7L Ptuj, torek, 6. julija 2010
® letnik LXIII* št. 51 ^ odgovorni urednik: _ JožeŠmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Po naših občinah Majšperk • Kdo
bo lastnik CERO Gajke?
O Stran 4
Po naših občinah Lenart • Obetaven začetek, dramatičen konec seje OS Z> Stran 7
Po naših občinah Ptuj • Robert Čeh uspešno skozi prvo sito
O Stran 9
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Napad modrih bo vodil Ivan Firer
O Stran 11
Ptuj • Investicije v okviru Evropske prestolnice kulture
Za večjo povezanost mesta in Drave
Prvega julija je ptujski župan v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju predstavil program večjih investicij v okviru projekta Evropske prestolnice kulture 2012 - Ptuj partner.
Atletika •
Kolaričeva lovila formo v Velenju in na Irskem
O Stran 12
Mestni arhitekt profesor Peter Gabrijelčič je ob tej priložnosti povedal, da ima stari del Ptuja veliko potenciala. Z natečaji skušajo spodbuditi kreativnost arhitektov, da bi z nekaterimi inovativnimi strokovnimi rešitvami in s sorazmerno majhnimi vložki naredili zelo veliko. Gre za projekte, ki bodo delno realizirani že do leta 2012, sicer pa se bodo uresničili v obdobju najmanj desetih letih. V nekdanjem dominikanskem samostanu bodo tako uredili sodobno kon-gresno-kulturno dvorano, v stari steklarski delavnici pa bo nastal center urbanih kultur. Za oba projekta so že izbrali natečajni rešitvi. Za prenovo Doma mlade ustvarjalnosti pripravljajo dokumentacijo, natečaj za prenovo Mestnega gledališča pa bodo ponovili. Med dolgoročnejšimi projekti je prenova trgov, najzahtevnejši pa bo zagotovo ureditev obrežja Drave, ki bo vključil tudi »rešitev« za propadajočo stavbo nekdanjega Koteksa. Ptuj je mesto ob vodi, od nje pa v tem trenutku nima nič.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Zetale • Razočaranje in jeza župana
"To presega meje zdravega razuma!"
S temi besedami je žetalski župan Anton Butolen pospremil zadnjo odločitev oziroma preklic pogojno pozitivnega sklepa Službe vlade za regionalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje obnove dveh cest.
Ptuj • 40. seja sveta
Adhoc - rešitelj?
Ptujski mestni svetniki so se 21. junija sestali na 40. seji.
Kot smo že poročali, se je tudi občina Žetale v začetku leta prijavila na razpis t. i. Južne meje z dvema vlogama oz. projektoma; ena vloga je bila zavrnjena takoj, za drugo vlogo oz. projekt pa je občina prejela pogojno pozitiven sklep za sofinanciranje z zahtevkom, da mora uskladiti projekt z načrtom razvojnega programa (NRP) občine.
»To smo seveda tudi naredili, ampak smo kljub temu prejeli negativno odločbo, češ da nismo v NRP navedli celotnega imena projekta, ampak samo oznake cest, predvidenih za ureditev. Gre za ceste v Prelo-
žah in Globočcu z oznakama LC 240200 in LC 240210. Takšna odločitev SVRL se mi enostavno ne zdi smiselna, tudi s pravnega vidika je sporna. V dokumentaciji prijavljenega projekta je bilo zapisano, da gre za obnovo odsekov obeh cest s točnimi navedbami, v excelovem programu NRP pa ni bilo zapisano, da gre »za obnovo«, ampak so bile navedene le oznake cest. In to naj bi bil razlog za zavrnitev vloge?! Menim, da to res presega vse meje zdravega razuma, da gre za iskanje dlake v jajcu, za nesmiselno izgubljanje evropskega denarja, po drugi strani se tako jemlje delo našim gradbincem,
ki so itak v krizi,« je ogorčen Butolen, ki je na pristojno službo že naslovil tudi pritožbo na negativen sklep.
O Stran 3
Razpravljali so o desetih točkah dnevnega reda, ker so razpravo o manjši notranji igralni površini od treh m2 na otroka v Vrtcu Ptuj v šolskem letu 2010/2011 umaknili. Med pobudami in vprašanji so bila v ospredju vprašanja glede gradnje Pe-rutninine bioplinarne v Dražencih. V preostalih točkah dnevnega reda pa so mestni svetniki največ razpravljali o projektu AHDOC kot projektu celovitega pogleda na razvoj ptujskega mestnega središča.
Gre za strateški načrt izvedbe revitalizacije ptujskega mestnega središča, ki se ukvarja s celovitim pogledom razvoja starega mestnega jedra kot učinkovitega mestnega središča. Do 19. julija ga je tudi še mogoče dopolniti.
ADHOC je kratica za Adapted Development of Historical Old Towns in Central and Eastern Europe (Zgodovinskim in starim mestom centralne in vzhodne Evrope prilagojen razvoj), katerega partner je MO Ptuj postala uradno 13. julija 2006. K projektu, v katerega so vključena še štiri nemška, dve poljski ter po eno avstrijsko, slovaško in hrvaško mesto, je MO Ptuj pristopila, da bi zagotovila strokovno osnovo za postavitev sistema ukrepov, ki bodo prispevali k ponovni revitalizaciji starega mestnega jedra. Želja MO Ptuj je, da bi staro mestno jedro funkcioniralo kot središče mesta, v katerem je turizem pomembna panoga. Skozi projektne aktivnosti želi spodbuditi tudi domača in tuja vlaganja na tem območju.
O Stran 6
Foto: SM
Ljubljana • Iz Državnega zbora
Ob obravnavi rebalansa dvomi v primernost krčenja investicij
Vlada je po oceni poslanskih skupin opozicije pripravila rebalans, ki ni naravnan niti varčevalno niti razvojno. Morali bi bolj skrčiti javno porabo, predlagajo, nasprotujejo pa predvsem krčenju obsega investicij. Zaradi nižjih prihodkov od pričakovanih je rebalans nujen, odgovarjajo v poslanskih skupinah koalicije.
Krčenje investicij v tem času je delovanje v obratni smeri kot pa izhod iz krize, je ob obravnavi predloga rebalansa letošnjega proračuna v DZ opozoril Janez Janša (SDS). Varčevali bomo z zamikom investicij v prihodnja leta, pa je ugotovil Radovan Žerjav (SLS) in menil, da vlada načrtuje črtanje investicij na področju prometa, zdravstva, obrambe, znanosti in drugod v najbolj neprimernem času. Treba je dati podporo državnim investicijam in tudi občinam zagotoviti možnost investiranja, je dejal.
Vlada zaradi spremenjene dinamike financiranja evropskih in domačih projektov sicer res zmanjšuje investicije,
Uvodnik
a te kljub temu ostajajo na visoki ravni, je odgovoril Bojan Kontič (SD). Za investicije je letos po novem predvidenih 1,3 milijarde evrov, kar je 184 milijonov evrov več kot lani. Ob tem je Kontič spomnil še na ukrepe države, ki spodbujajo zasebne investicije. S pomočjo gospodarske diplomacije je npr. SCT sklenil za eno milijardo pogodb vgradnih cest v Libiji. V poslanski skupini Zares niso prepričani, ali je pametno v prihodnje leto zamikati javne investicije, npr. v ceste. S tem namreč država jemlje zagon za gradbince, ki jih je kriza najbolj prizadela, in z njimi povezane podizvajalce, je dejala Cveta Zalokar Oražem (Zares). Kljub temu je vlado pohvalila, ker se sredstva za investicije v primerjavi z le-
Po prvem letošnjem prometnem infarktu
Ne vem, ali nam kaj pomagajo jeza, grde besede, še grše misli, poslane tja nekam v Ljubljano - ampak konec tega tedna smo preživeli prvi letošnji prometni infarkt na magistralki proti Hrvaški, Pravzaprav so najkrajšo (čeprav časovno zelo dolgo) odnesli tujci, ki so obtičali v ozkem grlu, kjer se avtocesta pri Dražencih zoži v normalno dvopasovnico. Domači vozniki smo se sicer v večini uspeli gneči izogniti, saj smo opazili neobičajno veliko nemariborskih registracij na cestah, ki vodijo do rezervnih mejnih prehodov s sosedi; ti seveda niso posebej označeni, da bi bili tujcem v pomoč, slovenski šoferji pa jih na srečo že poznajo.
Večkilometrske kolone tja do počivališča Dravsko polje in še nazaj, nato pa po polžje do Gruškovja - takšna je bila tokratna posledica našega večletnega cestnega nagajanja sosedom. Kajti da gre za nagajanje, je najbrž vsem jasno. Vi nam povezavo z odprtim morjem, mi vam povezavo z Evropo: pri Gruškovju, pa mogoče pri Dobovcu, pa pri Jelšanah ... In najbrž še marsikje jih držimo za vrat. Če nis(m)o uspeli v časih, ko smo bili bratsko-enotnostni, je seveda še težje sedaj, ko se gledamo izpod namrščenega čela za arbitražno mizo. In ko se nam ciklično ponavljajo volitve - enkrat pri nas, drugič pri njih, predvolilne bitke pa so tako polne do-moljubno-hujskaških besed, ki pri marsikaterem volivcu celo zaležejo, da odda svoj glas najbolj »našemu« ...
Iz bele Ljubljane so pred kratkim sporočili, da bo julija narejen prostorski načrt za naših nesrečnih devet kilometrov avtoceste med Draženci in Gruškovjem. Človek skoraj ne more verjeti, da se bo to zgodilo. Ampak potem, po množičnih protestih, zakaj bo cesta tam, kjer bo, in ne tam, kjer bi lahko bila, se bo pričelo še praskanje denarja za gradnjo, kajti kupčka ni, naftnih vrelcev nimamo, tudi rudnikov zlata ali diamantov ne, še na svoje delavne roke se več ne moremo zanesti, če pa je dela vedno manj .
Koliko prometnih infarktov bomo še morali prežive-
ti?
Jože Smigoc
tom 2008 povečujejo. Borut Sajovic pa je dejal, da so v poslanskem klubu LDS zaskrbljeni predvsem glede investicij na področju prometne infrastrukture, zdravstva ter okolja in prostora.
Rebalans je nujen, se je strinjal Bogdan Barovič (SNS), a napovedal, da ga njegova poslanska skupina ne bo podprla. Ne strinjajo se namreč z zniževanjem sredstev za investicije, ugotavljajo pa tudi da se sredstva glede na pomembnost posameznih ministrstev znižujejo nesorazmerno. Ob tem je izpostavil ministrstva za promet, zdravje ter gospodarstvo.
Znižanje proračunskih odhodkov za skoraj 600 milijonov evrov je sicer po Janševih besedah preskromno, saj je ta vlada doslej porabo zgolj višala. DZ danes po njegovih besedah sprejema rebalans na popolnoma nerealnih osnovah. Proračunski primanjkljaj bo namreč po zadnjih podatkih statističnega urada znašal skoraj deset odstotkov bruto domačega proizvoda in ne pet odstotkov, kot je zapisano v osnutku rebalansa. Žerjav je ugotovil, da bodo odhodki 17 ministrstev letos kljub rebalansu za skupaj 1,4 milijarde višji kot v letu debelih krav 2008, za katero so prejšnji vladi očitali, da ni imela nadzora nad porabo in naj bi imeli veliko
Pahor in Janša o rebalansu
Premier Borut Pahor je ob začetku obravnave predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna na izredni seji DZ povabil predstavnike opozicijskih strank, naj sedejo za skupno mizo s predstavniki vladnih strank in razmislijo o prihodnjem odzivanju na krizo. Ne čakajo nas lahke naloge, ali lahko sodelujemo pri tem, je vprašal.
Pahor je predlagal, naj predstavniki vseh parlamentarnih strank sedejo skupaj, da bi se pogovorili o gospodarskih razmerah v Evropi in pri nas ter se odločili o morebitnih ukrepih, ki nas čakajo. »Predlagam, da se sestanemo še pred poletnimi počitnicami in pogledamo, kaj je mogoče narediti skupaj,« je dejal Pahor in izrazil željo, da bi do leta 2013 prepolovili javnofinančni primanjkljaj. V tem času moramo izvesti strukturne reforme in izvesti modernizacijo javnega sektorja, je spomnil premier. »Naloge niso lahke, a mislim, da jih lahko izpeljemo. Mislim, da nam bo lažje, če jih izpeljemo skupaj,« je dejal in poudaril, da na vladni strani ta pripravljenost obstaja.
Na ponudbo se je v nadaljevanju seje odzval Janez Janša (SDS), ki je spomnil, da je opozicija takšen predlog dala že pred 18 meseci, a še čaka na odgovor. Zanima pa ga, ali je ponudba mišljena resno oz. ali sploh gre za ponudbo vlade in ne morebiti zgolj za eno od izjav predsednika vlade. Če bo vlada umaknila predlog rebalansa, je Janša ponudil sodelovanje pri pripravi resnega protikriznega programa čez poletje in tudi pri pripravi resnega rebalansa na tej podlagi - takšnega ki bo začel slovenske javne finance dejansko zdraviti, ne pa samo prelagati bremena na prihodnje generacije. »V kolikor se to ne bo zgodilo, bomo glasovali proti temu dokumentu,« je napovedal.
rezerve. V primerjavi z letom	o varčevanju,« je dejal. Ker
2008 se znižujejo odhodki	se ni že v začetku lanskega
zgolj treh ministrstev. »Zara-	leta koreniteje poseglo v od-
di vsega tega se mi zdi nepri-	hodke, se je stanje drastično
merno, da se tokrat govori	slabšalo, je ugotovil Janša ter
opozoril, da vlada ni ukrepala niti v smeri povečanja prihodkov. SDS je predlagala več kot 100 različnih kratkoročnih in srednjeročnih ukrepov, ki bi okrepili tudi prihodkovno stran proračuna, a so bili z redkimi izjemami ignorirani, je povedal. Tudi v poslanski skupini DeSUS ocenjujejo, da se je vlada pri pripravi rebalansa preveč usmerila zgolj na omejevanje odhodkov, namesto da bi se bolj osredotočila na ukrepe za povečanje prihodkov. Franc Jurša (DeSUS) je denimo predlagal, naj se vlada osredotoči na pobiranje davkov, od delodajalcev pa zahteva, da plačujejo vse zahtevane prispevke. Glede načrtovanega krčenja sredstev za investicije pa je bil kritičen, da do tega prihaja pri tistih, ki ustvarjajo delovna mesta in prihodke za sam proračun. Vlada in finančno ministrstvo »naj vendarle aktivirata sposobne ljudi, ki so zmožni širšega in inovativ-nega razmišljanja ter iskanja rešitev, kako povečati proračunske prihodke na drug način, ne pa z udarcem po žepu najmanjših ljudi,« je Jur-ša komentiral še predlagano zvišanje trošarin za cigarete, elektriko in zemeljski plin, ki ga bo DZ obravnaval v torek.
Tudi v LDS vlado pozivajo, naj bo pri uravnavanju trošarin previdna, saj imajo tako zvišanja lahko lahko velike in nepredvidljive posledice. V LDS rebalans podpirajo, zmanjšanja odhodkov pa so nujna, če želimo ob nespremenjeni ravni socialnih pravic ohraniti kolikor toliko zdrave in vzdržne javne finance, je povedal Sajovic.
DZ bo obravnavo predloga rebalansa nadaljeval v danes, ko ima na dnevnem redu še predlog novele zakona o izvrševanju državnega proračuna, predlog novele zakona o trošarinah ter predlog zakona o posojilu Grčiji.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid
Slovenija • Š6 o	kujejo pozitiven odgovor vlade;
pokojninski reformi
Tarče in tarčice
Sindikati bodo vztrajali pri svojih predlogih pokojninskih sprememb
Sindikati bodo vztrajali pri svojih predlogih, ki so jih podali pri pokojninski reformi. Še zlasti pa ne bodo popustili pri tem, da je 40 let pokojninske dobe za moške in 38 let za ženske dovolj za polno upokojitev, je dejal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič.
Vladna stran po Semoličevi oceni predlogov, ki so jih pri pokojninski reformi dali sindikati, ni vzela dovolj resno. Svoje predloge so medtem dopolnili in zdaj priča-
kujejo pozitiven je dejal.
Jasneje so med drugim opredelili zahtevo, da je treba posebej zaščititi tiste delavke in delavce, ki so začeli delati pred 20. letom starosti. »Čas, ki so ga ti prebili na delovnem mestu, se mora poznati pri kriterijih za pridobitev pravice do polne pokojnine,« pravi. Po njegovih besedah vztrajajo pri tem, da je eden najpomembnejših pogojev za pridobitev polne pokojnine pokojninska doba, in sicer 40 let za moške in 38 let za ženske, in to brez odbitkov. »To mora vlada vedeti. Mi se okoli tega ne hecamo,« pravi. »Vlada bi naredila neodpustljivo napako, če bi še naprej vztrajala pri svojih izhodiščih, ki so do delavstva neprijazna,« opozarja. Po njegovem pojasnilu namreč »ne upoštevajo realnih pogojev dela v podjetjih in nekritično sledijo sugestijam, ki prihajajo iz finančnih krogov,
zlasti Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Mednarodnega denarnega sklada«. Celoten pokojninski sistem bi morali po njegovem opozorilu graditi na spodbujanju tako delodajalcev kot delavcev. Delodajalce bi morali stimulirati tako, da bi bili zainteresirani za zaposlovanje starejših delavcev. »Delodajalci zdaj ob prvih reorganizacijah mečejo na cesto zlasti starejše,« opozarja. Vse pogosteje se po njegovih besedah dogaja tudi, da delavke in delavce dve leti pred upokojitvijo pošljejo na zavod za zaposlovanje, tako da »gredo v breme države«. »To so anomalije, ki jih je treba odpraviti,« je opozoril. Pokojninski sistem je po Semoli-čevih besedah zelo občutljiv, zato si je treba pri spremembah vzeti čas zanje. »Tu ne gre za zavlačevanje, kot se pogosto očita na vladni strani. Sistem je zahteven in posega v občutljivo obdobje
človeka, ko ne more več delati in ima pravico do dostojnega življenja,« pravi. Vlada zdaj po njegovem opozorilu pritiska na starejše delavce, ki naj delajo dlje, kar pa ocenjuje kot napako. Če išče rezerve, bi morala po njegovih besedah videti tudi, da slovenski delodajalci plačujejo veliko nižji prispevek v pokojninsko blagajno kot delavci. »To je unikum v Evropi in v nasprotju z nekaterimi načeli Mednarodne organizacije dela, po katerih morajo biti delodajalci in delavci enako obremenjeni,« je pojasnil.
Vladna stran je konec maja predlagala, da bi moški lahko polno pokojnino brez odbitkov dosegli tudi pri starosti 60 let, vendar bi morali imeti 43 let pokojninske dobe, ženske pa bi morale biti stare vsaj 58 let in imeti 41 let pokojninske dobe. Pogajanja se bodo nadaljevala v sredo. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Žetale • Razočaranje in jeza župana
»To presega meje zdravega razuma!«
S temi besedami je žetalski župan Anton Butolen pospremil zadnjo odločitev oziroma preklic pogojno pozitivnega sklepa Službe vlade za regionalno samoupravo in regionalno politiko za sofinanciranje obnove dveh cest.
Foto: SM
Župan Anton Butolen je prvi, ki je na glas spregovoril o nesmislih priprave dokumentov za razpise in iskanju napak v njih, kar je res še najbolj podobno iskanju dlake v jajcu ...
Kot smo že poročali, se je tudi občina Žetale v začetku leta prijavila na razpis t. i. Južne meje z dvema vlogama oz. projektoma; ena vloga je bila zavrnjena takoj, za drugo vlogo oz. projekt pa je občina prejela pogojno pozitiven sklep za sofinanciranje z zahtevkom, da mora uskladiti projekt z načrtom razvojnega programa (NRP) občine. »To smo seveda tudi naredili, ampak smo kljub temu prejeli negativno odločbo, češ da nismo v NRP navedli celotnega imena projekta, ampak samo oznake cest, predvidenih za ureditev. Gre za ceste v Preložah in Globočcu z oznakama LC 240200 in LC 240210. Takšna odločitev SVRL se mi enostavno ne zdi smiselna, tudi s pravnega vidika je sporna. V dokumentaciji prijavljenega projekta je bilo zapisano, da gre za obnovo odsekov obeh cest s točnimi navedbami, v excelovem programu NRP pa ni bilo zapisano, da gre »za obnovo«, ampak so bile navedene le oznake cest. In to naj bi bil razlog za zavrnitev vloge?! Menim, da to res presega vse meje zdravega razuma, da gre za iskanje dlake v jajcu, za nesmiselno izgubljanje evropskega denarja, po drugi strani se tako jemlje delo našim gradbincem, ki so itak v krizi,« je ogorčen Butolen, ki je na pristojno službo že naslovil tudi pritožbo na negativen sklep, v kateri med drugim navaja: »V obrazložitvi je zapisano, da naziv projekta v NRP ni skladen z nazivom projekta v vlogi prijavitelja. Navedena trditev ne drži. NRP je narejen v obliki excelove tabele. V stolpcu dva v vrstici 21 res ni naziva 'Obnova odsekov lokalnih cest LC240200 in LC240210', sta pa zapisani oznaki cest LC240200 in LC240210. Uvrstitev omenjenih cest v NRP je osnova, da župan in občinska uprava naročita potrebno dokumentacijo. V tem primeru je bil izdelan in na občinskem svetu potrjen DIIP, prav tako je bil izdelan in na občinskem svetu potrjen IP. To je v NRP tudi nedvoumno (za vsak slučaj še markirano z rumeno barvo, da komisija
ne bi spregledala!) zapisano v stolpcu tri v vrstici 21. V obeh dokumentih, ki sta na ta način sestavni del NRP, saj iz njiju izhajajo tudi finančni podatki v stolpcu 7 (Financiranje v letu 2010) je nekaj desetkrat uporabljen naziv operacije »Obnova odsekov lokalnih cest LC240200 in LC240210« dobesedno, opisno pa, da gre za obnovo teh dveh lokalnih cest več kot stokrat. Nedvoumno je torej jasno (vsaj vsakemu pravniku), da je v NRP, katerega sestavni del in nadgradnja sta DIIP in IP, jasno zapisan naziv operacije in je tako sklep SVRL neutemeljen, zato prosim, da ga čim prej spremenite.«
Kaj s pogodbami, zbranim denarjem občanov?
Župan Anton Butolen se zdaj sprašuje tudi, kako rešiti nastalo situacijo, saj so v prepričanju, da bo sklep SVRL pozitiven, že izvedli precej dejavnosti. O tem obvešča tudi SVRL: »V občini smo, da bi omogočili efektivno črpanje evropskega denarja, izvedli že vrsto aktivnosti. Izvedli smo II. fazo javnega razpisa in ponudbe že odprli, čeprav v skladu z zakonom sklepa o izbiri izvajalca še nismo izdali, imenovali smo tudi že gradbeni odbor, zbrali odstopne izjave, s katerimi občani brezplačno odstopa-
jo svoje parcele tam, kjer je obstoječa cesta še ni odmerjena. Predvsem pa je čez 40 gospodinjstev podpisalo posebne pogodbe o sofinanciranju izgradnje omenjenih dveh odsekov cest v višini 23.000 evrov. Nekaj obrokov je že plačanih. Iz omenjenega sledi, kako zelo občani omenjeni cesti potrebujejo in kako težko občina zagotovi svoj lastni del. Škoda, če se investicija ne bo izvedla, bo torej velika. Škoda pa je velika tudi za naše gradbince, ki na tak banalen način ostajajo brez dela, ki bi se v veliki meri financiralo iz sredstev EU. Zato ponovno apeliram na komisijo, da neutemeljeni sklep spremeni.«
Žetalska občinska uprava z županom na čelu je sicer na SVRL dodatno poslal tudi že popravljen in prenovljen excelov dokument, ki je zdaj oblikovan tako, da se lahko v vrstico poimenovanja projekta vpišejo še dodatne (prej manjkajoče) besede o »obnovi ceste«.
Norčevanje iz občin?!
Vendar pa župan Butolen ob vsem tem še pravi: »To, kar se letos dogaja z razpisi, presega vse meje zdravega razuma in v občinah to razumemo kot golo norčevanje iz nas! Naj navedem samo nekaj dejstev iz tega razpisa. Prvič, SVLR se ni držal
razpisnega in zakonskega roka glede pozivanja na dopolnjevanje vlog. Drugič, SVLR se ni držal razpisnega roka glede obveščanja o izboru operacij. Tretjič, poziv na dopolnitev je bil nejasen, brez konkretnega pojasnila, kaj točno je treba popraviti. Če je lahko sedaj v zadnjem (negativnem, op. a.) sklepu točno zapisano, da po mnenju SVRL naziv projekta v NRP ni skladen z nazivom projektav vlogi, bi bilo lahko to tako zapisano že v prvem, pogojno pozitivnem sklepu, pa bi gotovo zapisali točno tako, kot je bilo zahtevano. Razen če ni namen takšnega dlakocepstva in iskanja pravnih nians v načinu izražanja zavrniti čim več vlog. Če je to razlog, nam naj v službi to povedo na drugačen način!! Četrtič, dobiti kakršne koli informacije službe je skoraj kot zadeti na loteriji. Če pa informacije že dobiš, so nejasne in splošne. Verjamem, da se v SVRL dušijo v delu, vendar si na ta način delo samo podvajajo! Če bi bil poziv k dopolnitvi vloge jasen, bi bila zadeva rešena že v aprilu! Petič, SVLR smo doslej v občinah cenili kot korektnega partnerja v skupnem prizadevanju pripeljati v naše lokalne skupnosti čim več investicijskega denarja iz EU in smo bili v večini primerov, v naši občini pa zanesljivo, s sodelovanjem med SVLR in občino izjemno zadovoljni. Zaradi zadnjega dogajanja pa smo globoko prizadeti!«
Župan Anton Butolen je tudi te zapisane pomisleke naslovil na SVRL. In gotovo ni malo tistih, ki mu v razmišljanju dajejo prav, kajti izgubiti pol milijona evropskih evrov zaradi dveh manjkajočih besedic na enem izmed stotin dokumentov, ki so potrebni za pridobitev denarja, je res neumnost. Sploh še zato, ker bi lahko uradniki na SVRL res že v prvem zahtevku po popravku konkretno zapisali, da v NRP občine manjkata besedici »obnova cest«, ne pa zgolj, da naj se projekt uskladi z NRP ... Sicer je pa treba povedati še, da to nikakor ni edini takšen primer v državi.
SM
Od tod in tam
Novi časi za grajsko restavracijo?
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanja grajska konjušnica, ki je dolga leta kot grajska restavracija veljala za prestižen ptujski go-stinsko-turistični objekt, je že skoraj dvajset let v posmeh tako gostinski kot turistični in navsezadnje tudi kulturni stroki. Obljub o tem, da bo objekt končno začel delovati, je bilo v zadnjih letih nič koliko. Zdaj naj bi se končno le začelo premikati. Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož je po besedah direktorja Aleša Ariha že podpisal pogodbo o izdelavi dokumentacije za ureditev ploščadi, finalizacijo notranjosti in druga potrebna dela, da se bo lahko pričelo opremljanje objekta. Na Ministrstvu za kulturo naj bi pogodbo podpisali v teh dneh. Projekte bo izdelala Projekta inženiring Ptuj oziroma arhitekt Milan Arnuš. Ministrstvo za kulturo bo tudi samo poiskalo izvajalca del za dokončno ureditev objekta. Opremljanje naj bi se začelo še v tem oziroma v začetku prihodnjega leta. Muzeju pa bo prepuščeno, da sam poišče najemnika. To je zagotovo ena od svetlejših točk tega poletja, pravi Arih.
MG
Ptuj • Javno stranišče še vedno zaprto
Foto: Črtomir Goznik
Edino javno ptujsko stranišče je še vedno zaprto, kljub temu da je že obnovljeno. Potem ko je bilo kar dobro leto zaprto, so ga pričeli februarja letos obnavljati. Dela so končali v drugi polovici maja, opravljen je bil tehnični prevzem in zaprošeno za uporabno dovoljenje. Prve napovedi, da bodo ptujska javna stranišča končno odprta sredi junija, se niso uresničile, pa tudi na drugi datum, prvi julij, so ostala zaprta. Ptujski turizem je poletno turistično sezono, ko Ptuj obišče največ turistov, ponovno začel brez javnih stranišč. Upati je, da se bo to končno zgodilo te dni. Še vedno pa Ptuj ostaja mesto, ki nima fontane za osvežitev oziroma niti javne pipe, čeprav temperature zadnjih let nakazujejo to potrebo. V turizmu štejejo predvsem malenkosti. To je ena izmed njih, ki lahko v slabo voljo spravi številne obiskovalce najstarejšega slovenskega mesta.
MG
Ptuj • Mestna hiša s popravki
KJ	I
¡g* i. -J X TS5SP* .

Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko Mesto hišo ali magistrat, v kateri domuje lokalna oblast in v kateri opravljajo poroke, ptujska poročna dvorana je namreč edini verficiran poročni prostor na Ptujskem, so te dni imeli v rokah pleskarji. Izvedli so nekatera najnujnejša dela na fasadi objekta, ki je star že čez sto let, da mestni protokolarni objekt ne bo v sramoto mesta. Nekatere poškodbe so bile še iz avgusta leta 2008, ko je tudi Mestno hišo poškodovala toča. Skladno s projektom bodo tudi obnovili vitraže.
MG
Majšperk • Zadnja predpočitniška seja
Kdo bo lastnik CERO Gajke?
Kljub dvanajstim napovedanim točkam dnevnega reda je svet občine Majšperk zadnjo predpočitniško sejo v četrtek, 1. julija, končal v slabi uri. Največ razprave so namenili sprejemu zaključnega računa za leto 2009, med drugim pa so opozorili na nujnost ureditve lastništva CERO Gajke in na nujnost gradnje pločnika v Stopercah.
Foto: M. Ozmec
Adolf Kopše (v sredini) je v imenu staršev stoperških šolarjev predlagal čimprejšnjo izgradnjo pločnika ob regionalni cesti skozi Stoperce.
Županja Darinka Fakin
je iz obravnave umaknila predlog sklepa o imenovanju občinske volilne komisije, saj do tedaj še niso prejeli soglasij vseh predlaganih članov. Svetnik Franc Bez-jak pa je predlagal umik razprave o posamičnem programu ravnanja s stvarnim premoženjem občine, češ da za to niso pravočasno prejeli vsega gradiva, a so vsi ostali člani sveta skupaj z županjo očitno menili drugače in tako so to točko ohranili na dnevnem redu.
Nadaljevanje seje je bilo nato tekoče in s precejšnjo hitrostjo. Po drugi obravnavi, tokrat skoraj brez razprave, so na predlog občinskega odbora za gospodarstvo dokončno potrdili poslovni načrt izvajanja oskrbe s pitno vodo, katerega vsebino jim je na prejšnji seji podrobneje predstavil Žan Jan Oplo-tnik z Inštituta za lokalno samoupravo, ki je po naročilu izvajalca te službe, Komunalnega podjetja Ptuj, ta poslovni načrt tudi izdelal. V majšperški občini je bila do sedaj lastna cena vode od 61 do 63 centov, po novem pa naj bi bila za sedem občin Spodnjega Podravja enotna -dobrih 63 centov za kubični meter vode. A k tej ceni bodo
Letošnja konkurenca za prestižne naslove ni bila majhna; zanje se je namreč potegovalo kar 1322 nominiranih mene-džerjev, ki so zastopali vse gospodarske veje, med katerimi
uporabniki glede na količino porabljene vode plačevali še pripadajoči del omrežnine, ki znaša v letošnjem letu 1,77 evra mesečno za vodomer DN 13, za vodomer DN 20 bo 2,95 evra, najvišja pa bo za vodomer DN 150 - 176,83 evra mesečno.
Dvomi o lastništvu CERO Gajke
Občina Majšperk bo sodelovala tudi pri nadaljevanju projekta nadgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki v Gajkah, saj so svetnice in svetniki brez pomislekov sprejeli predlagano pogodbo, ki ureja financiranje tega projekta z mestno občino Ptuj; ta je v imenu vseh 18 sodelujočih občin omenjen projekt tudi pripravila, saj želijo z njim kandidirati za okoli 12 milijonov evrov evropskih sredstev, s katerimi naj bi Gajke potem uredili v skladu z vsemi evropskimi normativi.
Ob tem so Majšperški svetniki v omenjeni pogodbi pogrešali opredelitev poznejšega lastništva CERO Gajke, saj v projektu sodeluje 18 občin. Mestna občina Ptuj je sicer nekoliko pohitela in kot bodočega lastnika zapisala kar svoje javno podjetje.
so proglasili 30 najboljših in med njimi podelili šest nagrad šampioni biznisa menedžer-jem, ki vodijo uspešne gospodarske družbe v regiji.
