Priloga k 102. Štev. »Slovenskega Naroda",
RODOLJUB.
Glasilo »Slovenskega društva" v Ljubljani,
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseoa (ali če je na ta dan praznik, dan poprej) ter stane 70 kr. na leto. — Članom „Slovenskoga druStva" in naročnikom ^Slovenskega Naroda" pošilja se list brezplačno. — Za oznanila plačuje se od dvo-stopne peti t-vrste 8 kr., če se enkrat tiska; 12 kr. če se dvakrat, in 15. kr. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se pošiljati „Narodni Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu „Rodoljuba" ali pa odboru ..Slovenskega društva" v LJubljani. — Pisma izvolijo naj so frankirati. — Rokopisi se ne
vračajo.
9. štev.
V LJubljani, dne 5. maja 1894.
IV. leto.
Ogibajte se, kmetje, zakotnih pisačev!
Zakotnega pisača si navadno predstavljamo kot človeka dvomljivega ugleda, v slabem gmotnem stanji, uda-nega pijači in vsemu, kar je ž njo v zvezi. Največ jih dajo zapodeni pisarji, občinski tajniki, fJirani trgovci, skaženi dijaki itd. Taki zakotniki so škodljivi le manj razsodnim, popolnoma nevednim kmetoxi, katerim za malo plačilo, za liter vina ali nekoliko desetič napravljajo vloge na urade, prošnje na cesarja itd., katere vloge navadno nimajo druzega uspeha, kakor globo zaradi premajhnega kolka.
Toda mej zakotne pisače smemo po vsi pravici šteti tudi one, ki dajejo ljudem dobre svete, jim sestavljajo pisma in pogodbe in delajo testamente, ne ravno iz do-bičkarije temveč bolj iz samoljubnosti in nadutosti, da jih ljudje povzdigujejo in časte, .češ, tudi mi znamo to, kar delajo po pisarnah. Kak mogočen in čestihlepen župan, ki je v svojih mladih letih pogledal v mestno šolo ali pa pri vojakih ali orožnikih se nekoliko izuril v pisanji, si šteje v veliko čast, da mu ljudje nosijo kazat različne „šiiftetf, katere jim po površnem pregledu z mogočno besedo tolmači, kako je treba pritožbe .vzdigovati" tu ali
tam. Slednjič se da tudi preprositi in iz same dobrote ali usmiljenja napravi pritožbo ali kaj tacega. Plačila navadno ne vsprejme za to, k večjemu če ima gostilno, iz-pije dotični, ki je prišel k njemu, iz hvaležnosti liter vina in potem raznese njegovo slavo po vseh vetrovih.
Da pa je bila tožba slabo sestavljena, da je bila pritožba pri nepravem uradu vložena, obrok zamujen, testament neveljaven in d<i je on s to svojo „dobroto" škodoval dotičnemu desetkrat, stokrat toliko, kar bi bil vesten advokat računal, tega ne pomisli nihče in to se pokaže pozneje, časih še le čez več let.
In taki zakotni pisači, dasiravno po naših postavah nimajo tega častnega naslova, škodujejo ljudstvu več, kakor oni navadni, ki za par desetič po gostilnah skrivaj sestavljajo pisma, kajti poslednjim pameten človek ne zaupa, ti pa uživajo polno zaupanje.
Resnici na ljubo moramo priznati, da se naše uči-teljstvo po deželi ne peča z zakotnim pisarenjem in le malo jih je, ki niso toliko vestni, da se pečajo s tem, česar se niso učili in česar ne znajo.
LISXEK.
Nekaj o petroleju ali kamenem olju.
(Sloveuskim šolarjem.)
Ko na večer tihi mrak razpne svoja temotna krila čez vso naravo in še vi, otroci — zlasti v zimskem času — svojih domačih nalog niste popolnoma naredili, prižgejo skrbna mati lampo ali svetilko in pri svetlo-belej petrolejskoj luči vam je potem mogoče nadaljevati ter dovršiti svoje pričeto delo.
Marsikdo izmed vas gotovo misli, da se petrolej že od nekdaj rabi v svečavo Toda kdor tako misli, zelo se moti. Le povprašajte dedka ali babico ali morda vam še celo oče morejo povedati, kako slabo in motno je brlela še pred kakimi tridesetimi ali petintridesetimi leti v stanici vaših praroditeljev majhna, z repičnim oljem ali pa s svinjsko mastjo napolnjena svetilka. Tudi lojenih sveč
in pa borovih tresak se je v prejšnjih časih mnogo več porabilo nego-li dandanes. Petroleja seveda takrat pri nas nikdo še poznal ni.
Da se petrolej tudi imenuje kameno olje, je znano, bolj običajno je vendar oznamenilo petrolej, kar pomeni isto kakor kameno olje. Beseda „petra" znači namreč pečino ali skalo, „oleum0 pa olje; torej iz pečine izvirajoče olje ali kameno olje. To ime je za petrolej tudi kaj primerno, zakaj ta tekočina izvira iz pečin kakor voda. Kadar priteče iz zemlje, je petrolej malokdaj čist, češče je vsled raznih primesij rumen ali rumenkasto-rujav. To je surovi petrolej, ki je zelo močnega neprijetnega duha.
Kameno olje se dobi v naravi v raznih podobah in se tudi vsled tega različno imenuje. Kakor voda čisto in redko se imenuje naphta (izgovori: nafta), kar prihaja od orijentalske ali jutro ve besede „nafatau = izvirati, iztekati se.   Pravi petrolej, s katerim svetimo, je rumen-
Še boljše spričevalo moramo dati naši duhovščini. Nam že dosedaj ni znan noben slučaj, da bi duhovniki sestavljali vloge na sodišča in druge urade, dasiravno ne smemo zamolčati, da jih je premnogo, kateri posredno po cerkvenikih delajo testamente, ki njim in cerkvenim napravam gotovo niso nikdar neugodni. Toda to je drugo vprašanje in mi hočemo danes le potrditi, da mej duhovniki ni iskati zakotnih pisačev in to je najboljši dokaz, da vse ono hujskanje nekaterih mlajših duhovnikov proti odvetniškemu in notarskemu stanu izvira iz osebnega nasprotstva dotičnikov in je le pesek v oči kmetskim vo-lilcem. Če bi ta stanova ne bila potrebna in koristna, že zdavnej bi bili duhovniki po deželi otvorili v farovžih pisarne in si s tem ne glede na gmotne dohodke podvojili svoj že tako velikanski uphv. Da se to ni zgodilo, kaže jasno, da za pravniški posel ni nihče drug sposoben, kakor ta, ki se je tega učil in naj je tudi obiskoval velike šole. — In naj se tudi odpravi legalizacija, gotovo je, da pravnih opravil ne bode ljudstvu opravljal nihče drugi, nego pravniki, kakor gotovo tudi najuče-nejši profesor zvezdoznanstva ne zna napraviti navadnega obutala ali pokrivala.
