:r^ kMroda j r^Z. NARODNI VESTNIK NATIONAL HERALD. Največji slovens v Zedinjenih The Largest Sem the United States k*iSHM X&*** g £ rS^o »dnik * DULUTH, MINN., THURSDAY, AUGUST 44,1913. — ČETRTEK, 14. AVGUSTA 1913. Voluine II. — Letnik II. SV ttk ZAPUŠČA CALUMET RUDARSKA unija zmaguje. §5 ClG if}; »gan TRAJKARJI DAJO državi povod za odpo¬ klice FEDERACIJA MENI BAKRENI KRALJI unRAJO SPREJETI GUVERNERJEV'NAČRT. ' POSKUS PRIČETI Z DELOM SPODLETI. fino ttJE. 5c DO 15 , gleško knjigo; >0 Mllf il angleščine,--ki /.-angl. razgoTc-;: avo, spisovanje i$ ki državljan. Vij in angl.-slov. slM ina (nad 430 ;ri , NEW VORK, « ■ angleških in na po cenik. t jiich, 14. avgusta — : ir !vk»’ji so dali državi po- ists ' ‘lpkniic uvidela, da je ‘ U]e ,t ob početku stavke Cr ?itro v hlače padlo, in da 1 doverner Ferris napako, c sU l brez zadostnega pre- "'•fvse kanone, vse puške, '‘“L iD vse bajonete države f 1 v strah delavstva in v /' italu na bakreni okraj. ‘ j z bakrenega okraja, ki glasil v našem uradu, in teli fomnogo, linijskih in neunij- , lavcev in drugih ljudi, pri¬ ja je kapital delavstvo pre- Aorišeal, in. da ni bilo dru- •jkot iti na stavko. Vsakdo leda. da tako ni moglo ostati ■^ 0 . in da postopa kapital rao ker ne dovoli delavstvu umih zahtev, katere je predla t delodajalcem Western Fede- pof Miners. Tudi calumetski »nski tednik je uvidel jarem, sije tlačil trpine in njih dru- .r»Ied draginje in družili oko- 2 j e to za letom bolj, in prizna v zahteve majnerjev opravi¬ ri nepretirane. V očigled a tem dejstvom bi se bilo ču- 4 če se kedo toliko spozabi, da liji kot garjevec kapitalu na ix\ da prelomi svoj sklep, da i) potreba vstaviti delo, in da iji a izda svoje tovariše, ki v g 3 industrijske bitke za njih da se podpišejo isti, ki so voljni iti na delo. Precej se jih je oglasilo a malo jih je sprejelo delo, ker pod pisati so šli mnogi listino le zato, da so videli, kedo vse je mlačen in kedo vse se je podpisal. Govori se, da, če bo potreba, pride iz Ke- weenaw County okoli 2000 zave¬ dnih fantov in mož na Calumet, da preprečijo mlačnežem iti na delo. “United Mine Workers” so se izrazili, da so pripravljeni po¬ magati stavkarjem kakor hitro se oglasi federacija za pomoč. Sodnik Alfred Murfy, poslanik governerja Ferris, je dospel na Calumet, in bo skušal posredova¬ ti za poravnavo med bakrenimi baroni in delavstvom. S trn je pri¬ dobila federacija mnogo. Ona je voljna sodelovati s posredovalcem da se doseže mirna poravnava, in mogoče se tudi trdovratna mil- jonska družba malo omehča, da pride čim prej zopet industrija na bakrenem okrožju v tir, in 'delav¬ ci zopet do kruha, in Narodni Vestnik želi, da bi bil ta kruh bolj¬ ši kot je bil pred začetkom stav¬ ke. Predsednik unije Illinois mine workers, katera šteje 82,000 čla¬ nov se je izrazil, 'da je unija pri¬ pravljena vreči vso njeno denar¬ no moč med stavkarje na Michi¬ gan, ker vse delavstvo se zaveda da bi bil poraz te stavke silni vda- zm.Tgo vscgattefeCVStrsrTfer "zfi-Vse -delava! vo Amerike, če arji P oz ° f ^venska sanios-, ranjskega- ;K1 BR1 N j ^ v j SLIVOVEM kiteo?š^ : ' Grenčec)/ GRENKO^ CAfiOjU i James Cruse je rekrutiral rezil 1000 mož, ki bodo zav- 'bžnosti milice. apanlja je že v drugič po- »z delom, vendar čast za- 5 delavstvu na bakrenem ;u v Michigan, nje poskus se ' r! izjalovil. V jamah ni dru- K, t "pumpmani,” in unijski ■* ne branijo tem opravljati Xjse delo. V ostalem ima uja svoje može povsod, da je organizirano ali ne, nasprotno bi bila pa zmaga stavbarjev na Michigan veličastna zmaga za vse delavstvo. Calumet & Hecla družba je za¬ peljala nekaj delavcev, da so se izneverili delavskim načelom, vs- led česar je nastalo nekaj manjših izgredov. Valentina Rajič, rodom Hrvat, je neki vojak obstrelil v obe nogi, ker se ni hotel vstaviti na povelje gibanje med istimi, ki vojaka. Na njegovi osebi niso na odločni, in kateri na- 1‘čue vzroke, da bi 00 - 21 _ in Izdajalci svojih rpinov in delavskih bra- & Heela šli nikakega orožja in sploh niče sar zoperpostavnega, ' in obstre¬ ljen je bil po nedolžnem. “Motber Jones” se je odpeljala v Washington da vpliva na kon- ompanija je | greš, da preišče zadeve v Miehi SEDEM JIH UTONE V ST. LOUIS ZALIVU. Gornji sedeži se zlomijo, 14 jih pade v jezero. Sedem jih reši¬ jo. Oče hoče skočiti v vodo za ženo in otroci. Duluth, Minn, 13. avgusta. Se¬ dem ,o.seb, partije obstoječe iz 23 oseb, je vtonilo danes opoldne pri izlivu reke St. Louis v jezeru Su- perior. ker so se gornji sedeži zlo¬ mili in 14 oseb je padlo v vodo. Sedem so jih rešili, sedem jih je pa zginilo v vodi. Nesreča se je pripetila, ker je parnik Sinclair, ki je prehitel iz¬ letni motorni čoln Duplaise, v ka¬ terem se je vozilo 23 izletnikov, povzročil val, v katerega je pri šel čoln Duplaise. Ljudje, ki so sedeli na gornjih sedežih izletnega čolna Duplaise, so bili vsled va¬ la zagnani proti eni strani sede¬ žev na odru, katera se je vsled amerikanskega površnega graje¬ nja zlomila, in 14 izletnikov, ka¬ teri so sedeli na gornjih sedežih, je strmoglavilo v vodo. Parniki, ki so videli nesrečo so takoj hiteli na pomoč in rešili so 7 oseb je¬ zerskega groba. V motornem čolnu so bili druži¬ na Segel, oče, mati, štiri otroci; in brat moža; družina Laskv, oče, mati, tri otroci in mati moža; go¬ spodična Clara Goldstein in nje brat iz Minneapolis; gospa Fran¬ klin. Čolnar je bil Omar Duplaise, sin lastnika motornega čolna. Mr. Segel, ki je zgubil ženo in tri otroke v starosti od 4 do 14 let, in Mr. Laskv, ki je zgubil ženo in 19 letno hčer sta hotela po vsi sili skočiti nazaj v vodo iz. katere sta bila rešena. Moštvo rešilnega čolna zvezne vlade, ki je bilo hi¬ tro na licu nesreče, ju je težko pri¬ držalo pred : samo morom : Vbonila je tudi 20 letna gospodična Gold¬ stein iz Minneapolisa. Nesreče je kriv lastnik čolna in pa oblasti, ki se ne brigajo če se prevaža ljudi na tako površno in lahkomišljeno zbitih čolnih kot je bil izletni-čoln Dupleise. Oder, kije držal gornje sedeže je bil le malo zbit s kratkimi žeblji, in ni bil napravljen, da bi nosil težo lju¬ di. Trupel še niso rešili. TOPI BODO KINČALI ŽRELO OGNJENIKA. Izmrli vulkan bo spremenjen v trdnjavo. Napolnjen bo s hra¬ no, streljivom in vojaštvom. Japonci imajo veli¬ kansko moč na havajskih otokih. MEKSIKANSKA KRIZA. WILSON IŠČE POMOČ. Razvoj v Meksiki je resen. Pred¬ sednik deluje na složno mne¬ nje kongresa, železna ro¬ ka je skrita v baržu- nasti rokavici. Boston, 10. avgipta. Amerikan- ske čete na IlavžfV ,ih otokih so ni 'b 1 ve. j-skega lzmr- zavzele žrelo ^ - lega vulkana ob rEigu otoka, in delajo noč in dan, da pretvorijo žrelo v trdnjavo, dtatera bo zmo¬ žna dolgo zoprovitri obleganju. V žrelu bo celo skladišče stre- Ijiva, brane in vsakojakih potreb¬ ščin, ob robu se postavljajo veli¬ kanski kanoni, v žrelo se napelju¬ je voda, in bregovi žrela se spre¬ minjajo v vrtove za zelenjad gar¬ nizije. Prebivalstvo Havajskih otokov se boji'boja z Japonsko, posebno ker je na otokih "“okoli 60,000 ja¬ ponskih podanikov, ki so bili prej vojaki. Oficirji Amerike so mne¬ nja, da je Japonska nalašč posla¬ la toliko Japoncev na Havajske otoke, da bi vse zavzeli isti mah, ko se prične vojska med Japon¬ sko in Združenimi državami. Ja¬ ponci na otokih so vsi oboroženi in pripravljeni nastopiti vsak čas proti Ameriki. Zato bo pa Amerika zgradila nepremagljivo trdnjavo v žrelu izmrlega ognjenika. 1 n eiuiijcem neko listino, j gan. iJtETA KRIV izb* ' aV sM ih 1 *>' ske ‘ j $¥ „s» n- b« M ' 1 'cf TEIOVADKINJE. Can., H. avgu- skr’t' a te ^ 0 Va< ^^ n j a i boje 1 0 2 a raznimi gleda.liš- z at ’ r a E tllka išni bol- IHist r ® 1 n j en sotelo- ^ 1 ' n eki akrobatični ^Tanski akrobat John i-«oU '! Sel na trapecu za Pkoi e „ ’, la ^ r žal je z zobmi , ' koncu j e visela akro- liojju 'l'!® faščegetalo Bar- Piihnic • ' ! ‘J e P rknoi 'an ma- E ^dla ‘ a . Že 1 ska telovadki- I^tlališm ' 1SoSiae 30 čevljev ! 2a Wdi n g ° Gko - Lasna igla kurij ' ' ^ avo > in najbr- Zg orijo ,, V , AV T0 NESREČI. ! W jo 'L 13 “ av gusta. — zadn j° n °č o ft ! kožl l z mosta ob Pečenj , ^ ev S lob o k o- 1(1 »nil, 8 ? na pomoč, fc h So Pohiteli po- ' :il te «ia 2 ' eplenko ’ ker J e , 3 ’ da se • n. Dtl Se je gasolin. PISMA SPRAVIJO DUHOVNA V SITNOSTI. Takoma, Wasb., 10. avgusta. — Robert H. R-eed, 45 letni metodi- stovski župnik je priznal pred komisarjem Združenih držav, da je pošiljal potom pošte nenravna in ljubezenska pisma. _ Pisma je pisaril neki mladi pun¬ ci v Durand, Wis., katera je bila prej vslužbena v farovžu. Reed- ova žena je umrla pred nekaj me¬ seci. m videlo. ° 2! .ia m štiri so na- zgo- ČEVELJ TIŠČI ŽENSKO. KAČA V NJEM. Juncion City, Kan., 10. avgusta. Mrs. Grover Filby, žena necega farmerja drži race. Ona ima tudi par škorenj iz kavčuga, katere no¬ si kadar dela zunaj. Kadar jih ne rabi, ležijo škornji na porči. Necega jutra ko je farmerica nataknila škornje je opazila, da jo eden nenavadno tišči; vendar ga ni sezula, da bi našla vzrok, ker je mislila, da so ji otroci \taknili cunjo vanj. Nakrknila je race, v r nila se je k hiši, in vrgla ješkornje iz nog. Iz tesnega škornja je sko čila kača. Ženska je padla v neza¬ vest, in ko so jo zdramili ni vedla kolikošna ali kake vrste je bila kača. TU JE DOBRA SLUŽBA NA FARMI Andover, O., 10. avgusta. Joy Melis, okoliški far mer, ne more na noben način izvabiti kakega pridnega mladega fanta, da bi mu pomagal spravljati letino. On da¬ je v liste tako vabljive ponudbe, da bi dobil na Kranjskem, kjer manjka delavcev, celo kompanijo pomagačev; v Ohio pa ne gre in ne gre. To le je kar farmer Melis obeta ysl(ižbe*ncu: Trikrat na teden kurje meso, vsak drugi dan kako drugo meso. Prikuho kakoršno si hoče vsluž- benec sam izbrati. Delo se neha ob 6 zvečer, nobenega dela ob ne¬ deljah. Plača $35. — na mesec in vse prosto. Na razpolago je vsaki večer konj in kočija — in tri mla¬ de sestre farmerja, katere imajo novec, in tisti ki imajo korapžo in šnajt, si zbere katero hoče, in kate ra hoče njega, in vozita se lahko zvečer in ob nedeljah koder se ji- manajbolj zlubi. Škoda, da ni ta farmer Melis kje blizu “Čižnpi;” naši fantje bi se kar stepli za — sestre. POGINOLI PES IMA KRASNO RAKEV. Chicago, 111., 40. avgusta. Polo¬ žen v dragoceno rakev, ki je pre¬ oblečena s št 1 bavin,y : a, položena v .kovinsko raktp;, je Truplo Pavline trinajstletnega psa, ki je . vživel vdobno živi j GI1J6 pO(i ZG nskitn ime¬ nom, in je poginil, in bo prepelja¬ no v Los Angeles, Cal., kjer se bo vršil pogreb. Pes je last in “ljubček” Mrs. N. B. Wilson, bogatašinje, iz Los Angeles, Cal., ki je prebila poletje v