Roman Glaser sicer že 18 let
Glede poznejšega lastništva pa so bili po besedah Zlat-ka Žnidarja skeptični tudi na odboru za gospodarstvo, vendar naj bi dobili zagotovila, da bo lastništvo podrobneje opredeljeno v dodatni pogodbi, zato so svetniki predlog pogodbe soglasno potrdili.
Čeprav gre za povsem novo zadevo, so po pojasnilu županje Darinke Fakin po hitrem postopku sprejeli Odlok o porabi koncesijskih dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo. Z odlokom tako določajo porabo denarnih sredstev, ki jih občina prejme na podlagi
uspešno vodi Perutnino Ptuj, ki je v tem obdobju konstantno povečevala proizvodnjo in število zaposlenih, zlasti zadnje desetletje pa je obeležila s številnimi investicijami. Danes PP skupaj s kooperanti v osmih državah zaposluje več kot 4.000 ljudi, v preteklem poslovnem letu je realizirala 231,2 milijona evrov prihodkov, po živilih Perutnine Ptuj pa vsakodnevno na vseh 22 trgih doma in po svetu posega dva milijona potrošnikov.
Uspešno poslovno vodstvo Skupino Perutnina Ptuj umešča v sam vrh najuspešnejših podjetij srednje in jugovzhodne Evrope, nagrada, ki jo je prejel Glaser, pa je priznanje za njegov doprinos razvoju podjetništva in krepitve gospodarskega sodelovanja v regiji. Perutnina Ptuj je namreč v zadnjih treh letih z znatnimi
Zakona o divjadi, pri čemer je 50 odstotkov koncesijske dajatve prihodek državnega proračuna, 50 odstotkov pa prihodek posamezne občine. Kot smo slišali, je v letošnjem letu na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo občina Majšperk prejela okoli 460 evrov od Lovske družine Dravinja Majšperk, okoli 76 evrov od LD Stoperce ter 1 evro od LD Ptuj. Odlok pa določa, da se smejo sredstva, ki jih prejmejo od konce-snine, porabiti izključno za izvajanje ukrepov varstva in vlaganja v naravne vire v ob-
naložbami v Sloveniji, Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Srbiji zrasla za 100 odstotkov in tako odprla pot ustvarjanju močnega mednarodnega kon-cerna, ki bo enako uspešno odgovarjal izzivom tako lokalnih kot tudi evropskega trga.
Visoko priznanje Romanu Glaserju sta na slovesni podelitvi, ki so se je udeležili gospodarstveniki iz 20 držav Evrope, predala Željko Komsic, član predsedstva Bosne in Hercegovine, in Andrej Grasselli, veleposlanik Republike Slovenije v Bosni in Hercegovini, čestitkam najuspešnejšim pa so se poleg kolegov gospodarstvenikov pridružili tudi Dragan Vrankic, minister za finance in zakladništvo Bosne in Hercegovine, predstavniki mednarodne skupnosti in predstavniki gospodarskih zbornic v regiji.
SM (vir-dialog)
čini; za vzdrževanje grmišč in gozdnih jas, vzdrževanje gozdnega roba, izdelavo in vzdrževanje kaluž, postavitev in vzdrževanje gnezdil-nic, solnic in prež, vlaganj v naravne vire ter za izvedbo čistilnih akcij.
Potrdili zaključni račun za 2009
Po seznanitvi s poročilom nadzornega odbora in poročilom o opravljeni reviziji skupne notranje revizijske službe pri skupni občinski upravi ter ob dejstvu, da pri poslovanju občine niso bile ugotovljene nobene nepravilnosti, le nekaj pomanjkljivosti, pa so skoraj soglasno sprejeli zaključni račun Občine Majšperk za leto 2009, v katerem so lani razpolagali z dobrimi 4.376.000 evri prihodkov ter z dobrimi 4.354.000 evri odhodkov. Sestavni del zaključnega računa je tudi poročilo o poslovanju Osnovne šole Maj-šperk in poročilo revizijske hiše, ki se je osredotočila na delovanje društev v občini Majšperk.
Po tem, ko so dali pozitivno mnenje h kandidaturi edinega prijavljenega kandidata za direktorja Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju, gre za dosedanjega direktorja mag. Matjaža Neudauerja, so sprejeli poseben sklep o tem, da bodo občani, oziroma uporabniki, sofinancirali modernizacijo lokalne ceste Slape-Ptujska Gora in javne poti Slape-Peskov breg, in sicer v višini 20 odstotkov od sofinancerskega deleža občine Majšperk. Proti takemu sklepu je bil le svetnik Franc Bezjak, ker je bil prepričan, da ni v skladu s pravili.
Ker imajo zaradi porasta rojstev v občini že nekaj let težave pri zagotavljanju zadostnega števila mest v vrtcu in ker je pritisk staršev po varstvu otrok večji od dejanskim možnosti, so zaradi premostitve prostorskih težav v obdobju pridobivanja dodatnih vrteških kapacitet sprejeli sklep o odprtju dodatnega oddelka vrtca Maj-šperk. S tem pa soglašajo, da se v prostorih podružnice osnovne šole na Ptujski Gori odpre nov, starostno heterogen oddelek vrtca, v katerega bo vključenih 19 otrok.
V Stopercah potrebujejo pločnik
Po tem, ko so sprejeli še sklep o potrditvi letnega na-
črta in posamični program ravnanja s stvarnim premoženjem občine Majšperk, gre za pridobitev 19 parcel na območju katastrske občine Sitež za potrebe občine, pa je med pobudami in vprašanji svetnik Adolf Kopše opozoril, da se je v Stoper-cah oblikovala neformalna skupina staršev otrok, ki obiskujejo podružnično šolo v tem kraju, ki je dala pobudo za čim prejšnjo gradnjo pločnika ob regionalni cesti, ki vodi skozi ta kraj. Povečan promet po tej cesti namreč vse bolj ogroža šolarje, ki morajo do hrama učenosti pešačiti, zato je dal pobudo, da bi za večjo varnost šolarjev v Stopercah zgradili vsaj 1,5 km dolg pločnik, po katerem bi varneje hodili tudi drugi občani.
Županja Darinka Fakin se je strinjala, da so šolarji in drugi pešci na odseku ceste skozi vas Stoperce resnično ogroženi, zato si na občini že lep čas prizadevajo, da bi jim zagotovili varnejšo pot. Ob tem je pojasnila, da bi ureditev pločnika skupaj z modernizacijo ceste in postavitvijo javne razsvetljave na tem odseku velja okoli 700.000 evrov. Ker pa gre za republiško cesto, bodo poskušali ustrezen del sredstev pridobiti iz državnih virov, vsekakor pa bo svoj delež primaknila tudi občina, ki si bo po svojih močeh prizadevala, da bi bil pločnik v Stopercah tudi čim prej zgrajen.
Na vprašanje svetnice Ide Lorber, kako daleč so v občini pri ureditvi prostorskih planov, je županja pojasnila, da so težave predvsem zaradi zapletenega postopka pridobivanj raznih mnenj na kmetijskem ministrstvu. To je namreč na več kot polovico predlogov za bodoče prostorsko urejanje občine Majšperk dalo negativna mnenja, zato so postopek ponovili, vendar odgovora ministrstva še niso prejeli. Poleg tega je postopek upočasnjen, ker so na ministrstvu zamenjali osebo, ki se je ukvarjala s prostorskim urejanjem, zamenjanih pa je tudi nekaj drugih uslužbencev, zato je to, kar se dogaja na kmetijskem ministrstvu v zvezi s prostorskim urejanjem, županja ocenila kot katastrofo. Franc Bezjak je predlagal, da se pospešijo dela pri vzdrževanju pokopališča v Majšperku, Milan Klajnšek pa je opozoril, da je na cesti Majšperk-Stogovci več zelo nevarnih udarnih jam.
M. Ozmec
Foto: SM
Roman Glaser je letošnji prejemnik visokega priznanja super šampion biznisa.
Sarajevo • Z 22. izbora najuspešnejših menedžerjev
Glaser najmenedžer leta 2010
Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, je konec minulega tedna na tradicionalnem 22. izboru najuspešnejših menedžerjev in družb jugovzhodne in srednje Evrope prejel najprestižnej-šo nagrado super šampion biznisa.
Benedikt • Ob občinskem prazniku
Terme, vodovod in vrtec
29. junija so Benedičani začeli praznovati 11. praznik svoje občine. Najrazličnejše prireditve se bodo zvrstile do 11. julija, osrednja med njimi bo že tradicionalni Županov večer, na katerem bo Milan Gumzar znova pogostil svoje občane, ki si bodo lahko ogledali tudi ognjemet.
Leta tečejo in tudi mlada benediška občina jih je v teh dneh dopolnila 11. Župan je ob tej priložnosti povedal, da so v vsem tem obdobju postorili tisto, kar so v glavnem občanke in občani od njih pričakovali. »Res je, da je vse zahteve in predloge ljudi glede na finančno situacijo nemogoče uresničiti. V glavnem pa uresničujemo tisto, kar je ljudem pravzaprav nujno potrebno, da v nekem okolju živijo normalno in zadovoljno,« je pristavil ob pogledu v 11-letno občinsko zgodovino.
Kar pa se sodobnosti tiče, je eden najpomembnejših projektov v tem letu rekonstrukcija ceste Osek-Bene-dikt-Sveta Ana, ki jo delajo skupaj s slednjo in se trenutno zaključuje. Letos so zaključili tudi rekonstrukcijo ceste v naselju Trotkova. »Dejstvo je, da nismo odpirali nekaj novih večjih investicij, saj je bilo treba letos pravzaprav pripraviti projekte za
Foto: PA
Župan je poln načrtov za nadaljnji razvoj občine.
naslednje leto, predvsem na področju komunalne opreme za infrastrukturo komunalnih objektov za Terme Benedikt, prav tako pa bo seveda treba nekaj sredstev prihraniti za investicije, ki jih izvajamo skupaj z lenarško in nekaterimi drugimi občinami na projektu regionalne obnove vodovodnega omrežja,« je pojasnil prvi mož občine.
V naslednjih treh letih nameravajo največ sredstev vložiti v komunalno opremo za turistično cono Term, ob čemer je župan veselo naznanil, da že imajo vso potrebno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja. Investitorji so sicer naložbo raz-
delili v tri faze in vse so po investicijskem načrtu vredne malo manj kot 50 milijonov evrov.
Prav tako bodo v bodoče sredstva namenili za rekonstrukcijo vodovoda Osrednjih Slovenskih goric, nekaj denarja pa bodo vložili tudi za dograditev manjkajočega pločnika na Mariborski cesti in ureditev rondoja v Benediktu skupaj z Direkcijo Republike Slovenijo za ceste. V naslednjih letih bodo začeli pripravljati tudi dokumentacijo za izgradnjo vrtca.
Razlogov za veselje ob občinskem prazniku je torej več kot dovolj, po Gumzarje-vih besedah pa ga praznujejo podobno kot lanskega - z
veliko športnimi, kulturnimi in drugimi prireditvami. Osrednja med njimi je tradicionalno ostal Županov večer, ki bo 9. julija ob 20. uri v prireditvenem šotoru pri benediški športni dvorani, spremljali pa ga bodo kulturni program, ognjemet in pogostitev vseh občanov, ki bodo dogodek obiskali.
Poleg tega se je veliko dogajanja že zvrstilo, kar nekaj pa se ga še bo. Benedičani bodo tako v sklopu občinskega praznika še darovali kri, streljali z zračno puško, kolesarili po občini, odprli razstavo čebelarskih izdelkov in pripomočkov domačih čebelarjev ter še in še.
Polona Ambrožič
Sv. Tomaž • Proslava ob občinskem prazniku
Smo na vlaku razvoja
V petek je pri Svetem Tomažu pri Ormožu potekala proslava ob občinskem prazniku, ki je bila sklepna prireditev celotedenskega dogajanja.
Na proslavi, ki je bila sklepna prireditev celotedenske-ga dogajanja in praznovanja
ob občinskem prazniku, je župan občine Sveti Tomaž pri Ormožu kot slavnostni
govornik dejal, da je 4. občinski praznik nekaj posebnega, predvsem zaradi tega, ker je vedno več idej in želja, da se njihova občina razvija, da se zanjo naredi čim več. »Reči moram, da je letošnji občinski praznik bogatejši in tudi vsi programi, ki so bili izvedeni čez cel teden, so bili nekaj posebnega. Upam si trditi, da je štiriletno delo rodilo sadove in da smo vsi občani med seboj res povezani, da smo pričeli čutiti, da je to res naše. Ko smo leta 2006 stopali na referendum, ko smo se odločali, ali želimo svojo občino, je morda marsikdo dvomil. Danes, po štirih letih, si
upam trditi, da med nami ni nikogar, ki bi rekel, da nismo dobro izbrali. O tem pričajo tudi številna dejanja, ki smo jih naredili v prid občanov in občine v preteklih štirih letih. Verjamem, da smo veliko zamudili, toda kot sem že večkrat povedal, smo kot tisti, ki se peljejo na vlaku v zadnjem vagonu in v zadnjem kupe-ju. Velika sreča je, da smo na tem vlaku,« je še dejal župan Mirko Cvetko. Dejal je, da mu je to v veliko veselje ter da je prepričan, da to veselje delijo z njim tudi njegovi občani, ki čutijo, da je Sveti Tomaž nekaj posebnega. Župan Cvetko si tudi v prihodnosti želi razvoja občine. Pri tem si želi sodelovanja vseh, saj po njegovih besedah nikoli ni zagovarjal individualizma, temveč skupinsko delo, ki prinaša najboljše rezultate, želi pa si tudi zadovoljstva vseh občanov.
Patricija Babosek
Zupan Mirko Cvetko je dejal, da si tudi v prihodnosti želi skupinskega dela in zadovoljstvo občanov.
Foto: PB
Od tod in tam
Ptuj • Prvi glasbeni festival Studio fest
Foto: Črtomir Goznik
Glasbeniki so ljubiteljem kvalitetne glasbe in kvalitetnega dogajanja ter oživljanja starega ptujskega mestnega jedra odkrili še eno dvorišče, dvorišče Narodnega doma. Nanj so vabili 25■ in 26. julija v okviru prvega glasbenega festivala Studio fest. Kot pravi Božo Ljubeč, vodja ptujskega Big Banda izKUD Musicology, naj bi tudi ta festival postal v bodoče ptujska tradicionalna poletna prireditev. Letos so navdušili s petimi skupinami. Občinstvo so pritegnili Yanu trio, Kvinton, CheeCha, MC Piece and The Boonker - Moon Cow Boys in Big Band. Dvorišče Narodnega doma so za prostor dogajanja izbrali zato, ker v tem objektu tudi vadijo. Na festivalu so skupine igrale brezplačno, sicer ga ne bi mogli izpeljati. Hvaležni so ZKD Ptuj in predsednici Nataši Petrovič za vso podporo in dovoljenja za njegovo izvedbo. Ptujski Big Bandje nastal pred sedmimi leti, v njem igra okrog 40 glasbenikov. Na letošnjem prvem Studiu festu so se jim pridružili tudi Anton Horvat, Štefan Petek, Gregor Nestorov, Marjan Rus in Jani Zavec.
MG
Ptuj • Poklon Schumannu
Foto: Črtomir Goznik
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju je bil 30. junija drugi izmed šestih koncertov novega ptujskega festivala, festivala komorne glasbe Musica Poetovionis 2010 v izvedbi glasbenega društva Ars Musica. Potekal je pod naslovom Davidova zvezda, poklon Schumannu ob dvestoti obletnici njegovega rojstva. Koncertni program v izvedbi Mojce Menoni Sikur (violina), Boštjana Lišpovška (rog) in Jerneje Grebenšek (klavir) je ob odlomkih brane besede (Suzana Menoni - Planinšek) iz korespondence kritiških zapisov Schumannovih somišljenikov vodil v čas njegovega poznega obdobja. Ptujsko občinstvo seje dobro odzvalo na novi festivalu, ki daje ptujskim prireditvenim prostorom v starem mestnem jedru novo razsežnost.
MG
Ptuj • Novo priznanje za Vina Lubaj
Foto: MG
Na londonskem Decanterju 2010, najprestižnej-šemu ocenjevanju vin na svetu, so bila vina Bojana Lubaja, znova zelo uspešna. Prejel je srebrno medaljo za šipon - izbor 2003. To je že njegova četrta zaporedna srebrna medalja na Decanterju. Trikrat je bil srebrn s šiponom, enkrat pa z laškim rizlingom (ledeno vino). Prvič je na Decanterju sodeloval leta 2006. Dobiti priznanje med deset tisoč vzorci je zagotovo uspeh, vreden vsega spoštovanja, pravi. Vedno si želi vedeti, kakšna je kvaliteta njegovih vin, zato se tudi udeležuje ocenjevanj doma in po svetu. Tudi letos računa na to, da bo pridelal kvalitetno grozdje, kar je prvi pogoj, da bo tudi vino kvalitetno in bo našlo pot do kupca.
Ptuj • 40. seja mestnega sveta
ADHOC - rešitelj starega jedra?
Ptujski mestni svetniki so se 21. junija sestali na 40. seji. Razpravljali so o desetih točkah dnevnega reda, ker so razpravo o manjši notranji igralni površini od treh m2 na otroka v Vrtcu Ptuj v šolskem letu 2010/2011 umaknili. Med pobudami in vprašanji so bila v ospredju vprašanja glede gradnje Perutninine bioplinarne v Dražencih. V preostalih točkah dnevnega reda pa so mestni svetniki največ razpravljali o projektu ADHOC kot projektu celovitega pogleda na razvoj ptujskega mestnega središča.
Pri projektu bioplinarne Perutnine Ptuj v Dražencih Turniščane zanima, zakaj Mestna občina Ptuj ni stranka v postopku in zakaj s tem projektom niso seznanjeni. Zelo jih zanima, kakšni bodo vplivi na okolje. Ptujski župan o tem, da bi bila Mestna občina Ptuj stranka v postopku, ne ve ničesar, bodo pa se v občini potrudili in skušali ugotoviti, ali je bil postopek pri izdaji gradbenega dovoljenja izpeljan skladno z zakonodajo. Ptujski župan pravi, da če bi bili stranka v postopku, bi jih Upravna enota morala pozvati k podaji soglasja. Tudi na četrtni skupnosti Breg-Turnišče so na svoji zadnji seji govorili o tem vprašanju, občutek je, da jih je nekdo obšel. Prepričani so, da bi investitorji morali imeti tudi njihovo soglasje, saj bodo delovanje bioplinarne krajani pri Suhi veji še kako občutili. Predla-
V njegovem poslovnem sistemu že deseto leto deluje podjetje Arcont IP, ki sodi med največje proizvajalce stavbnega pohištva v Sloveniji. Ob prodajnem salonu v Gornji Radgoni se podjetje ponaša z zelo vzornimi razstavnimi saloni v Lendavi, Mariboru, Slovenj Gradcu, Lescah in Logatcu. Svoje obzorje pa so minuli če-
gajo sklic zbora krajanov, na katerem bi ljudi seznanili s projektom, da jih ne bo več strah. Če je Mestna občina Ptuj stranka v postopku, ni nobenega razloga, da ne bi sklicali zbora krajanov, je bil odgovor ptujskega župana, treba pa je preveriti.
Brez razprave so ptujski mestni svetniki potrdili sklep o podelitvi zlate plakete MO Ptuj Kmetijski zadrugi Ptuj, z. o. o., ob njeni 110-letnici za izjemne zasluge za razvoj zadružništva in kmetijstva na Ptujskem in širše, prostovoljnemu gasilskemu društvu Ptuj ob 140-letnici delovanja za posebne zasluge ter posebna požrtvovalna, nesebična in pogumna dejanja, rogistom Zveze lovskih družin Ptuj-Ormož ob 20. obletnici delovanja za posebne zasluge na področju negovanja in ohranjanja lovskih običajev in kulture v slovenskem in
trtek razširili še na pomursko prestolnico Mursko Soboto z odprtjem nove poslovne enote v Obrtni ulici. Celotni objekt bivšega Merkurja Mojstra je bil odkupljen in preurejen v okoli 230 kvadratnih metrov poslovne površine s celotnim prodajnim programom podjetja. Po besedah direktorja Ar-conta Borisa Soviča vrednost
širšem prostoru ter moškemu in ženskemu krojaštvu Šmigoc Spuhlja ob 40-letni-ci delovanja za posebne zasluge za razvoj krojaštva ter
celotne naložbe znaša okoli 400.000 evrov, v novi poslovni enoti pa bo odprtih tudi nekaj prostih delovnih mest.
Ob slavnostnem odprtju prodajnega salona je podjetje Arcont vrtcu v Murski Soboti podarilo darilni bon v vrednosti 1000 evrov za nakup igral v njihovi enoti Urška.
Niko Šoštarič
obrti in družinskih podjetij na Ptujskem.
Ptujski mestni svetniki so se na 40. seji seznanili tudi z delovnim gradivom projekta ADHOC, strateškim načrtom izvedbe revitalizacije ptujskega mestnega središča, ki se ukvarja s celovitim pogledom razvoja starega mestnega jedra kot učinkovitega mestnega središča. Do 19. julija ga je tudi še mogoče dopolniti.
ADHOC je kratica za Adapted Development of Historical Old Towns in Central an Eastern Europe (Zgodovinskim in starim mestom centralne in vzhodne Evrope prilagojen razvoj), katerega partner je MO Ptuj postala uradno 13. julija 2006. K projektu, v katerega so vključena še štiri nemška mesta, dve poljski, po eno avstrijsko, slovaško in hrvaško mesto, je MO Ptuj pristopila, da bi zagotovila strokovno osnovo za postavitev sistema ukrepov, ki bodo prispevali k ponovni revitalizaciji starega mestnega jedra. Želja MO Ptuj je, da bi staro mestno jedro funkcioniralo kot središče mesta, v katerem je turizem pomembna panoga. Skozi projektne aktivnosti želi spodbuditi tudi proces domačih in tujih vlaganj na tem območju. Kot so povedali ob predstavitvi projekta, gre za trenutno še edinstven projekt v Sloveniji. MO Ptuj je s sodelovanjem v mednarodnem projektu pristopila na originalen način.
V bistvu si bo MO Ptuj s tem, ko je vstopila v ta projekt, zagotovila prednost,
ker bo njen projekt urejanja starega mestnega jedra vzorčen za vse druge, kako se tega lotiti, po drugi strani pa je toliko zahtevnejši, ker se ne more zgledovati po drugih oziroma učiti na njihovih napakah. Zato je priprava strateškega načrta ADHOC vse prej kot lahka naloga, ob tem pa tudi ni nobenih zagotovil, da bodo ukrepi učinkovali tako, kot se od njih pričakuje. Brez projekta ADHOC oziroma ukrepov pa bi staro ptujsko mestno jedro najmanj sta-gniralo, če že ne nazadovalo, postalo kraj generiranja akutnih konfliktnih situacij in trajno breme lokalni skupnosti. Ko gre za razvoj, kvalitetno rabo prostora in gospodarskega udejstvovanja na Ptuju, mora biti ptujsko mestno središče skupnosti v poseben ponos, poudarjajo v Mestni hiši na Ptuju.
Ukrepi ADHOC -bistven del razvojne politike MO Ptuj
Že omenjeni ukrepi za revitalizacijo starega ptujskega mestnega jedra so naravnani tako, da so v podporo projektu Evropske prestolnice kulture 2012, v katerem bo staro mestno jedro s svojo kulturno infrastrukturo odigralo ključno vlogo. MO Ptuj je izrazito velik lastnik objektov in javne infrastrukture na območju starega mestnega jedra, zato bo treba ukrepe, vezane na njeno lastnino na tem območju, prednostno izvesti. Ukrepi iz projekta ADHOC za dose-
go učinkovitosti ptujskega mestnega središča naj bi bili naravnani za dosego tega cilja do leta 2015. To pa bo mogoče doseči le, če bodo postali bistven del razvojne politike MO Ptuj, ki bo morala vprašanjem revitalizacije starega ptujskega mestnega jedra posvetiti veliko pozornosti tudi v mestnem proračunu, predvsem pa v prednostni pripravi razvojnih projektov in izvajanju aktivnega, načrtu kompati-bilnega razpolaganja s svojo lastnino. Kot navajajo njeni avtorji, je to mogoče, saj je MO Ptuj v preteklih mandatih uspela realizirati vse bistvene infrastrukturne razvojne projekte.
Mestni svetniki so v zvezi s projektom ADHOC povedali, da je dobra strateška osnova za reševanje problematike ptujskega mestnega jedra. Projekt bi kazalo tudi ovrednotiti, da bi se vedelo, za kako velika sredstva gre. Tema urejanja starega mestnega jedra bi tudi morala biti pogosteje na sejah mestnega sveta; če bi nad projektom bdela še kakšna komisija ali odbor, pa tudi ne bi bilo odveč. V projektu bi morali konkretneje zapisati, kako se bo oživljala mestna tržnica, prav tako pa zapisati, da mesto potrebuje severni most. Boljša lokacija od razglednega stolpa v Mestni hiši je grajski hrib. Lokalna skupnost pa bi morala narediti tudi več glede urejanja stanovanjskega fonda v starem mestnem jedru, dobra osnova za to bi bili že izdelani tipski projekti, ki bi jih lahko ponudili zainteresiranim. Pomembno pa je tudi, da v starem mestnem jedru sedež ohrani čim več občinskih in državnih institucij, prav tako je treba razmisliti o tem, kako v mesto naseliti nove dejavnosti. Pred začetkom izvajanja projekta AD-HOC pa bi morali rešiti tudi status Podjetja za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj.
Mestni svetniki so se na 40. seji podrobneje seznanili tudi s potekom projekta Evropske prestolnice kulture, v poročni dvorani so si lahko ogledali nekatere že izbrane idejne rešitve za nekatere projekte, projekt Stare steklarske in kulturno-kongresne dvorane v dominikanskem samostanu.
Murska Sobota • Novi poslovni prostori Arconta
Ob odprtju obdarili vrtec
Letos mineva šest desetletij od nastanka avtomehanične delavnice v Gornji Radgoni, ki se je pozneje preimenovala v Avto Radgona, predhodnico današnjega izjemno uspešnega podjetja Arcont.
Lenart • S 27. redne seje
Obetaven začetek, dramatičen konec
24. junija so se na skoraj pet ur trajajoči seji sestali lenarški svetniki in mirno potrjevali vse pripravljene sklepe, dokler se ni zalomilo pri zadnji točki dnevnega reda. Njena vsebina, ki je govorila o spremembi statuta občine, je namreč med drugim privedla do protestnega odhoda nekaterih svetnikov, na koncu pa so o njej glasovali celo dvakrat.
Foto: PA
Ena izmed točk je bila predstavitev prometne študije cestnega omrežja v lenarški občini, v sklopu katere so strokovnjaki predlagali nekaj izboljšav, kot so ponekod izgradnja krožišč, severne obvoznice, zamenjava neustreznih prometnih znakov ...
Čeprav so na prejšnji seji, 15. aprila, lenarški svetniki potrdili sklep o pričetku postopka o preoblikovanju ožjih delov občine, po katerem naj bi sčasoma prišlo do ukinitve krajevnih skupnosti Lenart in Voličina ter ustanovitve dveh mestnih četrti in več vaških skupnosti, je tokratna predlagana sprememba občinskega statuta obdržala krajevni skupnosti, vendar spreminjala njun status tako, da več ne bi bili pravni osebi. Prav tako naj bi se po novem povečalo število njunih svetnikov, med katerimi bi se izvolil vsaj en predstavnik za vsako naselje.
O predlagani spremembi so se hitro začela kresati mnenja. Da je ukinitev pravne subjektivitete skupnosti smiselna in upravičena, je, na primer, v imenu Statutarno pravne komisije sporočila njena predsednica in lenarška podžupanja Marija Zlodej. Dosedanje stanje naj bi namreč v praksi po mnenju zagovornikov sprememb pomenilo podvajanje finančnega, računovodskega in administrativnega dela.
Tako naj bi po besedah župana Janeza Krambergerja želeli na tak način predvsem racionalizirati poslovanje: »Zagotovo gre za uskladitev dejanskega trenutnega stanja v naši občini. V samem statutu je zapisano, da krajevne skupnosti skrbijo za vodovode, vzdrževanje cest, pluženje ... Vsega tega na žalost že dolgo ne delajo več. Ne vidim razloga, da bi bilo v statutu zapisano nekaj, kar se dejansko ne dogaja. In tudi pravna subjektiviteta je brezpredmetna, saj za vse odgovarjajo občinski svet, uprava in na koncu župan, ki mora podpisovati vse račune. Nov predlog je res racionalen.«
S tem se očitno ne strinjajo člani svetniške skupine LDS, ki že od vsega začetka izražajo pomisleke glede spreminjanja krajevnih skupnosti. Svetnica Simona Pe-serl Vezovnik je tako na seji med drugim povedala, da se statut lahko spremeni, če za njim stoji demokratični interes, kar se po njihovem v tem primeru ni zgodilo. Kot je izpostavil svetnik Miralem Ha-džiselimovič, predlog statuta namreč naj ne bi bil usklajen ne s krajevnimi skupnostmi in ne političnimi strankami, zato je tudi napovedal, da se bo vzdržal glasovanja.
Župan je očitke o nedemokratičnosti ostro zavrnil: »To spremembo smo v občinski upravi in tudi sam osebno peljali tako transparentno, odkrito in iskreno, da mi tega ne morejo očitati.«
Večkrat je tudi dejal, da nasprotniki sprememb ves čas izražajo nestrinjanje z njimi, ne povedo pa morebitnih izboljšav.
Prav tako vidi novost, da namesto ukinitve krajevnih skupnosti spreminjajo njihov status,
kot rezultat usklajevanja znotraj strank, saj je bila po njegovih besedah velika večina za ohranitev krajevnih skupnosti, za kar so podali tudi neke argumente: »Za to, da ostane pravna oseba, pa na žalost ni bilo nobenega pametnega. Predstavniki LDS res niso bili za to, ampak za to pač imamo demokratične mehanizme, ko je treba odločiti z glasovanjem.«
Združitev obeh obravnav in
protestni odhod svetnikov
Velik kamen spotike pri predlaganih spremembah je bila predvsem ukinitev statusa pravne osebe krajevne skupnosti. Prvi mož občine je takole pojasnil razlike med obstoječim in predlaganim stanjem: »Sedaj bo krajevna skupnost pred sprejetjem proračuna predlagala vse svoje projekte, ki bodo zapisani v občinskem proračunu, in njegovo izvajanje bo teklo kot sedaj. Te projekte bo vodila občinska uprava in vse račune bo tako, kot tudi zdaj, podpisoval župan. Če pa je krajevna skupnost pravna oseba, potem se za nek del tega proračuna podpisuje račune njen svet in potem še župan, sama občinska uprava mora za vsako pravno osebo pripraviti zaključni račun, pošiljati poročila na Ministrstvo za finance . To pomeni več administrativnega dela, ki se ga s tem predlogom znebimo. Zdaj je eden integralni proračun, v katerega bodo lahko krajevne skupnosti dale svoje predloge.«
Hadžiselimovič pa, kot se je izrazil na seji, nasprotno meni, da bo vse to vplivalo na zmanjšanje pristojnosti krajevnih skupnosti, saj z ukinitvijo proračuna ostanejo brez svojega premoženja, s tem pa se zmanjšujejo mo-
žnosti za njihovo delovanje.
Napeta zgodba je dobila novo poglavje, ko je Kram-berger predlagal, da sicer po dnevnem redu načrtovano odločanje o spremembah statuta v prvi obravnavi združijo še z drugo. »V našem poslovniku je zapisano, da se statut sprejema z dvotretjinsko večino in po enakem postopku, kot se sprejemajo odloki. Če ni torej predloga za vsebinsko spremembo, lahko obe obravnavi združiš - člani svetniške skupine LDS in tisti, ki so nasprotovali, pa že dva meseca niso dali nobenega predloga, zato sem ocenil, da v bistvu še en mesec ne bomo nič pridobili in sem dal na glasovanje svetnikom, naj odločijo o združitvi obeh obravnav,« nam je povedal po seji.
Večina svetnikov je nato temu pritrdila, kar je bil povod za protestni odhod članov svetniške skupine LDS, Hadžiselimoviča in Vezovni-kove (predsednika stranke na seji ni bilo), ki jima je čez nekaj časa sledila tudi Darinka Čobec iz svetniške skupine SD. Župan je to dejanje obžaloval: »Meni je na nek način žal, da so zapustili sejo. Ta pot mi ni všeč.«
Hadžiselimovič pa je že pred tem na seji opozoril, da je v novem statutu še marsikaj, kar bi bilo treba dodelati do druge obravnave. Izpostavil je, na primer, pomisleke glede povečanega števila svetnikov v svetu krajevne skupnosti, saj s tem, ko bi vsako naselje imelo svojega svetnika, zastopanost zasel-
kov naj ne bi bila proporcionalna številu prebivalcev.