Ne bilo bi težko najti na stotine vzgledov, koliko škode povzroče zakotniki kmetskemu ljudstvu. Toda prostora tu nimamo za to in zategadelj hočemo navesti le kratek vzgled Na Premu na Notranjskom je pred par leti umrl posestnik in trgovec, čegar zapuščina je znašala
do 50.000 gld.   Ker je bije rajnki svoje dolžnike precej odiral in si ni dal gledati v svoje račune, zato se je tudi ogibal notarjev in advokatov.   Tudi testamenta ni delal I pri kakem pravniku, temveč sestavil mu ga je premožen I trgovec, prijatelj njegov.   Testament je bil neveljaven in unela se je huda pravda mej dediči iz zakona, ki je veljala več tisočakov. Pa to še ni vse.   Našel se je tudi zakotni pisač, ki je napravil vsem dolžnikom rajncega j imenitne račune in ker teh dediči niso priznali, nalnjskal je dolžnike, da so se začeli pravdati. In začele so pravde j peti in še zdaj jih teče lepo Število, dasiravno se je po ! površni cenitvi zapravdalo že nad 20.000 gld.!
će se pomisli, da ima Prem zelo ugodno lego za \ sadjerejo in da že zdaj donaša Premcem sadje lepe novca, j dasiravno delajo iz njega žganje, kaj bi se bilo dalo na-1 praviti z zapravdanimi 20.000 gld. v povzdigo sadjarstva. Najžlahtnejše sorte bi se dale zasaditi, sušilnica bi se bila zgradila in sadjarska zadruga bi bila podprta s tem kapitalom razpečavala žlfehtno sadje v Trstu, v Reki in v inozemstvu. Blagostanje bi raslo in sreča in zadovoljnost bi  se  bila  stalno naselila ob zelenih gričih ob Reki in Prem bi bil pravi raj mej kraškim kamenjem.   In . zdaj ? Žene in otroci jokajo, možje preklinjajo, brič hodi okoli in rubi in rubi.....
In zdaj naj kdo reče, da nimamo prav, svareč: j Kmetje, ogibajte se zakotnih pisačev !
Politični pregled.
Državni zbor je pri nas jedini kraj, kjer se more še razviti živahno politično življenje, drugač pa so'državljanom usta zamašena, da komaj zinejo, hrbti pa z raznimi bremeni tako obloženi, da jih komaj prenašajo. Zboljšanja teh preklavernih razmer pričakujemo od drž. zbora, u vse kaže, da nam bo še dolgo čakati zaman. Sedaj gospodujoče stranke, takoimenovana koalicija, katere se je oklenilo tudi nekoliko slovenskih poslancev, je popol-	noma nesposobna, da bi količkaj storila. Te stranke so se združile v izrecni namen, da izvršijo premembo sedanjega krivičnega volilnega reda, pa so vso stvar odložile na nedoločen čas, glede razširjenja tiskovnih svobod niso bile jedine in zato so se zavoljo lepšega zadovoljila z nekimi malenkostmi, ki niso vredne počenega groša; sprle so se glede Šole in glede premembe naše vrednote, skratka, drugega ne zmorejo nič, kakor nakladati prebi-
kasto-rujavo in gosto kameno olje. Temno -rujavej in žilavej snovi se pravi ter ali katran. Dobode se pa tudi kameno olje v podobi trdega lesa, to je zemeljska smola ali klej (astalt). Klej so rabili pri zidanju vodnih stavb že v starodavnih časih in še dandanes se rabi v te namene. Očiščen petrolej je rumenkastobele barve ter gori tudi brez stenja s svetlim sajevim plamenom, razširjajo poseben, neprijeten duh. Surov ali neočiščen petrolej ni za rabo, ker že pri navadni toplini hitro izhlapi. Ti hlapi so zelo nevarni, hitro se vžgo in dokaj nesreč se je že vsled tega zgodilo. Tu omenim samo jedno tako nezgodo. Največ petroleja se dobiva že nekaj let sem blizo Oil-Springa v Severni Ameriki. Takoj iz začetka, ko so ondi razkrili petrolejeve vire, hotel si je neki delavec, ki Se petrolejevih svojstev ni dobro poznal, prižgati z -ŽVenTenkd .»mnill.o,   A komaj so dotakne svetel šibičen	plamen petrolejevega plina, izpremeni se ves plin v ognjeno morje, v katerem je našlo 22 delavcev strašno smrt. Iz studenca samega pa je tekla goreča reka tako dolgo, dokler je bilo še kaj petroleja v studencu. O takih in sličnih nesrečah je bilo sprva večkrat čitati in slišati. Ni torej čudo, da se je prosto ljudstvo te prekoristne svečave v začetku tako balo, da ni hotelo nič vedeti o njej. Saj je vendar glas, kako nevaren je petrolej, prodrl celo iz daljne Amerike sem k nam. Stareji ljudje pripovedujejo, da se je pred kakimi petintridesetimi leti petroleja vse tako balo, da se je moral pri županu opravičiti oni, ki si je bil drznil kupiti petrolejevo lampo ter svetiti s tem novim, smrdljivim oljem. Včasih pa je moral tudi tak „predrznež" petro-lejsko svečavo opustiti ter lampo razbiti, ker mu boječi sosedi niso dali miru, češ: lampa mu bode razletela in strašen požar lihko spravi tudi nas v grozno nesrečo.
valstvu nove davke. — Drž. zbor se bavi še vedno z dr žavnim proračunom. Najbolj zanimive in za nas Slovence najvažnejše so bile razprave o proračunu naučnega mi-nisterstva. Oglasili so se slovenski poslanci Nabergoj, Spinčič, Gregorčič, Gregorec in Robič in zahtevali za Slovence raznih krajev ljudskih, obrtnih in srednjih šol. Minister je tudi govoril in povedal, da hoče ustreči vsem zahtevam ali a pogojem, da se zastopniki obeh narodov izrečejo za kako zahtevo. Ker ni upanja, da bi se Nemci in Italijani kdaj izrekli za kako slovensko zahtevo, ne dobimo torej čisto nič. Čemu potem nekateri slovenski poslanci tako vlado še podpirajo, nam je nerazumljivo. Pri razpravi o naučnem proračunu so se tudi konservativci in liberalci prav ostro spopadli zaradi verske šole in malo je manjkalo, da se ni koalicija razbila. — Drž. zbor bo še ves ta mesec zboroval in morda tudi še prve dni meseca junija, potem pa se snideta delegaciji in sicer letos v Pešti. — Dan prvega majnika so delavci v večjih mestih prav slovesno praznovali. Na stotisoče delavcev se je zbralo na raznih shodih in demonstrovalo za osem-urni delavnik in za splošno volilno pravico Žal, da so ponekod nastali veliki izgredi, tako v nekem predmestju na Dunaji, v nekih krajih na Češkem, v Lvovu in v
Gradci. Redarji in orožniki so izgrednike z orožjem razganjali in več oseb ranili, nekatere celo ubili. — Tudi na Ogerskem so bili veliki izgredi, a še pred prvim maj-nikom. Prouzročili so jih kmetski posli, ki so v tistih krajih že povsem prešli v tabor socijalistov. To gibanje mej kmetskimi ljudmi je vlado zelo ustrašilo, a da bi odpravila uzroke temu gibanje, na to še ne misli, zlasti sedaj ne, ko se bori za odpravo cerkvene poroke. — Takisto žalostne razmere, kakor pri nas, vladajo tudi v mnogih drugih državah. V Srbiji je kralj samovoljno razveljavil zakone, s katerimi se je njegovemu očetu in njegovi materi prepovedala vrnitev na Srbsko. — V Bolgariji si je krvoločni trinog Stambulov zopet utrdil stališče, ker je od turškega sultana izsilil neke obljube glede na Turškem živečih Bolgarov. — V Italiji bije vlada trd boj z državnim zborom, ker jej ta neče več dovoliti toliko denarjev za vojsko, kakor dos'ej. — Na Francoskem imajo trdo stanje z anarhisti, ki so čedalje predrznejši. — Na Angleškem so ljudje še najbolj srečni, kajti tam se je vlada odločila, da reši razna vprašanja tako, kakor želi ljudstvo. — Ruski carević se je zaroči! z neko nemško princezinjo.