Winneteka, 111 ., kjer se je, po izreku zdravnika, pes prehladil in je poginil vsled plučnice. To je živa slika pravice, ki vla¬ da danes na zemlji. Siromašne de¬ lavce, njih žene in otroke, se vrže v “Potter’s field” v nepoublanib deskah, pse se pa zdravi in poko¬ plje na najzvišenejši. način, kate¬ rega se zamre zmisliti človeška družba. Kedo se potem čudi, če veje med delavstvom duh nezado¬ voljstva, duh revolucionarni! Taki slučaji morajo vznemiriti najbolj ponižni značaj. Washington, 11. avgusta. Skli¬ canje senatnega odbora vnanjih zadev da misliti, da je položaj med Združenimi državami in Meksiko skrajno napet. Predsed¬ nik bo naznanil tem odboru, ki obstoji iz obeh strank, demokra¬ tov in republikancev, zakaj je po¬ slal John Linda v Meksiko kot svojega osebnega zastopnika, in kako sta predsednik in Bryan gra¬ dila stopnjice po ko j ih naj bi se prišlo v Meksiki do miru. Predsednik Wilson ima velike težkoče radi Meksike, in zato je velike važnosti dejstvo, ker je sklical k seji kongresni odbor zu¬ nanjih zadev, kateri je meroda¬ jen napovedati vojsko. Predsednik ni povsem zaupal v nekatere člane tega odbora, ki spadajo k republikanski stranki, in kateri so bili mnenja da hoče dati VVilson Mehikanskem vpra¬ šanju strankarsko mesto rodoju- bno lice. Seja se je sklicala, da se razjasni vse to, in tajnik Bry- an bo razložil tem odboru vse na¬ črte vlade glede Meksike. Kakoš- ni nalog ima prejšnji governer (Minnesote John Lind se ni pove¬ dalo nikomur, in Lind je dobil svoj nalog brzojavnim potom v mestu Vera Cruz, ko se je izkrcal. Ta brzojavni ukaz se je poslal Lin- du na podlagi brzojavk, ki so se menjavale zadnje čase med me- ksikansko vlado in vlado Združe¬ nih držav z diplomatiških vzrokov neče urad zunanjih zadev pot-rdi- ti- dglstga. ^da r 8 e .-..ia zahtevalo od meksikanske vlade, da se ne s^ne zoper Linda, alt zoper katerega druzega ameriškega uradnika/irb- stopiti nizkotno. Predsednik “VVilson hoče na vsak način delovati na to, da se dose¬ že mir prijaznim potom, če mogo¬ če. Meksikanski vladi se je nazna¬ nilo, da prihaja poslanik Lind kot neuradni zastopnik predsednika VVilsona, in da je kot tak opravi¬ čen prijaznega sprejema. Namig¬ nilo se je pa predsedniku Huerta, da je pod prijazno rokavico skri¬ ta železna roka, ki bo treščila po Meksiki, kakor hitro se Lindu kaj, žalega dogodi. Ko je došel Lind 'v mesto Meksi¬ ko je meksikanska vlada preskr¬ bela vse potrebno za Lindovo var¬ nost in zoper demonstracije • CELI ITALIJI GROZI SPLOŠNA STAVKA. SOCIJALISTI IN SINDIKALISTI IZDAJO MANIFEST NA VSE UNIJE. VODJE ZAHTEVAJO LJUDSKI PO. TRES V ITALIJI, IN NEMIR ZAVLADA. Milan, Italija, 11. avgusta. — Sindikalistične in socijalistične delavske organizacije so razglasi¬ le splošno stavko po celem kralje¬ stvu Italije. Manifest spodbuja de lavstvo, da naj sklene takoj gene¬ ralni štrajk, in da stavkarji zahte¬ vajo, če treba s silo, vresničenje svojih pravic. Vodje povdarjajo v svojih go¬ vorih, da naj delavci napnejo vse moči, da prekucnejo sedanjo oli¬ garhijo kapitala, in napravijo ko¬ nec vladi par kapitalistov, kateri izkoriščajo italijansko delavstvo. Vlada ima pripravljeno voja- št.VQ, in zato je dvomljivo, če se bo generalna stavka po deli Italiji vresničila. Kraljeva palača, Kvirinal, in papeževa palača, Vatikan, v Ri¬ mu ste strogo zastražene. Genua, Italijansko. 12. avgusta. Stavkarji, kojih je mnogo več kot nestavkarjev so napadli glavni stan nestavkarjev, napadli so vslužbence poulične železnice, in sploh vsakega ki opravlja delo, in po mestu je bilo mnogo izgredov. Piša, Italijansko, 12. avgusta. Vse delavstvo je odložilo orodje v tem mestu, in med delavstvom in policijo je prišlo do krvavih ra _ buk. TRGOVCI NA DEBELO PLAČAJO “LICENCE". Iron River, Wis. 10. avgusta. — Odvetnik Morris je vsled prošnje vaškega odbora preiskal postavo glede prodaje opojnih pijač na de¬ belo, in je našel, da morajo tudi trgovino, ki prodajajo opojne pi¬ jače le na debelo, imeti lokalni li¬ cence. To bo vdarilo pivovarne in vse velike trgovce z opojnimi pijača¬ mi v državi Wisconsin. STOTINE VTOPLJENCEV V POVODNJIH. Cajeutta, Kitajska, 11. anglista Povodnji vsled hudih nalivov v Bengaliji so •napravile velikan¬ sko škodo, in stotine ljudstva je našlo smrti v narasli vodi. -Reke so izstopile iz bregov, in preplavile so milje ozemlja.,, BOGATINKA SE POSLUŽI SAMARITANSTVA DEBSA. Los Angeles, Cal. 10. avgusta. Mrs. Leah Belmont, je bila prisi¬ ljena od njenega moža živeti sko¬ zi 51et življenje vlačugarke. Naen¬ krat se je zoperstavila" ukazom moža, in ker jo je- hotel prisiliti k nemoralnosti, ga je vstrelila. Zdravniška porota jo je oprosti¬ la dejanja, in ona ne bo obtožena. Za stvar zvedela je Mrs. Welling- ton Rand, žena miljonarja, in vze¬ la je propadlo vdovo na njen dom in bo ravnala ž njo kot s svojo hčerjo, če se hoče poboljšati. Mrs. Rand sledi v ( zgledu socialistične¬ ga vodje Evgena Debs, kateri je vzel v svojo družino nesrečno de¬ kle katera je vrgel na cesto duhov ni oče, in dal ji je domačijo in priliko zbolšanja. RUSKI GUVERNER ŽRTEV ZAUPANJA. St. Petersburg, Rusija, 10. av¬ gusta. — Major Veretennikoff, governer provineije Kostroma, je bil odstavljen iz službe zaradi čud¬ ne napake, ker je neredoma, pod¬ pisal izpoved svoje nezmožnosti. Governer je navadno vse podpi¬ sal, kar mu je njegov uradnik pre¬ dložil, brez da bi prečital. Tako je tudi necega dne podpisal nek do¬ kument, katerega mu je predložil, nek uradnik in dokument se je glasil: “Prišel sem do prepričanja, da sem nezmožen opravljati nadalje posle governerje.” Sledile so na¬ vedbe vseh njegovih prestopkov in izkoriščanja vlade iti ljudstva, z napovedbo dneva in meseca. Car ga je. takoj odpoklical. DELAVSTVO IN KAPITAL. Duluth, Minn. — Stavka po- molskih delavcev zavzema milejše lice. Družbe bodo skrbele za boljše varnostne najprave in plača se zvi¬ ša 10 centov na dan z dnem 1 ok¬ tobra, in zopet 15 cetov na dan z dnem 15. oktobra. Delavci bodo najbrže sprejeli ponudbo in se vrnili na delo. Boston, Mass. 600 stavkujočih delavcev v tovarnah v Hyde park, katere lasti governer Foss je zaž¬ galo governerjevo in njih deloda¬ jalčevo pismo v katerem je on predlagal pogoje za pobotanje. Pepel pisma poslali so mu zbrani delavci po izvoljenem odboru na¬ zaj kot odgovor. GojerSST^Fossje predlagal, da je voljen pobotati se z delavstvom če se ne organizira. V Hancock, Midi. Lake Supe- rior Sandstore & Briek Company v Riplev je vstavila delo vsled stavke na bakrenem okrožju. St. Louis, Mo. — Več kot 90 od¬ stotkov krojaške unije je glasova¬ lo za stavko. Prizadetih bo 30 de¬ lodajalcev, če se delavcem v teku tedna zahteve ne dovolijo. Takoma, Wash. Mašinisti v de¬ lavnici Chicago Mibvaukee & St. Paul železniške družbe so šli na stavko zato ker družba ne odslovi d veli delavcev, katere je unija iz- klučila. 600 mož je prizadetih. Mašinisti Northern Pacific že¬ leznice so poslali v glavni urad v St. Paul odbor, ki bo zahteval zvi¬ šanje plače. Oklahoma City, Okla., Resni izgredi so se pripetili med sfavku- jočimi ognjegasei in možmi, ki so vporabljali brizgalne pri gašenju nekega ognja.. Ognjegasei zahte¬ vajo zvišanje plače. Johannesburg, Afrika. — Fede- ration of Labor je sklicala sploš¬ no stavko dijamantnih rudarjev, ker se ni mogla pobotati z vlado glede delavskih zahteve. PAPEŽ VRNE DUHOVNU PRAVICE LAJIŠTVA. Milan, Italija. 10. avgusta. — Papež je pritisnil Petrov pečat na izvanreden odlok cerkvene po¬ stave. Menih Gaetaro Arena ka¬ teri je dubovnoval 12 let, je vložil prošnjo, da se mu odvzame zakra¬ ment svetega mašnikovega posve¬ čenja, ker so ga stariši prisilili v ta stan. Pij X. je razveljavil mašnikov blagoslov in Arena je dobil vse po¬ svetne pravice, vštevši pravico sprejetja sv. zakona. Kaj če se oglasi kak slovenski rimsko kato- liškijlakoven za razveza: TATOVI PLENIJO VLAKE V WEST VIRGINIA. Cbarleston, W. Va. 12. augusta. Večje čete posebnih deputijev je razposlala država ob Chesapeake & Ohio ter Norfolk & Western že¬ leznici po državi “West Virginia, da izsledijo tatove, ki so pokradli zadnji teden blaga v vrednosti $ 100 , 000 . — TOLOVAJ PODLEŽE DOBLJENIM RANAM. Tulsa,Okla. fL. avgusta. — Ban¬ dit, ki se je pripeljal z avtomobi¬ lom do samotne gostilne v Taneha, 10 milj zapadno od tukaj ob pol¬ noči in je napadel goste, je podle¬ gel ranam, katere je zadobil od gostov z revolverji, ko se je mislil odpeljati v avtomobilu z malim plenom $60. — MOTORNI ČOLN SE POTOPI SEDEM JIH VTONE. East Freetoivn, Mass., 10. avgu¬ sta. — V Long pond ribnikn se je potopil motorni čoln. Šest žensk in en možki so vtonili, tri druge osebe so rešili. KOTEL RAZPOČI. PET USMRČENIH, Clarkville, Tex. 11. avgusta. — Pet delavcev je bilo vsmrčenih in 2 'druga sta nevarno poškodovana vsled eksplozije parnega kotla ua žagi. PETDESET MRTVIH V POULIČNIH IZGREDIH. Tiberan, Perzija. 10. avgusta. Med 40 in 50 mož je bilo vsmrče¬ nih v pouličnem pretepu med per¬ zijskimi vojaki in rodom Bakli arov. Izgreid je trajal od polnoči do druzega večera, ko so se Bakti- ari vdali. DELAVSTVO NA PLAN! Na plan prijatelji in prijatelji¬ ce onih, ki delajo! Nad 5000 slo¬ venskih rudarjev in delavcev je na stavki v Calumet, Mich,, 15,009 več je clrugonarodnih rudarjev. Boj, ki ga bijejo rudarji in njih družine s kapitalom vsled suženj¬ skega tlačenja, je boj vsega delav¬ stva. Zmaga njih je zmaga vseh nas, ki delamo z rokami ali z umom. Pora njih je pozraz vsega delavstva. Stojmo jim ob strani delavci in delavke, in prijatelji delavstva! Pokažimo dejansko da nam nista tako opevana sloga in tako hvalisano združenje le na jeziku. Pokažimo dejansko, da smo njih tovariši, njih bratje, Po¬ magajmo jim z osrčenjem v dopi¬ sih! Pomagajmo jim s tem, da pre¬ prečimo pot skebom v Calumet! Pomagajmo jim gmotno! Vsak de¬ lavec in vsaka delavka in vsakdo, ko jem bije srce za delavsko stvar, naj pošlje po svoji moči denarno podporo za stavkarje na Valumet, Mich., na: “NARODNI VESTNIK” 405 W. Michigan St., Duluth, Minn Vsi darovalci in darovateljice bodo v listu obelodanjene, in de¬ nar odposlali bomo vsako sobot:) na pristojni odbor. “Odpri roke, odpri srce, Otiraj bratovsko gorje!” DULUTH. — Dinainitni kapsel je odtrgal dva prsta 13 letnemu fantu L. Ho¬ jo ld. Dečko se čuti srečnega, da je še pri življenju. Dečko se je 'kopal, in ko je zlezel z vode, našel je kapsel blizu kamna. Ne vedoč kaj je to je položil kapsel na ka men, in z drugim 'kamnom je vda- ril po njemu. Ko se je zbudil iz strahu všled eksplozije je videl, da mu manjka prstov, in da roka krvavi. Nataknil je nekaj obleke in šel je tri