O sporni točki kar dvakratno glasovanje
Po odhodu omenjenih svetnikov so nato preostali dvakrat glasovali o spremembi statuta, saj naj bi prvič zatajile glasovalne naprave. Sprva je tako kazalo, da ne bo izglasovan, saj je manjkal en pritrdilni glas. Drugič pa so ga nato sprejeli, saj se je zanj opredelilo vseh deset ostalih svetnikov na seji, kar je predstavljalo dvotretjinsko večino, ki je potrebna za spremembo statuta. »Imamo glasovalne naprave in zgleda, da včasih tudi kakšna tipka zataji . Potem smo ponovili glasovanje zelo počasi in transparentno in sedaj imamo vse jasno dokumentirano tudi v elektronski obliki, tako da ne more imeti noben član občinskega sveta nekega priokusa, da se je kaj ponaredilo. Seveda pa bodo tisti, ki so sejo zapustili, povedali svojo resnico,« je povedal Kramberger.
Povprašali smo ga tudi, če ga skrbi, da se mu bodo dogodki, povezani s spremi-njanem krajevnih skupnosti, maščevali jeseni. »Mislim, da je bila ta odločitev prava, in če bodo to potezo občanke in občani »nagradili« s tem, da me ne bodo podprli, potem bo tudi tako prav. Prepričan sem, da sem to moral (so)predlagati in nimam slabe vesti. Če zaradi tega ne
bom izvoljen, potem pač ne bom,« se je glasil odgovor.
Po njegovem zatrjevanju je tudi pričakoval, da se bodo spremembe statuta podprle in da bodo sedaj lahko te stvari peljali naprej v skladu z novim statutom. »Vanj smo tudi jasno zapisali, da sta župan in občinska uprava pred vložitvijo proračuna dolžna pozvati krajevne skupnosti za predloge za proračun. Ne vem, kaj bi še lahko zapisali več. Ta predlog je res v redu,« je dejal.
Sicer pa je na seji, tako kot vedno, župan svetnike še seznanil s potekom nekaterih investicij. Med drugim je povedal, da končujejo dela pri izgradnji krožišča v industrijski coni, da naj bi bila izgradnja vrtca v Lenartu končana do septembra, ko naj bi tako prizidek s šestimi novimi oddelki že začeli obiskovati otroci. Prav tako je za jesen predvideno odprtje prizidka pri Osnovni šoli Voličina, kjer naj bi delovala tudi izpostava matične knjižnice, ki bi jo odprli sočasno.
Odslej ločevanje odpadkov že doma
Zaključena je tudi izgradnja nogometnega igrišča z umetno travo v Selcah, ki je 25. junija doživelo tudi slavnostno odprtje, v teku pa je med drugim še investicija povezovalne ceste Sp. Por-čič-Zg. Senarska, pri kateri dela napredujejo, vendar so nekaj težav imeli z vremenom. Prav tako je aktualna še sanacija Ruperškega potoka
v Voličini in druge manjše gradnje.
Župan se je dotaknil tudi težav, na katere so naleteli pri projektu daljinskega ogrevanja mesta na lesno biomaso. Z nekaterimi po-dizvajalci jih ima namreč podjetje Eko toplota Energetika, ki mu je občina podelila koncesijo za projekt. Sedaj jih je tako pozvala k takojšnji sanaciji poškodovanih ulic in pločnikov.
Kramberger je svetnike med drugim tudi seznanil, da že dober mesec na spletu deluje servis za občane, na katerega lahko pošiljajo pobude in opozorila glede kakšnih nepravilnosti v občini, občinska uprava pa jim nato javno odgovori, komu je bila naložena odprava težave in v kolikem času naj bi se uresničila.
Omenil je tudi pomemben dogodek, ki se je zgodil dan pred sejo - s podpisom pogodb med Krambergerjem, županom občine nosilke projekta, in izvajalci se je formalno pričel projekt Celovita oskrba severovzhodne Slovenije s pitno vodo.
Svetniki pa so med drugim soglašali s poslovnim načrtom izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja na območju občine za leto 2010, ki prinaša nekaj korenitih sprememb glede ravnanja z odpadki - vsi uporabniki bodo po novem k obstoječi posodi dobili še eno za papir oziroma karton in vrečke za zbiranje plastike, tisti, ki ne morejo dokazati, da doma kompostirajo, pa še posodo za biološko razgradljive odpadke. Na drugi strani bodo zmanjšali število odvozov mešanih komunalnih odpadkov, saj se bo njihov volumen precej zmanjšal.
Novosti je na seji predstavil Avgust Zavernik iz občinske uprave, ki smo ga povprašali, kako bodo te vplivale na denarnice občanov. Povedal je, da bodo cene v mestu Lenart, kjer že imajo biološke posode, ostale praktično nespremenjene (povišanje bo le za nekaj centov), do višjih cen pa bo prišlo na podeželju predvsem pri tistih, ki jim bo dodeljena posoda za biološke odpadke (pri 120-li-trski posodi naj bi plačali za okoli tri evre več).
Drugače pa cene ostajajo dokaj nespremenjene, se pa na ta račun zmanjšuje število odvoza odpadkov.
Polona Ambrožič
Bruselj • Denar tudi za Slovenijo
306.000 evrov za promocijo mleka in mlečnih izdelkov
Evropska komisija je odobrila program Gospodarskega interesnega združenja mlekarstva Slovenije za promocijo mleka in mlečnih izdelkov v skupni vrednosti 611.874 evrov za dve leti, pri čemer bo EU prispevala polovico sredstev, torej 305.937 evrov v dveh letih, so sporočili v Bruslju.
Komisija je sicer odobrila 19 programov 14 držav v EU za obveščanje javnosti o kmetijskih izdelkih in njihovo promocijo s ciljem pomagati evropskim proizvajalcem v vse bolj konkurenčnem svetu. Skupna vrednost programov, ki bodo potekali od enega do treh let, je 60,6 milijona evrov, pri čemer EU prispeva polovico, torej 30,3 milijona evrov.
Za dveletni program iz Slovenije za obveščanje javnosti o mleku in mlečnih izdelkih ter njihovo promocijo bo EU prvo leto prispevala 252.530 evrov, drugo leto pa 53.407 evrov. Izbrani programi zajemajo sadje in zelenjavo, meso, mlečne izdelke, med in čebelarske izdelke, rože, zaščitene označbe porekla, zaščitene geografske označbe in zajamčene tradicionalne posebnosti ter ekološko kmetovanje in ekološke proizvode. Poleg Slovenije so odobrene programe predlagale še Avstrija, Belgija, Češka, Danska, Nemčija, Francija, Grčija, Italija, Irska, Nizozemska, Poljska, Španija in Velika Britanija. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Madrid - Število prosilcev za nadomestila ob brezposelnosti v Španiji se je junija glede na maj znižalo za 2,06 odstotka na približno štiri milijone, kažejo danes objavljeni podatki španskega ministrstva za delo. Analitiki padec pripisujejo predvsem začetku turistične sezone in posledično večjemu povpraševanju po delovni sili. Stopnja brezposelnosti se je v Španiji tako znižala že tretji mesec zapored, še vedno pa je najvišja v Zahodni Evropi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V zadnjih 12 mesecih se je sicer število brezposelnih v tej državi zvišalo za l1,7 odstotka, poroča nemška tiskovna agencija. V prvem letošnjem četrtletju se je po podatkih španskega nacionalnega statističnega inštituta stopnja brezposelnosti zvišala na 4,6 milijona ljudi, kar predstavlja 20,5 odstotka delavne populacije. Število prosilcev za nadomestila ob brezposelnosti se je junija znižalo za 84.000, in sicer predvsem zaradi začetka turistične sezone. Brezposelnih, ki prejemajo pomoč, je še vedno 11,7 odstotka več kot pred letom dni in jih je sedaj slabe štiri milijone. Detroit - Prodaja osebnih In lahkih avtomobilov v ZDA je junija v primerjavi z majem padla za približno 10 odstotkov, a je bila v primerjavi z lanskim junijem še vedno 14,4 odstotka večja. Prodaja avtomobilov v ZDA junija sicer tradicionalno pade za okrog pet odstotkov, ker kupci Izkoriščajo krepke majske popuste. Ameriški analitiki napovedujejo, da bo letošnja prodaja avtomobilov v ZDA znašala med 11,5 do 12 milijonov vozil. Lani so prodali le 10,4 milijona vozil. Edini avtomobilskim proizvajalec, ki mu je junija na mesečni ravni uspelo povečati prodajo, je bilo južnokorejski Hyundai. Prodajo je povečal za štiri odstotke, na letni ravni pa kar za 35 odstotkov, s čimer si je junija tržni delež povečal za 0,8 odstotne točke na 5,2 odstotka.
Koper/Ljubljana - Istrabenz je svoj 95-odstotni lastniški delež v družbi Droga Kolinska za 382 milijonov evrov prodal hrvaški skupini Atlantic Grupa. Prvi mož hrvaške družbe Emil Tedeschi poudarja, da je Droga Kolinska njihova strateška naložba, ohranila bo ime in proizvodnjo kave, vode in brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov in otroške hrane. Istrabenz in Atlantic Grupa sta pogodbo o prodaji Droge Kolinske podpisala v sredo. Prodaja bo predvidoma zaključena do konca leta, kupnina bo izplačana v gotovini. "Kupnina bo bistveno pripomogla k razdolževanju holdinške družbe Istrabenz in obenem zagotovila boljše pogoje za nadaljnjo finančno prestrukturiranje holdinga," je dejal predsednik uprave Istrabenza Tomaž Berločnik. Bukarešta - Romunska vlada je danes sporočila, da bo v javnem sektorju ukinila 54.000 delovnih mest, s čimer želi omejiti javnofinančni primanjkljaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Vzpostavili smo pravni okvir za prestrukturiranje javnega sektorja. Zaradi tega bo sledilo ukinjanje delovnih mest," je po srečanju vlade pojasnil romunski notranji minister Vasile Blaga. Ukinjanje delovnih mest v javni upravi je eden od ukrepov, s katerim želi desnosredinska vlada javnofinančni primanjkljaj ohraniti na 6,8 odstotka bruto domačega proizvoda. Vlada se je pred tem že odločila zmanjšati plače v javnem sektorju za 25 odstotkov, davek na dodano vrednost pa zvišati z 19 na 24 odstotkov. Atene - Evropska investicijska banka je Grčiji odobrila posojilo v višini dveh milijard evrov, kar je največje posojilo, ki ga je banka doslej odobrila tej južnoevropski državi. Posojilo je namenjeno predvsem infra-strukturnim projektom v državi, ki se je znašla v hudi javnofinančni in dolžniški krizi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Posojilo bo Grčiji pomagalo financirati projekte na področju prometa, obnovljivih virov energije, upravljanja z odpadki, raziskav in drugih razvojnih projektov v skupni vrednosti 21,5 milijarde evrov, je danes sporočil podpredsednik banke Plutarchos Sakellaris. Finančna sredstva za te projekte bo Grčiji sicer prispevala tudi EU. Polovico posojila Evropske investicijske banke, torej milijardo evrov, naj bi Grčija namenila za posodobitev železniške proge med pristaniščem Patras na jugozahodu države do meje z Bolgarijo in jo povezala z novim kontejnerskim terminalom v bližini Pireja. (sta)
Rim • Množični protestni shod
Sporni zakon o prisluškovanju
V italijanski prestolnici se je na pobudo sindikata novinarjev FNSI na protestnem shodu zbralo na tisoče novinarjev, vidnih medijskih osebnosti, politikov in drugih, ki nasprotujejo spornemu vladnemu predlogu zakona o prisluškovanju. Ta namreč omejuje uporabo prisluhov v sodnih preiskavah in prepoveduje objavo njihovih prepisov v medijih.
Protesti so po poročanju tujih agencij danes potekali v več italijanskih mestih, največji shod pa se je odvijal v Rimu. Novinarjem in politikom so se na shodu v italijanski prestolnici po poročanju ameriške tiskovne agencije AP pridružili tudi sodniki in tožilci. Tako kot novinarji so namreč prepričani, da bi tak zakon močno omejil medijsko svobodo ter otežil odkrivanje in preganjanje organiziranega kriminala. Sporni predlog zakona med drugim predvideva, da lahko sodišče v okviru policijske preiskave odredi največ 75-dnevno prisluškovanje, ki ga je nato mogoče podaljšati za največ 72 ur. Poleg tega predlog predvideva do 450.000 evrov kazni za medije, ki bi objavili prepise prisluhov. Vlada ob tem poudarja, da je zakon nujen za zaščito zasebnosti posameznika. Ob tem so v Rimu navedli številne primere uhajanja podatkov, zaradi česar so se v preteklosti v italijanskih medijih pogosto pojavljali prepisi prisluhov. V njih je sicer v glavni vlogi večkrat nastopal kar sam Berlusconi.
Tajnik FNSI Franco Siddi je že pred protestom poudaril, da ne bodo italijanski novinarji nikoli pristali, da jih iz »psov čuvajev«, ki pazijo na morebitne zlorabe oblasti, spremenijo v »salonske psičke«. Če današnji shodi ne bodo zalegli, FNSI grozi s ponovitvijo protestov 9. julija. Na ta dan naj bi namreč o zakonu odločala poslanska zbornica. Potem ko je sporni predlog zakona pred tedni že potrdil senat, so se italijanski časniki odzvali tako, da so en dan izšli s praznimi naslovnicami oz. praznimi ustaljenimi rubrikami. Med drugim je s prazno naslovnico izšla levičarska La Repubblica, v torinski La Stampi sta ostali
prazni dve rubriki, »žaloval« pa je tudi tržaški Primorski dnevnik. (sta)
Jeruzalem • Za
otoplitev odnosov
med državama
Ministra Izraela in Turčije na tajnem srečanju
Izraelski minister za trgovino Ben Eliezer se je nedavno nekje v Evropi tajno sestal z vodjo turške diplomacije Ahmetom Davuto-glujem, poročajo turški in izraelski mediji. Ministra sta skušala otopliti odnose med državama, ki so se poslabšali po izraelskem napadu na konvoj ladij s humanitarno pomočjo za Gazo, v katerem je bilo ubitih devet Turkov.
Ministra, ki sta v dobrih osebnih odnosih, naj bi se po poročanju izraelskega časnika Haaretz, sestala v Švici, medtem ko turška televizija poroča, da je bilo srečanje, ki naj bi trajalo več kot dve uri, v nekem hotelu v Bruslju. Omenjena televizija je, sklicujoč se na neimenovane vire, še poročala, da sta ministra govorila o tem, kako obnoviti dvostranske odnose, pri čemer je Davutoglu vztrajal, da se mora Izrael opravičiti za krvavi napad na turško ladjo Mavi Marmara. Ministra naj bi se strinjala, da mora srečanje ostati tajno, znova pa naj bi se sestala, ko se bosta pogovorila s svojima premieroma.
Zaradi srečanja pa je prišlo do spora v izraelski vladi oziroma med zunanjim ministrstvom in kabinetom premiera. Zunanji minister Avigdor Liberman namreč o srečanju ni bil obveščen in je zanj izvedel iz medijev. Vodjo skrajno desne stranke Izrael Bejtenu, Libermana je novica razburila in tiskovna služba zunanjega ministrstva je izdala ostro sporočilo, v katerem je zapisala, da bo to dejanje močno škodovalo odnosom med Liber-manom in premierom Benjaminom Netanjahujem. V kabinetu slednjega so se takoj odzvali s sporočilom, da je bilo dejstvo, da zunanji minister ni bil obveščen o pogovoru, »tehnični spodrsljaj«.
Po incidentu konec maja so se že tako napeti izraelsko-tur-ški odnosi še poslabšali. Ankara je na posvet v domovino poklicala veleposlanika v Izraelu
in odpovedala tri načrtovane skupne vojaške vaje z Izraelom. Turčija je bila med muslimanskimi državami najtesnejša zaveznica Izraela, vendar so se odnosi med njima poslabšali že med izraelskim napadom na Gazo konec leta 2008 oziroma v začetku leta 2009. (sta)
Zagreb • Rezultati zadnje raziskave:
Kosorjeva v štirih mesecih izgubila polovico svoje priljubljenosti
Foto: e-nov¡ne.com
Priljubljenost hrvaške premierke Jadranke Kosor v redni mesečni raziskavi Ipsos Pulsa je bila junija 39 odstotkov, kar je skoraj za polovico manj, kot je bilo februarja letos, ko jo je podpiralo 77 odstotkov anketirancev. Javnomnenj sko raziskavo je sredi minulega tedna objavila Nova TV. Obenem hDz za opozicijsko SDP zaostaja za več kot deset točk.
Kosorjeva je tako zaključila prvo leto svojega mandata s podporo, ki je bila podobna ob začetku njenega mandata julija lani, ko ji je bivši premier Ivo Sanader prepustil vodenje vlade in stranke in ko ni bilo veliko tistih, ki so verjeli, da lahko pre-mierka, ki je niso izbrali volivci, uspešno vodi vlado. Poteze pre-mierke in njene vlade po letu dni podpira le pet odstotkov anketirancev več kot julija lani, ko je odstopil Sanader in je priljubljenost HDZ občutno padla. Podpora Kosorjevi je bila najvišja februarja letos, potem ko je januarja iz stranke izključila Sanaderja in so se začele vrstiti aretacije zaradi korupcije, sicer pa je njena prednost hitro sko-pnela.
Gospodarska kriza, vse več brezposelnih, kmečki protesti, afera z njenim stanovanjem, sindikalni uspeh z razpisom referenduma so razlogi, da se je njena priljubljenost od februarja do junija zmanjšala. V primerjavi z majem je junija izgubila pet odstotnih točk. Junija je vladne poteze podpiral komaj vsaki četrti izmed 1000 anketirancev, medtem ko jim 60 odstotkov nasprotuje. Obenem je 67 odstotkov ocenilo, da gre hrvaška vlada v napačni smeri, medtem ko 22 odstotkov meni, da je vla-dina smer prava.
Najbolj priljubljen politik na Hrvaškem je predsednik države Ivo Josipovic, ki ga podpira štiri petine državljanov in se je njegova priljubljenost v primerjavi z majem zvišala za tri odstotne točke. V primerjavi z majem je štiri odstotne točke zgubil vodja opozicijske SDP Zoran Milano-vic, ki ga podpira 45 odstotkov anketirancev, sicer pa njegova priljubljenost iz meseca v mesec niha med 45 in 50 odstotki. Milanoviceva SDP je s 34,7 odstotka občutno zvišala razliko pred HDZ, ki je padla na 24,5 odstotka. Če bi junija bile volitve, bi 5-odstotni volilni prag za vstop v sabor dosegle še opozicijska Hrvaška narodna stranka (HNS) s 6,6 odstotka in vladna
Hrvaška kmečka stranka (HSS) s 6,5 odstotka.
Raziskava je tudi pokazala, da bi opozicijski blok levega centra podprlo 44,7 odstotka volivcev, vladno koalicijo pa 30,7 odstotka je še objavila hrvaška Nova TV, na kateri niso povedali, kdaj točno so izvedli raziskavo. (sta)
Dunaj • Novo v avstrijskih lokalih
Od prvega julija omejeno kajenje
foto:dailyyonder.com
Po letu in pol prehodnega obdobja so v Avstriji prvega julija dokončno stopila v veljavo strožja pravila glede kajenja v gostinskih lokalih, ki pa ne prinašajo popolne prepovedi kajenja. Nasprotno, kot poroča avstrijska tiskovna agencija APA, se bo v večini lokalov kadilo tudi v prihodnje.
Približno dve tretjini od skupno 70.000 avstrijskih gostinskih lokalov sta namreč večji od 80 kvadratnih metrov in jih že v osnovi sestavlja več prostorov. Od tega jih je imelo 73 odstotkov, kar je približno 33.000, že sedaj ločene prostore za kadilce. Od 11.500 manjših lokalov, katerih površina ne presega 50 kvadratnih metrov in se lahko sami odločijo, ali se bo v njih kadilo ali ne, se jih je večina -približno tri četrtine - odločila ohraniti svojo kadilsko kliente-lo.
Ostaja okoli 14.000 srednje velikih lokalov, velikih od 50 do 80 kvadratnih metrov, od katerih jih je sprva velika večina napovedovala adaptacije in vzpostavitev posebnih kadilskih prostorov. Po zadnjih podatkih se jih je za to možnost na koncu odločila približno polovica, polovica pa jih je izbrala prepoved kajenja, večina zaradi visoke cene gradbenih posegov. Po ocenah avstrijske gospodarske zbornice se bo tako še naprej kadilo v približno 48.000 lokalih, cigaretnega dima pa ne bo več v 22.000 lokalih. Ravno nasprotno pa velja za delež kadilcev v Avstriji, kjer redno kadi približno tretjina ljudi. V Sloveniji je takih dobra četrtina.
Podoben sistem kot v Avstriji po poročanju velja še na Poljskem in v Bolgariji, medtem ko je na primer v Sloveniji precej strožji, saj je pri nas kajenje v zaprtih prostorih gostinskih lokalih prepovedano. (sta)
Berlin • Po volitvah predsednika:
V nemških
strankah glajenje odnosov in spori
Foto: n24.de
Po sredinih dramatičnih volitvah novega nemškega predsednika v zvezni skupščini v Berlinu, na katerih je bil na koncu vendarle izvoljen Christian Wulff, v koaliciji kanclerke Angele Merkel ubirajo spravljive tone in skušajo zakriti očitna razhajanja. V opoziciji so medtem izbruhnila prerekanja.
Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, črno-rumena koalicija po sredinem dogajanju, ko je bil njen kandidat Wulff izvoljen šele v tretjem krogu glasovanja, išče recept za močnejše vodenje in boljši timski duh. Sestrska stranka kanclerkine Krščanskodemokratske stranke (CDU), Krščanskosocialna unija (CSU), je tako danes od Merklove zahtevala odločnejše usmeritve. Generalni sekretar CDU Hermann Gröhe je na drugi strani izpostavljal pomen boljšega sodelovanja med unijo in njenimi koalicijskimi partnerji liberalci (FDP). Namestnik kanclerke in vodja FDP Guido Westerwelle je dal vedeti, da se s preteklim dogajanjem ne želi obremenjevati. »Menim, da bi se morala politika v celoti, tudi koalicijska, manj ukvarjati sama s sabo in se bolj lotevati problemov, ki jih moramo rešiti za naše državljane,« je dejal. Tudi sama Merklova je takoj po
glasovanju v sredo Wulffu dejala, da ne računa, da bo zaradi volilnega dogajanja delo vlade oteženo. Sedaj je pomembno, da se vlada loti dela, je dejala.
Nemška zvezna skupščina je Wulffa v sredo presenetljivo izvolila šele v tretjem krogu in po rekordnih devetih urah. Vladajoči CDU/CSU in FDP so imeli v 1244-članski zvezni skupščini dejansko skupaj 644 elektorjev, torej 21 glasov več od absolutne večine, ki je bila potrebna za izvolitev v prvem in drugem krogu.
V opoziciji je medtem sredino volilno dogajanje sprožilo medsebojna obtoževanja. Socialdemokrati (SDP) in Zeleni se tako prepirajo z Levo stranko o tem, kdo je kriv, da ni bil izvoljen predsedniških kandidat prvih dveh Joachim Gauck, med Nemci priljubljeni nekdanji vzhodnonemški disident. Slednji je v zadnjem krogu zbral 494 glasov, potem ko jih je v prvem pobral 499, v drugem pa devet manj. SDP in Zeleni so upali, da bodo Gaucka v tretjem krogu podprli elektorji Leve stranke, potem ko se je kandidatka te stranke Luc Jochimsen po prvih dveh krogih umaknila iz predsedniške tekme. A elek-torji Leve stranke so se glasovanja vzdržali. (sta)
Ptuj • Seja sveta Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča
Čeh uspešno skozi prvo sito
V novem mandatu svet zavoda Splošne bolnišnice Ptuj vodi Štefka Presker, drugi člani pa so še Maja Starčevič, Dušan Jošar, mag. Barbara Tiselj, prim. prof. dr. Zmago Turk, mag. Miran Kerin (predstavnik lokalne skupnosti) in Metka Rašl, višja medicinska sestra iz ptujske bolnišnice.
O imenovanju direktorja so na 4. seji sveta, ki je bila 29. junija, glasovali štirje, ker so bili trije odsotni (Ke-rin, Tiselj in Turk). Izglasovali so tajno glasovanje, trije od štirih navzočih članov so bili za to, da Robert Čeh, dosedanji direktor, ptujsko bolnišnico vodi še naslednja štiri leta. Za nov mandat sedaj potrebuje še soglasje vlade. Če ga ne bo dobil, bodo razpis za direktorja morali ponoviti. Na razpis se je v zakonitem roku prijavil le Čeh.
Člani sveta zavoda (Starčevič, Jošar in Presker) so imeli precej vprašanj glede programa, s katerim je Čeh kandidiral za novi mandat, od njega pričakujejo odločno spopadanje s krizo in njenimi posledicami, ki se negativno odražajo tudi na področju zdravstva, proračun za ptujsko bolnišnico se tako kot za druge zdravstvene ustanove na letni ravni krči, pred vrati pa je že aneks številka ena, ki bo prinesel še dodatno zmanjšanje. Čeh je povedal, da se bo letos še nekako izšlo, za leto 2011 pa bo že veliko težje. Zanj je prioriteta, da so vsi bolniki, ki pridejo v ptujsko bolnišnico, kvalitetno oskrbljeni, skladno z medicinsko doktrino. To je njihov prioritetni cilj, varčevalne ukrepe so pripravili in jih predstavili ministrstvu, poznati pa jih želijo tudi člani sveta zavoda, ki tudi niso najbolj zadovoljni, da se je izguba iz štirih mesecev letošnjega leta še povečala za 70 tisoč evrov in naj bi po ocenah znašala v petih mesecih 420 tisoč evrov. Če se bo tako nadaljevalo, bo ob koncu leta znašala milijon, so na hitro izračunali. Bolnišnica mora vzpostaviti takšen informativni sistem, da bo imela v vsakem trenutku podatke o tem, kako posluje. V vsaki ustanovi je mogoče še zmanjšati stroške, jih optimizirati, so prepričani. V svoj kandidacijski program je dosedanji direktor Robert Čeh tudi zapisal, da če se bo sedanje financiranje nadaljevalo, ptujska bolnišnica ne bo preživela. Po oceni članov sveta zavoda gre za razmišljanje, ki v takšen program ne sodi. Potrebno je narediti vse, da se obvladajo stroški in ne glede na krizo zagotovijo normalni pogoji poslovanja. Kot je dejala predsednica sveta Štefka Presker, pričakuje od vodstva, da bo sprejelo ukrepe, da do tega ne pride, da se pacientom tega območja ne bo kaj hudega zgodilo. Potrebno je poiskati vse notranje rezerve. Kot predstavniki vlade oziroma Ministrstva za zdravje pa tudi ne sprejemajo direktorjeve obrazložitve o vlaganjih,
da so jih izvedli brez pomoči države, ker država ni ničesar vlagala. »Krivi« naj bi bili sami, ker niso vlagali amortizacije na ravni države. Tako je odločilo že prejšnje vodstvo, ker ni bilo nobene garancije, da bodo iz tega sklada kaj dobili, prednost pri dodeljevanju teh sredstev so imele v glavnem velike bolnišnice. Če se Ptujčani tako ne bi odločili, še danes ne bi imeli nove fizioterapije, nove dia-lize in še marsičesa drugega, porodnišnico pa so zgradili s sredstvi samoprispevka. Kako dober je bil ta sklad, po svoje govori dejstvo, da ga že prihodnje leto več ne bo.
Direktor in njegovi pomočniki so od članov sveta zavoda »dobili« kar nekaj domačih nalog, ki jih bodo morali opraviti do naslednje seje sveta zavoda, predvsem glede podatkov, ki jih bodo morali pripraviti glede šestmesečnih poslovnih rezultatov, ker jih bodo temeljito pregledali, prav tako pa želijo tudi podrobne podatke o tem, kako naprej. Pričakujejo pa tudi podrobnejše podatke glede podjemnih pogodb, nekaj podatkov pa jim manjka tudi za razpravo o poročilu o izrabi delovnega časa. Glavni očitek programu direktorja za novo mandatno obdobje je bil v tem, da je premalo obvezujoč in ga po štirih letih ne bodo mogli za nič držati. Pogrešali pa so tudi njegov stari program, s katerim je kandidiral za svoj prvi direktorski mandat, čeprav se je v teh štirih letih v ptujski bolnišnici naredilo marsikaj. Ob tem pa člani sveta pričakujejo, da bo Čeh večino svojega delovnega časa porabil za direktorovanje, manj pa za delo zdravnika, ker sicer pri svojem delu ne bo uspešen. Čeh je odgovoril, da se direk-torovanju posveča z vso resnostjo, še naprej pa bo delal tudi v svoji stroki, ker radiologov
v Sloveniji močno primanjkuje. Na Ptuju bi jih potrebovali šest, imajo pa dva. Predsednica sveta zavoda Štefka Presker jim je priporočila, da začnejo čim prej iskati manjkajoči kader, v prvi vrsti radiologa, kar tudi ves čas počnejo.
V jeseni bo vroče, grozi ptujski bolnišnici zaprtje?
V ptujski bolnišnici kronično primanjkuje zdravnikov, zato so vsi, ki delajo v njej, nadpovprečno obremenjeni. Po ugotovitvi Štefke Presker pa naj bi bila v programu Čeha tudi premalo poudarjena stroka, glede na to, da je tudi strokovni vodja bolnišnice. Pričakuje pa tudi večje povezovanje znotraj vodstvene strukture. Priporočil o tem, kako naj se vodi poslovanje in stroka v ptujski bolnišnici, je bilo še veliko, svet zavoda bo tisti, ki jih bo nadziral in bdel nad vodenjem in poslovanjem, je bilo še slišati. Tudi scenarij, kako bo potekalo delo v bolnišnici, če bodo zdravniki pričeli delati skladno z zakonom, bi že moral biti na mizi. Dobili pa so informacijo o tem, kako so potekale aktivnosti za pogodbo z zavarovalnico za leto 2010 in katere programe iz nacionalnih razpisov jim je od desetih uspelo pridobiti. Uspešni so bili s tremi, že danes, 2. julija, pa naj bi pričeli endoskopije kolen.
Četrte seje sveta zavoda Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj sta se 29. junija udeležila tudi Darko Jazbec, dr. med., spec. kirurg, predsednik Fidesa v ptujski bolnišnici, in Anica Gašperič, srednja medicinska sestra, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva SB Ptuj, ki je zastopala tudi sindikata zdravstvene nege v bolnišnici.
Darka Jazbeca so zelo prizadele »vse kritike«, ki so jih izrekli člani sveta zavoda, ker bi od njih tudi pričakovali konstruktivno pomoč, kako preživeti te krizne čase, ki pa jih zagotovo niso zakuhali zdravniki. Moteče je, da se gledajo samo številke, da se za njimi ne vidijo ljudje, pacienti. Zgodba v zdravstvu je vedno zgodba, ki vodi do pacienta. Geografska slika na Ptujskem pa se močno razlikuje od tiste v Ljubljani ali še kje. Tudi prekoračena povprečna ležalna doba v ptujski bolnišnici je posledica tega, da bolniki s tega območja ostanejo še kakšen dan dlje v bolnišnici iz čisto človeških razlogov, čeprav se zavedajo, da na drugi strani s tem kršijo pravila igre. Nasploh pa se, ko gre za kršenje pravil igre, gre vse bolj ali manj na rovaš zdravnikov, tudi pacienti bi morali nase prevzemati odgovornost. Glede umika soglasij za delo, ki presega zakonske okvire, pa je Jazbec dejal, da to ni nobena stavka, niti bela stavka, temveč gre za to, da so tudi oni spregledali in bodo delali samo toliko, kot je po zakonu, ker za manjše plačilo niso pripravljeni več prevzemati odgovornosti. Zavedajo se, da bo zdravstvo od septembra v izrednem stanju. Ker ne bo zdravnikov, se lahko zgodi, da bodo ptujsko bolnišnico zaprli. Doslej je soglasje za delo, ki presega zakonske okvire, umaknilo že 90 odstotkov zdravnikov, ki delajo v ptujski bolnišnici. Po neuradnih podatkih so to storili vsi, razen predstojnikov, ki so ne glede na razmere dolžni organizirati 24-urno dežurstvo. Ptujska bolnišnica je v slovenskem prostoru specifična, dela z najmanj redno zaposlenimi zdravniki, zato je tako zelo odvisna od dela zdravnikov od drugod.