Dopisi.
Iz Moravč pri Sv. Križu 27. aprila. [Izv. dop.] (Raznoterosti.) Oj, kako se na svetu vse spreminja! Tako vzdihujejo kmetje v naši okolici. Pred leti pridelali smo vina dobrega in obilo, toda cena mu je bila mala. Pili smo ga tembolj, saj nam ni bila sila za krajcarje. Ječmenovke (piva) in žganja pa takrat nismo poznali. Dandanes peša vinski pridelek in naš kmet, ki je navezan največ na ta pridelek, je od leta do leta v hujših stiskah. Cena vinska je sicer poskočila, še bolj pa kmetove potrebe, zategadelj vsak rad svoje vino proda in ker je vajen pijače, išče krepčila v pivu, in kar je najhuje,
v žganju. Tudi tu okoli se je že ta strup udomačil in dosti pripomogel, da vse hira. Tudi naša kmetijska podružnica hira. S kolikim navdušenjem se je zasnovala in ustanovila! Kako pa sedaj živi? Drugje imajo navado, da skličejo semtertja kdaj kak zbor in se drugače kaj ukrene, pri sv. Križu pa ni o ničemur nič čuti. Sosedni Čatežani so vse drugače navdušeni, če tudi imajo svojo ustanovitev kolikor toliko pripisovati tistemu kot Križani in Dulčani. Slišati je, da bi bilo tudi pri sv. Križu boljše, ko bi ne bilo osebne zavisti. Pri volitvi odbora so tistega, ki se je za ustanovitev največ trudil, lepo na stran
No, polagoma je ljudstvo venderle začelo spoznavati velike prednosti, katere ima petrolej v primeri z drugo svečavo.
Sicer pa je petrolej, s kojim svetimo v svetilnah, distilovan *) ali očiščen in zato ni tako nevaren.
Petrolej se dobi, ako se izkopljejo v kraju, ki je s to oljnato tekočino napojen, velike, našim vodnjakom podobne jame.
Iz teh jam petrolej ali sam curlja ali ga pa morajo črpati (pumpati), kakor pri nas vodo iz studencev.
') Ako kako kapljino ali tekočino s pomočjo toplote v pare spremenimo, katere potem s posebnimi pripravami zopet shla-jamo, tako, da se izpremenž v kapljine, ondaj pravimo temu ravnanju destilovanje ali prekapanje. Vsled destilovanja se odpravijo petroleju nevarni deli. Žveplena kislina, vodena para in Se druge snovi, s katerimi se petrolej čisti, odvzamejo tej tekočini razne barve in smrdljive primesi.
Omenil sem že zgoraj, da je Severna Amerika petroleja najbogatejša zemljina. Tu naletiš na vire, ki dado na dan 30-80.000 litrov kamenega olja. Tudi naši domovini ne manjka te prekoristne prirodnine. Pridobiva se v Galiciji, na Slovenskem pa pri Rnblji na Koroškem. *)
Na vsej zemlji se dobi na leto nad 100 milijonov hektolitrov petroleja. Gotovo poprašaš: Od kod je prišlo v zemljo toliko te gorljive tekočine? Misli se sploh, da je petrolej nastal vsled počasne razkrojitve rastlinskih snovij, ki so že več tisoč let trohnele v zemlji. Oljnate
h V najnovejšem času so naleteli tudi na Štajerskem blizo Ormoža (Friedau) na kamenine, ki so baje napojene s petrolejevo tekočino. Delavci marljivo kopljejo, čeprav jih veliki smrad, ki prihaja iz jame, pri delu moč o ovira. No, videli bomo, kakSen uspeh bode imelo to delo.
potisnili in s tem pokazali svoje sebične namene. Govorilo se je že ttdaj o ustanovitvi drevesnice. Se je li že pripravila ali ne, tega člani pač ne vedo, vender je bilo slišati, da se namerava celo uro hoda od sv. Križu kupiti neki zapuščeni vinograd. Brati pa je bilo te dni v „Narodu", da je podaril v ta namen deželni odbor 200 gld. in hranilnica kranjska 150 gld. — Skoraj bode poteklo leto od ustanovitve. Možje, člani, zahtevajte, da se skliče občni zbor, ter pokažite, da vam je za napredek in splošno korist. Potegnite se za pravično stvar, naj bode to kakemu mogočniku všeč ali ne. Pomislite, kako se ozira tisti ošabni in sebični mož, ki pri nas zvonec nosi, na svojega bližnjika. Saj je prouzročil že dovolj zdražbe, prepirov, neugodnostij in nesreč. Ali mora res vselej le njegova veljati? Saj nismo več v srednjem vekul Pri sv. Križu je sploh v marsičem malo čudno, če prideš na pošto, dobiš jo navadno zaprto in treba je poštarice doma v krčmi iskati, ali pa počakati, da pride s sprehoda in ona te utegne vrhu tega še ošteti, zakaj takrat prideš? Pa še drugih sitnostij je več. Teži nas še marsikaj, toda potrpimo, saj še naši šolski otroci potrpe, ki se šest let nogovice plesti uče. Ljudje so se radi tega že pri nad-učitelju pritoževali, toda zastonj. Radovedni smo, bo li sedaj kaj več pomagalo.
1% Celovcu, 28. aprila. [Izv. dop.] (Peti občni zbor katoliško-političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem.) Letošnji občni zbor tega, za našo narodno stvar na Koroškem tako važnega in zaslužnega društva, o katerem se lahko reče, da je srce in glava narodnemu gibanju koroških Slovencev, vršil se je z ozirom na slavnostno otvoritev novega doma družbe sv. Mohorja v Celovci dne 25. aprila. Zbralo se je nanj nad 150 članov, a bilo bi jih prišlo še vtč, da ni čas za taka zborovanja z ozirom na go-spodaiska opravila neugoden. Zborovanje je otvoril društveni predsednik g. G. Einspieler s primernim nagovorom, potem pa je poročal blagajnik g. Treiber o društvenem stanju, ki je prav ugodno. Društvo je namreč v minolem letu imelo 608 gld. 90 kr. dohodkov in 547 gld. 71 kr. troškov.   Isti gospod je tudi namesto odsotnega
dele je vročina izgnala ter je združila potem v plasti pečin ali kamenja. —
V kupčiji se razpošilja petrolej v majhnih sodčkih, ki so od zunaj navadno modre barve, znotraj pa so z vročo galunovo *) raztopino dobro zaliti, da petrolej ne more premak»ti.