bloke, kjer je srečal tovariše, ki so ga spravili domu. Zdravnik mu je rane obvezal. _West Duluth Comercial Club je povabil mestne očete na večer¬ jo v svojo dvorano, kjer so trgov¬ ci z vso močjo 'pritiskali na nje radi poulične železnice v New Du¬ luth. -'T~- — i Mestni očetje so obljubili, da se zveže New Duluth z Duluthom potom pocestne električne železni¬ ce, če ne letos, gotovo pa takoj drugo leto. — George Arveson,, delavec, toži prejšnjega delodajalca, Bos¬ ton Coal, Dock & Whart Companv za $21,000. — odškodnine, ker se je pri delu pred letom dni tako telesno poškodoval, da bo pohab¬ ljenec za vse 'življenje. Pohabil se je pri mazanju, ker so drugi de¬ lavci prehitro spustili stroje. Zgu¬ bil je del noge. -—Vsi duluthski mestni vsluž- benci, ki se bodo odsihdob spreje¬ mali, morajo iti na “štelungo.” Ženske niso izvzete. Sprejeti bodo le isti, ki prestanejo preskušnjo pri naboru. •— Odbor St. Louis 0ounty je sklenil pri zadnji seji, da vpelje v “county jail” — okrajno ječo ne¬ ke vrste šolo za jetnike. — Naeijonalne banke mesta Duluth so tudi med tistimi srečni¬ mi bankami, ki dobijo od zvezne vlade denar po nizkih obrestih, da se posodi farmerjem za spravilo in trženje letine. — Vbil se je John McKinnon, yard foreman, pri Alger — Smith Lutaibea Co. v WeSt Duluth. Pa¬ del je 25 čevljev visoko,, in si je vbil lobanjo. — Forinana C. C. Smith in K. F. Moran, 'ki nadzorujeta delavce pri zgradbi novega mostu iz ka¬ terega se ho nalagala ruda v par¬ nike potrebujeta kopih 150 navad¬ nih delavcev. Delo je v West End tik mostu po kojem vozi sedaj ru¬ darski vlak, blizu Superior Street in 30 Ave. AVest. — Tržni dan 'za zelenjavo in vrtnarske pridelke v Armory je odprt. Tržni dan bo ob sredah in sobotah. — Roparji so vlomili v tri sa- lune na Raleigh Street, a ves plen je znašal $35. — v denarju in ne¬ kaj pijače in cigar. — Mestni klerk je našel, da ima peticija, ki zahteva referendum nove Hicken-ove likerske postave, dovolj podpisov, da se ne sme pre¬ je izvrševati predno se predloži pri volitvah ljudstvu, katero jo zamore potrditi ali zavreči. Peti¬ cija nosi imena 1184 volilcev. Komisar Hieken sili, da se raz¬ glasi v to svrho izvanredna voli¬ tev že 16. septembra. Komisar Fred J. Voso, ki ima mestno bla¬ gajno v rokah je pa mnenja, da je nespametno trošiti denar za tako stvar, katera se prav lahko odloči pri prihodnjih volitvah, ker stvar ni tako nujna. Saluni ostanejo pod staro po¬ stavo, dokler se ne glasuje o Hi- cken-ovem predlogu. — Nepoznani mornar parnika John J. Roland je v tonil pri ko¬ panju v jezeru Superior. Prijel ga je najbrže krč. Tovariši so mu šli na pomoč, vendar je šel prehitro na dno. Truplo so dobili. — George GHsdall se je vstre- lil v glavo v svojem “boarding house” na 51 Ave. West in Polk Street. Poslovi! se je od tovarišev z “Good Bye,” nastavil je samo¬ kres, sprožil, in se zgrudil mrtev na tla. Sumi se, da je mož storil -samomor v obupu. Bil je 29 let star. — Mrs. TilJie AVeterkrantz se je zastrupila. Bila je 36 let stara. — 10 letni IIenry Larkin je vstrelil svojega tovariša, Henry Robertsa, 9 let starega, s kojim se je igral. Igvali so se otroci “Poli¬ caje’'’ in “roparje,” in ker je “ policaj” Roberts zaprl “ropar¬ ja” Larkina v nek šotor za hišo, in ga ni hotel spustti, vzel je Lar¬ kin samokres in je izstrelil en strel v Robertsa. Strel je zadel žrtev v ramo, in fant je bil prepe¬ ljan v bolnišnico, kjer se rana do¬ bro zdravi. — Vporaba elektrike za razsve¬ tljavo in gonilno moč se je tako razširila v tem letu v niestu Du¬ luth in v okolici, da ima Northern Electric Company do 1. avgusta t. 1. eno tretjino več dohodkov kot vse lansko leto. Industrija v mestu Duluth in v okolici, posebno v New Duluth se jako razširja in Duluth bo v kratkem ena največ- jih obrtnih središč. V našem uredništvu so se zgla - sili: Louis Verant, Silverdale, Minn. Martin Jakopič, Raueh, Minn. Frank Oven, Silverdale, Minn. Tony Oven, Silverdale, Minn. Peter Vider, Silverdale Minn. Mary Labernik, Raueh Minn. Tony Rant ” ” ” ” Frank Železnikar, Andro Laloit, ” ” ” Peter Ko.be, Silverdale, Minn. Vsi bili so pri United States Land office, kjer so pruvali na njih homesteadih. Rojaki so jako navdušeni farmerji vsled izvrstne zemlje, katera je v njih okolici. Pravili so o lepih pridelkih in upanje imajo v lepo bodočnost. John Puhek, John Dizanieh iz Calumeta, Mich. Anton Košir iz Keevvatin, Minn, Pozdravlja vse znance in prijatelje. Joe Molajen gredoč domu na Auroro. John Kočevar iz Ely po oprav¬ kih v Duluth. Ogledal si je tudi jeklarno v New Duluth. AURORA. — Tukaj razsaja davica ali dif- terija. 14. hiš je zaprtih. 3. t. m. umrla je ena finska deklica na tej bolezni. — Ljudje hodijo marljivo v bo¬ rovnice in maline. Neki prinesejo mnogo jagod, če berejo cel dan. Marko Petrušič iz Aurore, Minn. Zahvaljuje se on in njegova sestra J. S, K. J. za izplačano po¬ smrtno po umrlem očetu. . BIWABIK. — Več) staVkarjev iz Michigana je prišlo'v te kraje za delom in večina jih je vposlenih v Bangor in Belgrade rudniku. Novi maj- narji so izvrstni delavci, in so z delom tukaj bolj zadovoljni, kot. v “peklu” na Michigan. Ti stavkarji so mnenja da ho stavka trpela še nekaj mesecev, ker niti misliti ni, da bi se zavedni organizirani delavci vklonli ne- človeškm izkoriščanju družb. Na sketoe pa ne dajo mnogo, ker ske- bati bodo šli le najslabši in naj- nezavednejši delavci, in pa isti, ki se ne upajo drugam, in se drži¬ jo vedno taim, kjer jih je pustila družba, katera jih je pripeljala čez morje. Vsakdo pa, ki je srčen in možat, ve, da je v Ameriki še kak drug prostor kot suženjski bakre¬ ni okraj na Michigan, in bo šel rajše drugam za kruhom, kot, da bi še nadalje lizal peto, ki ga tla¬ či. Kakor so veseli delavci iz bakre¬ nega okrožja novega dela, tako so veseli tudi “bossi” in ljudje no¬ vih delavcev, ki so izvrstni delav¬ ci, in so pokazali svojo zavednost stem, da so zavedni 'stavkarji. CHISHOLM. — Vas Chisholm je napravila dvoletno pogodbo s Chisholm Elec trie Company za pumpanje vode. -— Naš župnik Frank Šiffrer, ki je na počitnicah v Evropi, po¬ tuje po Italijanskem, kjer se mu baje jako dopade. — 16. avgusta ho imel Farmers Club sejo v vaški dvorani. Skli¬ cal jo je predsednik Stukel. Raz- motrivalo se ho glede razstave St. Louis County. ELY. — Več delavcev, ki so prišli iz bakrenega okrožja Severnega Michigana je zaposlenih pri delu cestnih hodnikov tu na Ely. Na Ely bilo je dosihmal dovolj delavstva; sedaj pa, ko so prišli stavkarji, jih je skoro že preveč, in za delo je dokaj trda stvar. — Soproga rojaka Maksa Lev¬ stik se je podvrgla operaciji. Upa¬ mo, da kmalu okreva. — Soproga rojaka Josef Erjavc se je vrnila iz Tower bolnišnice. Zdravje se ji ni 'obrnilo na bolje. — Tukajšnji zdravniki zvršijo skoro vsaki dan kakošno operaci¬ jo ; zadnji teden izvršili so kar štiri en dan, in vse so se dobro ob¬ nesle. — Rojak Josef Hubad se je v Zenith rudniku do smrti ponesre¬ čil. Padla je nanj velika plast ru¬ de. Doma iz Šmartna pri Cerkljah Gorenjsko. 'Pogreb je bil v nede¬ ljo. 10. t. m. — Naznanjam, da imamo v za¬ logi vsake vrste blago za deklice za sveto obhajilo, belo obuvalo, trakove, vence, cvetlice, in vse reči, ki se rabijo za ta namen. Peter Bezek. EVELETH. — Eli Gustafson, finski rudar, ki je bil vposlen v Spruce rudni¬ ku, in kateri je postal mahoma bolan zadnji petek, je podlegel bo¬ lezni. Zapušča ženo in 6 otrok. Za¬ varovan je bil za $1000. — GILBERT. — Frank Intihar je vjel dvolet¬ no srno, ki je šla v jezero Ely, da se vmakne muham. Intihar je od¬ dal srno vodstvu Olcott parka. GREANEV. — Kar se tiče delanja potov iz naših naselbin, se mi ne strinjamo da bi ta pota mi delali, ampak napraviti jih mora država. Narod¬ ni Vestnik v tem oziru ni agitiral v pravo smer, četudi je list v vsem drugem delovanju vse hva¬ le vreden. Upamo, da bo stal Na¬ rodni Vestnik vedno na naši stra¬ ni, in deloval na to da ne bomo mi delali potov, in na to, da se to\vnsliip pod Kcocliching County ne organizira. Kar se tiče delovanja potov v farmerskih naselbinah delajo ta pota največ okoliški farmerji sa¬ mi, in država jih zato primeroma plača. Če bi država ali County de¬ lala pota s tujimi delavci, bo mo¬ rala te tuje delavce plačati. Zato bo pa naložila farmerjem davek, ker brez denarja ni mogoče potov napraviti. V Združenih državah se vsako delo plača. Občinske tlake tukaj ni, kot je na Kranjskem. Vendar če hočejo farmerji imeti pota, je boljše, da vzamejo sami lopato in kramp in konje in pljug, in gredo na ^lelo, kadar to država ali Co- untjf odredi, in zaslužijo sami, me¬ sto, da bi plačevali tuje delavce. To je naše mnenje. Pota boste pa. prej dosegli, če boste delali Složno, če boste po¬ ta složno zahtevali, kot če boste godrnjali in nastopili posamezno eden danes, drugi jutri. Napravi¬ te prošnjo na Coubty clerka, in popdpišite jo 'vsi, in če ni prva vslišana napravite drugo itd. Kdor išče ta najde, kdor trka se mu od¬ pre, kdor prosi se mu ho dalo. Pro¬ site, zahtevajte potov ponovno vsi in dobili jih boste. In pota morate imeti, čim prej tem boljše za vas. Kar se tiče organizacije town- shipov se temu ne da vstavljati, kadar je kraj zrel za to. Čudno! Drugi narodi pritiskajo, da se iz teritorijev organizirajo države, da se organizirajo County, da se or¬ ganizirajo township-i. Slovenci pa nečemo sam sebi dobro, ampak ho¬ čemo biti neorganizirani. Organi¬ ziran township plačuje res nekaj več davka, vendar ima vse pred¬ nosti, kar se tiče dobave šol, potov itd. Tudi cena zemlje se zviša tam 'kjer je tovvnship organiziran, in sploh pride tja civilizacija; ne¬ organiziran tovvnship je pa divji¬ na. Se ve, če ni dovolj naseljencev se ne splača organizirati niti towns hipa, niti County, niti države. Kar se pa tiče uradnikov, bodite pri volitvah složni, in gotovo bo¬ ste dobili nekaj svojih mož v ra¬ zne zastope, in pa mož, če tudi so druge narodnosti, da ‘bodo delali v prid vaše okolice. Narodni Vestnik je vsikdar sto¬ ril kolikor mogoče v delavsko in farmersko korist, in priprav- vljeni smo tudi sedaj spisati pro¬ test zoper organizacijo tovvnshi- pa v Kooekishing County, če že¬ lijo to naseljenci. Pišite nam kaj hočete. Mi vam bomo vse spisali in poslali vam v poidpis listino, kate¬ ro boste vi odposlali na pristoj¬ no mesto. Premislite pa, predno protestujete zoper organizacijo Tovvnshipa. Kar se tiče posnemalnika, nam kar pišite, in mi vam bomo sve¬ tovali kje je najboljše posnemal- nik kupiti. Če imaste v vaši oko¬ lici krave, se pač splača posne- malnik kupiti. Ostalo najdete med “Vprašanji, in Odgovori” v tem