MG
Pa brez zamere
Poklic: Belec.
Zabavna zgodba o resni zadevi
Pred časom sem v ameriški (bostonski) reviji The Atlantic prebral zanimivo zgodbo/izpoved o »poslovni« izkušnji v deželi, kiji mnogi pripisujejo vodilno vlogo v svetovnem gospodarstvu (pa tudi v geopolitičnih zadevah nasploh) tretjega tisočletja. Članek nosi naslov »Rent a White Guy«, kar bi po slovensko pomenilo nekaj takega kot »Izposodi si belca«, »Belec na izposojo« ali pa po vzoru avtomobilske branže kar »Rent-a-belec«. Podnaslov prispevka se glasi »Confessions of a fake businessman from Beijing« oziroma »Izpoved(i) lažnega poslovneža iz Pekinga«. Morda se vam že svita, kam pes taco moli, a vseeno pojdimo po vrsti in povzemimo vsebino članka.
Avtorju članka je »prijatelj od prijatelja« nedavno nazaj ponudil zanimivo poslovno priložnost na Daljnem vzhodu, natančneje (točno, uganili ste), na Kitajskem. Ponudil mu je dobro plačano delovno mesto strokovnjaka za kontrolo kakovosti pri nekem zanj neznanem ameriškem podjetju v mestu Dongjing, za katerega prav tako ni še nikoli slišal. Prav tako ni imel prav nobenih izkušenj, referenc ali kakršnihkoli drugih kvalifikacij za delovno mesto strokovnjaka za kontrolo kakovosti. A nič za to. Pogoji za sprejem na delovno mesto so namreč bili sila preprosti - ni jih bilo. Oziroma, pogoj je bil samo eden in avtor članka ga je brez dvoma izpolnjeval že od rojstva: biti bel(ec). Vse, kar je naš »strokovnjak za kontrolo kakovosti« moral delati, je bilo to, da je naokrog hodil v modni obleki s kravato in se kazal na dragih večerjah s poslovneži. To je bilo to. In za to opravilo je dobil tisoč dolarjev na teden. Kontrola kakovosti? Da, naš »strokovnjak za kontrolo kakovosti« je resda bil »zaposlen« v centru za kontrolo kakovosti, a z njo ni imel nobene veze. Najbolj »kakovostna« naloga, ki jo je moral narediti, je bila, da je na odprtju nekega njemu popolnoma neznanega projekta stal tam ter se delal pomembnega, medtem ko je imel »direktor« podjetja (seveda prav tako kot avtor članka zgolj »najeti belec«) govor o impresivnih dosežkih tega podjetja, nato pa so skupaj s še nekaj belimi »strokovnjaki« prerezali rdeči trak in ob vsesplošnem aplavzu tako odprli nek industrijski objekt. In to je bilo to. Ah ja, »prijatelj od prijatelja« mu je rekel še, da bo naslednjič še bolje, saj bodo imeli povsem nove pisarne; in da naj takrat zraven prinese še računalnik, da bo vse skupaj izpadlo še bolj impresivno. A da naj nič ne skrbi, saj na tem računalniku potem lahko cel dan gleda filme. Pomembno je, da izpade učeno in delovno.
Se vam zdi vse skupaj čudno, morda bolj kot za resnično zgodbo primerno za kak scenarij za film? V bistvu gre za zelo preprosto zadevo, ki jo je najbolje pojasnil avtorjev učitelj kitajskega jezika - (beli) tujci v dragih poslovnih oblekah dajejo podjetjem »obraz«. Dober izgled. Imidž, če hočete. Gre torej striktno za sam izgled in za samoprezentacijo podjetja, za človeško inačico Potemkinove vasi, torej, za fasado; samo poslovanje je v tem primeru v drugem planu in se dogaja po drugih kanalih, ki so »neposvečenim« dobro skriti in kijih ne vidimo na televiziji ter o njih le redko beremo v časopisih. Ti kanali so dostikrat nelegitimni, neetični, tudi nelegalni, se pravi, nezakoniti.
Tukaj, na tem mestu, se tale zgodba iz čisto zabavne, skoraj filmsko-komedijantsko neverjetne prelevi v resno zadevo. Kaže namreč na dejstvo, da se dandanes večina poslov in dogovorov sklepa za trdno zaprtimi vrati in tam, kamor javnost nima vstopa, ne pa predjavnostjo. Kar seveda samo po sebi ni nič takega, če je narava posla »poštena«. A to, kakor vemo, dostikrat ni tako. Javnost potem naknadno (ko je škoda že storjena) sicer izve za kak tak posel (spomnimo se samo zgodbe s slovenskimi avtocestami in kartelnim dogovarjanjem), a velika večina poslov še zmeraj ostaja zakrita, medtem ko mi »neposvečeni« spremljamo belce v dragih oblekah, kako se smehljajo in režejo rdeče trakove.
Gregor Alič
	
Rezervirajte si srede za	Qtandfa + sreda =
G.QLANDIA Dežela nakupov www.qlandia.si	
	Poiščite ugodne izdelke z oznako ¡Q cena.
Ptuj • Petnajst let ženskega pevskega zbora Vrtca
Izjemno kvalitetna rast
Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj je star petnajst let. Jubilej je proslavil s koncertom v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj 18. junija.
Foto: Črtomir Goznik
Ženski pevski zbor Vrtca Ptuja je praznoval 15-letnico.
Svečane trenutke je delil z gosti: ženskim kvartetom Domi-nanta, vokalistko Urško Gajšt, vi-
olinistko Evo Hojski, mlado pevko Vaneso Medved in glasbenim bendom vrhunskih glasbenikov
Bruna Domitra, Igorja Bezgeta in prof. Oliverja Bučka, ki je že tretje leto tudi umetniški vodja
ženskega pevskega zbora Vrtca Ptuj. Pred tem so ga vodili Jože Barin Turica celih deset let in zborovodkinji Jerneja Bombek in Mateja Purg Krajnc. Vsak izmed njih je pustil pečat, zbor je kakovostno napredoval iz leta v leto. V njem poje 18 pevk, od vsega začetka Karmen Jakomini in Danica Trafela.
Z jubilejnim koncertom so se pevke zahvalile vsem, ki so jim na kakršenkoli način pomagali na njihovi pevski poti. Njihova naj-zvestejša članica pa je zagotovo častna članica zbora, ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. Pevkam je ob njihovem jubileju čestital tudi ptujski župan Štefan Čelan, zahvalil se jim je za vabilo in za izjemen nastop ter velik napredek, ki so ga dosegle v zadnjem obdobju pod vodstvom prof. Oliverja Bučka. S slavnostnim koncertom so dokazale, da jim je mesto tudi na tekmovalnem odru, je prepričan ptujski župan.
Program ob jubileju so sestavili prepoznavno, da bo ostal v spominu, z izborom ljudskih in umetniških pesmi slovenskih in tujih avtorjev, je povedal umetniški vodja.
MG
Ptuj • Še o projektu Bidermajer
Delalo in ustvarjalo vseh 32 (lijakov
Šolsko leto 2009/10 so dijaki 2. e Gimnazije Ptuj zaključili z razrednim projektom z naslovom Bidermajer. Predstavili so ga dijakom, staršem, profesorjem in nekaterim gostom.
V tem šolskem letu je na projektu delalo vseh 32 dijakov pod mentorstvom razredničarke prof. Marije Holc. Ideja o njem se jim je porodila že v prvem letniku, v šolskem letu 2008/9. Staknili so glave, skupaj s takratno razredni-čarsko Slavico Bratuša in knjižničarko Jelko Kosi so iskali najprimernejšo temo, takšno, ki bi jo bilo vredno podrobneje raziskati. Kot najbližji se je pokazal bider-majer, ki je iz sprva neznane in tudi zelo oddaljene teme prerasel v dveletni razredni projekt, v katerem so sodelovali kot mentorji vsi profesorji vseh predmetov I. letnika in predmetnega področja knjižnično-informacijsko znanje, je na predstavitvi projekta povedala prof. Marija Holc. Najprej je nastalo 23 zanimivih in vsebinsko bogatih različnih seminarskih nalog, ki so predstavljale povezano gradivo, osnovo, na podlagi katere so štiri dijakinje ustvarile scenarij za predstavo. V projektu si
je vsak dijak našel svoje delovno področje, ki ga je privlačilo in pri katerem se je lahko izkazal.
Projekt Bidermajer je timsko delo vseh dijakov 2. e in njihove razredničarke Marije Holc, nastal
pa je tudi ob podpori zunanjih sodelavcev, vodstva šola, Stanislave Vauda Benčevič, sponzorjev, staršev in sorodnikov dijakov. Predstava Bidermajev je pisan in bogat mozaik, prikaz učinkovite-
vega timskega dela, v bistvu projekt učenja za življenje, so poudarili njegovi ustvarjalci, ki zagotovo še niso rekli zadnje besede, kar zadeva tovrstne projekte.
MG
Turnišče • »Plemenita« pridobitev Biotehniške šole
Konja za darilo
Turniški hlev ptujske biotehniške šole je v juniju postal bogatejši za dva lipicanca iz Kobilarne Lipice, s katero na izobraževalnem področju sodelujejo že več let. Plod sodelovanja je darilo, s katerim bodo popestrili pedagoški proces in v teh krajih promovirali to edinstveno konjsko pasmo.
»Z novima konjema smo obogatili svoj hlev, hkrati pa bomo na območju severovzhodne Slovenije promovirali lipicance, njihove značilnosti, prednosti in nasploh uporabo teh konj v izobraževalne, športno-rekreacij-ske in druge namene. Strokovno sodelovanje s Kobilarno Lipica pa nameravamo še dalje poglabljati,« je pojasnil ravnatelj šole Vladimir Korošec.
Sedaj imajo v hlevu osem živali, od tega jih je pet v lasti šole, trije konji pa so pri njih v oskrbi. Z vsemi delajo dijaki, ki so vklju-
čeni v vse s konjerejo povezane procese, tako učne kot delovne, imajo pa seveda tudi strokovno pomoč v učiteljskem oziroma trenerskem kadru.
»V nadaljevanju bomo razvijali tudi šolo jahanja in tako uveljavljali konjerejo v tem podeželskem prostoru kot eno izmed pomembnih kmetijskih dejavnosti in kot tako, ki se zelo dobro povezuje s turistično ponudbo,« je napovedal Korošec.
Po njegovih besedah imajo namreč konji v turniškem prostoru izjemne možnosti, o čemer priča
tudi zgodovina. Do leta 1965 je bila namreč v tem kraju močno razvita konjereja: »Tukaj je bila ena najbolj znanih kobilarn za vzrejo kasačev na območju Jugoslavije, v neposredni bližini pa tudi hipodrom. Potem je vse skupaj neslavno propadlo in po vojni prišlo v upravljanje kmetijskega kombinata, ki ni imel več takega interesa za konjerejo in živali so bile razprodane.«
Ko je leta 1998 šolsko posestvo prišlo nazaj v roke biotehniške šole (takratna kmetijska šola je namreč že bila v turniškem gra-
du do leta 1979), je imel v hlevu svoje prostore še ptujski konjeniški klub, a je potem prenehal delovati. Tako je šola obnovila hlev, v katerem so pred dvema letoma nastanili živali. »Seveda nimamo ambicij razviti konjerejo na stare temelje, ampak vendarle zgolj za potrebe pouka. Radi bi, da bi nastal konjeniški center lokalnega pomena, kjer bi se povezovala stroka in oblikovale nove ideje za razvoj te dejavnosti v našem prostoru,« je zaključil sogovornik.
Polona Ambrožič
Foto: PA
Maestoso Gaetana in Bonadea, po domače Mačo in Boni, sta takole spogledljivo pogledala v fotografski objektiv.
Na knjižni polici
Tadej Golob Svinjske nogice
Maribor. Litera, 2009 (Knjižna zbirka Piramida)
Tadej Golob se je s svojim prvencem Svinjske nogice znašel v ožjem izboru nominirancev za Delovo nagrado kre-snik 2010. Ostali finalisti so bili: Evald Flisar z romanom Opazovalec, Lojze Kovačič s posthu-mno izdajo Zrele reči, Andrej E. Skubic z romanom Lahko in Jani Virk z Ljubezen v zraku. Od naštetih je Lojze Kovačič prejel kresnika dvakrat, Skubic enkrat, Virk in Flisar pa sta že tudi bila med nominiranci. Morda so bili mnogi presenečeni ali pa tudi šokirani nad romanom, v katerem junaki v vsem svojem realizmu zabelijo svoj govor z nepogrešljivimi kletvicami in frazemi, ampak brez tako nazornega opisa bi sploh ne zaživeli in tudi delo samo bi zbledelo in izgubilo na svoji sočnosti, duhovitosti in ironiji. Nenavadni junak Jani Bevk, risar stripov, po nekaj letih uspe dobiti naročilo za delo, ko se začnejo zapleti in se njegovi cilji ne uresničujejo, temveč vse bolj z vsakim novim dejanjem tone v neuspeh in ruši medsebojne odnose z okolico, še najbolj s svojo ženo Majo in astmatičnim sinom Simonom. Roman je zastavljen tekoče, prvoosebni pripovedovalec je izredno pro-nicljiv opazovalec na robu marginalnega okolja, njegova tragična življenjska zgodba ni izpoved obupanca, ampak ga nekako že od otroških let zaznamuje družinska ujetost in nerazumevanje, njegov svet se prične že tam podirati, zato se kljub njegovim naporom in odločitvam usodno izteče v prazno. Pri tem pa ne izgubi smisla za samoironijo in groteskne komične situacije, ki vas bodo glasno navdušile. Podpisani sem roman prebral z velikim bralskim užitkom še pred razglasitvijo kresnika, ko je nastal tudi ta zapis. Potihoma sem pričakoval pogumno držo in soglasno odločitev žirije, ki sledi odzivom sodobnega romana. Lavreat pravi, da zgodba nima avtobiografskepodstati in seje podelitve udeležil v spremstvu žene, hčerke in sina.
Jani se spominja obiska pri sorodnikih na Dolenjskem, mamine užaljenosti in očeta, ki je stiskal roke na volanu od jeze. Lahko, da je taka usoda že od samega začetka. Pri dvajsetih je odšel od doma, po vsem, kar je mama »naredila« zanj. Ne ve, na katerem planetu so živeli njegovi stari, ampak tam zunaj je džungla. Otroci so ga tepli, ker je imel rdeče lase, tako kot bajsije in tiste z očali. Hotel je v gimnazijo in ne na lesarsko. Hotel je na likovno, a pristal na višješolskem programu na ekonomiji. Simona uspava tako, da ga vozi v avtu. Z Majo iščeta vedno novo stanovanje. Pomaga polagati parket, žena si bo denar sposodila od staršev. Svojega Pofucusa je narisal za hec, za kolege. Ilustriral naj bi Krpana, ki konja iz jarka ni dvignil z rokami. S konji je imel še Da Vinci težave. Maja je spikerirala na Študentu in še postrani v televizijskih reklamah. Simon zaradi astme ni mogel biti v vrtcu. Prej nista imela doma, pa potem tudi ne. Majini starši so živeli v Prvačini, oče že v penziji. V naslednjem stanovanju so jih oblegale žabe. Mogoče mu gospodar od zgoraj govori skozi žabja usta. Maja si želi vsaj enkrat v življenju normalno življenje. Narisal je Krpana, ki je šlatal cesarično in bil bolj podoben Van Damu, namesto da bi bil Rocky Balboa, cesarična pa Sharon Stone. Celo življenje riše svinjarije, star je trideset let, nima službe, ne plačuje si let, ima samo osnovno zdravstveno zavarovanje, stanovanje je najeto. Kako bo skrbel za Simona? Kako je lahko zrasel v takega luzerja? Nikoli ni pil alkohola, ker je imel preobčutljiv želodec, Zoranu pa je hranil puško in vrečko kokaina. Bil je čisto brez navdiha, moči, kot kakšna »dementna opica s čopičem.« Razmišlja, kako se stvari ne bodo končale v rožicah, ampak bodo batine. Borut mu ponudi bajto od starega na Dolenjskem, ki ga odbija, ne bi mogel spati v postelji starih mumij, ki nekje v paralelnem svetu čakajo, da mu skočijo za vrat. Borut je imel avtopralnico, biznis, in se ni spraševal po smislu in takih rečeh. Pri njem pa je šlo vse narobe čisto do konca. In to je edino, kar je znal. Odide v Maribor, Kermit, da bi se naučil za tetovatorja. Tetoviranje je cela znanost, igle, sterilizacija, avtoklav na tri bare. Zoki je pizdil pred strankami, Džoni je bil ko mutec. Tetoviranje je vadil na svinjskih nogicah! Kot da življenje še ni dovolj kruto in izgubljajoče, mu Borut prevzame žensko, starši ga paradoksalno prosijo za denar za babičino hišo, Simon ga ima rad in se boji, da ga bo izgubil. Na robu družbe ni prostora za sentimentalnost, iluzije, za sanje, cilje, izpolnitev hrepenenj, je le kruta materialna resničnost. Beda.
Vladimir Kajzovar
Nogomet
Napad modrih bo vodil Ivan Firer
Strani 12 Športno plezanje
Mina v Angliji do polfinala v balvanih
Strani 12
Strelstvo
Slovenci navdušili s štirimi medaljami
Stran 13
Kolesarstvo
Serdinšek državni prvak v zasledovalni vožnji
Strani 13
Marko Kremžar
V pričakovanju evropskega velikana
Stran 15
Nogomet
Na Hajdini enajsta poletna nogometna šola Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • SP v JAR 2010
Uspela ofenziva Evropejcev
Po dvobojih osmine finala je bila enotna ocena nogometnih strokovnjakov ta, da so Južno-američani največji zmagovalci prvega kroga izločilnih dvobojev, saj so se kar štirje od petih prebili v četrtfinale. Kako je lahko nogomet nepredvidljiv, pa se je pokazalo v četrtfinal-nih srečanjih, kjer je prišlo skoraj do popolnega preobrata. Pobudo so v svoje roke popolnoma prevzeli Evropejci (ekipe Nizozemske, Španije in Nemčije), ki so iz boja za najvišja mesta izločili Brazilce, Paragvajce in Argentince. Med četverico polfinalistov se je
Rezultati: četrtfinale:
Nizozemska - Brazilija 2:1 (0:1); strelci: Melo 53./a.g., Sneijder 68.; Robinho 10.; R.K.: Melo 73./Brazilija
Urugvaj - Gana 4:2 (po enajstmetrovkah, 0:1, 1:1, 1:1); strelca: Forlan 55.; Mun-tari 45.; R.K.: Suarez 121./ Urugvaj
Argentina - Nemčija 0:4 (0:1); strelci: Müller 3., Klose 68., 89., Friedrich 74.
Paragvaj - Španija 0:1 (0:0); strelec: Villa 83.
uspelo prebiti le Urugvajcem, ki so v dramatičnem obračunu izločili edinega preostalega afriškega predstavnika - Gano.
Brazilci so v prvem polčasu popolnoma nadzirali potek dvoboja, ob tem pa z zadetkom Robinha vodili 1:0. Kljub temu so nerazumljivo kazali pretirane znake nervoze (skoraj za vsak prekršek so ugovarjali sodnikom ...), kar je v doseglo vrhunec po izenačujočem golu, ki so si ga zadali kar sami (Melo). Od takrat dalje je igrala le še ekipa Nizozemske, v kateri sta blestela zvezna igralca Wesley Sneijder (Inter) in Ar-jen Robben (Bayern). Kaj je ta poraz povzročil v deželi sambe, ni treba posebej poudarjati . Za glavna krivca sta bila označena selektor Dunga in igralec Juventusa Melo, kar niti ni presenetljivo, saj so Dungo številni navijači Brazilije že pred SP razglasili za uničevalca brazilskega nogometa. Naj je kazalo še tako dobro (obrambna vrsta je bila do tekme z Nizozemci praktično neprehodna, zvezni igralci in napadalci pa so solidno opravljali svoje delo), je ta poraz sprožil plaz, ki je že odnesel selektorja Dungo.
Celotna Afrika je vse upe
usmerila v reprezentanco Gane, ki pa se po dramatični tekmi ni uspela uvrstiti v polfinale (Gana bi lahko bila prva afriška ekipa, ki bi ji to uspelo). Zanje je še posebej boleč način izpada (obstajajo podobnosti s slovenskim - zadnja minuta ...), saj so imeli v zadnji minuti podaljška na voljo enajstmetrovko! A je ta na žalost celotne Afrike ostala neizkoriščena (Gyan je zadel le prečko) ... V izvajanju enajstmetrovk so bili pozneje, razumljivo, bolj zbrani Urugvajci.
Drugi južnoameriški nogometni velikan, Argentina, je proti Nemčiji doživel poraz, ki jih bo spremljal še precej časa. Mlajši izbranci Joachima Lowa so jih s pregovorno nemško disciplino, ki so ji dodali precej elementov tehnično všečnega nogometa, po drugem zadetku povsem »povozili«. Messi in druščina niso našli prave poti do nemškega gola, kar je ob kopici odličnih napadalcev domala neverjetno. Zakaj priložnosti ni dobil npr. Diego Militi, ki je letos blestel v dresu Interja, je eno od pogostejših vprašanj za selektorja Marado-no.
Tudi tretji evropski predstav-
Atletika • Mitinga v Velenju in Corku
Kolariceva lovila formo v Velenju in na Irskem
Trije člani Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj so se prejšnji četrtek udeležili najpomembnejšega atletskega dogodka letošnjega leta pri nas, petnajstega mednarodnega atletskega mitinga ob dnevu rudarjev v Velenju. Na največjem slovenskem mitingu so nastopil številni mednarodni zvezdniki kraljice športa, med njimi tudi olimpijski in svetovni prvaki. Miting pod okriljem Evropske atletske zveze je obenem štel za slovensko mednarodno ligo za veliko nagrado Vzajemne. Ena od osrednji disciplin mitinga z zvezdniško zasedbo je bil ženski skok v daljino, v katerem je pomembno vlogo odigrala tudi slovenska rekorderka v skoku v daljino Nina Kolarič. Nastop v Velenju se ji ni izšel v skladu z željami, saj je na koncu zasedla peto me-
sto s preskočenimi 631 centimetri. Zmagala je Rusinja Olga Balajeva (661 centimetrov), Kolaričeva pa se lahko pohvali, da je »preskočila« rusko šampionko Tatjano Lebedjevo (619 centimetrov), ki se sicer v atletske arene vrača po operaciji ahilove tetive.
Že dva dni kasneje, v soboto, pa je Kolaričeva skakala na mitingu v Irskem Corku, kjer je z rezultatom 640 centimetrov zasedla drugo mesto. Zmagala je Kanadčanka Alice Falaiye, ki je bila za štiri centimetre daljša
Mitja Horvat do 14. mesta
Iz Velenja še velja omeniti nastop Mitje Horvata v teku na 100 metrov, ki je v močni mednarodni konkurenci, zmagal je olimpijski prvak v štafetnem teku 4 x 100 metrov Ja-majčan Michael Frater (10,19 sekunde), zasedel skupno štirinajsto mesto s časom 10,96 sekunde. Veteran Dejan Dokl je kroglo sunil 14,51 metra, kar je pomenilo osmo mesto.
Nemški navijači so lahko upravičeno optimistični ...
Foto: Matija Brodnjak
nik, Španija, je do konca tekme s Paragvajem ohranila mirne živce in s petim zadetkom Davida Ville zakorakala v polfinale. Prava drama pa se je odvijala okoli 60. minute. Najprej so imeli Paragvajci priložnost, da povedejo iz enajstmetrovke, a je Casillas ubranil strel Cardo-za. Že v naslednjem napadu so do podobne priložnosti prišli Španci, a je po poti Cardoza stopil še Alonso. Odločitev je nato padla manj kot deset minut pred koncem tekme, ko se je žoga po strelu Ville od obeh vratnic odbila v gol .
Polfinalna para:
Torek, 6. julij: Urugvaj - Nizozemska (20.30, Cape Town) Sreda, 7. julij: Nemčija -Španija (20.30, Durban)
Napovedi pred polfinalom so sila nehvaležne, saj smo doživeli že nič koliko presenečenj, kjer so bile stvari postavljene na glavo. Vsekakor bo prava poslastica ponovitev finala zadnjega evropskega prvenstva med Španijo in Nemčijo. Slednji tokrat računajo
na boljši izkupiček, Španci pa si želijo prvič poseči prav na vrh svetovnega prvenstva. Španija je namreč ena izmed redkih velikanov (poleg npr. Nizozemske), ki se še ni okronala z naslovom svetovnega prvaka.
V drugi tekmi Nizozemci računajo na boljšo taktično disciplino v igri, saj vidijo slabost Urugvaja prav v tem elementu. S tem pa se zagotovo ne bodo lahko sprijaznili Diego Forlan in druščina .
JM
od najboljše slovenske skakalke. Tekmovanje na Irskem je sicer zaznamoval nekoliko premočan veter v hrbet. »Ponovno mi ni uspelo, da bi pospeševala v odriv. Zaradi sunkov vetra sem se celo malo zaustavljala. Pričakovala sem sicer, da bom ob vetru v hrbet skočila več, vendar pa tega nisem znala izkoristiti. Na treningih bom morala pridobiti občutek za zalet, potem bom lahko skočila več,« je po nastopu v Corku povedala Kolaričeva.
Uroš Esih
Kolaričeva je minuli teden nastopila na močnih mednarodnih mitingih v Velenju in irskem Corku: forma še ni stoodstotna.
Foto: UE
Nogomet • 2. slovenska liga
Napad modrih bo vodil Ivan Firer
V ponedeljek popoldne je v prostorih nogometnega kluba Labod Drava potekala tiskovna konferenca, na kateri je klub predstavil nekatere smernice za prihodnost. Največji del pogovora je razumljivo potekal o samem članskem moštvu in morebitnih okrepitvah. Že v naši petkovi številki smo zapisali, da so se v klub vrnili predvsem igralci, ki so v preteklosti v dresu Laboda Drave že igrali, včeraj pa se je ekipi pridružil še Ivan Firer, do sedaj prav gotovo največja okrepitev Ptuj-čanov. Odlični napadalec je v prejšnji sezoni igral za Dravi-njo in bil z enajstimi doseženimi zadetki tretji strelec druge lige, ljubitelji nogometa z našega območja pa se prav gotovo spomnijo, da je Firer pred časom nastopal tudi za Aluminij iz Kidričevega. Poleg Firerja bo v naslednji sezoni na Ptuju še naprej igral Robert Kurež, v klub se je vrnil tudi vratar Samo Simonič, tako da ekipa Laboda Drave vse bolj dobiva končne obrise. Kadrovanje pa s tem prav gotovo še ni končano, saj lahko v prihodnjih dneh pričakujemo še kakšno novo ime (v igri sta dve precej zveneči okrepitvi), poleg tega pa bi se naj Ptujčanom kmalu pridružil še kakšen igralec iz tujine, ki bo novega strokovnjaka na klopi modrih Bojana Špehonjo skušal prepričati, da je prava okrepitev za drugoli-gaša iz najstarejšega slovenskega mesta.
Sicer pa bodo treningi na Mestnem stadionu potekali dvakrat dnevno, zvrstile pa se bodo tudi številne prijateljske tekme. Ptujčani so v sredo nameravali odigrati prvo pripravljalno tekmo s hrvaškim prvo-ligašem Rijeko, vendar je preizkušnja odpovedana predvsem zaradi prevelikega tveganja glede poškodb, saj so »kurenti« šele včeraj začeli priprave na novo sezono. Zato pa bodo vsi simpatizerji donedavnega prvoligaša prišli na svoj račun
Foto: Črtomir Goznik
Posvet pred uvodnim petkovim sestankom pred Mestnim stadionom na Ptuju: trener vratarjev Mitja Trop, športni direktor Jure Arsič in trener Bojan Špehonja
prihajajoči vikend, ko bo v nogometni turnir, na katerem vila tudi ekipa Laboda Drave. Stojncih potekal tradicionalni se bo v novi preobleki predsta-	tp
Foto: Črtomir Goznik
V petek so priprave pričeli tudi nogometaši Aluminija iz Kidričevega. V bistvu je bil uvodni trening namenjen testiranju, prava vadba se je pričela včeraj pozno popoldne. Zaenkrat je dokončno znano le to, da za Aluminij ne bosta več nastopila vratar Kristjan Lipovac, ki se je vrnil v ljubljansko Olimpijo, Tomaž Toplak pa je okrepil ptujsko Labod Dravo.
Karting
Dve zmagi	Aleša Jurjeca
Avto moto društvo Ptuj je	in dokaj vroče vreme je na pa so bili toliko bolj zadovoljni
bilo v nedeljo organizator pete	kartodrom v Hajdoše privabilo tisti, ki so prišli, saj so bile dir-
dirke za državno prvenstvo -	nekaj manj gledalcev (in tudi ke zanimive.
Formula 2010. Lepo sončno	voznikov) kot ponavadi, zato Od domačinov iz AMD Ptuj
se je najbolje odrezal Aleš Jur-jec, ki je slavil v obeh vožnjah, v predfinalni vožnji pa je Matjaž Dominko osvojil še tretje mesto. Četrto in peto mesto Darjane Klobase sta samo še dopolnila uspeh, saj je AMD Ptuj v skupnem seštevku osvojil prvo mesto.
Danilo Klajnšek
Na kartodromu v Hajdošah so lahko gledalci videli izenačene dirke.
Foto: Andrej Petrovič
REZULTATI - KATEGORIJA ROK: 1. Marko Prah (AMK Rokart); KF-2: 1. Aleš Jurjec (AMD Ptuj), 4. Jaka Šeruga (AMD Ptuj); KF-3: 1. Erik Sajo-vic (AMD Šlander); KZ-2: 1. Jan Jemc (AK NSR), 3. Matjaž Dominko, 5. Darjan Klobasa, 11. Albin Pernat, 12. Branko Pšajd, 13. Marko Žerak, 14. Jože Šeruga (vsi AMD Ptuj).
FINALNA VOŽNJA - KATEGORIJA - ROK: 1. Marko Prah (AMK Rokart); KF - 2: 1. Aleš Jurjec (AMD Ptuj); KF - 3: 1. Erik Sajovic (AMD Šlander); KZ - 2: 1. Jan Jemc (AK NSR), 4. Darjan Klobasa, 10. Matjaž Do-minko, 11. Branko Pšajd, 13. Albin Pernat, 16. Marko Žerak (vsi AMD Ptuj).
EKIPNI VRSTNI RED: 1. AMD Ptuj 37, 2. AMD Šlander 35, 3, AMD Moste 24 točk.
Športno plezanje
Mina v Angliji do polfinala
Slovenski športni plezalci so v zadnjem mesecu nastopali na treh tekmah svetovnega pokala v balvanskem plezanju: v Moskvi, Eindhovnu in Shef-fieldu. Na vseh treh tekmah je nastopila tudi Ptujčanka Mina Markovič.
V glavnem mestu Rusije so si v kvalifikacijah nastop v polfinalu priplezali Natalija Gros, Mina Markovič, Klemen Bečan in Jernej Kruder. Do finalnega nastopa žal ni uspelo priti nikomur. Kljub temu sta tako Jernej kot Klemen s svojim nastopom zadovoljna, saj sta dosegla 10. in 12. mesto. S precej manj zadovoljstva pa sta se domov vrnili Mina in Natalija, ki sta zasedli 12. in 14. mesto.
Na Nizozemskem sta se po kvalifikacijah v polfinale uvrstila Klemen Bečan in Natalija Gros, Jernej Kruder in Mina Markovič pa sta oba zaključila kvalifikacije na nehvaležnem 21. mestu; v polfinalni nastop se namreč uvrsti le 20 tekmovalcev. Klemenu preboj v finale ni uspel in je zasedel 17. mesto, Natalija pa se je v finalu do zadnjega balvana borila za zmago. Žal ga ni uspela premagati, zasedla pa je še vedno odlično 5. mesto.
Zadnji konec tedna so se plezalci merili na šesti tekmi letošnjega svetovnega pokala v angleškem Sheffieldu, kjer so se Klemen Bečan, Natalija Gros in Mina Markovič prebili čez sito kvalifikacij in se uvrstili v polfinale. Bečan se je med dvajseterico polfinalistov prebil z 12. mestom kvalifikacij. Pri ženskah je bila najuspešnejša Ptujčanka Markovičeva, ki je v kvalifikacijah zasedla sedmo mesto, vstopnico med 20 polfi-nalistk pa je s 16. mestom kvalifikacij dobila tudi Grosova.