Kameno olje je bilo kot zdravilo že v starem veku znano, a od leta 1859, ko je Drake blizo kraja „Titus-ville" v Severni Ameriki odkril zelo bogat petrolejev vir, postala je ta prekoristna prirodnina predmet svetovne kupčije. —
Mislim, da ne bode odveč, ako podam h koncu še nekoliko migljajev, kako ravnati s petrolejskimi lampami,
!) Galun je brezbarvna rudnina sladkobno zagoltnega ukusa ter se v vodi raztopi. Ribi se tudi v zdravilstvu in pri barvanju raznih tkanin. K.
tajnika poročal o društvenem delovanju v minolem letu in to obširno in korenito. Društvo je storilo, kar je moglo, in reči se sme, da je storilo mnogo. Priredilo je pet shodov in to v Šmihelu, v Št. Janžu, v Dobrlivesi, v St. Petru nad Velikovcem in v Št. Jakobu. Vsak teh shodov je imel uspeh, vsak je utrdil ali obudil narodno zavest slovens.ega prebivalstva v dutičnem kraju. Govornik je potem navajal, kako so se nekatere občine razdelile, da bi se preprečila ustanovitev slovenskih šol, izrekel mnenje, da koalicija ni dobra in da bi bila najboljša zveza katoliških narodov in strank ter končno, pohvalno omenivši, da se je tudi nemška katoliška stranka na Koroškem začela gibati, predlagal, naj se tej stranki izreče zaupanje. Ko je g. Legat naznanil, da so se uvedle nabiralne knjižnice za nabiranje letnine, in so se vpisali neki novi udje ter pobrali letni doneski, vršila se je volitev novega odbora in so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki, le namestu g. Žaka voljen je bil tajnikom g. Ražun, kaplan v Celovci. Vrstili so se potem razni poučni govori Gosp. Kandut je govoril na dovtipen način o postopanju politične uprave napram koroškim Slovencem, o koaliciji in o narodni posesti ter z navduševalnimi besedami bodril zborovalce na čim večjo delavnost. G. Bayer je pojasnjeval in utemeljeval zahtevo, da bodi šola narodna in verska, podpiral pa ga je g. Skube rekši, da verske šole ne zahtevajo samo duhovniki, ampak ljudstvo. Jako vzpodbudno je govoril g. Lene o gospodarskih razmerah, povdarjajoč, da se morajo Slovenci odtegniti tudi na gospodarskem polju nemškemu uplivu in si zagotoviti gospodarsko neodvisnost. Razlagal je pomen in stanje slovenskih posojilnic, zadrug in ljudske šole sosebno za kmetski stan in opozarjal na nevarnosti, katere temu prete. V zvezi s tem govorom je g. Legat pojasnjeval postopanje koroške kmetijske družbe, katere slovenski potovalni učitelj še naznaniti ne sme, kdaj in kje bo slovenski predaval. To se dela nalašč, da bi se potem moglo reči: Slovenskih govorov ni treba, saj ne pride nihče poslušat. Z ozirom na ravnanje kmetijske družbe je predlagal govornik resolucijo: „Današnji 5 občni zbor „katoliško-političnega in gospodarskega društva  za Slo-
da se ognemo raznim nesrečam. Čeprav — kakor je bilo že omenjeno — očiščen petrolej ni tako nevaren, kakor surov, vendar se je po neprevidnem ravnanju 8 to tekočino pripetila že marsikatera velika nezgoda. Pomni torej: Ako ti je treba gorečo lampo prenesti, stori to, kolikor mogoče počasi in mirno; naglost v tem oziru je že marsikoga izučila. Stenj prehitro odsukati ni varno, istotako je nevarno pihati pri gašenju zgoraj v cilinder: svetilnica ti lahko razleti. Najprevidnejše se petrolejska luč ugasne, ako se stenj nekoliko odsuče ter potem spodaj mej špranje v takoimenovane sapnike pihne.
Pomniti je še, da lampe ne smejo biti nikdar do vrha napolnjene in pa da je treba taiste večkrat snažiti, da se sapniki ne zamašijo.
Anton Kosi.
vence na Koroškem8 načelno sklene izdajanje strokovnega kmetijskega lista v slovenskem jeziku in si dovoljuje ob jednem Njega ekscelenco gospoda ministra za kmetijstvo grofa Falkenhavna uljudno prositi, da blagovoli v ta namen dovoliti primerno podporo iz državnega zaklada." Ko so o tej stvari govorili še nekateri drugi zbo-rovalci, vzprejela se je resolucija soglasno. Društveni predsednik g. Einspieler je na to poročal o svojem delovanju v dež. zboru koroškem, zlasti glede usmiljenih sester, in predlagal primerno  resolucijo,  katera se je
I vzprejela.   Gosp.  Bayer je opozarjal  na  bližajoče se občinske  volitve, g. Štih  pa je  utemeljeval resolucijo, v kateri se  protestuje zoper sumničenje slovenske lo-j jalnosti in   izieka  poslancema   Einspilerju   in Muriju j zaupanje.   Po nekaterih krajših  govorih  glede organi-j zacije   in  glede   pevskega  društva  za   celo Koroško j zaključil je  predsednik  gospod   Einspieler zborovanje, opozarjajoč   zborovalce,   da  koroški   Slovenci nimajo od vlade ničesar pričakovati, da se morajo  torej zanašati samo nase in si pomagati z lastno močjo.
Slovenske in slovanske vesti.
(Prvi dan maja meseca) se na Slovenskem ni tako praznoval, kakor v drugih deželah. V Ljubljani se je na shod socijalistov zbralo kakih 70 ljudij, ki so se izrekli za osemurni delavnik in za splošno volilno pravico. Drugi delavci so v Ljubljani vsi delali. Tudi v Trbovljah so delavci priredili shod in se izrekli kakor v Ljubljani. Drugod po Slovenskem so delavci skoro povsod delali. Mir se ni nikjer kalil.
(Kropenski delavci.) V soboto dne 28. aprila odpustili so vsi Kropenski delodajalci vse svoje delavce, ker imajo že preveč izdelanega blaga v zalogi. Vsled tega je mej delavci nastala velika beda. Tu bi morala pač vlada kaj storiti, a ravnati bi morala bolj premišljeno, kakor svoj čas, ko je poslušala svete poslanca Globočnika in odkupila pašne pravice za kakih 00 tisočakov, misleč, da s tem pomaga delavcem.
(Cepilni tečaj na Grmu.) Vsied razpisa vodstva deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu, da se bode v dneh 10, 17. in 18. aprila t. 1. vršil cepilni tečaj o lesnem ali suhem cepljenju ameriških trt, prispelo je iz črnomaljskega, metliškega in iz tukajšnjega okraja nad 70 vinogradnikov-posestnikov. Udeležili so se tega tečaja tudi nekateri gg. župniki in učitelji, da se pouče o pravilnem cepljenji ameriških trt. Silna škoda po trtni uši in peronospori, vedno manjši pridelek vinske letine, vsled tega beda prebivalstva v teh okrajih, vedno večje zanimanje za novo ameriško zasaditev, dober in uspešen vzgled vinorejske šole na Grmu, temeljit, stro-kovnjaški in zraven tega lahko umljiv pouk zvezan s praktičnimi poskusi, privabilo je toliko udeležencev. Kakor so se ti izrazili, zadobili so v tem tečaju toliko znanja in praktične sposobnosti in veselja za novo zasaditev, da bi bilo le želeti, ko bi ta pouk dober uspeh prinesel, kar bi se posObno zgodilo, ako bi se revnejšim vinogradnikom podpore za rigolanje in za nakup potrebnih orodij in priprav delile, kakor se to za krški okraj godi.
