Novl drža^iii proracun, Minister notranjih zadev dr. Anton Korošec je refcel v svojem govoru na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani 18. novembra o državnem proračunu naslednje: »Letošnje lefro bo najImjše leto za nas v gospodarskem oziru. Izdatki ostajajo isti, dohodki pa so vedno manjši; to velja za posameznika ilcot za državo. Državni proračun bo letos sestavljen na drug način, kot je to bilo običajno. Sestavljen bo redni proračun, ki bo obsegal redne dohodke in izdatke, izvanredni proračun pa bo obsegal izredne izdatke, izdatke za investicije. Redni proračun bo uravnotežen. Od izrednega proračuna pa se bo izvršilo le tisto, za kar bo kritje.« Dr. Koroščeve besede je potrdil ter jim dal obširnejšo razlago finančni minister dr. Letica, ki je predložil 19. novembra predsedniku nar-odne skupščine proračunski predlog za proračunsko leto 1936-37 ter je ob tej priliki dal novinarjem o svoti in sestavi državnega proračuna ¦obsežno izjavo, ki iz nje povzamemo naslednje: Predlog proračuna za leto 1936/1937 znaša 10 milijard 307,040.784 Din izdatikov in ravno toliko dohodkov ter je manjši od sedaj veljavnega proračuna za pol milijarde (500 rnilijonov) Din. Novi proračun je drugače sestavljen ko prejšnji. Prejšnji jo ločil proračun državnih podjetij od proračuna državne uprave. Novi tega ne dela več, vsled česar je bolj pregleden, jasen in odkrit. V proračunu so vpoštevane vse uržavne potrebe za, prihodnje leto, hkrati pa se vsi ti krediti ikrijejo iz državnih dohodkov. Na ta način je zagotovljeno ravnotežje, kar predstavlja v sedanjih resnih časih edino zanesljivo pot za ozdravljenje državnih financ. Ker za izredne kredite, to je za one izdatke, ki imajo investicijski značaj, ni v rednih državnih dohodkih potrebnega kritja, se v proračunski predlog niso mogli sprejeti. Državne potrebe izrednega značaja, ki jih je brez dvoma mnogo, med njimi tudi takih, iki so tudi nujne, bodo predmet posebnega proučevanja v tem smislu, da se za nje poiščejo nova izredna kritja, ki se bodo ustvarjala s posebnimi sredstvi, kakor hitro bodo ta srcdstva zagotovIjena. \ Predlog proračuna izgleda v primerjavi s sedaj veljavnim proračunom takole (vse v milijonih Din, v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu): vrhovna državna uprava 157.7 (-f 3.6) pokojnine in invalidnine 1100.7 (—) državni dolgovi 767.9 (— 152.7) rninistrstvo pravde 349.5 (—9.2) rninistrstvo prosvete 833.1 (— 17.5) ministrstvo financ 797.9 (— 28.1) zunanje ministrstvo 121.5 (— 1.4) notranje ministrstvo 517.3 (— 28.9) vojska in mornarica 2309.4 (+ 309.5) ministrstvo za zgradbe 154.6 (— 13.1) ministrstvo za promet 2177.8 (+ 3.0) ministrstvo za pošto 362.3 (+ 30.4) ministrstvo za kmetijstvo 95.7 (—7.4) ministrstvo za trgovino 44.3 (— 1.3) ministrstvo za gozdove in rudnike 266.1 (— 24.2) ministrstvo za socijalno politiko 199.4 (- 3.0) ministrstvo za telesr.o vzgojo 11.8 (— 2.4) rezervni fcrediti 40.0 (—). Kar se tiče dohodkov, so predloženi samo taki, ki so bili že tudi v sedanjem proračunu. Novi se ne uvajajo. Dosedanji so zmanjšani posebno pri davkih ikot posledica že uvedene zmanjšane zemljarine z znižanjem katasterskega čistega dohodka za 1 tretjino", razen teh vsled izvedenih ukrepov v pravcu znižanja pridobnine, rad-i redukcije doprinosov od hiš in drugih objektov morejo biti predloženi manjši iznosi od onih, ki so sprejeti po sedanjem proračunu. Cela vrsta ukrepov, ki jih je podvzela vlada dr. Stojadinoviča, najbolje dokazuje, lcoliko skrbi poklanja vsem potrebam naroda ter njegovim upravičenim željam. Ta napor ni bil zaman ter se je doseglo stvarno znižanje, s tem pa obvarovalo proračunsko ravnovesje. Kar se tiče dohodkov, je njih slika v primeri s sedaj veljavnim proračunom naslednja (v milijonih dinarjev, v oklepajih razlike nasproti sedanjemu proračunu): neposredni davki 1472 (— 145) davek na poslovni promet 660 (+ 170) vojnica in izredni davki 82 (— 0) davčni zaostanki 85 (—¦) trošarine 825 (+ 27) takse 1039 (— 66) carine 700 (+ 50) viški monopolov 1956 državna podjetja 3400 razni dohodki 121.8. Pripomniti je še, da velja znižanje zemljiškega davka, ikakor omcnjeno, tudi za davčno leto 1936. Po določbah čl. 48 zakona o proračunsJcih dvanajstinah, se podaljšajo olajšave zemljarine po uredbi od 2. februarja t. 1. tudi za davčno leto 1936 in sicer tako, da se kaiasterski čisti dohodek po čl. 1 te uredbe za njive in za vinograde na krševitem terenu, kjer so glavni dohodek kmeta, znižajo za eno tretjino. Na podlagi odloka oddelka za kataster in državna imetja finančnega ministrstva se ima izračunavanje znižanega katasterskega čistega dohodka za 1. 1936 vršiti na isti način, kakor za davčno !cto 1935. Zato bodo določbe za izvr- šitev uredbe od 2. februarja 1935 glede izračunavanja znižanega ikatasterskega istega dobodka veljale v celoti tudi za leto 1936, le s to razliko, da znaša znižanje eno tretjino in ne za 22%, kakor je določala uredba. Pri vinogradih se bode ikatasterski čisti dohodek znižal samo za tiste katasterske obči*.e, 'kjer je znižan tudi za leto 1935.