Slednja je tam storila še korak dalje in se z najboljšo leto-
šnjo predstavo v finale uvrstila kot vodeča. Tega mesta ji v finalu šestih najboljših plezalk ni uspelo ubraniti, zdrsnila je na nehvaležno 4. mesto. Mina je v polfinalu osvojila 13. mesto.
Najboljši slovenski boldera-ši imajo le še eno možnost za popravni izpit, oziroma osvojiti tako želene stopničke v bal-vanskem pokalu, na zaključku balvanske sezone, ki bo v Mun-chnu 30. in 31. julija.
Pred svetovnim pokalom v težavnostnem plezanju
Čez dober teden, 12. julija, pa se bo odprla sezona težavnostnega plezanja, s prvo tekmo za svetovni pokal v Chamonixu v Franciji. V tej disciplini lahko Slovenci največ pričakujemo od Maje Vidmar, Mine Markovič in Natalije Gros. Te tri reprezentančne kolegice so bile najboljše na prvih dveh tekmah državnega prvenstva, v Kranju (23. 5.) in Šmartnem pri Litiji (12. 6.). Na prvi je zmagala Grosova, pred Vidmarjevo in Markovičevo, na drugi pa Vidmarjeva pred Mar-kovičevo.
Mina je že pred časom napovedala, da so tekme v balvan-skem plezanju zanjo le priprava za nastope v težavnosti, kjer ima bistveno višje cilje. V tem tekmovanju je lani v skupnem seštevku svetovnega pokala osvojila odlično 5. mesto (Vid-marjeva je bila 3., Grosova pa 8.), podoben uvrstitve pa tri najboljše Slovenke držijo tudi na svetovni lestvici mednarodne zveze za športno plezanje: 3. Maja Vidmar, 7. Mina Mar-kovič in 8. Natalija Gros. Prvo mesto trdno drži Avstrijka Johanna Ernst, druga je Korejka Ja-In Kim.
JM
Mina Markovič
Strelstvo • Na Pragerskem evropsko prvenstvo v kombiniranem streljanju
V Gaju pri Pragerskem do dveh medalj tudi Bojan Kandare
Na olimpijskem strelišču v Gaju pri Pragerskem je potekalo evropsko prvenstvo v kombiniranem streljanju. Nastopilo je 162 tekmovalcev iz dvanajstih držav, ki so se merili v streljanju na gibljive tarče, pritrjene tarče in glinaste golobe.
Najuspešnejši so bili češki tekmovalci, ki so osvojili dve zlati in bronasti medalji. Da pa Slovenija ni ostala brez odli-čja, je poskrbel Bojan Kandare, ki je osvojil dve srebrni medalji.
Danilo Klajnšek
Kolesarstvo
Mitja Serdinšek državni prvak v zasledovanju na 2000 metrov
DP za dečke A, B in C na velodromu
V soboto je na velodromu v Stražišču pri Kranju potekalo državno prvenstvo v različnih kategorijah (v zasledovalni vožnji na 2000 m, na 500 m in za dečke C 1200 m, vožnja na razdaljo in vožnja na čas) za dečke A, B in C. Ponovno so blesteli mladi kolesarji ekipe Perutnine Ptuj in dokazali, da je pred njimi ob trdem delu lepa prihodnost. Mitja Serdinšek, ki je nase opozorili že na državnem prvenstvu v cestnem kolesarstvu, je pri dečkih A v kategoriji 2000 metrov v zasledovalni vožnji s tremi sekunda-
mi naskoka pred ostalimi postal državni prvak. Sama dirka je bila zelo razburljiva, svoje je dodalo še izredno vroče in soparno vreme, toda mladi kolesar Perutnine Ptuj je še enkrat več dokazal, da se v njem skriva velik potencial. Odlične rezultate z uvrstitvami tik pod vrh so dosegli tudi preostali mladi člani kolesarskega kluba Perutnine Ptuj.
Rezultati:
2000 m dečki A:
1.	Mitja Serdinšek (Perutnina Ptuj)
2.	Kristjan Kumar (Hit Casinos)
3.	Jon Božič (Adria Mobil)
tp
Miitja Serdinšek na najvišji stopnički DP
Planinski kotiček
Foto: Andrej Petrovič
Izlet na Triglav
Planinsko društvo Ptuj organizira 24. in 25. julija 2010 tradicionalni izlet na Triglav (2864 m). Izhodišče: Aljažev dom v Vratih (1000 m) Sestop: Rudno polje (1347 m) Prenočitev: Triglavski dom na Kredarici (2515 m) Tura: Prvi dan: Aljažev dom v Vratih-Prag-Dom Valentina Stani-ča-Rž-Triglavski dom na Kredarici; drugi dan: Triglavski dom na Kre-darici-Triglav-Dom Planika pod Triglavom-Vodnikov dom na Velem polju-Studorski preval-Rudno polje.
Odhod iz Ptuja: v soboto ob 4. uri zjutraj izpred železniške postaje na Ptuju; prihod: v nedeljo v večernih urah.
Cena izleta: 52 EUR (v ceno je vštet avtobusni prevoz, čaj, prenočišče, vodenje in organizacija izleta). Rok prijave: torek, 20. julija 2010, v pisarni PD PTUJ do zasedenosti avtobusa. Ob prijavi je treba obvezno navesti telefonsko številko (za obveščanje, če izlet odpade) ter število predhodnih vzponov na Triglav (da imamo možnost predhodne priprave diplom za prvopristopnike). Obvezno plačana članarina PZS za leto 2010.
Oprema: potrebna je oprema za visokogorje (dobri planinski čevlji, samovarovalni komplet, oblačila, čelada, obvezna zaščita proti soncu in dežju, sončna očala, pohodne palice, hrana, voda ...). Hrana ali kak priboljšek iz nahrbtnika. Lahko pa se okrepčamo v kočah, kjer nam postrežejo z okusno hrano. Izlet vodi in organizira: Jože Dajnko s sovodniki.
Informacije: na sedežu Planinskega društva ali pri vodji izleta tel. 040 754 499.
Strelstvo • 20. mednarodno prvenstvo veteranov Plzen 2010
Slovenci navdušili s štirimi uvrstitvami na stopničke
Od 18. do 20. junija je v češkem Plznu potekalo 20. mednarodno prvenstvo veteranov Plzen 2010, na katerem je med 11 državami udeleženkami sodelovala tudi številčna slovenska delegacija, kjer so prevladovali večinoma ptujski strelci veterani. Neuradnega evropskega prvenstva veteranov, ki velja za najbolj priljubljeno in množično veteransko strelsko tekmovanje v Evropi, so se tako udeležili Stanislav Golc, Milan Stražišar, Slavko Ivanovic, brata Boštjan in Simon Simonič, Vesna Mele, Andrej Brunšek, Franci Ivanc ter Jože Jeram. Omenjeni strelci so nastopali v disciplinah zračne pištole, MK-športne pištole, standardne zračne puške in MK-pu-ške, ki so bile razdeljene v tri starostne kategorije strelcev: od 45 do 55, od 55 do 65 in nad 65 let ter zastopane s številčno udeležbo vsaj 40 ali več nastopajočimi po kategoriji. Največje uspehe so slovenski strelci dosegli z zračno pištolo, kjer je v najmlajši kategoriji veteranov zmagal Slovenec Andrej Brunšek z rezultatom 384 krogov, zelo dobro pa so se odrezali tudi ostali slovenski strelci, saj je bronasto medaljo s 380 krogi osvojil Simon Si-monič, peto mesto je zasedel Boštjan Simonič s 376 krogi, na devetem mestu pa je pristal Franci Ivanc s 369 krogi. V kategoriji veteranov od 55 do 65 let je slavil Madžar Peter Kulcsar, slovenski strelci Stanislav Golc, Milan Stražišar in Vesna Mele pa so z rezultati 350, 344 in 344 krogov osvojili 23., 32. in 33. mesto. V najstarejši kategoriji veteranov je starosta in glavni motivator
Foto: Simeon Gonc
Slovenska strelska odprava veteranov v Plzen je štela 9 članov, med njimi pa najdemo kar 5 ptujskih strelcev, z leve strani stojijo Slavko Ivanovic, Jože Jeram, Boštjan Simonič, Simon Simonič, Milan Stražišar, Vesna Mele, Franci Ivanc, Andrej Brunšek in Stanislav Golc.
slovenske odprave Slavko Iva-novic dosegel 348 krogov in osvojil 16. mesto.
Ptujski strelci Slavko Ivano-vic, Milan Stražišar in Stanislav Golc so nastopali tudi v dveh disciplinah MK-športne pištole, v precizni stopnji 30 strelov je najboljši rezultat uspel Milanu Stražišarju, ki je z 273 krogi osvojil 15. mesto, Slavko Ivanovic je bil z 272 krogi 12. in 24. Stanislav Golc, 263 krogov. V polnem programu precizne in hitrostrelne stopnje (2 x 30 strelov) MK športne pištole je Milan Stra-žišar s 523 krogi osvojil 16. mesto in za mesto prehitel Stanislava Golca, ki je s 521 krogi osvojil 17. mesto, Slavko
Ivanovic je s 506 krogi dosegel 13. mesto. S standardno puško sta uspešno nastopala tudi Jože Jeram, ki je s 366 krogi osvojil 7. mesto, in Vesna Mele, ki je s 358 krogi tekmovanje končala na 17. mestu. Meletova je zraven standardne puške nastopala še z MK-puško 60 strelov leže, kjer je s 576 krogi osvojila 20. mesto, v trojnem položaju 3 x 20 strelov pa je s 546 krogi osvojila 9. mesto. Med 10 razpisanimi strelskimi disciplinami so se slovenski strelci premierno preizkusili še v tekmovanju seštevka najboljših treh serij z zračno pištolo in tudi tukaj poželi velike uspehe: slovenski strelec Andrej Brunšek
Foto: Simeon Gönc
Za veliko veselja v slovenskem taboru je z dvojno zmago v disciplini zračne pištole poskrbel Andrej Brunšek, družbo na stopničkah pa mu je delal še drugi Slovenec Simon Simonič, ki je z zračno pištolo osvojil 3. mesto, v tekmovanju najboljših serij pa postal vice prvak.
je v tej disciplini z 292 krogi dosegel še drugo zmago na prvenstvu, s serijami 98, 98 in 96 krogov pa je bil premočan tudi za drugouvrščenega Slovenca Boštjana Simoniča z 290 krogi in serijami 97, 97 in 96 krogov, 7. Franci Ivanc 283, 9. Simon Simonič 281 in 28. Vesna Mele 261 krogov. Jože Jeram je v enaki disciplini vendar s standardno zračno puško z 286 krogi osvojil 6. mesto in po serijah dosegel 98, 95 in 93 krogov.
K tako velikemu in finančno zahtevnemu projektu udeležbe ptujskih strelcev na 20. mednarodnem prvenstvu veteranov Plzen 2010 so precej pripomogli tudi številni dona-torji in sponzorji, brez katerih izvedba tega največjega projekta ptujskih strelcev veteranov ne bi bila možna. Veliko zahvalo ptujski strelci veterani tako še posebej izrekajo podjetjem Sintal, d. o. o., Halo, d. o. o., Lancom, d. o. o., Askot, d. o. o., Martin Merlak, s. p., Gemini Bilje, d. o. o., Metalna SRM, d. o. o., Ing. klan, d. o. o., MMR Commerce, d. o. o., in številnim ostalim podpornikom! Posebno zahvalo pa izrekajo tudi Strelski zvezi Slovenije, ki je z reprezentančnimi trenirkami poskrbela za najboljšo prepoznavnost in promocijo slovenskega veteranskega športa med vsemi udeleženci. Ptujski strelci veterani, ki iz leta v leto postajajo vedno aktivnejši, so v Plznu že navezali stike s kolegi iz ostalih držav in se tako že pripravljajo na nove mednarodne tekmovalne podvige v naslednjih letih.
Simeon Gonc
Motokros
Najvišje Kristijan Tadič
V Lembergu je potekala dirka za pokalno prvenstvo Slovenije. V razredu PP MX 125 je slavil Peter Irt. Lanskoletni pokalni prvak Borut Bele (TRK Tajfun šport) iz Žetal je bil v obeh vožnjah peti ter je
na koncu osvojil skupno peto mesto. Peter Tadič je skupno zasedel sedmo mesto: Peter je v prvi vožnji ostal brez točk (težave z dirkalnikom), v drugi pa je zmagal.
V razredu PP MX Open je nastopil Kristjan Tadič, ki je bil v prvi vožnji drugi, v drugi pa tretji; skupno je zasedel 3. mesto.
Danilo Klajnšek
Konjeništvo
Fezzano 3. v Trstu
Na kasaških dirkah v Trstu je 8-letni Fezzano (lastnik Zvonko Osterc, KK Slov. gorice Lenart; voznik Jože Sagaj ml., KK Ljutomer) na 1609 metrov dolgi stezi osvojil 3. mesto in dosegel kilometrski čas 1:19,1.
NŠ
vaRGAS
C

telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Hajdina • Enajsta poletna nogometna šola
Škoda, da je tako hitro minilo
Na športnem igrišču na Hajdini je od 28. junija do 2. julija potekala že enajsta poletna nogometna šola, ki se je je udeležilo okrog 90 otrok s Hajdine in okolice.
Osnove nogometne igre in s tem osnove za koristno ter aktivno preživljanje prostega časa so spoznavali otroci od četrtega do štirinajstega leta starosti, med njimi je bilo tudi nekaj deklic, ki so prav tako kot dečki z velikim zanimanjem in motivacijo prihajali v letošnjo poletno nogometno šolo. Kot je povedal Sandi Mertelj, predsednik Športne zveze občine Hajdina, ki je ob občini Hajdina in tudi Nogometni šoli Golgeter zagotovila potrebna sredstva za letošnjo poletno šolo, so zadovoljni, da jim je šolo tudi letos uspelo izpeljati takoj po zaključku
Foto: Črtomir Goznik
Na Hajdini je od 28. junija do 2. julija potekala že enajsta poletna nogometna šola.
Foto: Črtomir Goznik
Dnevi v poletni nogometni šoli so hitro minili.
šolskega leta. Prepričani so, da bodo mladim pridobljene osnove nogometne igre s pridom koristile tudi pri nadaljnjem koriščenju prostega časa med šolskimi počitnicami. Poletna nogometna šola je na nek način tudi baza za pridobivanje bodočih nogometašev za posamezne selekcije v domačih in drugih nogometnih klubih.
Vaditelji v letošnji poletni nogometni šoli v Hajdini so bili trenerji Nogometne šole Golgeter ter sedanji in bivši nogometaši: Matej Hvalec, Bo-
Bo programe EPK 2012 obogatilo 2500 mladih šahistov iz vsega sveta?
V okviru enomesečne svetovne turneje je predsednik mednarodne šahovske federacije FIDE Kirsam Iljumžinov na povabilo župana Franca Kan-glerja obiskal Mestno občino Maribor. Srečal se je s številnimi političnimi in športnimi (šahovskimi) funkcionarji, med njimi s predsednikom Šahovske zveze Slovenije in častnim predsednikom Šahovskega društva Tehcenter Ptuj Milanom Kneževičem, predsednikom Evropske šahovske zveze Borisom Kutinom in drugimi. V družbi organizatorjev 13. absolutnega mladinskega državnega prvenstva do 20 let, ki je prav v tem času potekalo na Pohorju, si je z zanima-
njem ogledal to tekmovanje. Posebej še objekte, potrebne za izvedbo mladinskega svetovnega šahovskega prvenstva leta 2012, za katerega kandidira tudi Slovenija, mariborski organizatorji pa ga želijo vključiti v program EPK 2012.
Kirsam Iljumžimov bo na svoji turneji obiskal več kot 30 držav. Posebno pozornost bo namenil državam, ki so kandidirale za mladinsko svetovno prvenstvo leta 2012. Kako veliko je zanimanje za ta šahovski dogodek, pove podatek, da so za organizacijo ob Sloveniji kandidaturo vložile še Hrvaška, Črna Gora, Grčija, Italija in Turčija. Odločitev o organizatorju bo sprejeta na kongresu
FIDE oktobra letos v ruskem Hanti Mansisku. Ob dejstvu, da je mestna občina Ptuj eno od partnerskih mest EPK 2012, bi lahko tudi v projektu mladinskega svetovnega šahovskega prvenstva našla svojo priložnost. Predsednik avtonomne ruske pokrajine Kalmikije je bil nad videnim v Mariboru nadušen. Morda je svoje dodal ukrajinski velemojster Adrijan Mihalčišin, član Šahovskega društva Tehcenter Ptuj, ki je bil
Predsednik FIDE Kirsam Iljumžimov si je v družbi predsednika ŠZS Milana Kneževiča ogledal 13. absolutno državno prvenstvo na Pohorju.
Šah
Športno društvo Apače je v okviru praznika občine Kidričevo organiziralo šahovski turnir, ki je sedaj že tradicionalen. Prvo mesto je osvojil Ciril
štjan Kurež, Aleksander Verlak, Bojan Pišek, Luka Gajšek, Alen Hliš, Abraham Tilen in Sandi Mertelj.
Ob zaključku enajste poletne nogometne šole v Hajdini so udeleženci prejeli majice, pripravili pa so jim tudi priložnostni animacijski program z žonglerjem ter manjšo zakusko s hrano in osvežilnimi pijačami. Mnoge je nogometna igra tako navdušila, da bodo prišli tudi prihodnje leto, če ne prej, so povedali. Škoda, da je tako hitro minilo.
MG
tokrat v vlogi vodiča in po potrebi tudi prevajalca.
Gotovo je bil obisk predsednika mednarodne šahovske federacije za udeležence 13. mladinskega DP posebno doživetje, ki so ga med drugim občutile tri članice ptujskega društva, in sicer Lara Carli, Alja in Nives Jan-žekovič ter David Zagoršek iz ŠK Gorišnica. Morda bo prav kdo izmed teh 45 mladih šahistov udeleženec SP leta 2012 in tudi zaradi njih se je za organizacijo vredno potruditi. V sposobnosti predsednika Šahovske zveze Slovenije nikakor ne dvomimo, saj jih je dokazal že z dvema šahovskima olimpijadama - 1990 kot predsednik ŠZJ v Novem Sadu in leta 2002 na Bledu.
Silva Razlag
Kužner s 5,5 točke, drugi je bil Leon Selišek (4,5), tretji pa Igor Ilijaž (4).
Danilo Klajnšek
Foto: Danilo Klajnšek
Zmagovalna trojka s kidričevskim svetnikom Danilom Lenderom
Nogomet • Žreb parov v 3. SNL - vzhod in Štajerski ligi
Medobčinska nogometna zveza Ptuj bo naslednji leti vodila tekmovanje v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod in Štajerski ligi. Žrebanje parov za tekmovalno sezono 2010/2011 bo v četrtek, 8. 6., v prostorih MNZ Ptuj na Čučkovi ulici 2. Najprej bodo ob 18. uri žrebali pare za 3. SNL - vzhod, nato pa ob 20. uri še za Štajersko ligo. Z območja MNZ Ptuj bosta v 3. SNL - vzhod igrali ekipi Stojncev in AHA EMMI Bistrice, v Štajerski ligi pa Carrera Optyl Ormož, Podvinci, Gerečja vas, Boč in Zavrč.
Danilo Klajnšek
Nogomet • NK Stojnci
V Stojncih vse nared za tradicionalni turnir
vrste skušali zvabiti kakšnega perspektivnega nogometaša iz okoliških klubov, s katerim bodo imeli dolgoročne načrte.
Prizadevni člani nogometnega kluba pa se v teh dneh s še zadnjimi podrobnostmi trudijo tudi okrog organizacije tradicionalnega turnirja, ki bo potekal prihajajoči konec tedna, torej 10. in 11. julija. Na njem bodo nastopile štiri ekipe, ki spadajo pod okrilje MNZ Ptuj: Stojnci, Ormož, Aluminij in Labod Drava.
tp
Razpored turnirja v Stojncih:
Sobota, 10. 7.:
16.30: Aluminij - Ormož 18.30: Stojnci - Labod Drava Nedelja, 11. 7.:
16.30: tekma za 3. mesto 18.30: tekma za 1. mesto
Nogometaši tretjeligaša iz Stojncev so na zasluženem dopustu, kar pa ne velja za klubsko upravo. Predvsem športni direktor Andrej Vindiš ima v teh dneh polne roke dela, saj želi pripraviti vse potrebno za nemoten pričetek priprav, ki naj bi se pod Borlom pričele okrog 19. julija. Glede kadrovanja je v taboru »rumeno-čr-nih« zaenkrat relativno mirno. Kljub vsemu pa se šušlja, da naj bi nekaj nogometašev, ki so v pretekli sezoni nosili glavno breme, zapustilo vrste Stojn-cev (v tem kontekstu se omenja predvsem nov drugoligaš Labod Drava). Seveda pa se bo prav gotovo zgodil kakšen prihod. Kot nam je uspelo izvedeti naj bi na preizkušnjo prišla dva, morda celo trije hrvaški nogometaši in kaj lahko se zgodi, da bo kateri od njih oblekel rumeno majico NK Stojnci. Seveda pa bodo v svoje
Planinski kotiček
Obnova poti na Donačko goro
Sredi letošnjega junija je potekala na Donačkl gori sklepna faza ene izmed največjih akcij markacistov v zgodovini delovanja Planinske zveze Slovenije. Namen akcije, ki se je pričela že lansko poletje, je bila obnova Frölichove poti od Rudijevega doma na vrh Donačke gore. Pot je najstarejša označena planinska pot v Sloveniji, saj jo je dal že davnega leta 1852 nadelati in označiti dr. Ernst Frölich, zdravnik iz Rogaške Slatine. Sprva je pot služila za potrebe zdraviliškega turizma, danes pa jo obiskujejo množice planincev in pohodnikov.
Akcijo je organiziralo Planinsko društvo Ptuj v sodelovanju z Odborom za planinske poti pri meddruštvenem odboru planinskih društev Podravja, PD Sloga Rogatec, Zavodom za gozdove Slovenije, Krajevna enota Ptuj, ter občinama Majšperk in Rogatec. Kot glavni sponzor pa je akcijo obnove poti podprla obiskovalcem Donačke gore dobro znana okrepčevalnica Dolina Winetou iz Zgornje Sveče pri Stopercah. Na akciji, ki je potekala v šestih različnih terminih od konca avgusta do začetka oktobra, je sodelovalo kar 165 markacistov, inštruktorji za poti Komisije za planinske poti PZS in gozdarji GG Maribor.
Planinstvo in z njim povezano pohodništvo postaja v zadnjih letih vse pogostejša oblika prostočasne rekreacije med Slovenci. Zato se je obisk Donačke gore močno povečal, kar se odraža na planinskih poteh. Iz nekdanjih ozkih stezic so z erozijo nastale široke steze kar uničuje vegetacijo. Ker gre v primeru Frölichove poti za zavarovano območje pragozda, je bila akcija markacistov še toliko bolj potrebna. Svoje pozitivno naravovarstveno mnenje pa je podal tudi Zavod za varstvo narave, ki skrbi, da bodo vsaj delčki Slovenije ostali zanamcem v dokaj prvobitnem stanju.
Na celotni poti je bilo treba vgraditi kar 1260 metrov erozijskih zaščit in lesenih stopnic. Zato je delo zahtevalo ogromno energije in dobre volje markacistov. Ob tem je treba poudariti, da so markacisti na akciji opravili 1530 prostovoljnih delovnih ur. Akcija obnove Frölichove poti na Donačko goro je pokazal, da je mogoče s skupnimi močmi narediti veliko koristnega tako za planinstvo kot razvoj turizma. Oceno opravljenega dela pa v prvi vrsti prepuščamo vsem obiskovalcem Donačke gore.
Uroš Vidovič, vodja akcije
Šport in Terme Ptuj	.
V pričakovanju evropskega velikana
Foto: Matija Brodnjak
Marko Kremžar in Djoko Hadžievski; slednji je kot trener Bakuja že dvakrat gostoval v Sloveniji.
Marko Kremžar je v ptujskih Termah zadolžen za dobro počutje športnih gostov. Je tudi eden od glavnih »krivcev«, da v grand hotelu Primus domuje slovenska nogometna reprezentanca, plavalni as Peter Mankoč, da se letos vrača ruska, poljska in slovenska plavalna reprezentanca, da se je lani na Ptuju in v Kidričevem pripravljal na vrnitev v elitno angleško ligo, kar mu je nazadnje tudi uspelo, West Bromwich Albion slovenskega kapetana Roberta Korena in da bo letos recept poskušal ponoviti FC Reding.
»Ugotovili smo, da nam šport lahko pripelje ogromno turistov. To so zelo hvaležne skupine, ker prihajajo za daljše časovno obdobje. Redkokdaj se športniki odločijo za dvo-ali tridnevni obisk. Zadeve smo pričeli graditi postopoma, najprej smo preverili, kaj imamo od infrastrukture. Pričeli smo s plavalnimi kampi. Malo težje je bilo postaviti nogometnega, ampak smo hitro uvideli, da lahko v Kidričevem delamo na top nivoju. To sta dve temeljni področji, na katerih gradimo prepoznavnost. Vseskozi se trudimo, da bi bile ekipe, ki prihajajo k nam, čim bolj kvalitetne. Organiziramo aranžmaje moštvom, ki si lahko privoščijo višji cenovni razred priprav. Manjši in nižje rangirani klubi se ponavadi ne pripravljajo v takšnih hotelih in centrih,« je v uvodu povedal 32-letni Krem-žar.
Kako se športniki prepletajo z ostalimi gosti?
Pri nas so zelo pomemben segment seminarski gosti, pri nočitvenih kapacitetah so zelo pomembni še športniki. Ti se prepletajo, pa tudi dopolnjujejo. Poletni čas je čas za priprave, ko se seminarji zaradi dopustov malo umirijo. Okolje je za priprave športnikov idealno. Imajo dovolj miru in so dovolj blizu mesta, če si želijo kaj ogledati, kaj kupiti ali iti zgolj na kavo. Vse je pri roki in to je zraven pogojev za trening in bivanja tudi zelo pomembno.
Koliko nočitev predstavljajo športni gosti?
Le skupine, ki pridejo organizirano, na primer plavalci, tenisači, predstavljajo okrog osem tisoč nočitev na leto. Večina jih prebiva v hotelu, ker smo večino zgodbe na njem tudi gradili. Veliko imamo rekreativnih športnikov, ki ne pridejo sem na priprave, ampak se odločijo za golf paket, plavanje in ostale aktivnosti v sklopu Term, igrajo tenis, kolesarijo in podobno. To je drugi segment športnega turizma. Velik del nočitev športnikov pa predstavljajo tudi športne prireditve. Vsako leto organiziramo triatlon, plavalni miting, turnir v golfu, tudi tekaški maraton starta v Termah. Letos bomo na primer zgradili še igrišče za odbojko na mivki, ki bo gostilo eno kvalifikacijsko skupino turnirja Beachmaster. Prav tako se bo zgradilo košarkaško igrišče. Potem lahko organiziramo tudi košarkarski kamp za otroke ali turnir v ulični odbojki. Imamo še kar nekaj možnosti za razvoj.
Športniki ustvarijo osem tisoč nočitev letno
Se število športnih obiskov vzpenja?
Seveda. Lani je bila zelo uspešna sezona na tem področju. Glede na razpoložljive hotelske in športne kapacitete smo v nekaterih športih skoraj dosegli vrh. V bazenu je letos težko dobiti termin za priprave. Nekaj ekip sem moral prositi, če se lahko dogovorimo za drug termin. Zraven tega mora biti del bazena vedno na razpolago kopalcem, vsaj proga ali dve. Domači klub se maksimalno prilagaja, je pa včasih res že natrpano. V plavalnem delu smo res že povsem blizu vrhunca zapolnjenosti, je pa možno, da v istem terminu gostimo še kakšno nogometno ekipo, golfiste in tako naprej.
Kateri športi so prevladujoči glede na število nočitev?
Na prvem mestu je zagotovo plavanje. Sledi nogomet, ki je, odkar gostimo slovensko nogometno reprezentanco, v velikem porastu. Oba športa prispevata približno po tri tisoč nočitev, ostali skupaj dva tisoč. Dve nogometni ekipi sta za poletje že rezervirali priprave, upam, da bosta prišli še dve. Pogoje imamo le za poletni čas, pozimi je premrzlo. In to le junija in julija, avgusta je težko dobiti ekipo, ker se že začnejo ligaška tekmovanja. Ob koncu avgusta pa pride reprezentanca in takrat ne smemo imeti drugega.
Ima reprezentanca ek-skluzivo?
Da, to je tudi na papirju.
Kateri klubi in reprezentance bodo letos gostovali v Termah?
Če začneva s plavanjem, je zaenkrat potrjen prihod ruske reprezentance, ki je evropska velesila tako po številu in v zadnjem času spet po medaljah. Rusi bodo tu dva tedna, pridejo še reprezentance Poljske, Kazahstana, Belorusije in Slovenije, ki s kadetsko, mladinsko in člansko ekipo tu trenira dvakrat letno. Ravnokar gostimo plavalni klub iz Moskve, pa skupino A.D.N. s Petrom Mankočem in Srbom Milora-dom Čavicem. Pa še več ekip pride. Kar se nogometa tiče, je potrjen prihod slovenske
reprezentance pred svetovnim prvenstvom, septembra pa se vračajo v novem kvalifikacijskem ciklusu za evropsko prvenstvo. Potrjen imamo tudi prihod angleškega moštva FC Reding iz druge lige in ruskega prvoligaša FC Sibir. Sibir je zelo močna ekipa, od nas gredo igrat kvalifikacije za evropsko ligo. Potekajo pogovori za prihod še ene ekipe, ki je lahko marketinško zelo zanimiva, bolj kot sam prihodek. Našemu centru bi dodala veliko veljavo.
Barcelona ali Inter?
(smeh) Dva velika evropska kluba se dogovarjata za prihod v Slovenijo, mi se borimo za enega. To je velik izziv za nas. Nista kaj dosti nižje rangirana od teh dveh.
V povezavi s Kidričevim
Je slovenska reprezentanca poskrbela, da ste lani dobili WBA in še kakšno drugo ekipo?
Absolutno, dajo nam veliko veljavo. Ko nekomu poveš, da si je reprezentanca izbrala center pri nas, to nekaj pomeni.
Verjetno tudi zato, ker so se fantje udeležili svetovne-
ga prvenstva?
To je le še korak višje. Za nas je potrditev, da so zadovoljni in da znamo delati s športniki, tudi ko se vračajo v naslednjih kvalifikacijah.
Kaj mislite, s čim ste jih prepričali?
Večji delež lahko damo športnemu parku, pogoji treninga so zanje na prvem mestu. Seveda je takoj naslednja stvar hrana, nastanitev in vse skupaj. V kombinaciji s športnim parkom Kidričevo nam gre zelo dobro. Igrišča so perfektna, so izjemno zadovoljni.
Dolgo nismo vedeli, kaj se bo zgodilo z reprezentanco v naslednjem kvalifikacijskem ciklusu.
Zveza je sodelovanje potrdila. Kolikor mi je znano, se bodo tekme igrale deljeno v Mariboru in v Ljubljani in tudi v tem primeru so nam potrdili, da se bodo na tekme vozili z avtobusom. Dokler bo stroka sama odločala o mestu, kjer se bodo pripravljali, sem prepričan, da nam bodo selektor Matjaž Kek in ostalo strokovno vodstvo, ki je zdaj v reprezentanci, naklonjeni.
Koliko priprav potrebujete za njihov prihod?
Zahtev je kar nekaj, ni pa nič
kaj »norega«. Zdaj, ko je zadeva utečena, ve se, kdo je v kateri sobi, kdo si kaj želi in podobno, poteka vse gladko. Nikakor ne komplicirajo, mi pa tudi ne.
Vsak nogometaš ima svojo posteljo
Če prav razumem, ima vsak svojo posteljo?
Skoraj tako. Igralci so na primer vedno v istih sobah, vodstvo tudi v traktu nad njimi. Športnike ločimo od ostalih gostov hotela, ker imajo drugačen dnevni ritem.
So sobe športnikov kaj posebnega?
Ne, so povsem identične sobam za turiste. Sobe se delijo po kategorijah. Strokovno vodstvo potrebuje večje sobe, ne zaradi luksuza, ampak ker je to njihov delovni prostor. Matjaž Kek, na primer, potrebuje DVD-predvajalnik, ne za gledanje filmov, ampak za analize tekem. Maser ima tudi dve sobi, prav tako vodja reprezentance, ki ima v eni pisarno.