(Mestna hranilnica v Kranji,) ki je pričela poslovati dne 6. julija minulega leta, je razposlala nedavno svoj I. računski zaključek za upravno dobo od dne G. julija do dne 31. decembra 1. 1893. Denarno gibanje je bilo koj v prvem poluletji  ugodno.   Skupnega  prometa je
imela hranilnica v tej dobi 150.310 gld. 90 kr. Na hranilnih vlogah je bilo na 232 knjižic izročenih 58.909 gld. 83 kr., od katerih se je vzdignilo 1630 gld. 18 kr. Koncem leta 1893 znašale so vloge s prištetimi obrestmi 57.8G9 gld. 22 kr. Prošenj za hipotečna posojila je bilo vloženih v tej dobi 56 za naprošeno skupno vsoto 40.078 gl. 50 kr., dovolilo se je posojil za 35.122 gld. 50 kr. likvi-dovalo in izplačalo pa se jih je do konca 1893 leta za 9.402 gld. 50 kr. Pri zanesljivih denarnih zavodih se je naložila ostala vsota 48.409 gld. 11 kr. na ugoden način. Uradni stroški so vsled varčnega ravnanja znašali za poluletno dobo le 153 gld. 59 kr., torej je imela navzlic ustanovnim stroškom že koncem prvega poluletja svojega poslovanja Kranjska mestna hranilnica čistega dobička 11 gld. 83 kr. — Uradni dan je vsak četrtek od 10—12. ure dopoludne, denarne vloge, doposlane v pismih, se pa vzprejemajo vsak dan. Hranilne vloge se obrestujejo po 4%, posojila na hipoteke se dajejo na 5% in na amor-tizovanje v 3Gletni ali krajši dobi.
(Družba sv. Mohorja) šteje letos nad 00.000 članov. Od lani se je pomnožilo število za 9000. Ta vesela vest mora vsacega Slovenca z opravičenim ponosom navdajati. Največja zasluga gre požrtvovalnim poverjenikom.
(Zopet šolski nadzornik za koroške Slovence ?!)
Piše se nam s Koroškega: Niso še utihnile besede drž. poslanca g. dr. Ferjančiča, ki je v drž. zboru popisal, kakšnega šolskega nadzornika so dobili koroški Slovenci v osebi Hugona Morota, že se govori, da je določen za Celovško okolico neki Koschutnigg, učitelj v Medgorji, ki je nemara s tem obrnil blagohotno pozornost nase, ker je leta 1887. meseca avgusta v Seebacherjevi gostilni kričal: Slovenci so psi! — Kdor sploh take besede izustiti more, tak nikakor ne sodi na to mesto, in mora biti to dovolj, da vplivni naši krogi onemogočijo to najnovejšo nakano srditih nasprotnikov slovenskega življa na Koroškem.
(Nov šolski nadzornik.) Vkljub nemški gonji imenovan je venderle naš rojak prof. Mihael Zavadlal v Celji šolskim nadzornikom za šolske okraje Brežice, Kozje in Sevnica.
(Nova pošta.) Dne 1. maja t. I. se odpre pri Sv. Ani pri Tržiču na Gorenjskem nov c. kr. poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožnjo pošto ter ob jednem posloval kot nabiralnica c. kr. poštno - hranilnič-nega urada. Mej Sv. Ano in Tržičem vozil bode dvakrat na dan poštni voz.
(Dom družbe sv. Mohorja) v Celovci se je dne 26. aprila ob mnogobrojni udeležbi vernega slovenskega ljudstva blagoslovil in otvoril. Slovesno sv. mašo je daroval kanonik Lambert Einspieler, dom pa je blagoslovil prost Muller. Tako ima zdaj dična naša družba krasen svoj dom, ki je ob jednem znak, da Celovec še vedno ni nemško mesto.
(Narodna zmaga v Ljutomeru) Pri volitvi zastopnikov bolniške blagajne so zmagali v Ljutomeru narodni obrtniki s 67 glasovi proti 21. Nemškutarjem so torej zavedni slovenski obrtniki, ki so se vestno držali nasvetov slovenskih časopisov, odločno zaklicali: „Proč z roko, to je naše".  Tako je prav!
(Nova železniška proga.) Trgovinsko ministerstvo je dalo generalnemu vodstvu avstrijskih železnic nalog, da izvrši tehniške študije in poizvedovanja ter premeri svet za železniško progo iz Celovca preko Bistrice, ki bi se s progo Trbiž-Ljubljana vezala mej postajama Ja-vornik in Lesce-Bled, od tam pa peljala skozi Bohinjsko in Račensko dolino in Sv. Lucijo do Gorice "V to svrho se bode odposlalo potrebno število inženerjev in pomožnih delavcev v kratkem na lice mesta.
(„Lega nazionale" v Tržaški okolici) „Lega ; nazionale" se imenuje društvo, ki ima namen ustanavljati šole, da bi se v njih italijančili slovenski otroci. V ; Sv. Križu dalo je to lahonsko društvo zgraditi šolo, ki je pa bolj podobna letovišču ter je po velikanskem naporu res zbobnalo skupaj 16 otrok furlanskih, v Sv. Križu naseljenih starišev, kateri naj bi na slovenskem Krasu se navzemali iredentovskega duha , akoravno njih očetje služijo avstrijski kruh na slovenskih tleh. Da se bodo pa tudi slovenski otroci lovili v to laško šolo, to je več nego gotovo, kajti poitalijančevanje slovenske okolice Tržaške je jedna bistvenih točk delavnosti „Lege". Zavedni prebivalci slovenske okolice se bodo pač odločno uprli takemu za našo narodnost pogubnemu delovanju italijanskega društva.
(Velik slovenski tabor) v Tržaški okolici nameravajo prirediti slovenski rodoljubi iz Tržaške okolice, da protestuje proti jednostranskemu postopanju Tržaškega mestnega sveta posebno v šolskih zadevah. Za slovenske, tudi najnujnejše in najskromnejše potrebe ni nikdar denarja, vsaj to je vedno jednaki izgovor mestnih očetov, če se Slovenci oglase za kako podporo. Za italijanske šolske vrtove pa se takoj najde potrebni denar, tudi če se nikdo ni oglasil za podporo.
(Reška hrva tska gimnazija) se bode preselila na Sušak. Tako hočejo Madjari zopet odpraviti jednega iz-mej poslednjih znakov hrvatstva Reke, kakor so jih odpravili že mnogo, ne da bi bili našli odločen odpor. Ta preselitev se bode baje vršila že to jesen.
Razne vesti.
(Prešič — velikan) V Povodji — kamniškega okraja — ima gospodar prašiča samca, ki tehta blizu 8 stotov (starih centov) in je star stoprav 2 leti. Da si zamore tega redkega ščetinarja domače reje vsakdo pogledati, razstavljen bode dne 7. in 8. maja na prostoru pred Ljubljansko klavnico in ob jednem na prodaj.
(Iz Št. Petra na Krasu) se nam piše: Pred jednim mesecem sta zginila posestniku J. S. v Vižmarjih pri Ljubljani dva konja iz hleva. Vse prizadevanje in povpraševanje po konjih je bilo brez uspeha. Pretočeni teden pa je dobilo tukajšnje orožništvo v Vižmarjih ukradena konja pri nekem kmetu na Juršicah v neki samotni vasi na Pivki. Kmet, kateri je 300 gld. cenjena konja za 30 gld. od ciganov kupil, moral je rad ali nerad konja pravemu gospodarju brez vsega povračila izročiti. Zapisal pa si je v svoj dnevnik, da od ciganov konj ne bode več kupoval. Pravi gospodar pa bode vedno hvaležen marljivim tukajšnjim orožnikom.
