiste stezice, Dekle na vrtu ter ruske Podmoskovnije večeri, Volga, Volga in Katjušo, poimenovali “Dve kulturi, dva naroda, enoprijateljstvo.” Prvi nastop je bil uspešen in tako je sledila slovenska mini turneja. V petek, 10. oktobra sta nastopili v Besenghijevi palači v Izoli in domača publika je Ljudmilo Dugina sprejela toplo, prijateljsko in jo z aplavzi nagradila za izvedbo brezhibnega klavirskega koncerta. Med publiko so bili prisotni tako profesorji glasbene šole kakor nekateri učenci ter domači ljubitelji glasbe in pesmi, bili pa so tudi ruski poslušalci. V drugem delu koncerta, ki je bil bolj sproščujoč, so Ljudmilo in Marjetko spremljali z vmesnim ploskanjem, čestitkami in s slovensko-ruskim pozdravom na koncu večera. Sledili so še trije koncerti. Prvega sta že v torek, 14. oktobra morali na posebno željo ponoviti še enkrat v kristalni dvorani v Rogaški Slatini. Naslednji dan, v sredo, 15. oktobra v Glasbeni šoli v Novi Gorici in v četrtek, 16. oktobra v Glasbeni šoli v Novem Mestu. Na vseh koncertih so bili prisotni tudi člani Društva slovensko - ruskega prijateljstva ter mnogi ljubitelji klasične muzike, ki so hkrati z zanimanjem prisluhnili, kako se lahko prepleta tradicionalna ljudska pesem v slovenskem in ruskem jeziku. Ljudmila Dugina in Marjetka Popovski sta na petih skupnih koncertih pokazali, da je to možno in prejeli sta j mnoge čestitke za skupno ustvarjanje in povezovanje. Naslednji koncert pa bo mogoče tudi skok v Moskvo, kar naj bi se zgodilo naslednje leto. ur Kodeks Dante se je še enkrat vrnil v Izolo V četrtek 16. oktobra je Mestna knjižnica Izola od starega novega župana oziroma izolske občine prejela v darfaksimilirano izdajo dveh kodeksov Dantejeve Božanske komedije, ki naj bi bila ob koncu 14. stoletja prepisana v Izoli. Izdajo so omogočili: Univerza na Primorskem, Znanstveno-razisko-valno središče, Občina Izola in Italijanska samoupravna narodna skupnost Izola. Pridobitev njunih reprodukcij je z vidika kulturne dediščine lokalnega prostora ključnega pomena. V predstavitvi so sodelovali vsestranski Silvano Sau ter zgodovinarja Tilen Glavina in dr. Darko Darovec. Kodeksa naj bi konec 14. stoletja v Izoli prepisal Petrus Campenni iz kalabrijske Tropee, pisar izolskega beneškega podestata Pietra Belegna v obdobju 1398-1399, opremljena pa sta s marginalijami Benvenuta Rambaldija iz Imole. Izvirnik prvega kodeksa, ki je nastajal v Izoli med letoma 1398 in 1399, kaligrafsko pa je bil dokončan leta 1400 v kraju Portobuffole v bližini Trevisa, hranijo pa ga v knjižnici Marciana v Benetkah. Mladi filmarji v Izoli Izola je v petek in soboto gostila že 50. srečanje najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije in zamejstva. Pester program je bil sestavljen iz delavnic in ogledov filmov, namenjenih osnovnošolcem in srednješolcem. Mladi filmarji, stari do petnajst let, se pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in njenih organizacijskih predhodnikov že pol stoletja filmsko opismenjujejo, ustvarjajo in srečujejo na festivalu, kjer žirijam in občinstvu predstavijo svoje filme. Med 110 prijavljenimi filmi različnih žanrov - od animiranih, igranih do dokumentarnih - jih je prvo selekcijo Mihe Pečeta prestalo 43. Število