Ko so bili nogometaši prvič pri nas na obisku, je bilo ogromno dela, zdaj vemo seznam njihovih zahtev na pamet. Za nekatera moštva moramo na primer urejati zadeve tudi okoli vstopnih vizumov v državo. Vsaka ekipa ima svoje zahteve. Dela se kar nabere, ga ne zmanjka. Tudi ko ekip ni pri nas, jih spremljamo, jim čestitamo ob uspehih, včasih pokličemo kar tako in vprašamo, kako jim gre. Vseskozi smo v kontaktu, jih imamo na očesu.
Kje vidite možnost razvoja dela s športniki?
Nadgradnja je v izboljšanju infrastrukture. Z malenkostmi bomo dopolnili termalni park, se pa zavedamo manjših pomanjkljivosti, ki bi vrhunskim ekipam veliko pomenile. Na primer nizozemska plavalna reprezentanca ne pride k nam zgolj zaradi tega, ker nimamo tekmovalnih startnih kamnov. Letos poleti bomo, v času prijateljske tekme, gostili košarkaški reprezentanci Slovenije in Makedonije. V dvoranskih športih smo še šibki. Če bi zgradili športno dvorano, bi se nam odprlo veliko možnosti. Se pa na Ptuju menda obetata kar dve dvorani. Ko bosta zgrajeni, bomo zagotovo razširili našo ponudbo na športni kamp za
odbojkarje, rokometaše, košarkarje in razne ostale dvoranske športe.
Slovenija ima ugodno podnebje, športniki ga hvalijo, na katero sicer ne moremo vplivati, a nam na srečo gre na roko. Infrastruktura se izboljšuje, ljudje so prijazni, čeprav včasih ne ravno najbolj podjetno, kar se turizma tiče. No, vsaj na Ptuju ne. Kako vi nastopate v slovenski konkurenci oziroma v širšem regionalnem prostoru?
Slovenija se mora promovirati v »enem kosu«. Mi nimamo strašnih kapacitet, da bi se morali boriti z bližnjimi centri. Za nogometaše je na primer zelo pomembno, da imajo nasprotnika za trening tekme, brez tega ni nič. Če Maribor in Ro-gla ne bi delala na pripravah, če v Avstriji ne bi imeli enega najmočnejših športnih kampov v Evropi, tudi za nas ne bi bilo kruha. Nogometni kamp Styria združuje terme v Avstriji. Tja hodi madridski Real, Arsenal, nekateri nemški prvoligaši itd. Smo v pogovorih, rad bi, da postanemo del tega.
»Štajersko« povezovanje
Ste se vi tam učili?
Ne, smo pa v kontaktu. Namreč, več nas bo vključenih v tak sistem, boljše bo za vse. Oni združujejo terme, hotele in igrišča. Real Madrid se je odločil za njih, mogoče se bo kdo za nas. Potrebno je poznati sistem vsakega športa in se mu prilagoditi. Na pripravah nogometašev se na primer na dva ali tri dni igrajo tekme. Klubi vedno iščejo dobre in pestre nasprotnike. Enkrat na pripravah bodo igrali s slovenskim prvoligašem, vse tri tekme pa zagotovo ne. Zato je pomembno, da obstaja širše okolje, ki mora videti svojo priložnost v tem.
Svetovno prvenstvo v Afriki spremljate s poslovnega vidika?
Tako sem rekel doma, drugače pa iz užitka. (smeh) Zdi se mi normalno, da gledam tekme naših, saj fante dobro poznam. Bolj gledam kot navijač, malo tudi s stališča športnega marketinga. Bolj sem sicer prisluhnil, ko razlagajo, kje se je kdo pripravljal.
UR
Brdo pri Kranju • Zaključek projekta Naj prostovoljec, Naj prostovoljski projekt
Ko pomagam, se dobro počutim
Junija je na Brdu pri Kranju potekal svečan zaključek projekta Naj prostovoljec in Naj prostovoljski projekt 2010. Prekaljene prostovoljce, ki jih predlagajo različne organizacije, sprejme predsednik države Danilo Türk s soprogo Barbaro Miklič Türk. Prostovoljci se v svoji dejavnosti največ posvečajo starejšim občanom.
Na Ormoškem je prostovolj-stvo bogato razvito, zato se vsako leto pri predsedniku zbere tudi precejšnje število prostovoljcev, ki jih predlagajo ormoške organizacije. Najmlajši prostovoljci na letošnjem sprejemu so bili iz OŠ Ivanjkovci, ki delujejo že dve leti, odkar so se prijavili na projekt Tudi ti si delček istega sveta, ki je združen v projektu Sadeži družbe. Vodi jih mentorica Terezija Lukman, ki je najprej na šolo povabila predstavnike Slovenske filantropije, da so projekt podrobno predstavili in motivirali učence. Na začetku se jih je za prostovoljstvo odločilo kar 29, sčasoma pa se je njihovo število nekoliko zmanjšalo. Na začetku delovanja so se povezali z domačim društvom upokojencev in z njimi začeli med-generacijsko druženje. Ker so se oboji ob takšnem druženju dobro počutili, se je ideja razvijala naprej. Tereziji Lukman se
zdi najpomembnejše, da otroci razvijajo vrednote, medsebojne tople človeške odnose in da se naučijo prisluhniti drugačnosti. „Najprijetnejše jim je, ko gredo v dom starejših v Ormož, jim pripravijo program, z njimi zaplešejo, zapojejo ali se kaj igrajo. Pravijo, da se do starejših obnašajo drugače kot med vrstniki. Biti morajo bolj potrpežljivi in strpni. Na srečanju pri predsedniku Turku smo vsi dobili občutek, da predsednik o prostovoljstvu razmišlja enako kot mi, in dobili smo veliko spodbudo in podporo za nadaljnje delo."
Še zgovornejši pa so bili mladi, ki so nanizali svoje izkušnje. V okviru projekta medgene-racijskega druženja jim je bil zlasti všeč občutek, da delajo nekaj dobrega, bili so velikokrat pohvaljeni, pri druženju so se zabavali in od starejših tudi kaj naučili. Med drugim tudi to, kako dobro se počuti-
Foto: zasebni arhiv
Osnovnošolci iz ivanjkovcev so bili najmlajši udeleženci slovesnega sprejema pri predsedniku države Danilu Turku.
Foto: zasebni arhiv
OZRK Ormož se je letos na natečaj prijavila v obeh kategorijah -za naj prostovoljca in naj projekt.
jo, če komu pomagajo. Na svoje srečanje s predsednikom so seveda zelo ponosni in bilo je nepozabno.
Na njih je nemalo ponosna tudi ravnateljica Nada Pignar, ki pravi, da tičijo zametki pro-stovoljstva na šoli v pisanju novoletnih voščilnic starejšim in osamljenim občanom. To so pričeli že pred leti in to počnejo še danes, vendar sedaj priložijo tudi izvod šolskega časopisa, da starejši občani vidijo, kaj počne mladina. Pomagajo pa si učenci tudi med seboj. V 5. razredu so razvili prakso, da učenci učijo sošolce. S to prostovoljno pomočjo med sošolci se je pri nekaterih učencih po-
Videm • Srečanje dekanijske Karitas Ptuj, Zavrč
Ob koncu pastoralnega leta
V sredo, 23. junija, je bilo v Vidmu srečanje sodelavcev Karitas ptujske in završke dekani-je. Prijetno popoldan so pričeli v cerkvi sv. Vida. Ob vstopu so jih prav prijetno pospremili zvoki novih orgel, iz katerih je izvabljal zvoke izkušen organist p. Alojz Klemenčič.
Vse sodelavce Karitas, ki so celo leto marljivo delali in se razdajali pomoči potrebnim, pa naj je to materialna ali duhovna pomoč, ki so je ljudje v današnjem času še prav posebej potrebni, je prisrčno pozdravil gostitelj p. Tarzicij Kolenko. Nato je predal besedo naddekanu Marjanu
Feslu, ki je v nedeljo slovesno praznoval srebrno mašo v krogu domače župnije, župljanov, duhovnikov in prijateljev.
Zaključno srečanje sodelavcev Karitas je potekalo na predvečer sv. Janeza Krstnika in po župnijskem žegnanju sv. Vida, ki so ga slovesno zaključili v nedeljo. So-
Prijetno druženje je povezoval p. Tarzicij Kolenko
maševal je domačin, misijonar iz Turčije p. Martin Kmetec, ki je pred kratkim postal tudi doktor znanosti, na kar so domačini in sorodniki še prav posebej ponosni.
Prijetno vsakoletno druženje na Vidmu pripravijo člani videm-ske Karitas s predsednico Nado Galun. Pater Tarzicij je lepo povezal program s petjem, zaigrali pa so tudi ljudski glasbeniki Stari gojzarji pod vodstvom p. Alojza Klemenčiča. Srečanje je potekalo na samostanskem dvorišču, možje so pekli na žaru, članice pa so spekle okusnega peciva in domačega kruha, kot se za podeželje spodobi. Sledil je sprehod v park sprostitve sv. Frančiška, kjer so postregli s kavico in kjer so med drevesi zadonele prelepe pesmi ter prijeten klepet.
Dan so zaključili s češnjami, saj pregovor pravi: Sv. Vid je češenj sit.
Zdenka Golub
pravil učni uspeh, povsem pa so odpravili pozabljanje domačih nalog.
Na sprejem so učence peljali domači gasilci, saj je večina učencev tudi gasilcev. Sprejema so se udeležili: Teja Kosi, Tina Puklavec, Karmen Bogša, Karmen Toplak, Eva Filipič, Anja Črešnjevec, Sara Šac, Sara Mihorič, Timotej Novak in Jan Vočanec.
Ustvarili domsko knjižnico in bralni
krožek
V Centru za starejše občane v Ormožu so za naj projekt prijavili svojo bralno dejavnost in prostovoljke, ki jo vodijo. Že od samega začetka delovanja doma je pri ideji, kako organizirati branje v hiši, sodelovala Željka Nardin Milovanovič iz Knjižnice Franca Ksavra Me-ška Ormož. Koordinirala je izposojo, sodelovala z notranjimi prostovoljci, zaposlenimi in postala prostovoljka. Skupaj s prostovoljko Nado Novak sta ustanovili in vodita domsko bralno skupino Junaki. Njihova aktivnost obsega branje zgodb in pesmi. Ob prebiranju si vedno vzamejo tudi čas za prisrčen razgovor o vsebini.
Nepogrešljiva prostovoljka je tudi upokojena knjižničarka Nežka Vaupotič, ki se je pridružila dejavnosti. Poskrbi predvsem za strokovne nasvete, je prijetna družba domskim knjižničarkam in stanovalcem ter dobrodošla pomoč pri organizacijskih zadevah, saj je uvedla inventarno knjigo in knjigo bralcev.
Najmlajša med bralnimi prostovoljkami je Anita Ferjuc, ki pomaga pri vodenju knjižnice, pisanju v knjigo, pri urejenosti knjižnice in pogosto poskrbi za svež veter v dejavnosti in druženju.
Za delovanje knjižnice in popularizacijo branja pa si prizadevajo tudi sami stanovalci
doma. Kot so zapisali v prijavi: „Znotraj hiše smo z branjem pridobili veliko prostovoljcev stanovalcev. Omeniti moram prav vse, saj so vsi enako pomembni. Prva prostovoljka stanovalka, ki je vodila domsko knjižnico, je bila Marija Rep. Njen moto je bil, da je tudi knjiga lahko najboljša prijateljica. Njeno delo je vestno prevzel Janez Hribar, ki se je bil pripravljen skupaj z avtorjem knjige popeljati v drugačen svet, ki ga predstavlja zgodba. Za njim je knjižnico prevzela Ivanka Jesih, ki ji je s pomočjo Cirile Krajnc in Metke Siben uspelo knjižnico spremeniti v nekaj veliko več kot le prostor za izposojo knjig. V knjižnici so se stanovalci začeli družiti ob klepetu, pitju kavice, izmenjavi mnenj o prebranih knjigah. Začeli so nositi knjige v sobe tudi tistim stanovalcem, ki ne morejo priti v knjižnico, voditi statistiko prebranih, podarjenih knjig, inventarno knjigo, knjigo bralcev, omislile pa si tudi knjigo pohval in želja. Kasneje se je pridružila Slavica Živortnik."
Knjižničarke prostovoljke pa k branju ne spodbujajo le stanovalcev, ampak tudi zaposlene, saj jim svetujejo, katero knjigo naj izberejo, in jih tudi opomnijo, ko je čas, da pridejo knjigo zamenjat.
Rdeči križ s prostovoljcem in projektom
V ormoškem Rdečem križu so na projekt prijavili tudi prostovoljca, ki po njihovem mnenju odstopa od povprečja. Gregor Rubin je prevzel prostovoljno vodenje postaje prve pomoči Središče ob Dravi, ki je oblika dela v okviru RK. S tem je prevzel vso odgovornost za izvajanje meritev krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi občanom, ki prihajajo na postajo. Njegovo delo zajema tudi svetovanje ljudem v stiski, zbiranje informacij o darovalcih in pomoči potrebnim. Zraven tega se aktivno vključuje v nudenje pomoči na področju socialne dejavnosti. Lani je samoiniciativno izpeljal projekt izboljšanja bivalnih razmer občanoma, ki sta se le s težavo preživljala v svoji hiški. Organiziral je akcijo, v kateri so sodelovali občina Središče ob Dravi, Prostovoljno gasilsko društvo Središče ob Dravi, patronažna služba Zdravstvenega doma Ormož in drugi prostovoljci RKS OZ Ormož, krajani, ter na tak način zagotovil boljše bivalne pogoje občanoma. Vse leto je skrbel tudi za razdeljevanje pomoči socialno najšibkejšim ter koordiniral delo na tem področju.
Tudi njihov projekt je zajemal skrb za starejše. Zanj so se odločili zaradi izpostavljenosti ostarelih v smislu zdravja in socialno-ekonomskega položaja, pa tudi vključenosti v družbo. Tako zaposleni kot številni prostovoljci skrbijo za druženje, pomoč na domu in obiskovanje starih, bolnih in invalidnih oseb, za medgeneracijska srečanja in druženja, za druženja z varovanci centra starejših občanov ter za srečanja in druženja v okviru krajevnih skupnosti. S projektom so želeli omogočiti starejšim, da se aktivno vključujejo v izvajanje aktivnosti ter si na tak način izboljšujejo kvaliteto življenja. V program so želeli pritegniti čimveč prostovoljcev, ki bi se starejšim posvečali tudi izven izvajanja projekta, saj to starejšim pomeni ohranjanje socialnih stikov in druženje starejših oseb. Obenem je projekt starejšim olajšal življenje ter nudil pomoč pri hišnih opravilih, spremstvo k zdravniku ali v trgovino, dostavo hrane ali gospodinjsko pomoč. Z medgeneracijskim druženjem je projekt omogočal uporabnikov tudi vzdrževanje umske in fizične kondicije.
Viki Ivanuša
Foto: zasebni arhiv
Slovesnost na Brdu bo ostala v spominu tudi prostovoljkam, ki v Centru za starejše občane spodbujajo branje.
Foto: ZG
Okoli sveta (46) • Piše: Filip Kovačič
V Egipt z nahrbtnikom
Naslednji dnevi so potekali v običajnem popotniškem ritmu, ogledal sem si Dolino kraljev, tempelj v Luksorju, prehodil in prekolesaril turistično mestece in bil na vsakem koraku potencialno opeharjen od uličnih prodajalcev ali skoraj nasilno ogovorjen v nakup njihovega izdelka.
Čeprav sem prepotoval že veliko držav, tudi arabskih, nikjer nisem dobil podobnega vtisa kot v Egiptu. Na vsak način želijo domačini zaslužiti na tujcu, na katerikoli način jim pride na misel, brez moralnih zadržkov. Od natakarjev v restavraciji, ki so nam zaračunali dodatke k hrani, ki jih sploh ni bilo, in na koncu za desert prišteli k vsoti še datum, do lepo oblečenega domačina v obleki in kravati, ki mi je želel zaračunati parkirnino za kolo, ki sem ga prislonil ob ulično svetilko, do štirih mulcev, ki so želeli zamenjati evrske kovance v višini 10 € za egipčanske funte, ki so jih so dobili za napitnino, seveda ob zame ugodnejšem tečaju, češ da jih v banki ne morejo. Njihov pravi namen se je pokazal takoj, ko sem jim dal bankovec za 50 egipčanskih funtov in iskal še preostalih dvajset. V naslednjem trenutku mi je mladenič dejal, da mu moram dati še preostalih 65 funtov. V roki je mahal s pet funti in me spodbujal, naj mu takoj dam še preostali denar. Ko sem jim omenil, da sem prepričan, da sem jim dal bankovec za 50 in ne za 5 egipčanskih funtov, ki sta si resnično podobna, so še agresivnejše zahtevali, naj jim dam denar. Šele ko sem povzdignil glas in zagrozil s policijo,
Foto: Filip Kovačič
VAsuanu
so se očitno ustrašili. Najmlajši med njimi je iz svojih hlač potegnil „moj" bankovec, ki so ga prej tako spretno skrili, in mi ga podal nazaj.
Opehariti so me želeli tudi prodajalci replik ur znanih proizvajalce in nekaj taksi voznikov ... Ampak to še ni bilo nič, prava pustolovščina me je šele čakala, ampak takrat še tega seveda nisem vedel ...
Po naporni vožnji z avtobusom, mimogrede, bil sem edini tujec, sem iz Asuana prispel v Hurgado. Imel sem samo še dva dni do odhoda v Evropo. Zaželel sem si vonj morja, Hurgada kot znano letovišče ob Rdečem morju in mesto, veliko skoraj kot Ljubljana, pa je to ponujala. Avtobusna postaja, na katero sem prispel ponoči, je bila neosvetljena in precej neugledna. Vzel sem taksi in se odpeljal proti središču mesta. Poceni sobo sem dobil v starejšem hotelčku, tik ob glavni cesti. Egipt je poceni, vendar je vseeno treba biti previden, ker so cene nastavljene za tujce drugače kot za Arabce. Pri
vsakem nakupu, tudi hotelske namestitve, se je treba pogajati. Če ne gre drugače, moraš biti odločen in glasen, vseeno pa zmeren, saj si vendar le tujec v deželi z večtisočletno tradicijo. In obvezno moraš znati reči ne vsiljivemu prodajanju oziroma ga ignorirati, vendar ko se enkrat začneš pogajati, moraš zadevo vzeti resno, ker imaš v nasprotnem lahko težave ...
Taksist višine skoraj dveh metrov me je pred nekaj dnevi odpeljal proti avtobusni postaji. Vnaprej sva se zmenila za ceno, kar je eno od pravil. Ko je zavil proti bližnji železniški postaji, sem ga vprašal, kam me pelje. Seveda se je naredil neumnega, ni pa računal, da sem jaz ta del mesta poznal in zatorej natančno vedel, da me pelje narobe. Ko je še naprej trdil, da proti avtobusni postaji, sem mu rekel, naj ustavi, da izstopim in si poiščem drug taksi. Čudno me je pogledal, kot da ne ve, zakaj se sploh jezim. Ko sem izstopil, je vozil za menoj in me nagovarjal, da me bo vseeno peljal na pravo postajo za isto ceno.
Ko sva končno prispela na želeno avtobusno postajo, ki je bila nekaj kilometrov iz mesta, je orjak želel seveda več denarja, kot je bilo zmenjeno, češ da je porabil več goriva. Postajal je čedalje glasnejši. Moje pripombe, da je on želel mene prevarati, ne jaz njega, je seveda preslišal. Čeprav vsota ni bila velika, mu tudi zaradi principa nisem želel plačati niti centa več ...
Iz hotela v Hurgadi sem se peš odpravil proti avtobusni postaji že dopoldne. Vedel sem, da so avtobusi v tem delu sveta precej nezanesljivi, zato sem želel imeti nekaj rezervnega časa. Čakala me je še okrog 300 kilometrov dolga pot, prečkanje puščave iz Hurgade nazaj proti Luksorju, za kar naj bi avtobus potreboval okrog pet ur. Ko sem po dobri uri počasi z nahrbtnikom prispel na postajo, je bila skoraj prazna. Le dva, trije stari avtobusi, nekaj Arabcev, ki so lenobno sedeli v senci dreves in se pomenkovali. Sonce je, kljub aprilu, že močno pripekalo. Ko sem se oziral naokrog, ni bilo nikjer drugačne pisave, kot le arabska. Z njo pa si, razen številk, nisem znal pomagati. Ko končno naletim na nekoga, ki zna angleško, mi razloži, da bo prvi avtobus, ki bo odpeljal proti Luksorju, prišel na postajo šele popoldne. Izkušnje so mi govorile, da vprašam več ljudi za pomembno informacijo. Na postaji mi je prodajalec kart prijazno dejal, da naslednji avtobus odrine šele ob sedmi uri zvečer. Da se malce pomirim, sem šel na kokakolo v bližnji bife, in ko sem se vrnil, mi je drugi dejal, da je naslednji avtobus gotovo ob pol šestih. Ni mi preostalo drugega, kot da se, tokrat s taksijem, odpravim nazaj v mesto in tam počakam na popoldne.
Nadaljevanje prihodnjič
Bančni kotič€k
Trajni nalogi in direktne bremenitve
V vsakodnevnem tempu življenja se je skoraj vsakemu zgodilo, da je pozabil ali pa le kje založil kakšno položnico, ki vsak mesec polnijo naše poštne nabiralnike. Opomini in pozivi k plačilu znajo biti precej nevšečni, prav tako si večina izdajateljev računov zaračunava zamudne obresti. Ravno v ta namen so banke razvile zelo priljubljena plačilna instrumenta - trajni nalog in direktno bremenitev.
Trajni nalog je najenostavnejši in najugodnejši način nakazovanja sredstev v enakih zneskih vsak mesec na druge osebne račune, račune varčevanj in kreditne račune matične banke ter ostalih bank v Sloveniji. Znesek plačila je vsak mesec enak. Banka po vašem pooblastilu samodejno izvede plačilo, zato vam ni treba skrbeti, da boste pravočasno poravnali obveznosti. Do določene ure na dan obremenitve računa (dan plačila) morate zagotoviti dovolj sredstev na vašem osebnem računu. Znesek trajnega naloga lahko banka spremeni samo na vašo zahtevo. Pooblastilo za trajni nalog lahko podpišete samo v banki, in sicer najpogosteje le v matični enoti.
Nekoliko drugače pa je pri direktni obremenitvi: pri tej se plačujejo obveznosti upniku v znesku, ki se mesečno načeloma spreminja. Uporablja se za poravnavanje obveznosti za telefon,
elektriko, komunalne storitve, vrtec itd. Pooblastilo za poravnavanje obveznosti z direktno obremenitvijo lahko podpišete v banki ali pri upniku, ki mu plačujete obveznosti.
Plačila se lahko izvajajo, če ima upnik z banko sklenjeno posebno pogodbo za direktne obremenitve. Znesek vaše mesečne obveznosti banki posreduje upnik, o višini obveznosti pa upnik obvesti tudi vas (s poslanim obvestilom o porabi vode, elektrike itd.).
Plačila se pri direktnih bremenitvah izvajajo 8., 18. ali 28. dan v mesecu, odvisno od pooblastila imetnika računa oziroma podjetja, ki je prejemnik plačila. Kadar pa so navedeni datumi sobota, nedelja ali praznik, bodo izvedena le plačila znotraj banke (prenos sredstev med osebnimi računi, obrok varčevanja ipd.) Drugi trajni nalogi in direktne obremenitve bodo izvedeni prvi
naslednji delovni dan.
Izvajanje nakazil s trajnim nalogom lahko prekličete kadarkoli. S preklicem plačila trajnega naloga banka preneha izvajati nakazila iz vašega osebnega računa. Preklic izvajanja nakazil banka upošteva, če ga je prejela najmanj načeloma en delovni dan pred naslednjim datumom za plačilo (če plačevanje obveznosti prekličete kasneje, banka preklic upošteva v naslednjem mesecu). Vsekakor pa je pametno takoj, ko se odločite za prenehanjem plačevanja, odjaviti tudi trajni nalog. Za plačilo trajnega naloga lahko izberete katerikoli dan v mesecu. Če je izbrani datum nedelovni dan, banka plačilo trajnega naloga izvrši naslednji delovni dan.
Plačila na podlagi trajnih nalogov se načeloma izvajajo v okviru razpoložljivih sredstev na vašem osebnem računu na dan, ki ste ga izbrali za plačilo. Za razpolo-
žljiva sredstva na vašem računu se upošteva pozitivno stanje na računu in odobrena prekoračitev na računu - če na ta dan na vašem računu ni dovolj sredstev za poravnavo obveznosti, banka plačila ni dolžna izvesti.
Izvršena plačila lahko preverite v prometu na vašem osebnem računu, o njih pa vas banka obvešča tudi z izpiskom vašega osebnega računa.
Skoraj vse banke v Sloveniji zaračunajo izvajanje direktnih bremenitev in trajnih nalogov (cena se načeloma giblje med nekaj centi do enega evra). Pa še to: ob prijavi le-teh preverite naslednji mesec, ali se nakazila dejansko izvajajo, saj lahko pride do pomote pri prijavi, trajnik se ne bo plačeval, vi pa boste prepričani, da so vaše obveznosti poravnane. Sama prijava trajnika torej še ni zagotovilo, da bodo vaše mesečne obveznosti poravnane.
Mitja Farič
Na valovih časa
Torek, 6. julij
Danes goduje Bogomila.
1415 so med koncilom v Konstanci na grmadi zažgali češkega reformatorja Jana Husa.
1854 je prišlo ob vprašanju suženjstva v ZDA do ustanovitve nove stranke. V Jacksonu so se povezali nasprotniki suženjstva in si nadeli naziv »republikanci«. 1877 se je rodil ruski pisatelj Aleksej Mihajlovič Remizov. 1885 je francoski kemik Luis Pasteur prvič uporabil novo cepivo proti steklini. Deček, ki ga je ugriznil stekli pes, je ozdravel.
1935 se je rodil 14. tibetanski verski in posvetni voditelj dalajlama Tenzin Gyat-so.
1958je postala Aljaska 49. zvezna država ZDA.
1950 je Nemška demokratična republika priznala črto Odra-Nisa za mejo s
Poljsko.
Sreda, 7. julij
Danes godujeta Ciril in Metod.
1893 se je rodil hrvaški književnik Miroslav Krleža.
1902 se je rodil italijanski filmski igralec in režiser Vittorio de Sica.
1922 se je rodil v Benetkah francoski oblikovalec elegantnih ženskih oblek in
pionir oblikovanja oblačil visoke mode za moške Pierre Cardin.
1937 se je pri mestecu Wan Qing na Kitajskem začel spopad, ki je bil uvod v
drugo svetovno vojno na Daljnem vzhodu.
2005 je bilo v terorističnem napadu Al Kaide v Londonu ubitih več kot 50 ljudi in 700 ranjenih. V kratkem časovnem razmahu so bile na treh krajih v podzemni železnice tri močne eksplozije, čez nekaj časa pa je razneslo še nadstropni avtobus.
1868 so se na pobudo Frana Levstika v Mariboru zbrali na posvetu štajerski slovenski voditelji in razpravljali o pripravah slovenskih taborov po takratnem češkem vzoru
1907 se je rodila v Divači prva slovenska filmska igralka Ita Rina - Ida Krava-nja.
Četrtek, 8. julij
Danes goduje Špela.
1497 je portugalski pomorščak Vasco Da Gama iz Lizbone odplul na svoje prvo potovanje v Indijo. To je pomenilo začetek nastajanja Portugalske kot pomorske velesile.
1621 se je rodil francoski basnopisec Jean de La Fontaine.
1809	se je rodil hrvaški pobudnik ilirizma Ljudevit Gaj.
1829 se je rodil francoski pripovednik Pierre-Alexis Ponson du Terrail, pisatelj senzacionalistično pustolovskih del, ki je uvedel romane v nadaljevanjih. 1934 je Delavska zbornica v Ljubljani izvedla obširno anketo o delavskih mezdah in življenjskih stroških.
1990je bila pred množičnim grobiščem domobrancev v Kočevskem Rogu spravna slovesnost, ki so se je udeležili najvišji predstavniki političnega in javnega življenja, s predsednikom predsedstva Milanom Kučanom vred. Maševal je metropolit, nadškof dr. Alojzij Šuštar. Petek, 9. julij Danes goduje Veronika.
1386 je v bitki pri Sempachu vojska švicarske konfederacije premagala čete avstrijskih Habsburžanov.
1409 so Benetke kupile Dalmacijo za 100.000 dukatov od neapeljskega kralja Ladislava.
1762 je ruska garda oklicala za cesarico Katarino Veliko. 1816 je postala Argentina samostojna država. 1879 se je rodil avstrijski socialistični politik Friedrich Adler. Oktobra 1916 je ustrelil avstrijskega ministrskega predsednika grofa Stuergkha, ki ga je obtožil odgovornosti za uvedbo diktatorskega režima in izključitev parlamenta iz odločanja o državnih zadevah.
1879 se je rodil italijanski skladatelj Ottorino Respighi, avtor simfoničnih pesnitev (Rimski vodnjaki), komorne glasbe, oper in baletov.
1942	se je judovska družina Frank s štirimi Judi umaknila v skrivališče, ker ji je grozila deportacija v taborišče.
Sobota, 10. julij Danes goduje Ljubica.
1509 se je rodil francosko-švicarski reformator Johannes Calvin. 1871 se je rodil francoski književnik Marcel Proust. 1941 se je za napadom Nemcev na konvoje in pristanišča začela bitka za Anglijo.
1943	je prišlo do izkrcanja zaveznikov na Siciliji.
1961 so Američani izstrelili satelit Telstar, relejno postajo za prenos televizijskih in radijskih oddaj ter telefonskih zvez.
1985 je prišlo v auckladskem pristanišču na Novi Zelandiji do razstrelitve in potopitve ladje Mavrični vojščak, last mednarodne ekološke organizacije Greenpeace.
Nedelja, 11. julij
Danes goduje Olga.
Danes je svetovni dan prebivalstva. ZN so ta dan razglasili leta 1987 ob rojstvu petmilijardtega Zemljana.
1628 se je rodil japonski fevdalni gospod Micukuni Tokugava. Začel je sestavljati zbirko Zgodovina velike Japonske.
1857 se je rodil irski fizik sir Joseph Laimor, ki je prvi izračunal stopnjo energije, ki jo oddaja pospešeni elektron in razložil ločitev spektralnih črt delovanja magnetnega polja.
1871 se je rodil hrvaški politik in voditelj kmečkega gibanja Stjepan Radie. 1906 je francosko vrhovno sodišče izreklo oprostilno sodbo in rehabilitiralo Alfreda Dreyfusa, ki so ga leta 1894 po krivici obsodili vohunstva. 1451 je za kugo umrla Barbara Celjska, hči Hermana II.
1810	so odprli v Ljubljani botanični vrt. Ponedeljek, 12. julij Danes godujeta Mohor in Fortunat.
1690 so protestanti v Severni Irski premagali katoličane. V spomin na ta dogodek red poranževcev vsako leto organizira pohod skozi naselja katoličanov v Belfastu in drugih severnoirskih mestih. S tem sprožajo proteste in nasilne konflikte.
1813 se je rodil francoski fiziolog Claude Bernard, znan po raziskavah vloge trebušne slinavke in sladkorne bolezni.
1854 se je rodil ameriški izumitelj George Eastman, pomemben za razvoj fotografije in oče fotografske kamere in podjetja Kodak. 1863 se je rodil francoski bakteriolog Albert Calmette. Iznašel je cepivo proti kačjemu piku in kugi, v sodelovanju s Guerinom pa je pridobil cepivo proti tu-berkolozi.
1884 se je rodil italijanski slikar in kipar Amedeo Modigliani.
AvtoD£OM
Sodobnejša giulietta zamenjala alfo 147
Giulietta je kompaktna petvratna kombilimuzina, ki združuje tradicijo italijanske znamke s športnim značajem. Vanjo so vgradili drugačne materiale in sodobnejšo tehniko, ki skrbi za udobje, boljšo vodljivost in varnost, zato nova alfa tovarni vliva upanje na boljše čase in hkrati ohranja tradicijo sredine petdesetih let prejšnjega stoletja, ko je nastala prva generacija.
Italijani so mojstri oblikovanja, na kar pri alfi nikoli niso pozabili. S 435 centimetri je giulietta opazno daljša od alfe 147 in ima dva para stranskih vrat, na katerih sta ročaja zadnjih vrat praktično nevidna. Kljuke namreč ni tam, kjer jo pričakujemo, zato avto deluje povsem kupejevsko, kar je že dolgoletna praksa pri Alfinih avtomobilih. Še posebej v sprednjem delu posnema oblikovalski slog modela mito, zato kupca ne šokira tako zelo, še zmeraj pa je sprednji del agresiven, napadalen ter športno eleganten. Seveda oblikovalci niso pozabili na izvirno podobo zadnjih luči, ki tako kot sprednja svetila svetijo v LED-tehniki.