(Volkovi požrli kobilo.) V Lupini, v okraji Nova Gradiška na Hrvatskem, razstrgali in požrli so volkovi ponoči kobilo, katera se je pasla na prostem. Našlo se je samo nekaj oglodanih ostankov. Dan prej pa so napadli na paši pri belem dnevu žrebe katero so hudo ogrizli. Napadeno žrebe je zbežalo mej ostale konje, ki so s svojimi kopiti odgnali napadalce. Tako so pripove dovali pastirji, ki so videli ta boj konj z volkovi, katerih je vse polno po okolici.
(Čudno zdravljenje.) Posestnica Ivanka Leve na Vrdu je hotela zdraviti bolnega prasca z — razstrelnim smodnikom. Smodnik pa — ki ga je bilo poldrugo kilo — se je vnel p-i tem čudnem zdravljenji in sta bila 13letni sin Levčev in dekla Urša Merlak hudo osmojena v obrazu in po rokah.
(Grozna igra.) V Pulji igrala sta se v nekem podstrešji 7letui Peter T. in 41/aletna Viktorija M. Fantič vzel je steklenico špirita, jo izlil na glavo deklice, potem pa prižgal. Uboga deklica je bila hipoma vsa v plamenu, in navzlic temu, da je njena mati prihitela na pomoč, je deklica tako hudo opečena, da je nje življenje v nevarnosti. Proti materama obeh otrok se je pričela kazenska obravnava.
(Štiri sinove na edenkrat.) V Begaškem Št. Jurju na Ogerskem povila je žena Riste Nedačina štiri fantičke. Mati in štirje otroci so pri dobrem zdravji. To je pač jako redka prikazen.
(Zarubljeno mesto.) Iz Genove javlja se, da je tamošnje sodišče dalo zarubiti hišno opravo nekaterih sob v mestni hiši, ker občina neče izplačati dvema uradnikoma njunih plač.
(Podpora za zdravljenje škrofuloznih otrok.) Deželni zbor kranjski dovolil je 400 gld. za zdravljenje škrofuloznih otrok v morski kopelji v Gradežu in bo deželni odbor kranjski v ta namen podelil 8 otrokom podpore, kateri imajo domovno pravico na Kranjskem.
(Kako daleč so zvezde nepremičnice ?) Profesor Gill, vodja zvezdarnici v južni Afriki, je preračunil, da nobena nepremičnica ni naši zemlji bližja, kakor 4000 milijard milj! Največ jih je, katere so še 10 do lOOkrat bolj oddaljene. Na južnem nebu lesketajoča se zvezda s centa vri je po najnovejših računih naši zemlji najbližja. Recimo, da bi hotel kdo po železnici tja priti, da bi bila pot dober kup, denimo ceno za jeden kilometer 1 vinar naše veljave. Potnik bi šel k blagajniku in bi zahteval vozni listek. Uradnik mu ga da in zahteva zanj 25.000 miljonov kron avstr. oger. veljave. Potnik bi pa rad vedel, kdaj pride na oni svet in ga vpraša, kako hitro vozi železnica? Ta mu odgovori, da naredi železnica na vsako uro 9G kilometrov in da bode trebal do svojega cilja 48 milijonov in G00.000 zemeljskih let! —
(Vesti o naših izseljenca v severni Ameriki.) Iz tega dela sveta dohajajo od ondu živečih rojakov naših vedno neugodnejše vesti domu. Povsod primanjkuje po tovarnah in pri raznih pc djetjih dela, in le malo jih je, ki so preskrbljeni s poštenim in primernim zaslužkom. Kakor smo poizvedeli iz privatnega pisma Notranjskega izseljenca, dobi večina delavcev komaj ^oliko plaše, da se more preživeti. Ljudje tam grozno stradajo. Mnogo jih je, ki bi radi domu prišli, ko bi imeli denarja za potnino. Kdor ima kaj pomoči pričakovati od doma, skuša prej ko mogoče zapustiti ameriška tla, kjer se ne cedi ne „med" ne „mlekoa pač pa solze kesanja in — obup-nosti, v katero se je marsikateri podal od doma vsled lahkomišljenosti in — zapeljanja! Te vesti in slike naj bi bile v resen opomin tistim našim ljudem, kateri morda še vedno hrepene po — ameriški prevari!
(Vest ga je spekla.) Pri blagajnici državnih dolgov na Dunaji se je oglasil minulo soboto duhovnik, ter iz ročil tisočak. Izročil mu ga je neki mož, ki mu je obstal, da je pred tremi meseci dobil za tisoč goldinarjev preveč izplačano. Obdržal je denar, pozneje pa mu vest ni dala miru, prišel se je torej izpovedat in izročil je denar duhovniku. Ime skesanca seveda duhovnik, kakor se razume, ni povedal.
(Ženske kot ministranti) Na prošnjo nekaterih Neapolskih škofov je dovolil papež, da smejo tudi ženske streči pri maši, ako manjka potrebnih moških ministrantov.
(Kako dolge so vse železnice na svetn.) Koncem leta 1891. so bile vse železnične proge 635.000 kilom., t. j. šestnajstkrat tako dolge, kakor je obseg naše zemlje ob ravniku 1 Dolžina poti, katero so premerile vse lokomotive celega sveta 1. 1891, znaša 500 milijonov geogr. milj, 4750 milijonov kilometrov. Ako bi napravila to pot samo jedna lokomotiva, prišla bi 25krat od zemlje pa do solnca!!
(Zanimiva obravnava) vršila so bode v prihodnjem zasedanji Ljubljanskega porotnega sodišča. Kakor smo že lansko jesen poročali, prišlo se je po poizvedbi ne kega ujetnika na sled zločincem, ki so pred dvanajstimi leti umorili v Škofji Loki tamošnjega okrajnega sodnika dr. Krausa. Preiskav*, ki se je vršila v tej zadevi, razkrila je proti obbolžencem tako obtožujoče stvari, da je državno pravdništvo proti dotičnikom že izdalo obtožnico. Kakor se nam poroča, nahaja se mej obtoženci tudi znani Prelovšek iz Trzina, ki je že več let zaprt na Ljubljanskem gradu.
(Železnice celega sveta) imajo po najnovejših podatkih 635.023 kilometrov dolžine in sicer spada na Ameriko 341.393, na Evropo 227.995, na Azijo 35.396, na Avstralijo 19.743 in na Afriko 10.496 kilometrov. Torej ima Amerika več železnic, nego vsi ostali deli sveta skupaj. Mej evropskimi državami ima Nemčija največ železnic, namreč 43.424 kilometrov, potem slede Francoska s 37.071, Anglija z 32.487, Rusija z 31071, Avstro Ogerska z 28.066, Italija s 13.186. Španska z 10.131, Švedska z 8279, Belgija s 5307, Švica s 3279, Nizozemska 8 3079, Rumunska z 2543, Portugalska z 2293, Danska z 2008, Turčija s 1769, Norveška s 1562, Grška z 915 in Srbija s 540 kilometrov. Število vseh lokomotiv znaša 117.200.
(Milijonar kot služnik.) V Bambergu na Bavarskem pripeljal se je nedavno po noči neki trgovec z vlakom ter se je zaman oziral po kakem služniku, ki bi mu odnesel prtljago in ga odvedel v gostilno. Konečno zagleda starega bledega moža v priprosti obleki in ga naprosi, da mu odnese prtljago. Ko sta dospela v gostilno, zahvalil se je trgovec ter stisnil svojemu vodniku pol marke v roko. Jako pa se začudi, ko mu nositelj prtljage priloži še drugo polovico marke in mu vrne oboje, češ, da bode mogel plačati prenočevanje. Ko je došel lastnik gostilne in je jako ponižno pozdravil dozdevnega služnika, izvedel je tujec, da mu je prtljago nosil — milijonar.