prijavljenih filmov na letošnji festival in njihova kakovost kažeta, da otroška filmska ustvarjalnost kljub skoraj popolni ignoranci osnovnih šol, ki filmski vzgoji skorajda ne posvečajo pozornosti, napreduje, raste in uspešno presega sodobne globalne medijske vzorce. Ker filmske vzgoje v šolah ni že vsaj dvajset let, filmi največkrat nastajajo na delavnicah zunaj njih. Redke so šole, na katerih izključno zaradi zanesenjaških mentorjev danes delujejo filmski krožki. Zato je vloga JSKD-ja, ki eden redkih podpira izobraževanje mladih na tem deficitarnem področju, toliko pomembnejša. Na posvetu o filmski vzgoji mladih so se sogovorniki, pedagogi, mentorji, avtorji, predvsem pa poznavalci otroške filmske ustvarjalnosti Matija Milčinski, Naško Križnar, Eka Vogelnik, Dženi Rostohar, Mitja Manček in Peter Milovanovič Jarh med drugim spraševali, kako naj pedagogi navkljub sodobnim medijem, nenaklonjeni slovenski šolski in kulturni politiki vključujejo mlade v razmišljanje o vsebinah in sporočilih, ki jih prinašajo dan za dnem brezštevilni filmi in medijska sporočila. Kako naj pedagogi, ki so tehnološko veliko bolj neizobraženi in nebogljeni kot sodobni slovenski otroci in mladostniki, ki mimogrede “ustvarjajo” filmčke s telefoni in jih brez težav distribuirajo v svet prek VouTuba, vodijo otroško in mladinsko filmsko ustvarjanje. drugega, prepisanega v Izoli leta 1395, hranijo V četrtek 16. oktobra je Mestna knjižnica Izola od starega novega župana oziroma izolske občine prejela v dar fak-similirano izdajo dveh kodeksov Dantejeve Božanske komedije, ki naj bi bila ob koncu 14. stoletja prepisana v Izoli, v Francoski nacionalni knjižnici v Parizu. Kodeksa sta se v Izolo vrnila po več kot šeststo letih, sicer v obliki dragocenih ponatisov, v tem času pa sta prepotovala polovico sveta, vtem ko so jih lahko občudovali le redki zbiratelji. V četrtkovi predstavitvi je Silvano Sau, predstavnik izolske italijanske samoupravne narodne skupnosti, osvetliti zlasti Dantejev čas, razcvet renesanse ter vpliv prvih zapisov v t.i. ljudski italijanščini na razvoj ostalih evropskih jezikov in identitet. Dotaknil se je tudi Dantejevega domnevnega obiska Izole ter popotovanja po Istri, ki ga je »il so-mmo poeta« zabeležil v 9. spevu Pekla: »Kot v Arlu, kjer se Rodan v Barje toči/ in v Pulju, kjer Kvarner v Obalo buta, ...«. V nadaljevanju je mladi raziskovalec na Znanstveno-raziskoval-nem središču univerze na Primorskem, zgodovinar Tilen Glavina, orisal šeststoletno pot, ki sta jo kodeksa prepotovala. Vodila ju je od Izole preko Španije v ZDA, ter njun povratek v Evropo, sprva v Nemčijo in Francijo, naposled še v Italijo. Dr. Darko Darovec je Danteja predstavil ne samo v luči velikega pesnika, ki je postavil temelj sladkemu novemu slogu, pač pa tudi kot filozofa in prvega misleca sodobnosti. Z Dantejevimi kodeksi Božanske komedije obogatena knjižnična zbirka izolske knjižnice daje možnost vpogleda v nek drugi čas in neko drugo umetnost tudi ljudem, ki sicer niso del znanstvene ali zbirateljske sfere in morda nudi tudi navdih za branje vedno aktualnega Danteja v sodobni različici. Kodeksa Božanske komedije, zaradi izjemne vrednosti, nista na voljo za izposojo na dom, so pa ogled, branje, raziskovanje