listu. Urednik), c. HIBBING. — Nik Radovič je bil kaznovan, ker je po Duluth lovil žrtve, ki hi igrali ž njim karte. Radovič je premeten igralec in vsakdo naj se ga varje. On je v Duluthski jetni- šnici za 60 dni. — Strela je vdarila v tri poslop¬ ja. Treščilo je v šolo na Aliče in razbilo je dimnik. Strela je vdarila še v dve druge hiše in je napravi¬ la malo škode Dri strehi. — Poročila 4 sta se rojak John Zajec in gospodična Ana Okorn, ki je prišla iz starega kraja še le pred par dnevi. Ljubila sta se že od nežne mladosti. KEEVVATIN. — Joseph RaSkich je bil prepe¬ ljan v občinski zapor na Grand Rapids, kjei počakal porotne obravnave, obtožbe, da je napadel Jož e? j^feuk a v in o. VIRGINIA. — Albert E. Biekford, mestni tajnik skozi 18 let, je bil aretiran, obdolžen napada. Tožitelj je To- ny Shipley, brat žene Bickforda. Shipley je navedel, da je bil Biekford odsoten od doma skozi teden dni, in ko se je vrnil domu je vlomil v hišo, in po hudem pre¬ piru je vsekal ženo po čeljustih, in je zbil ženi dvp zoba. Ko je pri¬ šel Shipley svoji .sestri na pomoč •telebnil je Biekford še njega. — Vsled stavke pomolskih de¬ lavcev v Duluth pričela je Oliver Mining Company rudo stresati na kup. Druge kompanije delajo isto, ali pa so prenehale kopati rudo in opravljajo delavci druga dela. Stavka v Duluth ho poravnana v par dneh. — Tukaj so zakopali samo¬ morilca Andersona. On se je vstre¬ lil v nekem “lumebr camp” blizu Cusson. — Homesteader John MeLeod toži v okrajnem sodišču D. AV. & P. železnico za $5000. ■— odškodni¬ ne, ker ga je zavirač puhnil z vla¬ ka in si je zlomil roko v rami. w: Finsko telovadno društvo, ki se je vstanovilo začetkom leta ima 20 elanov. John Helenius je predsednik in predtelovadec. Pri društvu so večinoma fantje in tudi nekaj mož, in društvo proizvaja že izvrstne atletiške vaje. Koliko telovadnih društev je med 10,000 Slovencev na Range? CUYUNA RANGE. — Thopson rudnik v okolici Crosby kaže, da ima jako bogat ■zaklad rude. Rudnik se odkriva in bo odprt ali open pit. Sedaj deluje ena parna lopata, in dve lokomotivi, katerih vsaka vozi 4 kare, ki držijo vsaka po 20 ton. Odkopati je treba okoli 70 čev¬ ljev debelo plast, ki obstoji, veči¬ noma iz peska. ISHPEMING, MICH. — Rudar Erik Quyllonen, Fi¬ nec, je bil vsmrčen v razstrelili v Lake rudniku družbe Cleveland Cliffs Iron Company. Ponesrečeni je bil 28 let star, in je delal v rudniku»le 4 tedne. CALUMET. MICH. -— Carl Gross glavni pumpman v Hill rudniku in njegov pomoč¬ nik sta se v četrtek komaj rešila smrti. Vsled plohe je nastopila v “pump station voda 80 čevljev vi¬ soko. Omenjena sta komaj všla smrti. NOVICE MED SLOVENCI V AMERIKI. Nova slovenska šola v Cleveland O. hode blagoslovljena 31 avgu¬ sta.. Vse se marljivo pripravlja na redko svečanost. Opravniško službo slovenskega doma v Pittsburg Pa., je prevzel rojak Frank Golob. Marljivo se pripravlja celo za¬ vedno slovenstvo v Pittsburgu Pa. za sprejem delegatoV J. S. K. J., ki bo imela tukaj konvencijo. 10 letno slavljenje ustanovitve društva Alarija Pomagaj v Pue- blo Colo priredi dne 17. avgusta izlet na prosto. »Prvemu ustanovi¬ telju, to je g. Ivan Gaber podari društvo krasen zlat prstan za spo¬ min. Srbi in Hrvati ustanovili so v Pueblo Colo. narodni odsek za združenje vseh Slovanov Balkan¬ skega polotoka. Pristopnina k združenju je eden dolar, meseeni- na 40e. Glasilo tiskalo bode se v Chicago v Srbskem, Hrvaškem in angleškem jeziku. Umrla je zadnji teden v Cleve¬ land O. Frančiška Valentič po 'kratki in mučni bolezni. Zapušča soproga in ednega otroka komaj mesec starega. Umrla je v Cleveland O. gospa Brodnik. Utonil je v Cleveland devetlet¬ ni sin družine Russo v napolnjeni posodi z vodo. Pročil se je na. Calumet, Mich. rojak France Gregorič z gospodič¬ no Alarijo Alausar. . Ponesrečil se je rojak Frank Ferkulj. Zaposljen je bil v prago¬ zdu na severnem polotoku Mich. Jolietski salooni morajo hiti za¬ prti točno oh 12 uri ponoči. Poli¬ cija ima veliko opraviti z ovadba¬ mi, ki se kaznujejo glede prestop¬ ka prav občutno. Mestna uprava je strogo prepovedala policistom hoditi pri stranskih vratih v sa- loone po specijalni (užitek) po¬ žirek. Rodila se je krepka hčerka dru¬ žini Anton Buščaj v Joliet, 111. Cenjeni naročniki in cenjene naročnice so uljudno naprošeni, da navedejo pri spremembah bi¬ vališča poleg novega naslova tudi stari naslov. Upravništvo. Zabava tiskarskega škrata. Tiskarski škrat je razsajal v uvodnem članku zadnjega lista s tako vnemo, da se bojimo, da po¬ stanejo cenjeni naši eitatelji m cenjene naše čitateljice popolni temperenelerji. Oprostite. Uredništvo in Upravništvo. Zahvala. AKO POSTANETE ?m»k /iz-iv žoli nostati kedaj premožen, samosto-Lr, .- ^'«1 dor želi postati kedaj premožen, samostojen i n FARMER z malim denarjem, naj si kupi Zeffl ]; lepega in cvetočega mesta CRIVITZ, Marin J ° V ^ ' ,. v --»ette rNiel AVis., kjer je naseljenih ze mnogo rojakov, ki y povedo, da je zemlja zelo rodovitna, na kateri ojN la 'i% poljski pridelki prav obilno, zdrava pitna voda Z( j ^ hj nebje, ne kamenja .in ne močvirja. Tu se kupi Pod- nost od lastnika T. KERSTEN-A samega, zato dobite dosti V'* kor'če kupite od kake zemljiške družbe, kateri morate' - - » Ker je že lastnik precej star in bi se rad hitro — Velilt a. služek. Aer je ze lasmiA Iu iro znebil v-" Ije dobi sedaj vsak kupec pod ceno. Zemljišče raste vsak dai ** Pridite in prepričajte se. Vožnja se povrne vsakemu kup eu I - odplačevanje na 10 let. Ne kupujte zemlje tam, kjer še ni nil,- 414 ljen, ker ne veste, če se bo dalo na njej živeti ali ne. Pjšj te Ce v slovenskem jeziku za nadaljna pojasnila in po brezplačno t daaf * na zastopnika: N. PIKLOR, 1526 W. 21st Street, Chichago, Ri ...... .f, .v .v v. •!,... . j»' V V i’4 V V s w *'4 i’4 V V f’4 V & $ £>4 v {'4 V « V i*4 V {'4 V NE ZAMENJAJTE! DA JE NE POZABITE! Mestna v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3 (Kranjsko) največja in najvarnejša slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 milijonov kron. Stanje hranilnih vlog 42 milijonov kron. Rezervni zaklad hranilnice | ,300.000 obrestuje po 4 1 |2 °jo brez odbitka. f’4 V T f'4 V f'4 v s % A V 4k Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in me¬ stna občina ljubljanska z vsem svojim premože¬ njem in z vso davčno močjo v vrednosti 50 mili¬ jonov kron. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada kranjska. Denar pošiljajte po pošti, ali kaki zanesljivi banki. Pri banki zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na “Mestno hranilnico ljubljansko” v Ljubljani in ne v kako drugo manjvarno “šparkaso”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar .Svoj naslov nam pi¬ šite razldčno in natančno. V Izključena je vsaka špekulacija in izguba vloženega denarja. f'4 f'4f'4f'j f’4 f’4f'4f’4f'4f'4f'4f'4f'4 : ?f'4f'4f'4f'4f’4f , 4f’4i'»j'ni<.i do JouMto? Iskreno se zahvaljujem vsem znancem in prijateljem na Eveleth in Gilbert za njih prijaznost in gostoljubnost, katera so skazali meni in moji družini ob mojem kratkem bi vanju v zgoraj navede-n nih naselbinah. Da mi bo mogoče povrniti va¬ šo naklonjenost vsaj v delni meri. upam, da me obiščete, kadar bo¬ ste v Duluth. Vedno ste dobro¬ došli. John Mbvern, Duluth Minn. Mali oglasnik. CONRAD & HARD S5K; KONCESIONIRANA MAZILCA. Wau- kegan, 111. Tel. št. 95. Priporočamo se Slovencem in Hrvatom. Vozovi za po¬ grebe in svatbe vedno na razpolago. Zaloga vsakovrstnih krst. Pokličete nas lahko podnevu ali ponoči. BURKE & WRIGHT, la bre;® 1 ’' a- ,bol a - iP n ’ ie v “ , se J ■ o s ^ nl „ 1 . Vis0' cl Sfcmala na isosti !® 0 , odi! foro® ®? c Ivan Ga ,ejeno g» stl telk-o »> )l0 ko se P. _ in sicer ne leto pad el 1 ilnrail desni e prvim no cn deželno l»o Posestmi! Praprečah , m. m. iz i p. tradel vola W doslej še n jevi soprogi Jrornlku je tt sitajene omari ijene razne M zlat briljai tikroii. Kdo , jasnila v raznih kupčijskih zadevah vsem onim, ki se nas v takih zadevah. Posebno pozornost dajemo pri trgovskem čekovnem prometu P 1 samezuih oseb, tvrdk ali družb. PRI HRANILNIH VLOGAH PLAČUJEMO PO 3 ODSTOTKA Mlners State Bank cMshotaj*® ii denarna a. m. sta s ji v ‘Medvoda ® orožnika F sta,;poi/.vi «fu Bitenci ■z Zgornjih iiian, da je d družbi svo Sifflea udrl v Lpriv, tvo n ^z® papir S, ^ in ondi < 5»z 90U K. -name: 1JS delavcev. Zgornjih 2V eta ia, < , Spo, (\- rat od tf .ij te m Uro v. Ov sk 0 ■kit, 240 K pu 4ei i 11 ' 3 Sl) pelne So 1 2e First National Bank, | EVELETH, MINN. Najstarejša narodna banka na Mesaba B an ^ KAPITAL IN PREOSTANEK $ 122 . 000.00 ^ Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižji^ ceI1 n Parobrodni listi za vse črte-J Plačamo obresti po 3 od sto. M Duluth Brewing & Mailing Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro v steklenicah pod imenom „REX *. *. tudi pivo v sodčkih. • • Frank Kostainshek upravitelj za Mesaba Range. Virginia Na > |S'F- L ^li N 5 It ,-hS '\> it ■tl .M, SN V ate <3i 12 stare domovine KRANJSKO oV Ljubljani: Franc ša- hi t : ie WV ^ .encek . ."H “ ,>L , WN. mesecev. Her- .niškega sluge, rTkob bivši po- :/.■•• . lpt _ Marija Blas, biv- kruha, 62 let. . , riraze nje. Avstrijski X^ ;;V° /,nila SO sklenili, da z hlc O a ^ '"L-edno p »draženje vseh ^ 111 " milu ceno za 4 krone , -\?L Naše stališče ne mo- ^Wk»> ,lig ' ko t to, da naj cene li a e . ^ 1 1 r ,-.,^ie, i Uli jo& ‘nnS .000 kr, ° V V on. ; • lnice in a e . |lm Premože ?t i5 °i '•^deželna zanesljivi banki ?,P$je denaS ^ bl iani in ;;; !."*« Pišite, j naslov nam pj. . * r abi gospoda za svo- . poljubno zvišujejo, rs' i ,sj , ihodno pot retino vsak- “ ra 'bo najširših slojev zvi- 1^:' na brezsrčno odiranje od f. I trtev Mizar Janez gostilni v *-. < ?uba vloženega Mizar meirv ISA 6AN» ? obrusi 0 otrebne onim, kise' Čekovne® P r ' *"i\ 0BS«* 1 O P® 3 tijnll' ;hish®|^s „d apitala. ' alkohola. ; e v neki _ S 0 dni okraj Kamnik, ipd jeruša. Okrog 10. ure F“ /hotel iti spat v skedenj F[,i e z visočine treh metrov ! jr - n se tako močno poškodo- II'ie kmalu nato umrl. |% Iz Kranja nam poroca- ? •?