Tudi izvirna notranjost, kjer ne moremo zanemariti kakovostnejših materialov in slogovno svežega koncepta, je tipično Alfina, zato bo nekaterim všeč, drugim spet ne. Na sredinski konzoli preseneti majhen in izvirno drugačen avdio sistem, pod katerim stoji vrsta navzdol pomičnih stikal v obliki vzvodov ter še nižje klimatska naprava s tremi velikimi vrtljivimi gumbi.
V primerjavi z alfo 147 je v kabini giu-liette potnikom namenjenega presenetljivo veliko prostora (v prtljažniku prepričljivih 350 litrov), kar prinaša paradoks, ker je novi model športno ukrojen, ima kupejevske poteze, a tudi jasno cilja na družine kot ciljno skupino.
Paket opreme progression dodaja osnovnemu distinctive še parkirne sen-
zorje zadaj, usnjen volan, 17-palčna platišča ter sistem blue&me. Izbirčni kupci lahko naročijo tudi paket opreme premium, ki omenjeno nadgrajuje s smernimi kse-nonskimi žarometi in vzvratnimi ogledali v barvi vozila, sport pa še z 18-palčnimi platišči, znižanim podvozjem, športnimi stopalkami in športnimi pragovi. Med doplačljivo opremo najdemo veliko panoramsko streho, navigacijski sistem ter vrhunski avdio sistem.
Novo giulietto poganjata dva bencinska agregata ter dva dizla, vsi so podprti z nizkotlačnimi turbinskimi polnilniki in izpolnjujejo okoljske predpise o izpustih euro 5. Tako manjši bencinski stroj (120 KM) kot tudi močnejši (170 KM) je opremljen s tehnologijo krmiljenja ventilov multiair. Oba dizelska stroja (1,6-litrski
s 105 KM, 2,0-litrski s 170 KM) delujeta po principu tehnologije dovoda goriva po skupnem vodu druge generacije, vrhunec ponudbe pa predstavlja različica quadrifoglio verde, ki ob prostornini 1,75 litra v kombinaciji s turbinskim polnilnikom razvija 235 KM. Verjetno ni treba posebej izpostavljati, da takšna moč zagotavlja suverene pospeške, hkrati je »strupeno« nastrojena različica na cesti še hitreje opazna, saj se na boku bohoti velika zelena deteljica.
Kot omenjeno vsi pogonski agregati ustrezajo aktualnim okoljskim standardom in so opremljeni s sistemom start&stop, ki skrbi za izklapljanje in ponovni zagon motorja v prometu, ko je treba pogosto ustavljati in speljevati, kar zagotavlja nekaj nižjo porabo in manj škodljivih izpustov. Do okolja najprijaznejši motor namreč izpusti 114 gramov ogljikovega dioksida na prevoženi kilometer.
Pri gradnji vozila so Italijani uporabili lažje materiale, kot je recimo posebna zmes čvrste plastike, magnezija in aluminija, zato je kljub povečanim dimenzijam giulietta od svoje predhodnice težja le za dober odstotek, kar je seveda zanemarljivo.
Giulietta je kljub zaostrenim kriterijem prejela pet zvezdic za varnost na Euro NCAP preizkusnem testiranju, kar med drugim zagotavlja šest varnostnih blazin (del serijske opreme pri vseh različicah), tritočkovni varnostni pasovi z dvojnimi zategovalniki ter omejevalniki zatezne sile, poklopne stopalke in pogrezljiv vo-lanski drog, sistem druge generacije za zaščito vratu in pritrditvena mesta Isofix.
Med elektroniko, ki bdi nad delovanjem avtomobila, je treba izpostaviti tehniko z imenom alfa DNA. Sistem vozniku omogoča, da z izbirnim stikalom prilagodi nastavitve vozila željam oziroma stanju na cesti. Ob običajni sta na voljo še špor-tno-dinamična in tako imenovana »all weather« nastavitev, ko so cestne razmere manj prijazne.
Tako kot vse novodobne alfe se tudi giulietta naslanja na dolgoletno tradicijo, športnost, tehniko neposrednega vbrizgavanja goriva bencinskih in dizelskih strojev ter na izvirno podobo. Našim sosedom Italijanom bo nedvomno všeč.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Čeljustna in zobna ortopedija (2. del)
Kombinirani aparati
so tisti, ki so sestavljeni iz fiksnega dela v ustih in sne-mljivega, ki ga pacient lahko odstranjuje:
-	elastični vratni teg
-	obrazna maska
-	ustnični odbijač Nesnemni aparati so
tisti, ki jih pacient sam ne more sneti in so na zobe pritrjeni, bodisi prilepljeni ali cementirani. Poznamo različne tehnike nesnemnih aparatov.
Način zdravljenja pri teh aparatih je vsaj v osnovi pri vseh podoben. Na zobe so prilepljeni nosilci, silo za premikanje zob pa dajejo aktivni loki, ki jih vpenjamo v njih.
Danes v glavnem uporabljamo nesnemno tehniko ravnega loka.
Ne glede na velike možnosti, ki nam jih danes omogočajo nesnemni aparati, pa vseh problemov v zvezi s postavitvijo zob in položajem čeljustnic vendarle ne moremo reševati samo or-
todontsko. Večje skeletne nepravilnosti, razcepi neba in zobnih lokov, impaktira-ni zobje, obsežne vrzeli v zobnih lokih, parodontalno oslabljeni zobje, zahtevajo interdisciplinaren pristop k problemu in sodelovanje s čeljustnimi kirurgi, pedon-tologi, parodontologi in protetiki.
Vzrok obiska pacientov v ortodontski ambulanti pri otrocih in mladostnikih:
nezadosten razvoj čelju-stnic, ki je lahko deden ali se pojavi zaradi neustrezne prehrane (pasirana in pre-mehka hrana, ki je ni potrebno žvečiti, vodi v preslab razvoj čeljustnic)
karies oz. zobna gniloba mlečnikov (na ta način se izgubi prostor za izraščajo-če stalne zobe) genetska predispozicija razvade (drža odprtih ust in dihanje na usta, sesanje dude, stekleničke, prsta, vri-vanje jezika med zobe ipd.) poškodbe zob (omajanje
Foto: arhiv
Katja Arko Kampuš, dr. dent. med.
ali izbitje sekalcev)
evolucijska tendenca k skrajšanju zobne vrste (im-paktirani ali v kosti zaostali in neizrasli zobje - predvsem zgornji podočniki in neprisotne zasnove za stalne zobe, predvsem zgornji stranski sekalci in spodnji drugi ličniki)
Sodobne ortodontske smernice pri zdravljenju otrok in mladostnikov
Kadar je nepravilnost pri otroku obsežna, povezana z nepravilnostmi griza in nepravilnim odnosom če-ljustnic, se odločimo za or-todontsko zdravljenje takoj, ko lahko pričakujemo njegovo sodelovanje. Načrtuje-
mo dvo- ali večfazno orto-dontsko zdravljenje, najprej s funkcionalnim snemnim aparatom, s katerim izkoristimo rast otroka in vplivamo na razvoj čeljustnic, po izrasti stalnih zob pa namestimo še nesnemni aparat, s katerim zelo učinkovito in v relativno kratkem času uredimo zobni lok. Položaj-ne nepravilnosti zob (tesno stanje, vrzeli, rotacije in nagibe zob) običajno zdravimo pri mladostniku po izrasti vseh stalnih zob z nesnemnim aparatom, ki je najučinkovitejši in uredi vse te nepravilnosti v eni fazi.
Povprečno ortodontsko zdravljenje traja dve leti, ko je večfazno, pa lahko tudi nekaj let. Zato je zelo pomembno, da se ortodont in pacient ali pacientovi starši o nepravilnosti in načrtu zdravljenja še pred pričetkom natančno pogovorijo, pretehtajo možnosti zdravljenja, predvsem pa je pomembno medsebojno zaupanje, sicer je večletno sodelovanje zelo težko in uspeh zdravljenja ni zagotovljen.
Katja Arko Kampuš, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobne ortopedije
Moje cvetje
Nestabilno vreme je velika nevarnost za naše rastline
Mrzel prvi poletni dan smo dočakali, sledili pa so mu sicer bolj suhi, a samo topli, ne vroči dnevi, ki so jih občasno še vedno prekinile nevihte in plohe. Tako vreme seveda godi našim rastlinam, saj v vročini in suši počasneje rastejo, vendar je nevarno za najbolj občutljive. Zato jim moramo sedaj posvetiti posebno pozornost. Že v prejšnjem prispevku sem vam zapisala nekaj naravnih receptov za pripravke, s katerimi jim je zdaj treba pomagati po vsakem močnejšem dežju, drugače pa vsaj enkrat na teden. Mogoče sem premalo poudarila, da je te pripravke treba uporabljati pozno zvečer, da jih sončni žarki ne razgradijo, predvsem pa, da je z njimi treba rastline popolnoma omočiti.
Tako vreme pa je idealno ra uživanje v vonjavah, ki nam jih zdaj nudi poletje. Posebej, če imamo v koristih posajeno baziliko ali če v bližini cveti kakšna lipa. Ni lepšega kakor zvečer sedeti in uživati, letos se ob tem seveda moramo včasih tudi nekoliko bolj obleči.
Balkonske in okrasne rastline
Na pelargonijah, pa tudi nekaterih vrtninah, kot so paprika ali kumare, so se že pričele težave, ki jih povzročajo resarji ali tripsi. Žal so to škodljivci, ki jim »dišijo« skoraj vse rastline, prav posebej pa jih privlači svetlo modra barva. Zato se moramo izogibati taki barvi v bližini vrtov, posebej v bližini rastlinjakov, pa tudi na balkonih in terasah.
Seveda moramo težave z resarji najprej prepoznati. Na pelargonijah se kažejo na prav poseben način. Včasih smo poškodbe zaradi njihovega sesanja zamenjevali z drugo boleznijo na pelargonijah, ki pa nima organskega izvora - plutavostjo. Najpogosteje opazimo poškodbe od tripsa takrat, ko se rumeno obarvajo robovi listov. Pri pokončnih pelargonijah je to še bolj opazno, saj se robovi tudi povesijo. Obarvanje se pogosto razširi proti notranjosti lista v obliki trikotnika. Včasih dobijo rumena obarvanja tudi rjav rob. Na spodnji strani gladkih listov bršljank opazimo plu-tave kraste, ki pa so rahlo vglobljene, ne pa izbočene, tako kot pri plutavosti. V začetku so navadno podolgovate črte, kasneje se združijo in listi porumenijo in se sušijo. Zato v tem primeru ne uporabimo fungicida, kakor mnogi naredijo, ampak insekticide, ki delujejo na resarje ali tripse.
Tripsi so zelo majhne in hitre žuželke, zato jih s prostim očesom ne vidimo. Nikar se ne trudite s tem. Ker se nahajajo na spodnji strani listov, škropimo tako, da s škropivom čim bolj dosežemo ravno tista mesta. Pri bršljankah je dobro v škropilno brozgo dodati nekaj kapljic detergenta za posodo ali milnice, da se škropivo bolje oprime listov. Bolje je škropiti zjutraj, ko je hladneje in so žuželke še manj aktivne.
Če se boste odločili za biološke pripravke, je treba škropljenje ponavljati dokaj pogosto, na tri do pet dni. Škropljenje ponovimo vsaj še enkrat tudi pri uporabi škropiv, posebej če so rastline že močno poškodovane in opazite opisane poškodbe na veliko listih. Če ste se odločili za uporabo fitofarmacevtskih sredstev, škropljenje ponovimo po sedmih dneh. Pazite, da resnično uporabite predpisane koncentracije, saj lahko sicer požgete tudi cvetove, ki so najbolj občutljivi.
Na vrtninah jih najpogosteje opazimo v cvetovih, to so drobne, 1 mm dolge male palčke, ki jih hitro zamenjamo za smeti, če se ne bi premikale. S svojim sesanjem povzročijo, da se plodovi kumar zvijejo, paprika pa postane plutasta oz. mrežasta. Med naravnimi pripravki proti njim uporabimo pripravek iz vratiča ali listov rabarbare. Vsi naravni pri-Foto: Miša Pušenjak pravki, posebej insekticidi, na soncu razpadejo v neškodljive snovi. Zato jih brez izjeme uporabljamo zvečer, po sončnem zahodu.
Začimbe in dišavnice
Mnoge dišavnice so že pričele cveteti. Med njimi sta prav gotovo žajbelj in bazilika. Ne pozabite, da imajo dišavnice največ učinkovin ravno tik pred cvetenjem. Zato jih je sedaj treba tudi porezati in posušiti. Največ zdravilnih, koristnih lastnosti imajo dišavnice tik pred poldnevom. Ker pa se rastline ravnajo po sončni uri, ne po zakonu, ki so si ga izmislili bolj »pametni« od nas, je ta ura resnično nekoliko kasnejša. Tako je najprimernejši čas za nabiranje dišavnic okoli 11 ure dopoldan. Tudi kakšen dan po dežju se dela raje ne lotimo, saj tudi padavine znižajo količino koristnih snovi v rastlinah. Upamo, da nam bo narava naklonila kaj suhih, pravih poletnih dni, da bomo lahko porezali in posušili naše dišavnice.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Slavno hollywoodsko sprehajališče slavnih (Hollywood Walk of Fame) bo kmalu bogatejše za 30 novih zvezd. Med slavnimi in vplivnimi osebami iz sveta šovbiznisa bodo nove zvezde na tem pločniku letos prejeli Oprah Winfrey, Penelope Cruz, Gwyneth Paltrow, Donald Sutherland, Reese Wi-therspoon, Danny DeVito in slavni The Muppets. Odglas-benih imen bodo svoje zvezde na Hollywood Walk of Fame dobili Melissa Etherid-ge, Rascal Flatts, willi.am,
Slash in The Go-Go's.
®@®
Kanadska pevka Sarah McLachlan se vrača na sve-
tovno glasbeno sceno z novim studijskim izdelkom. Naslov novega albuma je Laws of Illusion in je njen prvi izdelek po sedmih letih. Pevka, ki je na sceni prisotna že več kot 20 let in je v svoji bogati karieri prejela številne nagrade, med njimi tudi grammyja. Največ uspeha so ji prinesle balade, predvsem skladbi Aidia in Building a Mystery. Svoj zadnji album Wintersong je objavila leta 2006, ker pa je šlo za kolekcijo božičnih priredb, bo novi album Laws of Illusion njen prvi avtorski album po albumu Afterglow iz leta 2003- Znan pa je že tudi prvi najavni singel, to
Walk of Fame
m	p	te	YOV W7.V
	...	—	



ggjftPl:^»]
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
To je to
Sarah McLachlan
bo skladba Loving You Is Easy. Sarah McLachlan bo novi album promovirala na skupni turneji, na kateri bodo sodelovale tudi Rihan-na, Queen Latifah, Mary J. Blige, Sheryl Crow in Em-mylou Harris.
Ameriški glasbenik in pevec skupine Matchbox Twenty Rob Thomas in sloviti latino rock kitarist Carlos Santana bosta ponovno združila svoje moči v skupni skladbi. Potem ko je njuno prvo sodelovanje v veliki svetovni uspešnici Smooth iz leta 1999 prineslo rekordne uspehe na glasbenih lestvicah in celo tri grammy nagrade. Santana in Thomas deset let zatem znova objavljata skupno skladbo, ki nosi naslov Sunshine Of Your Love in je priredba klasičnega hita skupine the Cream iz leta 1967. Omenjena skladba bo izšla na novem albumu Santane, ki bo nosil ime Guitar Heaven: Santana Performs The Greatest Guitar Classics of All Time. Na albumu, ki bo izšel septembra, bodo med drugimi tudi skladbe Can't You Hear Me Knocking skupine The Rolling Stones, na kateri bo gostoval pevec Scot Weiland iz Stone Temple Pilots, Whole Lotta Love skupine Led Zeppelin, na kateri bo pel Chris Cornell (Soundgarden, Audioslave ...), While My Guitar Gently Weeps skupine The Beatles, ki jo bo odpela India Arie in Little Wing Jimija Hendrixa, na kateri bo gostoval pevec Joe Cocker.
Ameriška pop zvezdnica
Lady GaGa je izjavila, da je končala snemanje novega albuma, ki pa naj bi po napovedih izšel komaj marca ali aprila prihodnje leto. Pevka je tudi izjavila, da nekateri rabijo celo večnost, da izdajo novi album, sama s tem nima težav, saj ves čas piše skladbe in jih ima vedno dovolj na zalogi. Da pa bo Lady Gaga ostala zvesta svojemu razvpitemu slovesu, se je odločila da bo prvi singel objavila letos na silve-strovo, naslov albuma pa bo
izpisan na njenem telesu. ®@®
Ameriška glasbena institucija Hiša slavnih teksto-piscev (Songwriters Hall of Fame) ima nove člane. To posebno nagrado za svoje avtorsko delo so prejeli Phil Collins, Leonard Cohen, Bob Marley, Earth Wind & Fire in Taylor Swift. Omenjeno nagrado podeljujejo tudi posameznim glasbenim delom in letos jo je prejela legendarna že zimzelena balada Bridge Over Troubled Water Paula Simona, napisana pred več kot štirimi desetletji. Songwriters Hall of Fame ne dela razlik med generacijami, tako najdemo med nagrajenci od glasbenega veterana Leonarda Cohena do 20-letne Taylor Swift. Med ostalimi nagrajenci najdemo še Jackie DeShannon, avtorico hita Kim Carnes Bette Davis Eyes, Johnny Mandel, avtor glasbene teme iz kultnega filma in TV-serije M.A.S.H., David Foster ki je znan po svojem delu z Michaelom Jackso-nom in Barbro Streisand, in ob koncu še Sunny Skylar, ki je avtor legendarne skladbe Besame Mucho.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	CALIFORNIA GURLS - K. PERRY FT. SNOOP DOGG
2.	LOVE THE WAY YOU LIE - EMINEM FEAT. RIHANNA
3.	OMG - USHER FT. WILL I AM
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	CALIFORNIA GURLS - K. PERRY FT. SNOOP DOGG
2.	WAVIN ' FLAG - K'NAAN
3.	SHOUT - SHOUT FT DIZZEE & JAMES CORDEN
NEMČIJA
1.	WAKA WAKA (THIS TIME FOR AFRICA) - SHAKIRA feat. FRESHLYGROUND
2.	WAVIN' FLAG - K'NAAN
3.	HELELE - VELILE & SAFRI DUO
Prekleti materializem (kapitalizem)
Ni pomembno, kdo si, pomembno je, kakšen si, kaj si in predvsem, kaj imaš. Pomembne so titule, številke in stvari, ki jih je moč prijeti. Pomembno je, kaj ima človek oblečeno, kakšen avto ima, po kakšnih zabavah se vlači in podobno ... In res, denar je še zmerom sveta vladar. To mi ni všeč. Ni mi všeč, da pri ljudeh velikokrat prevladujejo predsodki glede na izgled in na avto, v katerem se pripelješ, ni pa pomembno, kaj veš, kakšen človek si in tako dalje. Saj res, da tudi meni ni vseeno za videz nekoga, nikakor pa se človeka ne sodi le na podlagi tega.
A to nekim finim ljudem, ki vodijo milijonska podjetja, banke in podobno, sploh ne gre dopovedati, ker so pač preprosto preozko usmerjeni in se vso njihovo življenje vrti okoli številk in papirja. Četudi se tu in tam najde kdo, ki bi tem bistroumnim pohlepnežem rad predstavil resnico, takšno, kakršna je, je to praktično nemogoče, saj je nočejo slišati; zaprti v stolpnicah in zavarovani s trumo varnostnikov, živijo dalje in štejejo dobiček. Dandanes je svet na žalost pač takšen, da se vse vrti samo okoli denarja, ljudi pa žene samo pohlep. Tisto, kar imajo, nikdar ni dovolj ... Zmerom potrebujejo še več. Ni dovolj, če so si v življenju nagrabili milijon ali dva in bi s tem denarjem lahko lepo živeli vse do smrti ... Potrebujejo še en milijon in nato še en in kmalu še enega, pa četudi tega denarja nikdar ne bodo potrošili. Pomembno je imeti!
Nekateri ljudje se celo svoje življenje pehajo za številkami, za denar so pripravljeni lagati, ubijati, varati in poneverjati ... Za neumen papir, na katerem je napisana neka številka. Za nekaj, kar bi brez ljudi bilo brez vsakršne vrednosti. A zaradi tega niso nič srečnejši. Mislijo, da te osrečuje dvajset spalnic in petnajst avtomobilov in osem rolexov ter VIP-zabave in glamurozne obleke. Vendar ni tako ... Že res, da je lepo, če lahko lepo in lagodno živiš, a iti se nekakšne elite in nadljudi, to je preprosto neumno. Ljudje, ki so v življenju srečni, običajno, pa četudi imajo milijone in milijarde evrov, živijo zelo preprosto. Vse materialne stvari, s katerimi se ljudje ponašajo, so le odraz njihove notranje praznine in neizpolnjenosti. Mislijo, da so boljši, ker jih ljudje v nekem trenutku občudujejo in se jim čudijo.
Navadni delaven človek dandanes ne pomeni več ničesar. Vredni smo le toliko, koliko je vredna naša zavarovalna polica, naš bančni račun in podobno. Ceni se ljudi, ki znajo lagati, ki se znajo pehati za številkami in ki nimajo vesti. Na naslovnicah revij nas bombardirajo z ideali, z bogatimi poslovneži, ki imajo premoženje vredno na milijone, z mislimi, da lahko tudi mi uspemo in podobnimi neumnostmi. Vendar, ali si tega res želimo? Kaj bi s vsem tem denarjem, ko pa je včasih ena sama beseda lahko vredna več kot ves denar na tem svetu? Vendar to je današnji svet. Gnil in pregnit in ogaben v vseh pogledih. Izprijen in pokvarjen do samega bistva. In kdorkoli meni, da temu svetu vlada kaj podobno ljubezni, spravi, bratstvu in miru, živi v veliki laži. Vsem gre samo in izključno za denar!
Matic Hriberšek
Najnovejši singel ameriške pop zvezde Katy Perry California Gurls je postavil rekord po številu predvajanj v enem tednu na ameriških radijskih postajah. Skladbo, v kateri gostuje raper Snoop Dogg, so samo v enem tednu na 132 radijskih postajah zavrteli 11,816-krat. S tem je Katy Perry s prvega mesta izpodrinila Ke$ho s singlom
TiK ToK, ki je v enem tednu nabrala 11,224 predvajanj. Skoraj vse vodilne skladbe na omenjeni lestvici so objavljene letos. Tako na tretjem mestu najdemo Lady Gaga s skladbo Bad Romance, na četrtem je Taio Cruz s sin-glom Break Your Heart. Vse naštete skladbe so presegle rekord, ki ga je polni dve leti držala Leona Lewis s skladbo Bleeding Love.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ
1.	WA\
2.	TA
IG - SC
OUTING
AVIN' FLAG - K'NAAN US AIN'T A LOVE SONG - . GIRLS
3.	ALEJANDRO - LADY GAGA
4.	THIS AFTERNOON - NICKELBACK
5.	SATELITTE - LENA
6.	WHATAYA WANT FROM ME - ADAM LAMBERT
7.	GIPSY - SHAKIRA
8.	HEY SOUL SISTER - TRAIN
9.	CALIFORNIA GURLS - KATY PERRY J SNOOP DOG
10.	ALL THE LOVERS - KYLE MINOGUE
11.	NEED YOU NOW - LADY ANTEBELLl
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
VLéskflvacka] muckalicffi] lepiniQ
TOREK
kumarična omaka s krompirjem,
koketi
SREDA
mesna lazanja, solata ČETRTEK
čufti v paradižnikovi omaki, pire
krompir
PETEK
ocvrte bučke, francoska solata SOBOTA
mesno-zelenjavna enolončnica, marmeladne palačinke NEDELJA
leskovačka mučkalica*,
lepinja**
PONEDELJEK
testeninska solata, jabolčni zavitek
*Leskovačka mučkalica
Sestavine: 80 dag svinjske vratine, 1 žlička gorčice, 4 jajca, 4 zelene paprike, 1 manjša čebula, olje, sol in poper.
Vratino narežemo na manjše koščke in jih nabodemo na železne ali lesene palčke. V lonček nalijemo malo olja in v njem razmešamo žličko gorčice. S tem premažemo meso in spečemo na vročem žaru. Ko so ražnjiči pečeni, jih posolimo in popramo. Na olju prepražimo na drobno narezano čebulo in na trakove narezano papriko, popopramo in posolimo ter vmešamo jajca. Na to damo meso, ki smo ga sneli s palčk, in takoj ponudimo z dobrim domačim kruhom ali na žaru pogreto lepinjo.
**Lepinja
1 skodelica tople vode, 1 žlička soli,
1	žlička sladkorja, 4 žlice belega olja,
2	skodelici moke, pol zavitka suhega kvasa.
Sestavine zgnetemo z mešalnikom in pustimo vzhajati eno uro. Masa bo precej mehka (skoraj tekoča). Pekač prekrijemo s papirjem za peko, nanj vlijemo 2 kroga testa in damo v pečico. Pečico prižgemo na 225 stopinj in pečemo dobrih 30 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Arabci: "Ni vsak lev, kdor ima kremplje." -k-k-k
Mongoli: "Sladkor je iz vseh strani sladek." •k-k-k
Armenci: "Lažnivec mora imeti vedno pričo ob sebi."
-k-k-k
Čehi: "Tudi lepa lažje greh."
-k-k-k
Iranci: "Lakota raste na drevesu lenobe." -k-k-k
Nepalci: "Usta lenega so vedno polna pregovorov. "
-k-k-k
Armenci: "Boljše je, če si grd, kot pa neumen." -k-k-k
Čehi: "Lepota je paša za oči in ječa za dušo." -k-k-k
Nemci: "Jesen z dobro letino je vedno dovolj zgodaj."
-k-k-k
Rusi: "Jeseni je tudi vrabec bogat." -k-k-k
Nemci: "Jesen z dobro letino je vedno dovolj zgodaj."
-k-k-k
Rusi: "Jeseni je tudi vrabec bogat."
Smeh ni greh
Pred šolo je bil na cesti napis z opozorilom: "Pazite, da ne povozite otrok!"
Z otroško pisavo je bilo pod napisom pripisano: "Počakajte raje na učitelje!"
Kovačevi so imeli šestletnega sina, ki ni govoril. Nekega dne pa je pri kosilu rekel: "Mama, krompir je preslan!"
"Otrok moj, saj ti vendar govoriš! Zakaj pa do danes nisi spregovoril niti besedice?"
"Ker je bilo doslej vse v redu!"
potrobim, ko vstopim v hišo, zaloputnem z vrati, ko grem po stopnicah, vpijem kot nor, ko se sezujem, vržem čevlje v omaro, skočim v posteljo, zagrabim ženo za rit in ji rečem: 'A si za malo akcije!?' Ona pa se dela, da spi.«
Blondinka vpraša drugo blondinko: »Kaj je bolj daleč, London ali Luna?«
Odgovor je hiter: »Halo -ali vidiš London od tukaj?«
Matej in Miha popivata v baru.
Miha potoži Mateju: »Ti, jaz ne vem več, kaj naj naredim. Vsakič, ko tako popivam, grem zelo previdno domov. Avto ugasnem že sto metrov pred domom in ga nato potiskam. Sezujem se, še preden vstopim v hišo. Po stopnicah hodim po prstih. Slečem se v kopalnici. Previdno se počasi uležem v posteljo, moja žena pa se kljub temu vseeno zbudi in mi teži, kje sem bil celo noč.«
Matej ga pogleda in reče: »Veš, po mojem imaš ti napačen način. Ko jaz pridem po popivanju domov pred hišo,
"Dober dan!" reče vase zagledan samozavesten mladenič, ko vstopi v pisarno bančnega direktorja. "Imate prosto delovno mesto za inteligentnega, motiviranega mladeniča, ki je končal študij?"
"Kakšno delovno mesto pa si predstavljate, da bi lahko zasedli?" je vprašal direktor.
"Kakšno delovno mesto v vodstvu banke. Na primer mesto podpredsednika."
"Žal mi je, toda v naši banki imamo že dvanajst podpredsednikov!"
"Nič hudega, saj nisem vraževeren!"
Petra potoži svoji najboljši prijateljici: "Veš, mož je enkrat samkrat poskrbel, da je v moje življenje posijal sončni žarek. To je bilo takrat, ko je prišel pijan ob zori domov in tako zaloputnil vrata, da se je snela roleta."
Stranka pride k urarju in se pritoži: "Pred mesecem dni sem pri vas kupila uro, za katero ste zagotavljali, da bo delala do moje smrti, ura pa je se že po treh tednih ustavila. Kaj lahko rečete k temu?"
"Takrat ste zelo slabo izgledali."
"Natakar, kaj pa je tole, kar plava v moji juhi?"
"Ne vem. Žal se za biologijo nikoli nisem preveč zanimal."
Ugankarski slovarček: JAPI = uspešen poslovnež; LEM = znamka italijanskih motociklov; LIDO = beneško kopališče; MER = naša revija za menedžment; ORANTA = podoba goreče mo-livke; PALETO = ohlapen ženski plašč; PLAVT = rimski komedio-graf; POMPE = slovenski košarkar (Gregor, 1976-).
■jABid 'eue^eu 'eouej 'uaj -JO 'uaiua 'oadous 'ejuejo 'oau -oaz 'je^ao j|6A '}|Oje|/\| zauep 'zn 'auy 'mams 'ja|/\| 'se| '93 'oaiaius 'ago"| 'e>iA| 'eoe||6M 'e^unaioeS 'JO§| 'do|e>i 'p|0|e>||e 'oe||ze|q 'opn 'eA6|§ ">ie|qo 'adiuod :ou -AaiopoA :o)|ueziJ)| aj aoiisou
íPoíHulajtz naí na iuihountm íjitztu.1
RADIOPTUJ
tea. ¿filetu
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Kaj bomo danes jedli
VLéskflvacka] muckalicffi] lepiniQ
TOREK
kumarična omaka s krompirjem,
koketi
SREDA
mesna lazanja, solata ČETRTEK
čufti v paradižnikovi omaki, pire
krompir
PETEK
ocvrte bučke, francoska solata SOBOTA
mesno-zelenjavna enolončnica, marmeladne palačinke NEDELJA
leskovačka mučkalica*,
lepinja**
PONEDELJEK
testeninska solata, jabolčni zavitek
*Leskovačka mučkalica
Sestavine: 80 dag svinjske vratine, 1 žlička gorčice, 4 jajca, 4 zelene paprike, 1 manjša čebula, olje, sol in poper.
Vratino narežemo na manjše koščke in jih nabodemo na železne ali lesene palčke. V lonček nalijemo malo olja in v njem razmešamo žličko gorčice. S tem premažemo meso in spečemo na vročem žaru. Ko so ražnjiči pečeni, jih posolimo in popramo. Na olju prepražimo na drobno narezano čebulo in na trakove narezano papriko, popopramo in posolimo ter vmešamo jajca. Na to damo meso, ki smo ga sneli s palčk, in takoj ponudimo z dobrim domačim kruhom ali na žaru pogreto lepinjo.
**Lepinja
1 skodelica tople vode, 1 žlička soli,
1	žlička sladkorja, 4 žlice belega olja,
2	skodelici moke, pol zavitka suhega kvasa.
Sestavine zgnetemo z mešalnikom in pustimo vzhajati eno uro. Masa bo precej mehka (skoraj tekoča). Pekač prekrijemo s papirjem za peko, nanj vlijemo 2 kroga testa in damo v pečico. Pečico prižgemo na 225 stopinj in pečemo dobrih 30 minut.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Arabci: "Ni vsak lev, kdor ima kremplje." -k-k-k
Mongoli: "Sladkor je iz vseh strani sladek." •k-k-k
Armenci: "Lažnivec mora imeti vedno pričo ob sebi."
-k-k-k
Čehi: "Tudi lepa lažje greh."
-k-k-k
Iranci: "Lakota raste na drevesu lenobe." -k-k-k
Nepalci: "Usta lenega so vedno polna pregovorov. "
-k-k-k
Armenci: "Boljše je, če si grd, kot pa neumen." -k-k-k
Čehi: "Lepota je paša za oči in ječa za dušo." -k-k-k
Nemci: "Jesen z dobro letino je vedno dovolj zgodaj."
-k-k-k
Rusi: "Jeseni je tudi vrabec bogat." -k-k-k
Nemci: "Jesen z dobro letino je vedno dovolj zgodaj."
-k-k-k
Rusi: "Jeseni je tudi vrabec bogat."
Smeh ni greh
Pred šolo je bil na cesti napis z opozorilom: "Pazite, da ne povozite otrok!"