vsebine knjig možni ob predhodni najavi in ob navzočnosti zaposlenega. Ksenija Orel Seveda si moramo to vprašanje zastaviti tudi Izolani oziroma izolski filmarji in pedagogi, saj je bila Izola v obdobju od 1968 - 1990 slovenska in celo jugoslovanska prestolnica mladega in otroškega filma. S koncem filmskega krožka Zarja in mentorstva Konija Steinbacherja je filmsko ustvarjanje Izolanov ostalo zgolj pri veteranu Davorinu Marcu, superveteranu Koniju Steinbacherju in že pokojnem Borisu Benčiču. Morda pa bodo zaradi tega na osnovnih šolah le našli mentorja filmske vzgoje in se še bolj posvetili filmskemu ustvarjanju, ki je, če ne drugače pa zaradi tehničnega napredka stroke, zagotovo blizu »digitalni" generaciji. ur Hangar si je ustvaril klubsko ime Izolsko alternativno koncertno dogajanje je po nekaj letih skoraj popolne suše ponovno zaživelo. Po zaprtju Shoto kluba leta 2007 so bili hrupne glasbe željni Izolani prisiljeni na romanje v sosednje, ali še bolj oddaljene občine. Do letošnjega februarja, ko je Hangar bar zapolnil vrzel in pričel z rednim koncertnim dogajanjem. O tem, kako so se za to odločili in predvsem zakaj, smo se pogovarjali z vodjo lokala, Maticem Horvatom. - Trenutno ste v Izoli edini, ob Publique baru, ki pa ima drugačen koncept, ki organizirate koncerte tudi alternativne glasbe. Kdaj se je začelo? - Hangar vodimo dobri dve leti, koncerte pa organiziramo redno od februarja meseca, ko smo se povezali z Grgo, ki izjemno dobro pozna to sceno in njemu gredo tudi največje zasluge za naše glasbeno delovanje. No, na koncu se skupaj odločimo za program in tako delujemo že nekaj časa. - Program je kar raznolik. - Seveda, saj to si tudi želimo. Ne bi radi imeli samo blues, ali pa punk koncertov. Vsekakor pa nam je vodilo, da predstavimo avtorske bende. - Kar je za „kafič“ tudi nekoliko nenavadno. Ja, ampak avtorska glasba ima svoj čar. Sicer tudi cover bendi nastopajo pri nas, ampak imajo vendarle nekaj posebnega. V soboto so tako nastopili Lucky Cupids, ki igrajo tudi priredbe, ampak na svojevrsten, zelo poseben način in so na svojem področju v samem vrhu. Enako velja za zasedbo Mojo Hand, ki tako dobro igrajo, da nikogar ne zanima, čigave so skladbe, saj gre za vrhunsko interpretacijo. - Spomladi ste organizirali veliko koncertov, poleti pa, ko se navadno koncertna sezona zaključi, ste še dodatno stopili na plin in kljubovali svetovnemu nogometnemu prvenstvu s koncerti in festivali. - Ja, žal pa nismo uspeli kljubovati vremenu (smeh). Ampak vseeno moram povedati, da je bilo poletje super. Imeli smo dobre koncerte, dva dogodka, ki sta bila res dobra. Prvi je bil dvodnevni festival Izola mjuzik fest, ki je bil namenjen predvsem domačim zasedbam in na katerem so se predstavili naprimer ljubljanski Koala Volče, o katerih se zdaj veliko govori, pa tudi domači Bakala blues band, ki so dokazali, da gre za izvrstno zasedbo. Ob tej priložnosti bi se rad še enkrat zahvalil Andreju Siku, ki je dogodek odlično organiziral. Drugi pa je bil Blues rock festival, ki je bil še nekoliko večji, saj je šlo za štiridnevni festival. Prva dva dneva sta bila nekoliko bolj umirjena, nastopil je tudi Ivo Tuli, ki igra fantastičen blues, konec tedna pa je bil pravi žur. - Na