- trte k 24. julija zvečer se I ^stilno Mihaela Žiberta p 'L; m zgodila velika nesre- Ivan Gašper je skočil ,, lie jeno gostilno raz svoj, z i,i težko obloženi voz ravno Ikn, ko se konja še nista L i n ’ sicer neprevidno in je N, n0 padel na kamnita tla, f zlomil desno nogo in so ga IV, prvim nočnim vlakom pre v deželno bolnišnico, fitvini. Posestniku Janezu Ma¬ lo v Praprecah je nekdo v no- B oj. m. m. iz nezaklenjenega fen ukradel vola, vrednega 300 [Ta:u doslej še nisi zasledili. Umirjeri soprogi ženi Heinovi .Javorniku je te dni nekdo iz saklenjene omare, kjer so bile [jene razne dragacenosti, el zlat briljant prstan, vre¬ ti Mikron. Kdo je bil tat, se še e ve. Velika denarna tatvina. V pe- k 2o. m. m. sta se pri orožniški Kaji v Medvodah oglasila dva ka orožnika iz Sušaka pri si nta..poizvedovala po ne¬ si Jožefu Bitencu, samskem de- iz Zgornjih Pirnič. Bitenc umu, da je dne 10. januarja v družbi svojega brata Iva- 'enca udrl v pisarno prve •*4 priv. tvorniške akcijske uht za papir Smith & Menier liišaku in ondi odnesla železno Pino z 9011 K. 49 vin. katera 14 ir bila namenjena za izpla- K>je delavcev. Jožefa Bitenca ™ a v Zgornjih Pirničah zalo- ^ rta je tajil, da hi bil udele- pri tatvini, pozneje je pa trdil ' )ra t od tat. plena odsto- ,J h- S tem denarjem si je A,1 P>1 uro ‘z verižico, dva *» lovsko puško in obleke v osti 240 K ostanek pa je za- ■ itenca so zaprli in ga iz- ^ eželnentu sodišču v Ljub- M4^ 0V brat in ostala tatin- n,Zla so še v zaporu ua Re- ** napravila silno škodo. — 'pri Litiji. Dne 22. julija T . na Pra\ila veliko škodo po .. 'Ir- Preska, deloma Liber- . r °. luičeni so vinogradi ^ 1 pridelki. — v nedeljo , ro 'J la d e boča pobila po va¬ nj l 13 - ■ ^ se k> Jablanica, a ^ azi . m deloma tudi Breg Miia' H uničila toča [elli p0 ^ P° Meliki Kostrel vi: ? r . lupinici. Škoda je » m J K ' utlla ' ker je voda od »p t !° 2en ilje. Najstarejši jalii mni io tako hude ure; !V0Z0 '-e SV 0 ^ kUP ° ma '■ sl [H $ ■ (]„- .—ki so vsled bili V Ja , 2e ib * obupani •brni Ze ^ V . 6 za 'Poredo- i a ?° ujmah, gledajo s i sn U P am v bodočnost, S °°sobito mnogo za :0r b in sicer radi tajnega združevanja in razžalje- nja detektiva. Ob,toženca sta vlo¬ žila priziv in 21, m. m, je bila raz¬ prava pred kasacijkkim sodiščem na Dunaju. Obtoženca je branil dr. Valjevec. Kasacijslko sodišče je razsodbo potrdilo, Ujeviču pa je kazen zvišalo na 3 mesece. Podgane in zadnji nalivi. Ob zadnjih nalivih se je ljubljanskim podganam hudo godilo. Rastoča voda jih je gnala vedno višje v ce¬ vi. V ozkih ulicah v Št, Jakobs¬ kem in Frančiškanskem nabrežju, kjer so deloma še stara stranišča in leseni žlebovi, so imeli v mino- lem tednu vse polno podgan ki so iz 'kanalov silile v veže in celo na postrešja, tako da so bile stranke v resnem strahu pred njimi. Lju¬ dje so se tem grdim živalim posta¬ vili po robu z različnimi orodji in jih veliko pobili, še več jh je pa potonilo v prenapolnjenih kanalih Legar v Mostah. Javljajo, da se je v Mostah pri Ljubljani zopet pojavil legar. DoZda.j sta znana dva slučaja. Bolnika se nahajata v deželni bolnici. Imenovanje. Minister za notra- njeza : deve je imenoval mestnega zdravnika v Ljubljani in general¬ nega tajnika “Deželnega pomož¬ nega društva za bolne na pljučih na Kranjskem,” g. dr. Demetra viteza B tel w e isa-T rs t e n iš k e ga, c. kr. višjim okr. zdravnikom in nad¬ zorujočim uradnim zdravnikom za Kranjsko. ŠTAJERSKO. Nesreča vsled prepira. Dva bro¬ darja, ki sta 22. julija t. 1. pri Apačah prepeljala s čolnom poz¬ no zvečer državnega poslanca in župnika dr, Leopolda Patzingerja čez naraslo Muro, sta se nazaj pe- ljaje sprla radi napitnine. Pri tem je brodar Anton Minauf postal ta¬ ko razjarjen, da je padel v valove Tovariš Ernest Pur ga je le z naj¬ večjo težavo rešil iz derečih valov. Tudi sedaj še prepir ni jenjjal, in še prddno je priplul čoln na’obrež¬ je sta se tako radikalno sprla, da se je čoln prevrnil in oba brodar¬ ja'sta padla zopet v vodo. Le s te¬ žavo sta se rešila. Čoln je več ki¬ lometrov nižje (blizu Radgone) obtičal na pesku ob obrežju. Bro¬ darja sta se mokra domov gredoč do krvavega stepla, O velikih povodnjih zopet poro- ročajo iz Gorenje Štajerske in Ko¬ roške. Predrzna vožnja po Dravi, šest koroških članov brodarskega dru¬ štva “Nautilus” je napravilo po Dravi iz Holleburga na Koroškem vožnjo v navadnem Čolnu do Ze¬ muna. Dne 23. julija zjutraj so vstopili v Hollenburgu v čoln in so isti dan ob 8. uri zvečer po ne¬ varni vožnji srečno pripluli v Ma¬ ribor, kjer so prenočili. Drugi dan (24. m. m. ) so, se peljali po narasli Dravi zopet dalje proti ju¬ gu. V desetih dneh upajo brodarji pripluti v Zemun. Če jim bo le sre¬ ča mila. Ni se mu posrečilo. 18 letni mo¬ rilec. Janez Sattler, ki je bil od Mariborske porote obsojen na 12 let težke ječe, ker je umoril na zverinski način (Sattler je bil hud šnopsar) posestnico Uršo Zelenko pri Sv. Urbanu, je osumil velepo-' sestnika Ferdinanda Simoniča, češ da ga je ta najel za 300 K. naj star ko Zeleniko umori. Sodnija je uve¬ dla strogo preiskavo proti Simoni¬ ču, a ta je bil 26 m. m. pred se¬ natom mariborske okrožne sodni¬ je oproščen, ker se jedokazalo, da so vsa sumničenja le zlobna Sat- tlerjeva izmišljotina z namenom, da bi se mu kazen znižala, Ko je paznik po obravnavi peljal Sat¬ tlerja zopet v kaznilnico onstran Drave, hotel se je Sattler na sta¬ rem mostu vreči v Dravo, kar pa se tnu ni posrečilo. Razvil se je hud boj med paznikom in Sattler¬ jem. Prepir in pretep. V nedeljo 27. m. m. popoldne ob 2 uri se je ob poti, Iki pelje iz Maribora v Lim¬ buš, dogodil krvav pretep. Polil’ A. Štnol, ki je zaposlen pri stav¬ bi mariborskega mostu, se je pe¬ ljal s kolesom proti Limbušu. Ko je Štnol srečal neko družbo — dva moška in eno žensko — so ga za¬ čeli ti zmerjati. Šrnol je ustavil ko¬ lo in klical družbo na odgovor. Začel se je prepir. V teku prepira je eden moških štnola precej moč¬ no zabodel, da se je ta zgrudil in ga je moral odpeljati rešilni voz v mariborsko bolnišnico. Pri pre¬ tepu je sodelovala baje tudi ženska ki je Šttlola obmetavala s kame¬ njem. Več nedeljskih sprehajalcev med njimi tudi sluga Cirilove ti¬ skarne Usar, so od daleč opazovali cel dogodek. . .Dva požigalca. Žandarinerija v Rogaški Slatini je prijela dva po¬ sestnika: Čebularja in Vodušeka, •ker sta osumljena, da sta lansko leto zažgala svoje hiše, da bi do¬ bila visoko zavarovalnino. Vodu¬ šek je dejanje že priznal, medtem ko še Čebular trdovratno taji. So¬ dnija ima baje že za oba dokaze o njuni krivdi v rokah. Toča je v ponedeljek, dne 28. m. m. močno klestila po Mariboru in okolici. Krog 5. ure so nenado¬ ma privreli črno-sivi oblaki, zače¬ lo je liti ter padati debela kot ma¬ la jabolka, večinoma pa tako kot grah. Nova telefonska zveza na Šta¬ jerskem. Te dni so dokončali erar ni delavci polaganje telefonske ži¬ ce od Spielfelda čez NVeitersfeld, Cmurek, Halbenrein do Radgone. Ta del telefonske proge Spielfeld — Ljutomer je že izročen javnemu prometu. S 1. avgustom se baje otvorijo že tudi telefonska omrež¬ ja v Radencih (znano kopališče,) Križevcih in Ljutomeru. Ko bo Središče zvezano s Pragerskim, se bo od Ljutomera telefonska zve¬ za podaljšala do Središča. Smrt učenega čudaka. V Dober- ni pri Celju je umrl v 97. letu svo¬ je dobe Libor Peikar, bivši ravna¬ telj nemške realke v Trstu. Pei¬ kar, ki je bil samec je živel čuda- kasto, a sicer je bil učena glava. V Doberni je letoval, a namestil da bi si umiril živce, ga je zade¬ la kap na možganih. Truplo so prepeljali v ponedeljek v Trst, 'kjer so ga pokopali. Grobelno. Tukajšnji postajena- čelnik g. Al. Randl je imenovan za revidenta. — 1 Zadnje ^.eževje je napravilo v naši okolici veliko ško do. Vsi travniki 'krog postaje pro¬ ti Št. Jur ju in tostran so bili pod vodo. Cesarjev dar. Za po grozni povo dnji v Gradcu in okolici prizade¬ te je daroval cesar iz svoje priva¬ tne šatulje 20.000 K. Umrl j,e v Celju 18. m. m| pred¬ sednik celjske mestne hranilnice Karl Traun, star 79 let. PRIMORSKO. Odlikovan pilot. Cesar je pode¬ lil pilotu Antonu Zaninoviču tr¬ žaškega pristana, ki se je bil svoj- čas s Payerjem udeležil ekspedi¬ cije na severni tečaj, o priliki nje¬ govega prestopa v pokoj, zlati 'križec za zasluge. Insolvenca velike tvrdke. V Tr¬ stu je postala insolventna tvrdka Smolenski, ki je trgovala s slad¬ korjem. Pasiv brez precejšnjih diferenc na borzi blizu tričetrt milj ona kron, aktive pa dosegajo samo 50.000 'kron. Radi te insol- vence sta tudi tvrdki Umberto Viterbol Co. in Giuseppe P asi vi v Trstu prišli v take zadrege, da sta istotako ustavili plačila. Na blodnih potih. Zaprli so kmeta Štefana Cotiča iz Doruber- ga, ki ga dolže zločina oskrumbe. Drago prenočišče. V torek 22. tn. m. ponoči je bil zaspal na ži¬ vinskem sejmišču v Gorici krčmar Ivan Simčič iz Judenburga. Mož si najbrže radi skopuštva ni po¬ iskal primernega prenočišča, a to ga je tudi drago stalo. Ko Se je zbudil, je namreč prestrašen kon- statiral, da mu je nekdo med spa¬ njem ukradel 600 kron. Zločinec —sodnik samega sebe. Senzacija, ki jo je vzbudila v Pu¬ lju aretacija policijskega nadzor¬ nika, se še ni polegla. Živahno se komentira, kako je bilo mogoče, da se ni prišlo Oarlinovemu zloči¬ nu prej na sled. — Kakor znano, je bil v Pulju nekdo zagrešil zlo¬ čin zoper nravnost na mladem de¬ kletu. Preiskava je bila poverjena Carlinu, a ker le ni bilo nikakih uspehov, so se začeli tudi drugi funkcijonarji za zadevo • brigati. In oni so našli, da je bil zločinec — Carlin sam. Vojak je utonil. 