Z otroško pisavo je bilo pod napisom pripisano: "Počakajte raje na učitelje!"
Kovačevi so imeli šestletnega sina, ki ni govoril. Nekega dne pa je pri kosilu rekel: "Mama, krompir je preslan!"
"Otrok moj, saj ti vendar govoriš! Zakaj pa do danes nisi spregovoril niti besedice?"
"Ker je bilo doslej vse v redu!"
potrobim, ko vstopim v hišo, zaloputnem z vrati, ko grem po stopnicah, vpijem kot nor, ko se sezujem, vržem čevlje v omaro, skočim v posteljo, zagrabim ženo za rit in ji rečem: 'A si za malo akcije!?' Ona pa se dela, da spi.«
Blondinka vpraša drugo blondinko: »Kaj je bolj daleč, London ali Luna?«
Odgovor je hiter: »Halo -ali vidiš London od tukaj?«
Matej in Miha popivata v baru.
Miha potoži Mateju: »Ti, jaz ne vem več, kaj naj naredim. Vsakič, ko tako popivam, grem zelo previdno domov. Avto ugasnem že sto metrov pred domom in ga nato potiskam. Sezujem se, še preden vstopim v hišo. Po stopnicah hodim po prstih. Slečem se v kopalnici. Previdno se počasi uležem v posteljo, moja žena pa se kljub temu vseeno zbudi in mi teži, kje sem bil celo noč.«
Matej ga pogleda in reče: »Veš, po mojem imaš ti napačen način. Ko jaz pridem po popivanju domov pred hišo,
"Dober dan!" reče vase zagledan samozavesten mladenič, ko vstopi v pisarno bančnega direktorja. "Imate prosto delovno mesto za inteligentnega, motiviranega mladeniča, ki je končal študij?"
"Kakšno delovno mesto pa si predstavljate, da bi lahko zasedli?" je vprašal direktor.
"Kakšno delovno mesto v vodstvu banke. Na primer mesto podpredsednika."
"Žal mi je, toda v naši banki imamo že dvanajst podpredsednikov!"
"Nič hudega, saj nisem vraževeren!"
Petra potoži svoji najboljši prijateljici: "Veš, mož je enkrat samkrat poskrbel, da je v moje življenje posijal sončni žarek. To je bilo takrat, ko je prišel pijan ob zori domov in tako zaloputnil vrata, da se je snela roleta."
Stranka pride k urarju in se pritoži: "Pred mesecem dni sem pri vas kupila uro, za katero ste zagotavljali, da bo delala do moje smrti, ura pa je se že po treh tednih ustavila. Kaj lahko rečete k temu?"
"Takrat ste zelo slabo izgledali."
"Natakar, kaj pa je tole, kar plava v moji juhi?"
"Ne vem. Žal se za biologijo nikoli nisem preveč zanimal."
Ugankarski slovarček: JAPI = uspešen poslovnež; LEM = znamka italijanskih motociklov; LIDO = beneško kopališče; MER = naša revija za menedžment; ORANTA = podoba goreče mo-livke; PALETO = ohlapen ženski plašč; PLAVT = rimski komedio-graf; POMPE = slovenski košarkar (Gregor, 1976-).
■jABid 'eue^eu 'eouej 'uaf -JO 'uaiua 'oadous 'ejuejo 'oau -OAZ 'je^ao '||e/\ '}|Oje|/\| zauep 'zn 'auy 'wains 'ja|/\| 'se| '93 'oaiatus 'aoo"| 'e>iA| 'eoe||6M 'e^unaioeS 'JO§| 'do|e>i 'p|0|e>||e 'oe||ze|q 'opn 'eA6|§ ">ie|qo 'edtuod :ou -AOlOpOA :3)|uezij)| 3) A3}IS3U
íPoíHulajtz naí na iuihountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
tui ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se...
... da je rešitev za poeto-vionsko staro mestno jedro končno tu., saj so (spet) sprejeli načrt. Tokrat ADHOC. In ker nihče ne ve, kaj to pravzaprav pomeni, je mesto menda zagotovo rešeno težav.
... (za nevedneže, med katerimi zagotovo niste vi) Načrt ADHOC pomeni: Adapted Development of Historical Old Towns in Central and Eastern Europe. Tako, zdaj pa menda veste vsi.
... in sedaj, ko imamo odrešilni načrt, bi bilo dobro, da bi si župan vendarle zapomnil, v kateri predal ga bo shranil - do naslednjih volitev.
... da je ADHOC lahko tudi mednarodna kratica za: Ajde Dole Huligani, Ovdje Celan.
. da se je dejstvo, da pri praznovanjih bolj vžgejo
petki kot sobote, pokazalo tudi ob praznovanju 600-le-tnice ptujskogorske bazilike, saj je bilo na petkovi šent-voršci vernikov bistveno več kot na sobotni osrednji slovesni maši. (pa je bil na obeh ofer).
... da so na nedavnem borlskem ovčje-kozjem balu pogrešali marsikaterega političnega veljaka, ki bi tja zagotovo sodil, pa mu tega ni še nihče povedal.
. da so pri poetovionskem drugoligaškem žogobrcar-skem klubu končno spoznali, da šumarji le niso čisto od muh; saj svoje vrste nenehno krepijo s podmladkom, vzgojenim na temelju aluminija.
Vidi se ...
... daje prvi mož neke jako bogate občine niže Marka nadvse vesel vsakega novorojenca, saj se zaveda, da to glavarino samo še povečuje.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Janko Keček ml.
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat objavljamo fotografijo, ki jo je na dopustu v bližini Poreča posnel Janko Keček mlajši. Ja, morje vabi ...
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Poseí	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€	00
Bik.	VV	©	€€	OOO
Dvojčka	V	©©©	€€€	00
Rak	VV	©	€	OOO
Lev	VV	©©©	€€	0
Devica	VVV	©©	€	OO
Tehtnica	V	©©©	€€	0
Škorpijon	VV	©©©	€	OOO
Strelec	VVV	©	€	0
Kozorog	VV	©©©	€€	OOO
Vodnar	V	©©	€€€	0
Ribi	VV	©	€€€	00
Velja za teden od 6. julij dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
do 12. julij: 1 znak - slabo, 2 znaka -
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 12. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali enega nagrajenca, ki bo knjižno nagrado prejel po pošti. Nagrajenec je: Terezija Cafuta, Prešernova 5, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Ko je francoski pisatelj Tristan Bernard nekoč kosil v restavraciji, je poklical natakarja: »Te čiste juhe ne morem jesti.« - Natakar je takoj odnesel krožnik in mu prinesel drugo juho, ki jo je Bernard izbral na jedilnem listu. - Pisatelj je kmalu ponovno poklical natakarja: »Tudi te zakuhane juhe ne morem jesti.« -Natakarju je bilo nerodno. Odnesel je juho in poklical vodjo strežbe. Ta se je ves rdeč v obraz opravičeval: »Ne razumem, kako, da ne morete jesti naših juh, ko jih vendar vsi hvalijo.« - Bernard je na to odgovoril: »Saj nisem rekel, da nista dobri. Jesti ju nisem mogel zato, ker nimam žlice.«
***
V anketi nekega dnevnika, v kateri naj bi bralci navedli sto najboljših romanov, ki so jih prebrali, je irsko-angleškipesnik in pisatelj Oskar Wilde zapisal: »Kako naj jih navedem sto, če sem napisal samo pet romanov?«
***
Ko je mladi prijatelj in poznejši biograf Ernesta He-mingwaya Hotchner vprašal pisatelja za nasvet, ali se mu zdi pametno, da bi opustil novinarstvo in se posvetil izključno pisateljevanju, mu je ta odgovoril: »Kakor ne bi nikoli nikomur svetoval, naj igra ruleto ali ne, tako ti tudi ne morem ničesar reči v tej zvezi. Lahko te samo opozorim na verjetnostni račun: veliko večjo možnost imaš, da dobiš na ruleti, kakor da uspeš kot pisatelj.«
***
Učitelj je v šoli vprašal še mladega srbskega kome-diografa Branislava Nušiča, naj mu pove kakšen pregovor. Nušič je dejal: »Norec lahko vpraša več, kot mu odgovori deset pametnih.«
Ker je učitelj sumil, da to leti nanj, je zahteval še kakšen pregovor. Nušič: »Pametnemu zadošča beseda.«
Učitelj je besen odšel po ravnatelja. Skupaj sta zahtevala še en pregovor. Nušič: »Nesreča nikoli ne pride sama.«
Ormož • Postavitev temeljnega kamna za vrtec
Zgodovinski dan za ormoški vrtec
Kot obljubljeno, je v petek potekala postavitev temeljnega kamna za vrtec v Ormožu. Investicija na ključ je po pogodbi vredna več kot milijon osemsto evrov. Temeljni kamen so položili župan Alojz Sok, ravnateljica vrtca Marjeta Meško in predstavnik izvajalca del Tadej Ružič.
Ormož • Osmi raziskovalni tabor mladih
Kakovostno preživete počitnice
Minuli teden so otroci in mladina iz Ormoža in okolice svoje prve počitniške dni preživeli na 8. raziskovalnem taboru. Sodelovali so v različnih delavnicah, med drugim so spoznavali zgodovino Egipta, podrobneje pa so se seznanili tudi s fotografijo. Rezultate dela so predstavili na tiskovni konferenci, izdelke pa bodo razstavili tudi na priložnostni razstavi.
Udeleženci delavnice na gradu so spoznavali deželo Egipt, risali so mumije, izdelovali kopije drobnih egipčanskih izdelkov in izvedeli nekaj iz zgodovine te starodavne dežele. Mentorja skupine sta bila kustos arheolog Brane Lamut in konservatorka - restavratorka Nina Mertik iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, OE Ormož.
Za drugo skupino je poskrbela kustosinja etnologinja Nevenka Korpič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, OE Ormož, ki je za temo tabora izbrala Srečanje z rokodelci
ormoškega območja. V okviru tabora so se udeleženci ves teden srečevali s posameznimi rokodelci, se seznanjali z njihovim delom in v obliki muzejske delavnice skupaj z rokodelci izdelovali najrazličnejše izdelke; pletarske, svečarske, lončarske, tkanje ter izdelovanje glasbil.
Tisti, ki jim je bližje narava, so se pridružili skupini, ki jo je vodila Maja Botolin Vaupotič, profesorica biologije iz RKS OZ Ormož. Skupaj so raziskali, kaj imajo skupnega celec, kozja rebrca, ovčji jezik in žilnjak. Trpotcem, ki so razglašeni za
rastline leta 2010, so udeleženci posvetili vso pozornost na taboru. Odpravili so se v knjižnico, na teren, pa še h kakšnemu zeliščarju za povrh. Naučili so se, kako lahko trpotce in nekatera druga znana zelišča sami koristno uporabimo in to zapisali še za druge.
Mladi radovedneži, ki radi budno in kritično spremljajo dogajanje okrog sebe ter to dokumentirajo, pa so sodelovali v fotografski delavnici. S strokovno pomočjo Bojana Žalarja so spoznali digitalno fotografijo. Na terenu so fotografirali ter slike uredili z računalniškimi programi za slike, nato pa so spoznali še stroj in postopek za izdelavo fotografij. Skupino sta vodili Tamara Jurkovič in Nataša Zorec iz Mladinskega centra Ormož. Z izbranim tekstom bodo pripravili razstavo v centru Holermuos. Rezultate dela celotnega tabora so predstavili na tiskovni konferenci, izdelke pa bodo razstavili tudi na priložnostni razstavi.
Patricija Babosek
Župan občine Ormož Alojz Sok je ob podpisu pogodbe in ob položitvi temeljnega kamna dejal, da se s tem dogodkom uresničuje ideja, ki ni od včeraj, temveč je bila v razpravi že nekaj časa. »Za nakup zemljišča se je občina odločila že pred šestimi leti, nato je bilo potrebno urediti lokacijsko dokumentacijo, danes pa smo prišli do tega, da smo podpisali pogodbo in postavili temeljni kamen za vrtec z enajstimi oddelki, rok za dokončanje del pa je junij naslednje leto.« Občina bo za gradnjo vrtca najela kredit v višini nekaj čez 600 tisoč evrov, kar je občinski svet prejšnji teden brez nasprotovanj potrdil. Investicija na ključ je po pogodbi vredna več kot milijon osemsto evrov, župan pa napoveduje še dodatne stroške predvsem zaradi ceste, zato ocenjuje končne stroške na 2,5 milijona evrov.
Marjeta Meško, ravnateljica ormoškega vrtca, je dejala, da je to za ormoški vrtec zgodovinski dan. Meni, da bodo z novo zgradbo pridobili predvsem ustrezne prostore za otroke, to
pomeni dovolj velike in svetle igralnice, večnamenski prostor, ki je po njenih besedah nujno potreben za to, da lahko izvajajo različne gibalne dejavnosti. Pridobili bodo tudi prostore za osebje, ki ga v obstoječem vrtcu ni, ter novo kuhinjo, ki bo ustrezala vsem predpisanim standardom. »Zgradili bomo 10-oddelčni vrtec, skupaj z razvojnim oddelkom, tako da bomo lahko zadostili potrebam za predšolsko vzgojo,« je še povedala Meškova. V vrtec je
trenutno vključenih 170 otrok, z novim šolskim letom pa jih bo 192, tako da niso letos zavrnili nobenega otroka, ker so v celotnem zavodu dobili priznane še tri dodatne oddelke.
Predstavnik izvajalca del Tadej Ružič, direktor družbe SGP Pomgrad iz Murske Sobote, je dejal, da bodo začeli delati takoj, da bodo dela končana dogovorjenega roka, junija 2011, uporabno dovoljenje pa naj bi pridobili septembra istega leta.
Patricija Babosek
Mladi so med drugim spoznali digitalno fotografijo ter njeno obdelavo.
L >*S f,-
Temeljni kamen za vrtec so postavili župan Alojz Sok, ravnateljica ormoškega vrtca Marjeta Meško in predstavnik izvajalca del Tadej Ružič.
Kilometri užitkov!
Letališče Moškanjci pri Ptuju, 4. september 2010
•I*
www.polimaraton.si
rs
Perutnina Ptuj
Di@log
COMPANY www.dialog-si.net
RADIO)))TEDNIK
Foto: PB
Foto: PB
Prireditvenik
Torek, 6. julij
9.00 do 14.00 Breg, na osnovni šoli, Hopla-hop, zabavno, polno
klepeta in aktivno s hip-hopom, z ritmom bobnov, kreativnimi delavnicami, gibalnimi igrami literarnim ustvarjanjem ...
9.00 do 12.00 Ormož, okolica osnovne šole, počitniške delavnice, za malico bo poskrbljeno
10.00 do 12.00 Ptuj, Arbajterjeva ulica, ustvarjalne delavnice, gibalna animacija
10.00 do 12.00 Ptuj, CID, ustvarjanje glasbe z računalnikom
18.30 Benedikt, Kulturni dom, predstavitev projekta Stavbna dediščina v občini Benedikt
19.00 Benedikt, Kulturni dom, potopisno predavanje Obiščimo zanimiv kraj
20.00 Ptuj, atrij dominikanskega samostana, Barve glasbe in besede, večer francoske glasbe in poezije
21.00 Ptuj, Mestno gledališče, Večer prijateljstva - makedonska ljudska pesem in slovenska poezija, koncert vokalne skupine Pella z gostjo Romano Ercegovič
Sreda, 7. julij
10.00 Ptuj, CID, elektro delavnica
18.00 Ormož, grajsko dvorišče, otroška glasbena predstava »Za. ljubljena predstava«
Četrtek, 8. julij
21.00 Ptuj, dvorišče bivšega dominikanskega samostana, gledališka predstava Kuhinja po meri, v primeru dežja je predstava v Mestnem gledališču
Petek, 9. julij
13.00 Ptuj, Termalni park, Bazeni energije
20.00 Ptuj, Stari zapori, koncert, Iskanje svetega grala, The Quest of the Holy Grail
20.00 Benedikt, pri športni dvorani, osrednja prireditev ob 11. občinskem prazniku
21.00 Ormož, grajsko dvorišče, nastop kantavtorja Adija Smolarja
21.00 Ptuj, dvorišče bivšega dominikanskega samostana, gledališka predstava Kuhinja po meri, v primeru dežja je predstava v Mestnem gledališču
Kino Ptuj
5. in 6. junij, ob 18.00, Shrek za vedno (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 20.00 Sex v mestu 2 - romantična komedija.
Mali oglasi
STORITVE
AKCIJA! Okna - vrata - garažna vrata - senčila, fasade - gips sistemi. Novo - notranja vrata. Montaže Polanič, d. o. o.,Sp. Hajdina 7 (Felnar center). Inf: 051 398 877, 031 521 446, polanicd@volja.net.
NUDIMO vsa gradbena dela, zidanje hiš, zunanje in notranje omete, izkopi, izdelava škarp. Gradbeništvo Janko Vidovič, s. p., Repišče 51 a, 2285 Zgornji Leskovec, telefon 041 804 721.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, v začetni nesnosti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, razkala-na, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, lahko tudi hlodovino, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055 ali 051 325 033.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM bukova drva, prevoz urejen. Telefon 041 751 079.
PRODAM 8 m bukovih drv, dva soda 500 in 300 l ter vzamem v rejo dva konja. Telefon 749 54 11.
PRODAM odojke nad 30 kg, za kos 70 evrov. Telefon 031 221 750.
PRODAM dve telici, simentalki, breji v osmem mesecu. Telefon 781 0681.
VSAK ČETRTEK OB 20.00 URI
K POSKOČNIH
1.	PETRA GRABROVEC - Babičine citre
2.	Ans. PAJDAŠI - Kdor ljubi dom
3.	Ans. NAVDIH - Nekoč pa pravi bom požvižgal
4.	ZLATI DEČKI - Predraga deklica
5.	D0RI - S Kozjega na Gorenjsko
6.	Ans. NAVEZA ■ Če v moji postelci boš spala
7.	KARAVANKE -Jurjevsmn
1.	SPELA GR0SEU- Moč srca
2.	BOŠTJAN K0NEČNIK- Zakaj si me pustila
3.	ŠTAJER BAND - Vse bo šeOK
4.	ROGOŠKISLAVČKI - Igrajva se zdravnike
5.	SKATER - Fuzbaler
6.	MIRNA REYNOLDS - Nate dajem križ
7.	NIKI - Do kože vroče
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETINO d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
NEPREMIČNINE
KIDRIČEVO prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano. Tel. 031 244 748.
PRODAM stanovanjsko hišo kot vikend in 23 arov zemljišča, okrog Podlehnika, s krasnim razgledom, cena 65.000,00 evrov. Telefon 040 609 585.
PRODAM parcelo, 25 arov zemljišča z lepo uto na lepem kraju okrog Podlehnika, cena 14.000,00 evrov. Telefon 040 609 585.
UGODNO PRODAMO hišo na Ugljanu (Kali), 70 m od morja. Pogled na morje in Zadar, cena 75.000 evrov. Telefon 041 245 054..
GRAJENŠČAK - gradbena parcela, 1000 m2, s staro hišo, elektrika, voda ob asfaltu, s čudovitim razgledom, prodamo, cena 28.000 evrov. Telefon 041 245 054.
DOM-STANOVANJE
UGODNO oddamo apartma v centru Izole, zraven morja, komplet opremljen za 2 + 2 os., min. 45 €/ dan. Tel. 041 764 693.
V
Štajerski
TEDNIK
2x
tedensko
www.radio-tednik.si
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radlo-tednlk.si, za večje objave predhodno pokličite.
Največja bolečina je trpljenje,
in če trpiš molče,
da nihče ne ve,
da nihče ne sluti,
da nihče ne občuti,
da nosiš neskončno gorje.
V SPOMIN Tereziji Bezjak
IZ GAJEVCEV
Minevata dve leti žalosti in bolečine.
Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji poklonite nežno misel, svečko, cvet ...
Njeni najdražji
Oko zaprem,
v spominu vedno znova tebe uzrem. Nikjer te ni in to boli... Spomin na tebe večno bo živel, nikdar ti zares od nas ne boš odšel, v naših srcih večno boš živel.
V SPOMIN
3. julija je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil
Janez Herga
IZ MOŠKANJCEV 37 A
Težko je bilo dejstvo, da smo te izgubili, še težje pa je brez tebe živeti. Vendar od nas nisi nikoli odšel, spomin nate bo večno živel.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate svečke ter ga ohranjate v lepem spominu. Še posebej hvala članom ribiškega društva Gorišnica.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Helga z družino
Štiri leta že v grobu spiš,
a v srcih naših še živiš.
Ni dneva, ne noči,
da te z nami ni.
Zato pot nas vodi tja,
kjer v tišini spiš,
kjer tihi dom le rože ti krasijo
in sveče v spomin gorijo.
V	naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
V	SPOMIN
6. 7. 2007
Mineva štiri leta žalosti, ko nas je za vedno zapustil
Simon Lovrec
IZ RJAVCEV 35
Hvala vsem in vsakemu posebej, ki mu prižigate sveče, nosite cvetje in z lepo mislijo postojite ob mnogo, mnogo preranem grobu.
Žalujoči: mama, ata, sestra, bratje ter Gašper in Valentina
www.radio-tednik.si
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 6.7.
8.00 Odprtje športnega parka na Destmiku 9.20 Polka In majolka 10.20 Oddaja Lepa 18.00 Polka In majolka 19.00 Iz domače skrinje - Destrnlk 20.0010. Obletnica ženskega zbora Ptuj 21.10 Dogodki Destrnlk 23.00 Video strani
SREDA 7.7.
8.0010. Let Štajerski frajtonarjl 2. del 9.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Polka in majolka 19.00 Iz domače skrinje - Hajdina 20.00 Srebrnomašnik Marijan Fesel 21.30 Dogodki Hq|dlna 23.00 Video strani
ČETRTEK 8.7.
8.00 Košnja na Polenšaku 9.00 Šolska oddaja 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Koncert Pihalne godbe Dornava 21.10 Dogodki Dornava 23.00 Video strani
PETEK 9.7.
8.00 Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 Utrip iz Ormoža 9.55 Oddaja Lepa 17.00 Utrip Iz Ormoža 18.00 Lenart - Ob zaključku šolskega leta 20.00 Gorišnica - Iz naših kra|ev 21.00 Peta noč - ponovitev 22.30 ORMOŽ - Med nami povedano 23.00 Video strani
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj im Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • Študentsko poletno dogajanje
Po energijo v bazene, po sprostitev na teraso
Klub ptujskih študentov je tudi za letošnje poletje pripravil program prireditev, ki bodo popestrile marsikateri počitniški dan. Glavna bo že 9. julija, ko se bo mogoče znova »potopiti« v Bazene energije. Organizatorji projekta, ki poteka tradicionalno že 11. leto, obljubljajo gostovanje znanih imen elektronske glasbe, zaradi katerih naj bi Ptuj za en dan postal »Ibiza v malem«.
»Bazeni energije, najmno-žičnejši projekt Kluba ptujskih študentov (KPŠ), so postali tradicionalna poletna zabava ob bazenu, ki si je prislužila naziv največjega »pool partyja« v Sloveniji. Tudi letos bodo potekali v Termah Ptuj in so namenjeni mladim, ki se želijo po številnih obveznostih sprostiti z obilico dobre elektronske glasbe in pomeriti v zanimivih poletnih športnih igrah,« je pojasnil Alen Iljevec, vodja dogodka. Dodal je še, da bodo letos na veliko veselje ljubiteljev elektronskega ritma gostili Jona Medino, svetovno znanega di-džeja, med drugim ustvarjalca razvpite atmosfere na Ibizi, ter več domačih didžejev.
Ker želijo dokazati tudi, da ne gre samo za zabavo, ki poteka ob bazenu s pijačo v roki, so k sodelovanju znova povabili Fundacijo Z glavo na zabavo: »Mlade želimo namreč osvestiti, da se lahko zabavajo tudi brez opojnih sredstev in pijače. Tako se bodo od 13. ure naprej obiskovalci pomerili v nogometu na milnici, vlečenju vrvi, odbojki na mivki, potapljanju, vožnji s kanuji, plesu,
Foto: arhiv Kluba
Vrhunec KPS-jevskega poletja predstavljajo Bazeni energije.
vrhunec dnevnega dogajanja pa bodo atraktivni skoki s pet-metrske skakalnice.«
Potem ko si bodo torej lahko mladi v bazenih nabrali energijo, pa se bo zgodil Tera-
saFest, festival, s katerim želijo v Klubu ponuditi najboljšo in najkakovostnejšo popestritev poletnih večerov na starem Slovenskem trgu. »Ptujskemu poletju želimo dodati svoj pe-
čat, ki bo v teh toplih vikendih ponudil zadovoljitev skoraj vseh glasbenih okusov, in pomagati, da Ptuj ne bo (kot se to zgodi prepogosto) sameval,« je razložil Iljevec.
Terasa, polna
■	■■ v ■ vB|
najrazličnejših glasbenikov
Festival bo 16. julija odprla Olala, mlada mednarodna zasedba, katere repertoar sestavljajo skladbe brazilske popularne glasbe, od živahne sambe do melanholične in intimne bossa nove. Pobudnica projekta, ptujska vokalistka Zvezdana Novako-vic, je vse glasbenike spoznala na glasbeni univerzi v Gradcu in jih povabila k sodelovanju. 23. julija bo nastopila skupina Crossroads, ki si je za svoje poslanstvo zastavila ohranjanje dediščine ameriškega južnja-škega rocka, 6. avgusta pa bo čas za klasično rock zasedbo Tretja izmena, ki jo sestavlja pet študentov iz okolice Ptuja.
13. avgusta boste lahko prisluhnili Žan Tetičkovič kvintetu, ki bo poslušalce pospremil v svet jazza, 20. avgusta pa avantgardni skupini Swarga. Ta bo obiskovalce popeljala v mešanico dveh svetov, ki se gibljejo med teatralnostjo, satiro in resnobnostjo jazza, art popa in ambientalnih vplivov. 27. junija se bo zgodil Dvojni finale: Koncert unitMuza, s katerim se bo TerasaFest za letos poslovil. Hkrati bo pomenil ta dogodek tudi zaključek glasbene delavnice, ki se bo pod mentorstvom Aleša Zorca odvijala na »Fraj placu«. Dvojni finale je namreč skupni projekt zasedbe FreePunktRio in udeležencev omenjene delavnice, zato organizatorji napovedujejo skupek »(med)narodnih napevov, kompozicijo tradicionalnih ritmov, brezskrbnost amaterskih kiksov in ščepec elektronike«.
Polona Ambrožič
Borl • Osmi ovčje-kozji bal
Od najrejca do najkuharja
Dvorišče gradu Borl je bilo prvo julijsko soboto prizorišče že osmega tradicionalnega ovčje-kozjega bala, ki ga prireja Društvo rejcev drobnice Haloze.
pozabavali še ob spremljanju in navijanju ob pastirskih igrah, v katerih so morali člani tekmovalnih ekip pokazati kar precej spretnosti ob metanju podkev, prenašanju vode po spolzkem terenu ipd., celotna prireditev pa se je zaključila ob glasbi in druženju pozno v večer.
SM
Osebna kronika
Rojstva: Nataša Novak, Nova ulica 20, Poljčane - deček Matic; Marjetka Krajnc, Vareja
35	b, Videm pri Ptuju - deklica Ajda; Vanda Ekic, Rogaška cesta 2 c, Ptuj - deklica Iva; Tanja Kardinar, Zgornja Pristava 45, Videm pri Ptuju - deček Nej; Dragica Trstenjak, Šturmovci 10 b, Videm pri Ptuju - deček Maj; Nataša Pulko, Zakl 12 b, Podlehnik - deček Svit; Sabina Ciglar, Spuhlja 105 a, Ptuj
-	deklica Ota; Viktorija Kampl, Slovenja vas 62 a, Hajdina -deček Matevž; Lidija Bračič, Po-brežje 84, Videm - deček Vito; Tatjana Bele, Žetale 48, Žetale
-	deček Maj; Brigita Alsarhan, Zelenikova ul. 2, Ptuj - deček Samir; Dragica Nikolic Potočnik, Krtina 75, Dob - deček Gal; Petra Nemec, Potrčeva c. 48, Ptuj - dežek Žan; Mateja Godec, Krčevina pri Vurbergu
36	a, Ptuj - deklica Nina Mariella; Petra Bolcar, Spuhlja 99 b, Ptuj - deklica Zala.
Umrli so: Pavla Kmetec, rojena Šoštarič, Ul. 5. prekomorske 11, Ptuj, rojena 1921 - umrla
22.	junija 2010; Angela Mesa-rič, rojena Kojc, Ptujska Gora 10, rojena 1929 - umrla 16. junija 2010; Rudolf Zdolšek, Tovarniška cesta 13, Kidričevo, rojen 1947 - umrl 17. junija 2010; Ivan Pavlinič, Hardek 23, Ormož, rojen 1926 - umrl 17. junija 2010; Terezija Bombek, rojena Kokol, Dornava 82 a, rojena 1927 - umrla 19. junija 2010; Franc Hvalec, Strmec pri Leskovcu 28 b, rojen 1960 -umrl 20. junija 2010; Mira Horvat, rojena Novak, Draženci 18, rojena 1962 - umrla 21. junija 2010; Ana Pukšič, Bukovci 127, rojena 1930 - umrla 21. junija 2010; Jožef Tomasino, Skrblje 12, rojen 1939 - umrl
23.	junija 2010; Ivana Forštna-rič, rojena Ranfl, Sobetinci 41, rojena 1925 - umrla 24. junija 2010; Terezija Ozvatič, rojena Hameršak, Ločki Vrh 1, rojena 1922 - umrla 19. junija 2010. Poroke - Ptuj: Robert Kokot in Tina Brodnjak, Moškanjci 45 d; Dominik Rašl in Vojka Ha-vlas, Spuhlja 134 b; Jože Kor-par, Zgornji Duplek, in Vesna Kramberger, Mestni Vrh 110. Poroka - Ormož: Saša Jurko-vič, Vinski Vrh 49, Miklavž pri Ormožu, in Katja Kosec, Veliča-ne 69, Ivanjkovci.
Dogajanje se je začelo že dopoldne, ko so prve obiskovalce pozdravili s krajšim kulturnim programom, polnimi stojnicami najrazličnejših izdelkov - od sirov do spominkov in oblačil iz volne - ter razstavo drobnice: ovc in koz, kjer je največ zanimanja s svojo velikostjo požel kozel Ernest burske pasme, sicer last Irene Zoreč iz Štukov.
Kmalu je zadišalo tudi po golažu; letos so se na tekmovanje v
kuhi najboljšega golaža iz mesa drobnice prijavile štiri ekipe. Po oceni komisije, ki je preverjala okus, izgled in aromo in nikakor ni imela lahkega dela, si je letos prvo mesto zaslužila ekipa kmetije Drobnič iz Vidma, drugo mesto lanski prvaki Gruntovačni iz Zavrča, tretji najboljši golaž so skuhali člani kmetije Kelemina iz Ormoža, četrto mesto pa je osvojila ekipa kmetije Spim iz Zavrča. Ne glede na razvrstitve pa je tre-
ba povedati, da je »tekmovalnih« golažev zmanjkalo že pred javno razglasitvijo rezultatov, kar dokazuje, da so bili res dobri, čeprav so imeli obiskovalci na voljo še številne drugi dobrote, med njimi tudi pečenega kozliča in jagenjčka.
Letos so v okviru bala prvič razglasili tudi priznanje za naj rejca drobnice v dveh kategorijah; v skupini rejcev s čredami do petnajst živali je naziv prejela Ire-
na Feguš iz Cirkulan, v skupini s čredami nad petnajst živali pa je bil za naj rejca razglašen Vlado Kelemina iz Ormoža.
Seveda pa ni ovčje-kozjega bala brez prikaza striženja ovc, ki ga je tokrat pred množico radovednežev opravil Damjan Drobnič in štiri mlade ovce v neverjetno hitrem času rešil debele volnene obleke.
Pozno popoldne pa so se obiskovalci, ki jih je bilo letos sicer za odtenek manj kot lani, lahko
Na razstavi drobnice je bilo videti tudi velikega Ernesta, kozla burske pasme, ki pa se ga otroci niti niso kaj posebno prestrašili.
Napoved vremena za Slovenijo
Ako na Marjetin dan (12.) deži, 26/14' orehov in lešnikov ni
Letošnje ekipe najboljših kuharjev golaža iz mesa drobnice; zmagala je kmetija Drobnič iz Vidma.
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, čez dan in popoldne bodo še nastale krajevne plohe in nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 19, najvišje dnevne od 23 do 28, na Primorskem do 30 stopinj C.
Obeti
V sredo bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. V četrtek bo sončno. Jutra bodo bolj sveža.
Foto: SM
Foto: SM