obeh dogodkih se je zbralo veliko ljudi, predvem zanimiv pa je bil Blues rock festival, na katerem je bilo opaziti pripadnike vseh možnih generacij, ki so skupaj uživali ob bluesu. - Tako je. To je pri glasbi zelo pomembno, namreč da zajameš čim širši krog poslušalcev. Blues ti je lahko všeč če imaš petnajst ali pa petinšestdeset let. - Znano je, da je v Izoli organizacija dogodka birokratska odisejada. Kako se s tem borite? Težko je, čeprav imamo prednost, da je naš prostor zasebni prostor in ne javna površina, kar pomeni, da naše prireditve nimajo javnega značaja. Smo pa seveda odvisni od jakosti zvoka, kar pomeni, da moramo delati v normalnih okvirih in ne motimo ljudi, ki živijo v naši bližini. Zelo je tudi pomembno, da smo v dobrih odnosih s hotelom Delfin in njihovimi gosti, ki so pogosto tudi obiskali različne koncerte. Je pa res, da so ljudje veliko bolj obzirni za konec tedna, sredi tedna pa je manj razumevanja, kar pa sicer tudi razumem. Sicer pa koncertov ne delamo nčartno med tednom, ampak če pride mimo dober bend, ki bi ga bilo škoda zamuditi, nas ni treba dvakrat prositi. - Kar je zelo klubsko razmišljanje. - Ja, res je. Ampak neko pot je pač treba ubrati in zavedamo se, da nam lahko na dolgi rok to samo koristi. Dejstvo je, da si z organizacijo teh koncertov lokal ne naredi instant dobička, saj je treba plačati tako zasedbo, kot ozvočenje. Ampak cilj je, da na ta način ljudje spoznajo lokal in če se bodo dobro počutili na koncertu, se bodo še kdaj vrnili. - Nameravate vztrajati po tej poti oziroma načrtujete še kakšen velik dogodek? - Seveda. Program imamo poln do januarja, za pomlad pa že nekaj načrtujemo, ampak naj to zaenkrat ostane skrivnost. am Faraoni praznujejo v Hali Tivoli Faraoni bodo v petek 24. oktobra v ljubljanski Hali Tivoli proslavili 45 let delovanja. Po razprodanem koncertu na Bonifiki, je zdaj čas, da Faraoni napolnijo še Halo Tivoli. Kot gosta bosta na koncertu nastopila Oliver Dragoječ in Tereza Ke-sovija, s katerima so Faraoni pred leti že nastopali kot spremljevalna skupina. Pričakujemo lahko še en večer, kot je bil tisti koprski, s samimi zimzelenimi skladbami, ki bodo dišale po morju, pa tudi malo po Izoli. Life is ufe 0 raku ne moremo govoriti mimogrede Olga Palčič je pogumna ženska. A nič bolj pogumna kot katerakoli druga, le da mora vsak dan znova zbrati tudi pogum za soočanje z boleznijo, ki seje boji največ ljudi. Olga je namreč bolnica z rakom. Zbolela sem pred dvajsetimi leti in letos sem zbolela ponovno. Tokrat se zdravim na kliniki Golnik. Sedemnajst let sem v skupini za samopomoč bolnic in bolnikov z rakom, petnajst let sem bila aktivna članica. Ob bolezni premišljujem o prijateljih. Spoznavam, da so le nekateri sprejeli, da sem zbolela za rakom. Marsikdo pa ne ve kako bi se obnašal in pogosto se zgodi, da se obrne proč, da me ne bi srečal in bil v zadregi, kaj naj mi reče. So pa tudi nekateri, ki ne razmišljajo in se ne zavedajo, da s svojimi besedami prizadenejo, ranijo, lahko povzročijo težke misli, celo depresijo. Zelo pogosto je prav depresija spremljevalka nas bolnikov in pomeni za nas ob sicer težki bolezni tudi velik problem. Naj navedem nekaj primerov: Srečava se na ulici: - Te lahko nekaj vprašam? -Ja? - Si