18. m. m. zju¬ traj je utonil v tržaškem vojaš¬ kem kopališču pri skupnem kopa¬ nju 24 let stari bosenski infante- nist, Aleksa Kundačina. Zadela ga je najbrže kap. Truplo so rešili. Tržaška ubožnica. Začasno vod¬ stvo tržaške ubožnice je prevzel magistratni svetnik dr. Ranzan. Sedaj bo torej konec tatvin. • Strašen samomor. V ulici Moli- no a vapore št, 6 v Trstu je stano¬ val s svojim bratom Rudolfom 28 let stari Franc Kravos. Moz na zu naj ni kazal nikakih znakov, da bi se bil izpremenil, in zato je Ru¬ dolfa tem grozneje zadel samo¬ mor, ki ga je izvršil brat 'tako ne¬ nadoma. Ko je namreč prišel Ru¬ dolf v petek popoldne domov, je našel brata z veliko rano na vratu in z nožem med rebri mrtvega na tleli. Izprva se je silno prestrašil, a tko je konštatiral, da si je brat prerezal z britvijo vrat in si zabo¬ del kuhinjski nož med rebra, je javil samoumor oblasti. Ta je slu¬ čaj registrirala, a vzroki samou- mora ostaneje pač neznani. ..Uspešna preiskava “policijskih funkcijanarjev” Dne 15. junija so prišli v stanovanje babice Ma¬ rije Cestnikove na Reki trije mož- ki, ki so se izdali za policijske uradnike in izjavili, da imajo na¬ log strogo preiskati njeno stano¬ vanje in paziti na sledove, ki bi kazali na zločin odplavljenega te¬ lesnega ploda, katerega jo krivi oblast. Babica si ni bila v svesti nikakega zločina in zato je ralde- volje pustila “funkcijonarje” pri njih početju. In ti so res z vnemo “preiskovali,” tako vneto, da je Častnikova po njih odhodu kon- statirala, da ji manjka več nakita, oa tudi lepa 'zlata ura za 340 kron in 70 kron vredna zapestnica. “Funkcionarji” so bili po tein le¬ pem uspehu seveda ustavili svoje na/dalnje “postopanje,” a začela je policija preiskovati, kdo so ne¬ ki ti zlikovci. In zalotili enega one trojice v Trstu. To je 27. let stari 'dninar Janez Schmelzer iz šta¬ jerske, ki je priznal, da je zapest¬ nico zastavil. Svojih tovarišev pa baje ne pozna. Zakon o tujcih na Reki. Reški mestni magistrat je objavil, da se uvede na Reki zakon o tujcih. Oficijelno italijansko javnost je to silno razburilo, ker bodo posle¬ dice zakona najbrž čutili mnogo- brojni renjikoli, ki so se dosedaj svobodno gibali in imeli celo važ¬ no (besedo v javnosti. “Voce del Popolo,” ki je 'komentirala to od¬ redbo s pikrimi besedami, je bila zaplenjena v celoti, sploh prvič v dobi svojih 25 let. Tudi “ Bilan¬ ci«” je zadela ista usoda. Oster veter veje na Reki! Žrtev igre. Igralnica v Opatiji res zahteva svoje žrtve. O eni smo že poročali , a sedaj prihaja z Re¬ ke zopet glas, da je prišel v sredo 23. julija zvečer v neki hotel ele¬ ganten moški, ki se je vpisal za 39 let starega Jurija Dossiosa iz Bukarešta in se nastanil v mali sobi samo radi tega, da bi se usmr¬ til. Drugo jutro namreč, ko so za¬ man trkali in ga budili, so vlomi¬ li v njegovo sobo ter ga našli mrtvega v postelji. Na tleh v sobi pa je še pojemajoče tlelo nekaj oglja v “posodi, katero je bil tujec sam prinesel v hotel v precejšnjem zavoju pod pazduho. Nesrečnik, ki je imel v notesu podatke o svo¬ jih izgubah pri “rouletti” v Opa¬ tiji, je imel pri sebi le še 17 vi¬ narjev. Igra pa je spravila do te¬ ga da se je šel zadušiti z oglji¬ kom. Promocija. Promoviral je za doktorja kemije na dunajskem vseučilišču g. Marij Rebek, sin na- mestništvenega svetnika in vodi¬ telja okrajnega glavarstva v Go¬ rici, g. Antona Rebek. Za oficirsko čast. V Bazovici se je vršil dvoboj s sabljami med poročnikom in nadporočnikom. O vzrokih tega “viteškega” pojava se ne da ničesar izvedeti, gotovo je le, da jo je nadporočnik Ua de¬ sni strani prs tako izkupil, da so ga morali spraviti v sanatorij. In ■sedaj je čast rešena. Smrt pod avtomobilom. 26. juli¬ ja ob pol devetih zvečer je povozil pri Sv. Ani pri Trstu vojaški avto¬ mobil, v katerem je sedelo troje oficirjev šest let staro Marijo Par- gometovo iz Skednja. Avtomobil je ravno vozil po ovinku mimo go¬ stilne “Subieta,” ‘ko je šofer po¬ ročnik zapazil deklico na cesti. De kletce se ni moglo izogniti, šofer pa voza tudi ne vstaviti in zato se je zgodila nesreča, pri kateri je našel 'otrok-svojo naglo smrt. Ofi¬ cirji so se z dekletom takoj obrni¬ li in se zatekli ž njim v bolnišnico, a zdravniki so potrdili samo smrt. Policija je izpolnila zapisnik o za¬ devi. KOROŠKO. . .Za alkohol vse. Iz Beljaka poro¬ čajo : Ključavničarski pomočnik Libošeg je stavil za litar piva z nekim monterjem, da preplava Dravo na določ. mestu. Pri Kast- nerjevi tovarni za sodavico je sko¬ čil Libošeg v Dravo in plaval po vodi novzdol. Nekoliko proč o'd kavarne “Drau” je pa naenkrat izginil pod vodo in ni prišel več na površje. Vzlie 'skrbnemu iska¬ nju niso mogli dobiti Libošega. Smrtna kosa. V Celovcu je umrl graščak Romuald Holenie. — v Borovljah je umrla posestnica pe¬ karije Uršula Pacher. RAZNOTEROSTI. Večja vohunstva. Slučaj Redi žalibog ni osamljen; že pred Red- lom je cela vrsta aktivnih in vpo- kojenih avstro-ogrskih častnikov podleglo zapeljivosti mamona. Pred desetimi leti sta pravosodni poročevalec domobranskega po - veljstva v Lvovu polkovnik av - ditor Hekalljo in neki štabni čast nik v nekem gališkem domobran¬ skem pešpolku izdala proti plači¬ lu Rusiji več vojaških tajnosti. Polkovnik je odnesel pete in so ga šele čez več let prijeli v južni Ameriki, poslali v domovino in obsodili v večletno (težko ječo. O menjeni častnik generalnega šta¬ ba je bil takrat zaradi tega osum¬ ljen, ker je imel pri večjih vajah vedno svojo lastno — posteljno opravo s seboj. Tako takrat ! Se¬ daj pa dva avtomobila nista vz¬ budila suma pri človeku, ki bi naj živel samo od svoje plače! — Pred osmimi leti se je o glavnem štabu, prideljenem nadporočniku Firbasu v Olumucu dokazalo, da je izdajal vojne skrivnosti Italiji. Lani se je na južnem Tirolskem iz istega razloga in zavoljo vele - izdaje ustrelil neki nadpoTočnik prvega polka deželnih strelcev, ko bi imel oditi k domobranske - mu pešpolku št. 2 v Linču. Pred petnajstimi leti je ulanski ritmoj- ster Carina tudi že, ko je še bil v aktivni službi, in sicer prideljen tretjemu kavalerijskemu oddelku vojnega ministrstva, “deloval” za Rusijo. To “delovanje” je na¬ daljeval v pokoju. Tako prehaja¬ mo k vpokojenim častnikom, ki so vohunili na škodo naše vojske. Zlasti znan med njimi je nadpo - ročnik Pavel Bartmann, ki se po¬ kori sedaj že tretjikrat za svoje zločine. Prvič je sed d skupaj s svojim pajdašem AVaniekom, s ka terim je bil pred okoli šestnajsti¬ mi leti blizu mesta Zašlo v Gali - ciji vsled pozornosti nekega že - lezniškega sprevodnika prijet. Srbkinja inženirka. Na tehniki v Darmstadtu je naprkvila inže¬ nirsko izkušnjo Srbkinja Vucic, hči bivšega srbskega pravosodne¬ ga ministra. Papir iz trave. T celi severni Afriki, od Maroka do Rdečega morja, zlasti pa v notranjosti Tri¬ polisa, raste v velikh množinah tra va “esparto”, ki je podobna naši bodalici. Domačini so doslej to travo rabili le za pletarska dela, to je košare, vrvi i. dr. ter je og¬ romna večina trave ostala nepora¬ bljena. Sedaj so pa Italijani do¬ gnali. da je ta trava izborna snov za izdelovanje papirja, kar bi na mah odpomoglo velikemu poma¬ njkanju lesa v Italiji za papirno industrijo. Papir iz esparte je ja¬ ko ličen in trpežen, pripraven po¬ sebno za fotografične reprodukci¬ je. Edino težavno tvori okolnost, da v notranjosti Tripolisa ni vode, vsled česar ni mogoče kar na licu mesta zgraditi tovaren. Ako bi se pa hotela trava v surovem stanju izvažati, bi proizvajalni stroški preveč narastli. Zato je Italijan- j ska vlada za enkrat začela s poiz¬ kusi, da bi esparto zasejala v juž¬ ni Italiji, kjer bi talne razmere za to menda ne bile neugodne. Z ena¬ kimi preiskavami se pravkar peča angleško kolonialno ministrstvo. Tam gre za slonovo travo, ki je ze lo razširjena v Ugandi in je neki izvrstna snov za papir. Trava spa¬ da med trajnice in zrase 2 d<^ 3 m vosoko. Papir, ki so ga za poiz¬ kušajo napravili iz te trave, je iz¬ vrsten in vsled dolgih travnih vla¬ ken skoro nerazstrgljiv. Seveda pa bi bil ta papir tudi silno drag, če bi se izvažala na Angleško su¬ rova trava. Zato namerava angle¬ ška kolonialna vlada poizkusiti z zgradbo papirnice v Ugandi. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blago po primernih in poštenih cenah. Miners National Bank, EVELETH, MINN. «-a c Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 s- a «s Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Ml vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. Naročajte se na največji slov. polutednik “Narodni Vestnik”. /r SMODKE N £ JPINEJŠE kakovosti z grbom slovenske delavske pod- S2^ N ™?,yS ZE ’ ZZDEIiANE IZ NAJEMNEJŠEGA TOBAKA, DVOJE VRST PO 5 CENTOV IN 10 CENTOV. Za obilna naročila se priporočam vsem slavnim društvom Slov. De¬ lavske Podporne Zve_e. Blag*o razpošiljam na vse kraje pofitnine pro¬ sto. — Cene zmerne. — SVOJI K SVOJIM! MARIJA MENCINGER, 1454 E. 26 Street, Cleveland, Ohio. Pozor! Pozor! Pozor! Z malim denarjem veliko zabave! Najboljši in najnovejši GRAMOFON samo Naročite si najnovejši GRAMOFON, s katerim si lahko napravite prijetno zabavo z uajlepšiini pesmi in godbo za mal denar. Naš GRAMOFON je popolnoma nova iznajdba. Nadkriljuje vse druge radi čistega, močnega glasu, vsled tega vam ga najtopleje pri _ poročamo. Ako si naročite naš GRAMOFON, smo prepričani, da bo¬ dete z ujim jako zadovoljni. Prodajamo tudi igralne plošče najboljših pesnikov in godbenikov P° 6E5c komad. Naše plošče so izdelane popolnoma iz nove snovi ter se pri vporabljenju nikakor ne pokvarijo. Ako padejo, se ne razbijejo, iu to dejstvo jim daje prednost pred vsemi drugimi izdelki. Jamčimo najboljšo in pošteno postrežbo s tem, da v slučaju neza_ dovoljuosti naročnikom denar vrnemo. Vsa naročila se morajo pred- plačati. Cenik pošljemo vsakomur brezplačnrUPišite ponj. B ENKO RUS & 11250 INDIANA AVE., CHICAGO, ILL. C | A. M. MURNIK I ^ Grant Avenue Eveleth, Minn. |j Največja zaloga g MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽENSKIH |£ » IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRU - || GIH DOMAŽIH POTREBŠČIN. || I Posebno pozornost posvečamo Slovenkam! | f| PRIDITE IN SI OGLEJTE NAGO ZALOGO TER PRE- p gj PRIŽAJTE O NAČIH NIZKIH CENAH. fc| FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. [Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. “Narodni Vestnik 99 National Heraid. S!ovenic Sami-WeeKly. Owned and putlished 6y the Slovenian Prlnling & Pubiishing Company a Corporation. Joseph Koshak, Treasurer Plače ol Business: Dututh. Minnesota, 405 W. Michigan Street. National Heraid tssued e«ery Monday and Thursday I subscriptfon year!y S2.00 The best Advertlsing medium among Slovenians In the Northwest. Rates on appllcation „En!ered as second-class matter May 11. 1911 at the post otfice Ouiuth, Mlnn., under the Act March 3, 1879.