(Velikanska razstreljevauja.) V kamnolomih blizu Reke so se v poslednjem času vršila velikanska razstre-Ijevanja. Tako se je te dni zopet zažgal velik podkop z 2950 kilogrami dioreksina in se dobilo kakih 10.000 kubičnih metrov kamnega materijala. Nekaj pozneje zažgal se je v kamnolomu blizu tovarne kemičnih produktov drug podkop z 1200 kilogrami dioreksina.
(Kako dolgo živijo ptice?) Kakor učenjaki trdijo, izmej vseh ptic najdalje živi labod, živi namreč včasih tudi 500 let. Knauer pripoveduje, da je videl mnogo sokolov, izmej katerih je bil jeden 162 let star; morski orel živi 104 leta. Papige in krokarji žive 100 let, kukavice več kot 32 let, sraka 29—25, fazani 15, golobi 10 let. Slavček živi najdelj 10 let, kos 15, kanarček 12-15v let.
(Človeško meso.) Cloeško telo ima v sebi 150 kostij in 500 mišic; kri pri odraslem človeku vaga 15 kilogramov, srce vtriplje v minuti 70krat, torej v jedni uri 4200krat, pljuča imajo v sebi v pravilnem stanji človeka 5 litrov zraka, dahnemo vsako uro 1200krat in k temu potrebujemo 300 litrov zraka.
(Shod čebelarjev.) Početkom meseca septembra bode na Dunaji shod čebelarjev iz Avstro-Ogerske in iz Nemčije in bode tem povodom tudi čebelarska razstava, ki bode trajah 14 dnij. Pokrovitelj temu podjetju je nadvojvoda Albrecht.
(Pomagati si je treba znati.) V neki vasi v Alza-ciji je stara ženska v cerkvi popoludne zaspala. Cerkovnik je ni zapazil in je zaprl vrata, ko so odšli ljudje. Ko se ženska prebudi, videč, da so vrata zaprta, zleze pod stolp in jame zvoniti Ljudje po vsej vasi so bili hitro po konci in tudi požarna bramba se je zbrala pred cerkvijo misleč, da kje gori. Cerkovnik je pritekel v cerkev in našel žensko. Mamica je vesela da je prišla iz zapora, šla s cerkovnikom mimo razpostavljene požarne brambe domu. Požarni brambovci so pa spravili svoje orodje nekateri malo jezeč, drugi smejoč se.
Poučne stvari.
O izbiri prašičev za rujo in pleme.
Prašičev imamo sedaj tudi že na Slovenskem več vrst in plemen (pasmin), ki so pa mešane ali križane z bolj ali manj plemenitimi rodovi angleškimi. Bodisi pa žival katere koli pasmine, glavno je, da pri izbiri za pleme in rejo poznaš in gledaš na dobre lastnosti živali, ki store žival sposobno za rejo in pleme. Živali s slabimi lastnostmi donašajo prašičerejcu le malo koristi, nasprotno pa mu prouzročijo dosti nejevolje in jeze. Noben gospodar in gospodinja bi ne smela izbrati take slabe živali za rejo in pleme in si tako le trud zastonj nako-pavati. Pri izbiri prašičev za rejo in pleme glej najprvo na lepo, pravilno zraslo telo živali, to je, poglej dobro, kakšnih telesnih delov je žival, ali kako je žival ustvarjena. Kolikor daljše in globokejše je telo prašičevo, toliko večje vrednosti je žival.
Glava naj bo kratka, ne prekoščata ali tršasta, gorenji del glave naj bo širok, rivcc fin, čeljusti mesnate. Ušesa, če tudi so viser,a, ne smejo biti prevelika in pretežka. Vrat naj bo kratek in dobro rejen. Dolg, suh vrat, ki izgleda, kakor da bi bil zgoraj in zdolaj izrezan, je znak slabe živali. Prašič, ki ima že mlad široka pleča, širok križ in hrbet, ki ima po vseh delih ravno prav mesa, tak prašič je dobro kazen za rejo in pleme. Prsa prašičeva naj bodo močna, trebuh okrogel, tako da se la-kotnice komaj zaznajo, še ko je žival lačna. Prašič, ki ima podvezan trebuh, ni za rejo in še manj za pleme, podvezan (podrencan) trebuh pri prašiču je znak, da žival ni zdrava, da le toliko je, da živi. Koža prašičeva naj bo tenka, ali srednje debela, nikakor podplatasto debela in grapava. Ščetine naj bodo bolj fine in mehke. Jako imenitno pri izbiri prašičev je tudi narav in obnašanje prašičev. Kakor so različni prašiči po plemenih in rodovih, ravno tako se radi ločijo po obnašanji in naravi. Nemirni, hudobni, revskasti prašiči navadno niso dobri za rejo in pleme, ker se take slabe lastnosti pri živalih rade podedujejo, in s takimi hudobnimi živalmi je težava imeti opravila in se tudi ne rede dobro. Kolikor bolj mirni so prašiči v svinjaku in na paši in kolikor bolj prizanesljivi in popustljivi so mej seboj, bodisi v svinjaku in na paši, toliko rajši se rede in toliko lažje jim človek zamore tudi postreči ter jim hleve osnažiti. Take mirne in krotke
živali so dobro za pleme in rejo. Pripomniti jo treba, da prašiči, ki so sicer nemirnega, hudobnega, burnega obnašanja, da tudi taki, ako se jim lepo streže in mirno prizanesljivo ž njimi postopa, postanejo s časoma mirneji in krotkeji. Mirne naravi prašiči radi ležijo, malo krulijo, držijo svinjak in svoje telo snažno; oni opravljajo potrebo v posebnem kotu in posteljo si narede v nasprotnem kotu, ki je vedno snažen, samo ako imajo zadosti stelje. Dalje je pri izbiri prašičev gledati tudi na to, da so mladi prašički dobri jedci, to je, da tudi hrano, ki ni posebno dobra, radi in pohlepno žro. Taki prašički, ki še celo dobro hrano ovohavajo in brodijo z rilcem po hrani in le najboljše kosce izbirajo in polovijo iz hrane, taki prašiči niso za rejo in še manj za pleme, ker imajo navadno pokvarjen ali pa skrčen želodec, ki zamore hrano le slabo in še te le malo prebaviti. Taki prašiči, ki imajo bolehne želodce, le toliko jedo, da žive. Taki prašiči, ki imajo pokvarjen ali pa skrčen želodec, so tudi jako nemirni in zoprnima vedenja, krulijo in cvilijo noč in dan, in se tudi ali prav nič, ali jako slabo rede. Taki sitni prašiči provzročujejo gospodinjam in gospodarjem, ki želijo in se trudijo, da bi se jim prašiči dobro redili, mesto veselja le jezo in nejevoljo. Taki slabi prašiči uničijo mnogo dobre hrane in tako gospodarju le zgubo delajo namesto prireje in koristi. Take sitne in izbirčne 'prašiče je treba čim prej tem bolje iz hleva spraviti. Za pleme in rejo moramo le take živali izbirati, ki se popolnoma zdrave. Zdravi prašiči tudi svoje zdravje s tem razodenejo, da lepo in hitro rastejo, ter se ob jednem tudi rasti primerno redijo. Tedaj slovenski svinorejci, kadar izbirate prašiče, bodisi za rejo, bodisi za pleme, glejte posebno, da si izbeiete žival lepega, pravilno zra-šenega telesa. Zdrava mirna in ješ žival, dala vam bo dobro prirejo in lepo korist. J. B.