bila v bolnici? -Ja. - Si bila operirana? -Ja. - Kaj za raka? -Ja, za raka. - Kaj te ni sram?! Sprašujem se, kdo ve zakaj takšen odziv? Zaradi nevednosti o bolezni, zaradi strahu, da ne bi sama zbolela? Je v zadregi, ker ima o raku napačne informacije? Pa si rečem: saj ga nisem kupila! Ampak slab občutek ostane. Pogovor ob srečanju z nekdanjo bolnico: - Joj, kako si shujšala... - Imam ogledalo, se vidim, ni treba, da mi ti to poveš. - Kako pa si? - Hvala dobro. - Vsi pravijo, da so dobro potem pa kmalu umrejo. Niso prav spodbudne takšne besede. Bolniki smo sicer občutljivi, bolniki z rakom verjetno še toliko bolj. Rak še vedno velja za bolezen, zaradi katere se umre, čeprav preživeli bolniki dokazujemo nasprotno. Pred kemoterapijo: - Ves, ko boš imela kemoterapijo boš bruhala, ti bo slabo in ne boš imela apetita. ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV ZA BOJ PAlfl I PROTI - Draga moja, poglej mojo roko, na eni strani je gladka, na drugi pa hrapava in še prsti so vmes. Taki smo tudi mi in ni rečeno, da bo z menoj tako kot praviš. - Ne, ne, boš videla, kako je hudo, mi je povedala ena moja prijateljica. Po kemoterapiji - Živijo. Kako si, si bruhala?. - Vse je OK. Nisem bruhala, ni mi bilo slabo in imam apetit. Si zadovoljna? Ljudje pogosto radi delijo nasvete, zanimivo, iz izkušenj drugih in ne, ker bi to sami doživeli. Morda imajo dober namen, a ga je v situaciji, v kateri se nahajamo bolniki z rakom med zahtevnim zdravljenjem težko razumeti. Zato se takšnih »prijaznih« svetovalcev najraje čim prej odkrižam, da imam mir. Takšnih prijateljev res ne potrebujem. Potem so tu še tisti, ki imajo na zalogi mnoge nasvete. - Boš poizkusila konopljino olje? Mojemu prijateljuje, odkar pije konopljino olje rak kar izginil. - Ne, ne bom pila konopljinega olja, bi pa rada spoznala tvojega prijatelja. - Ja, veš, to bo pa težko. Seveda niso vsi nasveti slabi in neuporabni. Marsikatera informacija o izkušnji, ki jo je učinkovito izkusil že nekdo s podobno boleznijo je lahko dobrodošla in koristna. Vendar posredovana s pravo mero, in zanesljivo. Včasih se je težko otresti takšnih »pametnih« obiskov z množico nasvetov. A je potrebno zbrati pogum in povedati, da jih ne potrebujemo. V primeru, da želimo informacije, jih lahko sami poiščemo, pri zaupanja vrednih ljudeh ali na spletu. Pravi prijatelji Ljudje potrebujemo prijatelje, ko zbolimo še toliko bolj. V dvajsetih letih, od moje prve izkušnje z rakom znam ločiti zrno od plevela. Imam pet prijateljev, na vsakem prstu leve srčne roke. Čudoviti občutek, ki me spremlja že dve desetletji, saj mi tudi danes, ob ponovni bolezni, stojijo ob strani in mi pomagajo odgnati tiste, ki mislijo, da vedo več kot pa ljudje, ki se s to boleznijo soočajo tako ali drugače: bolniki, zdravniki, drugi terapevti, psihologi, itd. Moja izkušnja pravi: Poslušaj nasvete ljudi, ki imajo lastne izkušnje, posvetuj se s svojim zdravnikom, išči zdrave rešitve v pozitivnem razmišljanju z veliko dobre volje do življenja. Imej rad življenje, bodi hvaležen za vsak trenutek, ki ti je dan. Živi z naravo in ljubeznijo do nje. Pomembno je tudi poslušati se, delite pozitivno energijo vsem ljudem in k sebi dovolite le tistim, ki vas imajo iskreno