“ „NARODNIVESTNIK« izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. zhaja vsak ponedeljek in četrtek zvečer na 8. straneh Naročnina stane: Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Ooplsl brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve in dopisi se naj pošiljajo na naslov: ‘Narodni Vestnik”, 405 W. Michigan Street Duluth, Mlnn. KATERI NARODI SO NAJBOLJ NAPREDOVALI. (Dalje). O Slovencih izpregovorimo v posebnem poglavje v povečani izdaji lista ta mesec. Na podlagi tega napredka se šele razvija ostalo, kar preostaja, namreč napredek in raz¬ voj praktičnega življenja in socijalnega vpra¬ šanja. Kar se tiče prvega, to je praktičnega živ¬ ljenja, so zopet Francozi na čelu vseh naro¬ dov. Na kolesu (biciklu) so se vozili že leta 1800; malo pozneje na vozovih, katere je go¬ nila para, in katerim pravimo danes avtomo¬ bil. Francozi so prvi za Angleži raztegnili železne tračnice po zemlji, privi iznašli so mnogo praktičnnih strojev, popravljali in spopolnjevali so strojne inajdbe drugih. Hitro so razumeli in vporabili iznajdbo Italijana Galvanija, 'ki je vtemeljil današnje elektri¬ čne železnice s tem, da je iznašel izrabo in prevod elektrike potom bakrene žice, na ka¬ tere 'konec je obesil žabje bedro — in priče¬ lo je brcati. Tudi med Angleži so bili duševni velika¬ ni na praktičnem polju človeštva. Steffenson je opazil, da se lonec, napolnjen z vodo, in trdno pokrit, prevrne, če razgrejemo vodo do vrelosti. Šinila mu je v glavo misel, da bo ta čudežna moč gibala kolesa, če se zveže ž njo Izumljen je bil prvi voz, katerega je gonila para, in kateremu pravimo danes lokomoti¬ va, katero so do današnjega dne Angleži, Francozi, Nemci in^Amerikanci tako spopol- nili; da dinja z ogromno težo v daljavo. Ku¬ si so iznašli puško na stroj, ki ponovno baše cev s patrom. Angleži- nam bivšim avstrijs¬ kim vojakom, znano repetinko Manlicher. Vsi ti narodi so se urno dvignili • — in mi z Avstrijo, in sedaj z Ameriko? Da, tudi Av- strija je imela svoje sinove na polju godbe, in iznajdb, vednar avstrijski Nemci se šteje¬ jo nemškem napredku, avstrijski Italijani italijanskem, Ogri so ropali, kar je Slovanov, no, ti so bili večinoma teptani. Avstrija je ime¬ la ženijo; a starokopnica kot je, oni nišo naš¬ li doma kruha, ampak prodati so morali svo¬ je možgane večinoma na tujem trgu v tujo korist in slavo. Avstrija je pa sedela in ko¬ pirala ali ponarejala je iznajdbe drugih dr¬ žav. ali jih je pa drago plačevala. Kar ima je vsedel kot cesar na ljudske rame — je bi¬ lo francosko ljudstvo razbremenjeno robote, desetine, tiranije. Napoleon je skrbel za gospo danski napredek vsega ljudstva, ki je tvorilo njegovo cesarstvo — njegovi predniki pa ni¬ so dali za ljudstvo nič, ampak drli so ga in drli, žrli so in žrli, in ljudstvo izkoriščali. Med načelom Ludovika XV. kojega geslo je bilo: ‘Apres n o us le deluge!” (Po meni naj pride potop,) in med prizadevanji in stremljenji svo bodomiselnega cesarja Napoleona I, ‘koji se je mnogo žrtvoval v prid francoskega naro¬ da, je velikanski razloček, je velikanski korak naprej. Ko je pa še ta cesar padel, in so dr¬ žavo Vnovič pretresle silne revulueije, še je rodil nov napredek — Aleluja delavec! Blagi grof Saint Simon je zahteval pred iz; bruhom glasovite februarske revolucije leta 1848 vlado istih, ki vstvarjajo, vlado delav¬ stva. S tem dnem nastal je takozvani socija- lizem in komunizem nove dobe, četudi izvira jedro socijaliizma in deloma tudi komunizma iz daljnih pravekov. Temeljni uk prvega je bil, da se nadomesti privatna, zasebna posest s splošno ali državno posestjo. Komunizem je s tem v sorodu, in pomeni, da naj lastijo vsi ljudje vse, ljudje, ki tvorijo posamezne občine naj bodo skupni lastniki vsega imetja dotične občine, da naj ima enako pravico vsak človek, in tudi enake dolžnosti. To, se ve, je težko izvedljivo, ker so različni ljudje različ¬ ne narave, in zato se ta nauk komunizma ni v praksi obnesel. V tej dobi vstvaril se je toraj tudi socijalni demokratizem, in ta je pomenil v jedru, da je vsakdo, ki dela z umom ali s telesno močjo, socijalni demokrat. Takratni socijalni demo¬ kratizem je zahteval, da se prizna delavstvu pravo, da se ga ščiti pred preganjanjem in izkoriščanjem delodajalcev, da se določi nje¬ gov delavni čas, njegova plača, in njegove dolžnosti, in, da se mu dovoli primerno po¬ litično stališče. Iz teh podlag je toraj klilo na Francoskem novo življenje, in dvignilo se je nad stopnjo vseh narodov sveta, čeravno so Nemci leta 1872 podirali v krvavih bitkah za¬ dnje ostanke cesarstva, in čeravno je bilo francosko ljudstvo strašno vdarjeno z veli¬ kansko vojno odškodnino, katero so zahteva¬ li Nemci. Odkar je sedanja republika na “prestolu” razvija se soeijalno življenje de¬ lavstva in kmetijstva v Franciji tako povo- Ijno kot nikjer drugje na svetu, četudi se ne sme tajiti, da ima delavstvo v Franciji še dan¬ danes velikansko nasprotstvo. (Konec prihodnjič.) Čudno je včasi srce človeško: spoznanje in zavest, da druge kaj zanima, da se drugi potegujejo za to, kar je nam le malo v čislih, razneti tudi hladen čut, in 'za kar se prej ni¬ smo dosti menili, to cenimo, zdaj visoko, zato, ker je drugim všeč. Dr. F. Detela, Malo življenje. KJER SE TRI CESARSTVA DOTIKAJO Avstrija danes, je le malo njene lasti. Le na i soeijalnem polju, tam se je dvignila, četudi j le vsled pritiska, Vsled sile. Soeijalno'vprašanje! Sedaj smo pri njem sedaj, ko smo drugo opravili, razpravljali bo¬ mo s tem velevažnem čini tel jem držav in za¬ sebnikov. Soeijalno vprašanje se je rodilo razmero¬ ma pozno. Takozvani probujevalei so se ogla¬ sili še le okoli leta 1750, in njih učenjaški uki so se razširili čez ves civiliziran svet. Ta smer je zahtevala javnost, premišljanje in trezno delo. In doba renesance, po inicijativi slavne¬ ga Fracoza Rousseau, ki je bil tudi v nekih ozi rib velikanski šuft, kakor bomo posebej zve¬ deli, je priznala, da je potreba pomagati krae- Ju, da je potreba dvigniti delavca. Rousseau je pridigal za povratek k naravi; bil je zoper nenaravne prisiljenosti, zoper naredbe in upra _ye, 'ki niso vzklile iz naravne podlage, iz na¬ ravne potrebe, ki niso imele ni kake vednosti za napredek splošnosti. Ta njegov nauk, ta smer bila je pa nevarna za absolutizem in despotizem državnih vlad v tedanji Evropi, in pogubna za državo kot taka na Francoskem. In Francozi so se hitro oprijemali Rousseau- vih naukov; šli so hitro v njegovo smer, in napredovali so hitro na soeijalnem polju. Llju- dstvo, nejevoljno prenašati še nadalje biro - kratični bič, ljudstvo, lačno vsled razkošnega in potratnega življenja pohotnih kraljev in imenitnikov, ljudstvo, podneto od Rousseau- jevfih misli'j in nazorov, je dvignilo glavo. Z revdlucijc je strlo na mah vse vezi. V tem je ležal tako dalekosežen napredek, da ga tedaj niso umeli, in da ga tudi niso znali vpo- rafbiti : Ko je pa slavni Napoleon znal spraviti ljudsko moč na svojo stran, ko je znal izra¬ biti ljudsko voljo in ljudski nagon, ko se je (Konec). Pa boj med Poljaki in Malorusi v Galiciji ima malo stikov z vero. Ta 'boj je politični in soeijalno politični, ker skušajo Malorusi za- dobiti gospodstvo nad iztočno Galicijo, in so¬ cialni, ker je velika večina zemljiščnih poses¬ tnikov in vse plemstvo v vzhodni Galiciji polj¬ sko, medtem ko so Malorusi ali poljedeljski delavci ali pa majhni zemljiščni posestniki. Malorusi so kmetijski narod. Nimajo nobenih gornjih ali srednjih slojev in komaj nižje srednje sloje — izvzemši duhovnike in njiho¬ ve družine. Malorusko plemstvo se je stoletja nagibalo .ali k ruskemu ali poljskemu dvoru in se je ali,porušilo ali popoljčilo. Ljudstvo s svojimi kazašikimi tradicijami je ostalo razkrojeno na atome, vstrajno individualistič¬ no,in*malone anarhično, razen kadar je naš lo v kakem bazaškem hetmanu naravnega vo¬ djo. Po razdelitvi Poljske so Malorusi v iztoč¬ ni Galiciji ostali podložen narod pod poljskim mi plemstvom. Razmerje med Poljaki in Malo¬ rusi je bilo kakor razmerje med plemenitaši in kmeti in je bilo dolgo časa harmonično, plemstvom. Razmerje med Poljaki in Malo- kva in so cesto zahajali vanje. Otvarjali so maloruske šole, v katerih je bil poduk poljske¬ ga jezika obligatoričen. Večina maloruskih kmetov govori poljski skoraj tako dobro kot materinščino. Pa S početkom maloruskega na¬ rodnega gibanja so se te razmere polagoma predrugačile Gibanje je postalo agitacija proti Poljakom, češ, da pripadajo drugemu plemenu in da so lastniki zemlje, ki jo Malorualki obde¬ lujejo. Nekaj časa so Malorusi malo napredo¬ vali, pa avstrijska vlada je polagoma spozna¬ la, da bi to gibanje Utegnilo biti koristno kot sredstvo za kaznovanje Poljakov ter ga je skrivši vzpodbujala. Razmere sb še odločilno obrnile, ko se je monsignor Szepticki, član ne¬ ke sta-re maloruske rodovine, ki je bila cela stoletja popoljčena, povrnil na malorusko stran ter postal maloruski metropolit ali nad¬ škof v Lvovu. Poljaki so menili, da bo Szep- tieki uporabljal svoj vpliv kot metropolit za popoljčenje Malocrusov. Ko so pa spoznali, da resno dela kot Malorus, so ga proglasili iz- dajnikom. Bili so mnenja, da bodo za njim še drugi člani starih maloruskih rodovin za¬ pustili poljski tabor ter prešli v maloruskega ter tako dali MvdoruSom plemsko vodstvo, ki ga jim primanjkuje. V Galiciji bijejo Poljaki izgubljen boj. Malorusi, ki se ne ustrašijo izlepa nobenega sredstva, so.#e dve leti obstruirali zborovanje gališkega deželnega zbora, da bi prisilili Pol¬ jake, da bi privolili v volilno reformo, ki bi dala. Malorusom večje število zastopnikov v deželnem zboru. Naposled se je dosegel med nekaterimi poljskimi strankami in Malorusi kompromis, ki bi dal Malorusom več zastop¬ nikov v deželnem zboru, ki bi pa naredili Žide gospodarje velikega števila galiških mest. Ri- inokatoliški in armenski nadškof v Galiciji, kojih vpliv je jako velik, so se kompromisu zoperstavili in ga uničili. Deželni 'zbor je bil razpuščen in splošne volitve se začno v kratkem. Mnogi Poljaki so mnenja, da bo treba po volitvah skleniti drug kompromis in da bo bolje ugoden za Maloruse, nego stari, in oni so nadalje mnenja, da bo izpodrivanje poljskega vpliva v Galiciji, 'ki se vrši stopnje- ma, prisililo Poljake, da bodo premišljali, ali so njihovi narodni interesi indentični z avstrij skimi, kakor so doslej menili. Na drugi strani pa je vprašanje, ako ostane Rusija indife¬ rentna nasproti naraščanju maloruskega vpli¬ va ter razvoju vzhodne Galicije v nekako je¬ dro za bodočo ukrajinsko državo. Popolna maloruska univerza in popolni maloruski de¬ želni zbor bi utegnila, postati privlačno sredi- šeeza Maloruse na Ruskem. Poljaki sodijo, da mora ukrajinsko gibanje p$ej ali slej prive¬ sti do vojsike med Avstrijo in Rusijo, iu mno¬ gi njih so mnenja, da bo ta vojska odločila nspdo Poljske. Če bi bila Avstrija zmagovita, bi bila cela Ukrajina anektirana k Avstriji, rusko Pojlsko in znabiti zaipadno Galicijo, pa bi vzela Prusija kot kompenzacijo za poveča¬ nje avstrijskega ozemlja. Če bi pa bila Avstri¬ ja poražena, bi bržčas izgubila celo Galicijo na Rusijo, ki bi naredila novo “vlado” v ztoč- nem delu ter priklopila zapadni del ruski Poljski. $ Omotica in bolečine v hrbtu, hatere so prilik, rabijo, zdravilo, ki iz ustroja. učinek oUistnih ne¬ ti pregnalo strupenine i Severovo Zdravilo ♦ ♦ in obisti in jetra # — — : (Severa’s Kidney and Liver Remedy) ♦ i je sestavljeno iz takih primesi, ki pomagajo cc straniti nečistosti in utešijo bolečine. Ni o j šeg^a zdravila nego je to zoper bolestno puščanje vode, otekle noge, vodenico, zlatenico, ki^e ze o dec in druge obistne vodne neprilike. Cena 50 centov m $1.00. Nervoznost^ S je najbolj navadna neprilika pornost čezmerno delo, ž as a k ročaj© nervoznost. " in * ^ roča.j o Severov Nervoton (Seve r a’s N ei fotoni se je izkazal po dolgi Izkušnji kot živčna tonika. Priporoča se zoper du-° nespečnost, živčno onemoglost, kist-o. 