Zalivanje z zgreto vodo
pospešuje rast vseh vrtnarskih rastlin, bodisi cvetic ali zelenjadi. Gorka voda pospešuje zlasti zorenje in popol-njuje razvitek zelenjadi in plodov. Melone in kumare, ki nočejo zaroditi plodov, prisilijo se z gorko vodo hitro k temu.
Za kratek čas.
Dobra glava.
Kmetica: „Gospod župnik, ali bi mi pomagali, da bi se moj France dalje učil, da bi se morebiti izučil za »gospoda1 ?"
Župnik: sAli ima fant dobro glavo?"
Kmetica: »Dobro dobro, čez tri stopnjice je padel, pa si je ni razbil."___
čudne sanje treh dijakov.
Trije dijaki, katerim se je sanjalo vedno o denarji, stavijo, kdo, izmej njih bode imel ponoči največ denarja. Drugi dan si pripovedujejo svoje sanje. Prvi pravi: „Videl se travnik samih šivank, in na njem je stal mož, ki je rokel: ,Vse te šivanke porabiš, da si sešiješ vreče za denar'."
Drugi pripoveduje: „Sanjalo se mi je, da je bilo vse morje polno tinte, in mojo pero ga je izsušilo, da je moglo pisati številke v vrsti, kolikor sem imel denarja."
„In meni se je sanjalo", odgovori tretji, „da sta vidva umrla in mene postavila za dediča vsega tega denarja."
Tretji dijak je dobil stavo.
Ciganov poskus.
Cigan, kateremu se je čudno zdelo, kako more gospoda spati na perji, rekel je nekoč: BJaz sem si samo jedno pero pribil na desko in ležal na njem, pa me je tako strašno tiščalo; kako mora tiščati šele gospodo, ki spi na tolikem perji!"
Iz računstva.
Učitelj da Jakcu nastopno nalogo, da jo izdela na izttst: Če prinese mati šest cmokov in sneš tri, koliko jih še ostane!"
Jakec takoj odgovori: „Ne ostane jih nič, ker vselej vse snem".
Kiko dobro zna plavati.
Vroče je bilo. Pri obedu je bil govor o kopanji, in mati reče jednemu sinov: ,Glej, da se kmalu naučiš, drugi že vsi znajo!"
Tinče pa odgovori: „Saj že znam. Včeraj sem tako plaval, da sem imel vsa kolena krvava".
Odkritosrčnost.
Nemanič: »Sosed, pogodite mi pet goldinarjev, pozabil sem mošnjo doma."
Velikovič: „Vi pa mnogokrat mošnjo doma pozabite !"
Nemanič: „Res je, pa nič ne de, ker je itak prazna."
Opravičen strah.
Vaškega župana so po noči roparji na cesti napadli in oropali; znanci so mu svetovali, naj v prihodnje samokres s seboj nosi.
„ Pote m mi še samokres vzamejo", odvrne jim pogumni župan.
*»■<*'»tli   lii i
&19*Mil »'-Uit
1 '**
f'-
Gospod: „ Ali se Vam ne zdi, da sem nekoliko prestar za Vas?* — Gospodična: ,0 ne!" —Gospod: „Saj 8tm dvajset let starejši kakor Vi?"   —   Gospodična:  „Nič zato, imam saj  upanje, da postanem
mlada vdova.
I^oterijetlce srečke.
Line, dne* 28. aprila: 45, G2, 33, 7, 9. Praga, dne" 2. maja: 25, 21, 14, 54, 10. Trst, dne 28. aprila:   51,   49,   25,   42, G4.
Tržne cene v Ljubljani
dne 5. maja t. 1.
Pšenica, hktl.
Re2, ,
Ječmen, ,
Oves, „
Ajda, ,
Proso, ,
Koruza, „ Krompir, „
Leča, „ Grah,
Maslo, Mast,
ftpeh friSen
kgr
Špeh povojen, kgr. Surovo maslo, „ Jajce, jedno .... Mleko, liter .... Goveje meso, k<
Telečje n Svinjsko „ Koštrunovo „
PiSanec ......
Golob......
Seno, 100 kilo . . . Slama, „ „ ... Drva trda, 4 □raetr. mehka, 4 _
*1
kr.!
66 78 02 10 64 60 (in 40 55 20 80 2 34 6' — 4'GO
Prodaja vina.
800 hektolitrov M
črnega terana in belega namiznega vina
od ffc tlo IG kr. liter jc na p roti u j.
Za pristnost in točno postrežbo se jamči.
Fran Bentivoglio vinogradar št. 603 Dignano — Istra.
V vsakej fari in krajni občini  postavlja se razumna, spoštovana in denarno zanesljiva oseba kot
zaupni mož
z dobrini postranskim zaslužkom. — Pismeno naj se pozvedujo pod „201.191", Gradec, poste restante. (5— 6)
VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!
oenah poti najvgodn»jšimi pogoji pošilja pod jamstvom m na poskušnjo.
IG. HELLER, DUNAJ
Bciato llattroTtil hi »trjol obninl cealht t mnEE* ti Mtalkto J.ilia oa iihlevaoje lato) tastopj Fti(>m4.j»ld m
ooooooooooooooooo Peregrin Kajzelj
Stari trg št 13 (3-7)
priporočam slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini svojo bogato zalogo
lestencev, oljnatih podob, zrcal,
kakor tudi vse v njegovo stroko spadajoče predmete na pr. stekleno, porcelanasto belo in rujavo prsteno blago, raznovrstne svetilnice viseče in stoječe,
Ileruianove   bliskovne  svetilnice   in prave krogljaste cilindre „Patent Marinu6', katere imam samo jaz v zalogi za Kranjsko.
Prevzemam tudi vsa steklarska dela pri stavbah
ter jamčim za solidno in točno postrežbo.
iOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
£Te"bliod.iio potrebna za vealsro grospođ.injstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
z ukusom bobove kave.
Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreči kvarnemu uživanju neraešane ali z surogati mešane bobove kave in da je moč prirediti mnogo sladnejšo, poleg tega zdravoj ho in tečnejšo kavo. — Neprekošena kot primesek k navadni bobovi kavi. (38—12)
Priporoča se zlasti za gospe otroke in bolnike.
Osobito se je čuvati slabih posneniovanj. ZDo"bi-ve. se povsod — 3sile po 25 Icr.
.4 »H
> 3
k/ o
k
Odlikovan v Trstu 1882. Srebrna svetinja.
Tovarna peči in glinastih izdelkov
Ljubljana (Kranjsko).
Vsakovrstne peci po najnovejši konstrukciji, bele in barvane od najboljšega blaga, elegantne in cene.
Cevi za dimnike natik z vetrovim rav-nalcem. (2—8)
Okraski pri stavbah, nakit pri cerkvenih stropih in okrajkih, neprežigljiva opeka in vse v glinarsko obrt spadajoče stvari.
IzcUja „Slovensko društvo" v Ljubljani.       Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.       Tiska „Narodna Tiskan.*" v Ljubljani.