radi. Hvala vam dragi prijatelji, rada vas imam in hvaležna sem, da me podpirate z vsem svojim ‘biti’. Olga Palčič Več kot 1.000 Eur za otroke S humanitarno akcijo » DROBTINICA«, ki jo je izolski Rdeči križ pripravil v soboto 11. oktobra, so s prostovoljnimi prispevki in s prispevki izolskih družb zbrali 1.118 Eur. Drobtinica je vseslovenska akcija ob svetovnem dnevu hrane, h kateri se je tudi letos pridružil izolski Rdeči križ. Z nabranimi prostovoljnimi prispevki in prihodki od prodanih peciv ter kruha bodo pomagali pomoči potrebnim otrokom ter jim tako skušali zagotoviti brezplačno šolsko kosilo. Denar bodo nakazali trem izolskim osnovnim šolam, saj učencev, ki imajo tovrstne težave ni malo. V finančni stiski so, vsaj tako kaže, tudi izolske družbe. Poslali so jim 100 vabil k sodelovanju odzvala se jih je le peščica.Rdeči križ se zahvaljuje vsem, ki ste, kljub težkim ekonomskim razmeram, darovali za ta dobri namen. Tudi v Izoli - jabolka Nič novega bi rekli. Pa vendar je novost. Ob sodelovanju Ministrstva za Kmetijstvo in RKS-ZZ je prišlo do dogovora, da jabolka, ki so bila namenjena izvozu za Rusijo zaradi embarga, ostanejo v Sloveniji. Vendar pa, ne v skladišču. Nekaj ton so jih v teh dneh, podobno bo tudi v prihodnje, razposlali 56 območnim združenjem RKS. V Izolo so tako pripeljali 2,5 tone jabolk. Prva tona je hitro pošla. Ostalo količino bomo razdelili ljudem v stiski prihodnji teden. Rdeči križ Izola Predzadnja EJBOproUMiB Pazljivo z bankomati Iz Policijske uprave Koper so nam včeraj poslali naslednje sporočilo, namenjeno predvsem uporabnikom bankomatov. V zadnjem času so namreč v Sloveniji obravnavali več primerov, ko storilci zmanipulirajo bankomat tako, da oseba, ki je opravila dvig, denarja ne dobi. Oškodovanec naj bo v takšnem primeru pozoren na okolico, saj so praviloma storilci še vedno v bližini in opazujejo ter čakajo, da se odmakne od bankomata. Takrat poberejo njegov dvignjen denar. Tako se je zgodilo tudi v torek zvečer v Kopru. V primeru, da oškodovanci opazijo sumljivo osebo ali vozilo, naj nemudoma pokličejo na 113, bankomata pa nikar naj ne zapustijo. Če imajo možnost, lahko takoj preverijo stanje na računu (lahko na istem bankomatu ali pokličejo telefonsko številko, navedeno na zadnji strani bančne kartice) in tako ugotovijo, če je bil dvig dejansko opravljen. (Anita Leskovec - PU Koper) Kaj so pa drevesa kriva? V Izoli je nekdo vlomil v poljsko barako, od koder je ukradel kopačico znamke Tomos in razno ročno orodje ter posekal drevesa in rastline na parceli. Lastnik je oškodovan za 500 evrov. Vino je kolateralna škoda V izolski marini je nekdo vlomil v jahto last podjetja iz Velike Britanije. Odnesel je prenosni računalnik Siemens, 320 HRT in nekaj steklenic vina. Podjetje je oškodoval za 300 evrov. Sredi belega dne Ob 12.42 so izolski policisti ustavili 29-letnega voznika osebnega avtomobila, za katerega so ugotovili, da mu je z ukrepom prenehalo veljati vozniško dovoljenje. Vozilo so mu zasegli, sledi mu obdolžilni predlog. Vec kot pomožen motor Zasegli smo kolo s pomožnim motorjem, kije razvilo hitrost 64 km/h. Zoper voznika smo podali obdolžilni predlog na sodišče. Naj montira svoji Vozniku osebnega avtomobila smo zasegli obe nameščeni registrski tablici, ker sta pripadali drugemu vozilu. Izdan plačilni nalog. Berač je kar plačal Zaradi beračenja smo obravnavali tujca, ki je na kraju plačal globo za storjeni prekršek. Ne mara avtobusa Obravnavali smo mladoletnico, ki je materi vzela osebni avto in se je z njim odpeljala v šolo. Nič krivi časopisi Občan je naznanil, da ga je gospa v poznih zrelih letih zmerjala, pljuvala in mu je razmetala časopise. Izdan ji je plačilni nalog. Jarek je oblast Obravnavali smo voznika kolesa s pomožnim motorjem, ki ni hotel ustaviti na znake policistov. Ustavil ga je jarek, v katerega je zapeljal. Kazal je očitne znake alkoholiziranosti, vendar je odklonil preizkus z alkotestom. Domov ga je odpeljala hči. Izdan mu je plačilni nalog. Halo, je tam tat? Občan je podal kazensko ovadbo za zatajitev mobilnega telefona, ki ga je izgubil. Operater ga je obvestil, da telefon uporablja druga oseba, ki so jo izsledili, mu zasegli telefon in zoper njega podali kazensko ovadbo. Sosed kriv za neurje? Obravnavali smo kršitev javnega reda in miru. Sosed je kričal na soseda, ga žalil in izzival k pretepu. Vzrok je bilo neurje in voda, ki je zalivala hišo. Izdan plačilni nalog. Takšne težave imajo ime Občanka je naznanila, da ima že nekaj tednov težave z možem, ki se videva z drugo žensko. Grozil ji je, jo odrival in vanjo vrgel ščipalko za perilo. Policisti so mu izdali plačilni nalog. Parkirnine ni plačal Nekdo je na parkirišču vlomil v avtomat za plačilo parkirnine. Ukradel je denar. ALKOHOL: 1 x odklon preizkusa alkoholiziranosti; 0,29 mg/l; 0,66 mg/l; 0,98 mg/l. Novi oglasi so označeni polkrepko. PRODAMO - Prodamo 50 m2 2S-stanovanje s kletjo 6m2 v Centru Ljubljane (Njegoševa). Vsi priključki, vpisano v zemljiško knjigo, prosto bremen. MOŽNA MENJAVA NA OBALI (tudi za večje z doplačilom). CENA: 115.000. Tel: 041 378 546. - Zamenjam lastniško stanovanje veliko 60 m2 v spodnji Semedeli, z lastnim centralnim ogrevanjem za enako ali podobno v Izoli. Tel.: 031 847 441 - Na prestižni lokaciji s prelepim pogledom na ljubljansko kotlino. Šmarno goro in okoliško hribovje prodam 5 sobno stanovanje s teraso, balkonom in vrtom. Stanovanje je v dvostanovanjski hiši in je popolnoma ločena enota. Vpis v z.k. Možna tudi menjava na območju obale, še najraje Izola. 041 562 968 - Prodamo povsem obnovljeno dvosobno stanovanje 60m2 v Velenju ali zamenjamo za manjše stanovanje v Izoli. Tel. 070 902 430 - prodam ali zamenjam dvosobno stanovanje v Ljubljani-54m2, z garažo-28.5m2 za podobno na Slovenski obali. Možno je doplačilo, tel 040 327 127 - Prodam garsonjero veliko 31 m2 s kletjo 5m2, v 3.nadstropju bloka, za 65.900 euro. Lastno parkirišče, dokumentacija. Tel. 041 281 948 ODDAMO - Oddam garsonjero v starem delu mesta, 30m2, ya daljše obdobje, tel 040 865 336 - Oddamo enosobno stanovanje v 1.nadstropju za daljše obdobje. 05 641 72 24 - Oddam enosobno opremljeno stanovanje v starem delu mesta, Gramscijeva 12 (drugo nadstropje) za določen ali nedoločen čas. Tel. 041 792 201. - V centru Izole oddam sobo s souporabo kopalnice. Tel.: 041 925 976 NAJAMEMO - Domačinka z urejeno subvencijo dolgoročno iščem bivališče v Izolski občini cca. 30 m2 ali več. Sem vozna. 070/925 446 Anja. - Izkušen gostinec najame vpeljan manjši gostinski lokal v Izoli za daljše obdobje. Informacije na tel.: 070 233 388 Razno - Prodam dobro vzdrževana mahagonij lesena termopan okna (3 kom) dimenzije 100 x 180 cm. Cena skupaj 120 Eur. Informacije na tel. 040-333954 - Za hišna popravila ali manjša mizarska dela pokličite 031 630 716 - Tomislav Pasar s.p. - Prodam plastični kadi za grozdje (1000 in 700 litrov). Kontakt: 041 721 220 Društvo prijateljev mladine Izola, Gregorčičeva 21,6310 Izola ŠOLA NA POČITNICAH Spoštovani starši! Kot vsako leto tudi letos organiziramo počitniško varstvo - Šolo na počitnicah-v času jesenskih počitnic za otroke od 1. do 5. razreda devetletke., in sicer od 27.10. do 30.10. od 8. do 15.30 ure v naših prostorih na Gregorčičevi 21 (stara italijanska šola). Cena varstva s kosilom je 5 EUR na dan za Izolane ter 6 EUR na dan za otroke iz ostalih občin. Zaradi boljše organizacije prosimo, če oddate prijavnice do 24.10. na našem sedežu, po pošti ali po elektronski pošti. Za vse dodatne informacije smo dosegljivi na tel. 040/ 385-529 ali 031/775-739 oziroma po elektronski pošti: dpm.zvezdice@gmail.com. MESTNA KNJIŽNICA IZOLA - IGRALNE URICE V ČASU KROMPIRJEVIH POČITNIC: V času krompirjevih počitnic, od 27. do 29. oktobra 2014, Mestna knjižnica Izola vabi osnovnošolce k igralnim uricam. Igrali se bomo družabne igre - Človek ne jezi, Activity junior, Monopoli in druge. Vabljeni od ponedeljka 27. do srede 29. oktobra 2014 med 10. in 12. uro v Mestno knjižnico Izola. USTVARJALNE DELAVNICE V ČASU KROMPIRJEVIH POČITNIC: torek 28. oktobra 2014 od 10:00 do 12:00: NAUČIMO SE PRAVILNEGA DIHANJA -Dihalne igrice za otroke za vadbo pravilnega dihanja. sreda 29. oktobra 2014 od 10:00 do 12:00: HALLOWEEN DISKO: otroci bodo izdelali kostume za noč čarovnic in zaplesali. četrtek 30. oktobra 2014 od 10:00 do 12:00: IZDELOVANJE GLASBIL IN USTVARJANJE GLASBE ZA PLES. Delavnice bo vodila Mojca Celarc. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehni_ka@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Grafik Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €- 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. M 1^*^* Spoštovane holanke, spoštovani holani, volivke in volivci! Hvala vsem, ki ste na teh lokalnih volitvah vaš glas namenili stranki Desus in meni kot kandidatu za župana. Rezultat, ki smo ga dosegli v drugem krogu volitev priča o tem, da ste z naklonjenostjo sprejeli naš in moj način razmišljanja in delovanja, ki je v prvi vrsti namenjeno Izoli in Izolanom, posebej tistim, ki se, kljub temu, da so v našem mestu pustili vsa delovna leta, težko prebijajo od plače do plače, od pokojnine do pokojnine in od ene socialne pomoči do naslednje. Njim bom in bomo namenili tudi naše delo v prihodnje. Branko Simonovič www.peugeot.si PEUGEOT 308 in 308 SW Z NAVIGACIJSKO NAPRAVO ZA SAMO 11 Q €/MES sin 4S-J™* PROGRAM UGODNOSTI MojPeugeot KASKolf ZA I F* E U C EOT p m poroča TOTA U Primer mfom:: zadnj. obrok 35 % one irana vrednost ivtomcfcnsk; keske 10 885 EUR; skupni znesek za plačic Id 865 EUR, stranka prejme tudi jamstvo za dobo 4 te: (vključuje dvoletno pogodbeno garancijo) oziroma 60 000 km, pn sklenitvi avtomat Lskegc zavarovanja Peugeot Financiranje omogoča avtomobilski