8 ” 0 potr V živčne nerednosti. n J° is jjjjj Cena «-»0 sleld, !snl c , Na prodaj v lekarnah. Zahtevajte SEVEROVA. Ako jih nima vaš lekarnar, naročite jih ilH° rl •*y > ” j# ei* 1 ,r» v0 taS - feojeg i »o G a. Čudno moč ima denar, vse nas vleče, vse gre na kup; 'in skoraj bo svetu peščica boga¬ tinov, vse drugo — beraštvo! Denar je neus¬ miljen ! Jos. Stritar, Prizorni spisi. RUMENA NEVARNOST. Nemir se loteva evropskih in ameriških političnih krogov. Povod nemira tvorijo vesti z Daljnega Vztoika. Japonska je na tem, da organizira Azijo in je zato podala roko Ki¬ tajski. To dejstvo samo je že svetovno zgo¬ dovinskega pomena, kajti kitajškojaponski svet, v katerem bo čila in zmagonosna Japon¬ ska prevzela vlogo političnega in vojaškega inštruktorja, broji nad 500 miljonov ljudi, to¬ raj veliko vele kot cela Evropa. Azijskomogolj ske rase se budi in pritega v svoj silni krog vse narode vstočne, centralne in južne Azije. Toda Evropa, razrovana in razdeljena, vsled domačih antagonizmov, ne uvideva še te “žol- te opasnosti, ” čeravno je epa najmogočnejših njenih držav — Rusija na lastni koži občuti¬ la probuditev Japonske. Zadnji čas pa vstaja tudi v Evropi glaso¬ vi, ki zahtevajo, da se resno razmotriva o pan- azijatski nevarnosti. Umevno, da je Laokoen, ki, svari lahkoverne Trojance — Rus, saj je Rusija direktno interesirana na tej stvari. V listu “Kijevljaniu”pravi član gosudarske du¬ me A. J. Savenfco, da se je treba v polni me¬ ri zavedati, kaj pomeni probujanje silnega Ki- taja. Proces preroditve pojde po isti poti kot pri Japoncih in sloni na dveh glavnih načelih, na uvedbi evropskega državnega ustrojstva in ustvariti moderne armade, kajti azijatski Vztok izbira od Evrope le to, kar jo dela mo¬ čno, in pojde na to proti nji. Če\je že Japonska pokazala .svetu, kaj .zamere 5.0 miljonski azij¬ ski narod, ne bo težko uganiti, kaj more Ev¬ ropa pričakovati od 500 miljonov Kitajcev in Joponcev. Kakor je svojca« preseljevanje na¬ rodov razrušilo rimsko cesarstvo in preobrazi¬ lo- vso usodo Evrope, tako jo more v bodoeno i sti kolosalni panazijatski’ ocean docela zatopiti Kaj toraj početi? Edina pomoč je ta, da se azijatski zvezi postavi nasproti evropska zve¬ za. Sicer pa tudi Nemce same skrbi “ždita nevarnost.’ Prvi, ki je kazal na.to vprašanje, bodočnosti, je bil sedanji cesar Viljem, in to 1 za časa boksarske vstaje. Kakor poročajo listi on sedaj vnovič po¬ življa Evropo na skupno obrambo. Zeli se, da brez večjega vspeha, kajti Angleška, kot naj¬ bolj zainteresirana sila v Aziji, je v zvezi z Japonci. Ker je Rusija po svoji geografski legi najbolj izpostavljena navalom azijskih narodov in bo tudi ob njo najprej butil ljud¬ ski val, je v prvi vrsti njena dolžnost, veno¬ mer opozarjati Evropo in jo združiti v obram¬ bo proti skupnemu sovražniku. Tako omenjeni list. hšL Frank Sakser Glavni urad : 82 Cortlandt St., NEW YORK, N. Y. Pošilja DENARJE v staro domovino Podružnica : 6104 St. Ciair Ave., CLEVELAND, O. .1* 1 Prodaja PAROBRODNE 0 LISTKE potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju' hitro za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih ji# 84 " L*« te . rl Llis tarI r liko likol ‘ V kl n ,o’zn> n a v t.emP erat ik0 li 50 stol jd stopi« L ' e: tako mrz fcvati, in ce . J 80 stopinj “lično 2< sto: »Ja ni* čuditi ^okusno, ali c ,ti kleti naj Mase v selej m ceno. Tisoče Slovencev se vedno obrača tvrdko, a nihče ne more tožiti o je so pokaz ? skoplje o boko, po 1' i temperatur stopinj Fahr je toraj najl globoka, da si ’ j'1 temperatura, to oljše neka kleti naj le pod povi naj, bodo izdelane, e ne priteka : kleti podgi kuge živali. : itapa nižjih : do oboka vs idi lahko del »trebno je, č Ukleti ve * ni prave i ni niti, 1 Pn sod r r ■***!%% j*i&, resi- Čudno moč ima v sebi pes reč a, hitro člo¬ veka postara in sezori, zbistri mu oko, da v prvem pogledu spozna nesrečnega brata! • Jos. Stritar, Gospod Mirodolski. Ah ženske! One odpuščajo vse, kar storimo iz eeščenja, iz ljubezni do njih, tudi ako prekoračimo nam stavljene meje f pa nik¬ dar ti ženska ne bo odpustila, ako nisi porabil priložnosti, katero je ona napeljala. I. Krsnik, Cyclamen. Ako je laž stara en dan, smatra se jo pač za laž; ako je stara sto let, nastane iz nje pripo vest; če je pa, stara, tisoč let, spremeni, se v sveto legendo in služi kot osnovni temelj za kako veroizpovedanje. Svobodna Misel I., 4. trm H U Ei E3 EJ SLOVENSKA TISKOVNA DRUŽBA 405 W. Michigan St., DULUTH, UH KMK G: -. ^ : v, : 'jN' '• • ■ i.. ' ’■■■■•;. . r . . • , Izdaja največji slovenski NARODNI VESTNIK” 9f Naroceiea za Ameriko: Za celo Selo.. $2.00 ------ 1.00 za pol le«a Za Evropo In Canado: Za celo leto Iza pol leta - - - $ 3.00 - 1.50 V.. 3 □ H □ Q mmm ' u V; 0 s 6 igitelstvo In gospodinjstvo. Sev «n Vs % "“•ji w «8 4 °t 8o »e t s *«V? C\, ser • Clair A’ D, O. ve,. .» U a ODNE LE Tiorske po izvirnih to staro i izgubi. SODSTVO. ' :i J ,,„0 Dolenjci, Spod- ^primoržani, radi pi- d lB / katero najrajse ro ker je med našim Ameriki mnogo gostil- Vlanarjev, ki se peca- 81 S /lnjem ali stiskanjem Napravo vina hočemo " ,Se roj*!* z umnim : Tod kojega je največ fvino dobro ali sla- nAJ eo klet pI «I(!A ZA VINO? i,, i kateri se shranili- * a li starina naj ima po '®“; kolikor mogoče ena- Z Kleti, ki menjajo tem- 10 ''. so pozimi mrzle in po ' iso pripravne za vinsko L* temperatura vinske ‘'koli 50 stopinj Faliren- J 0 stopinj Celzija. Ce je s A tako r Lrzla, da začne vati m če gre toplota 80 'stopinj Fahrenheit jeiio 27 stopinj Celzija, ' nič čuditi, če je vino jušno, ali če se pokva- i kleti naj bi visel ter- a se vselej ve za tempe- $ j e so pokazale, da je v ie skoplje od 15 do 20 globoko, po leti in po zi- _____ temperatura, in sicer j) stopinj Fahrenheit. Vin- r.i toraj najboljša, če je globoka, da se doseže ta temperatura, toraj okoli 15 boljše nekaj več kot o kleti naj leži toraj oko- Ijev pod površino zemlje, a naj . bodo iz cementa izdelane, da se lahko ne priteka voda v klet t kleti podgan, miši pol¬ druge živali. Klet naj bo in jaa nižjih straneh naj do oboka vsaj 6 čevljev kleti lahko dela. do ik Ni# ?? potrebno je, da je v kleti blizu kleti voda, ker brez »ode ni prave snažnosti ni- ‘tib niti pri sodih, in nečisti tenijo ali se skisajo. Če se okvarjene sode vlije dobro 0 bo dišati po plesnovem, a začelo cikati na jesih in postalo jesih. kga kleti igra velikansko | Vln »- Severni in južni Jltvata slabo na vino. Vi- ! ™° ze čisto, se začne me- * skali,če.začne po sodih ' eter °d juga ali Severja. ; w je merodajen, da ne P® ‘Stega miru, ki je potreben, če se raču- f.i f . i Ubl0S b posebno pri! ^ tD1 _ vhod jv najboljši e strani, Boljši so pa ■ «> nego severna ali • okna. bploh naj se , gtajenju vinske kleti c napravi vhod in okna ! j* ru ‘ 1 ‘’ veter ralileje »tem ' 8 ^' e Se v k ^ eI j. k‘dobro imeti dvojna teii. Zg01 ' a -i’ k i er se zač- »ku ’-, 1U eno s P°'daj, pri , A' . ni mogoče zavo- iotoi aVlti v :klet vhoda $ e j, Severa ah juga, po- 'edhiv ! mV1 pred y rata ne- ^išja G ’ tak ° da bodo vra ' dna Y 1Zposkav ljena vetro- iav a J a *' a ^ odo pa s pred¬ aj bodo aD u ' Yrata P red ' 1 klet; okrn d eua drugače la vrat? 0Stavim ’ Se gleda- Kraj 0 v I >r °ti severu, gle- i^ot pr s e f šjaproti teH1 se pre- S *>< mešan VSt ° P Vetrov v klet L Vln °- Kadar se lv k V l « la bi zaduhla, sodi bi plesnili, in vse to bi slalbo vplivalo na vino posebno pri pretakanju. Zaduhel zrak jenapolnjen z mikroskopično majhnimi troši in gl ji vicami, brez- lištnimi in brezevetnimi rastlinami katere vspevajo in se hitro množi¬ jo tam, kjer je slab zrak, in kjer gnijejo živalske ali rastlinske sno¬ vi, kot kruh, sir, sadje, meso, itd., in.tem glivicam pravimo navadno plesnoba ali plesnivem' Če se vino v takem gnjilem zraku pretaka, pridejo vanj glivice in trosi, in povzročijo vinske bolezni. Skrbeti je treba za počasna in re dno spremembo zraka, za dovod svežega zraka v klet, in za odvod slabega zraka \% kleti, in tern pra¬ vimo zračenje ali ventilacija. Ven¬ tilacija naj oskrbujejo duški, ki naj 'bodo, če le mogoče, obrnjeni proti severu. Duški naj bodo pri¬ dimo 1 čevelj nad zemljo, visoki naj bodo kak čevelj, široki pa ne¬ kaj več, in oddaljeni naj bodo med sdboj kakih 10 čevljev. Na teh duškili naj bodo okna, da klet ni povsem temna, ker vino hitreje dozori in postane okusne j e, če je nekoliko svetlobe v kleti. V kletih brez ventilacije, se morajo imeti vrata delj časa odprta, da se zrak spremeni, predi)o se gre k preta¬ kanju. Posebno se mora to storiti kadar vre mošt. Klet mora biti suha, ker vlažna klet poškodila ibo sode in vino. Na vlažnih prostorih ni priporoč¬ ljivo delati vinskih kleti, in če se že delajo, napravi naj se močan cementen zid in tla. Klet naj bo znotraj na gladko poglajena s ometom, in pobeljena, da se vidi nesnaga in se ometa predno jo je preveč. Če pa sili v klet vse eno voda, naj se napravi okoli sten kanal, in voda naj se izpelje ven tako, da hitro odteka, in ne zasta¬ ja in gnije. Če se napelje v klet tekoča voda. skrbeti je za njen hi¬ ter odtok. Tekoča voda v kleti je velike važnosti. Se ve, pri 'malih količinah viha se ti predpisi ne morejo uvaževa- ti, navedli smo pa stvar zato, da se dobi nekak zapopadek, da igra klet v kletarstvu važno vlogo. Kdor se peča z vinom na debe¬ lo, isti naj bi imel klet predelano, kajti, če sta mošt in starina v eni kleti, bo vrenje mošta povzročilo, da bo tudi starina postala nemir¬ na. (Dalje prih.) PRAVILNO NEGOVANJE BRE¬ JE KOBILE. Mnogo je odvisno od oskrbova¬ nja kobile kakošno bo žrebe. Po¬ lovico manj poginov bo med žre¬ beti in mnogo močnejša bodo, če mer trpi veliko zgube, če pogine žrebe, ker žrebeta so draga, vzlic temu, da se je nadomestilo tisoče' konj z avtomobilam. Če imašf.e dve breji kobili vpregajte jili skup, in opravljajte ž njima lahka dela po farmi. Z vprego se doseže naj¬ boljše premikanje za kobile, in one bodo šle tudi v pomladansko delo v boljšem stanu in z večjo voljo, če se jih je tudi čez zimo vpregalo, kot če se jih pusti sta¬ ti v hlevu. Kar se tiče krmljenja se ne strinjata niti dva farmerja. Ven¬ dar dejstvo je, da ni turščica do¬ bra za breje kobile, in se naj jim krmi kolikor mogoče manj. Oves pšenični otrobi, 'zdrobljen ječmen, vse to je mnogo boljše kot ko¬ ruza. Posebno celo kuruzo ni kr¬ miti brejim kobilam, in če se že krmi turšica, naj se krmi zdrob¬ ljena.,, in zdrob naj se zmeša vsaj dve tretjinami zdrobljenega ovsa ali ječmena. Nekateri konjerejci ne krmijo radi brejim kribilom de¬ telje (clover) ali lucerne (alfalfa) ampak jim polagajo rajše timoti. Vendar to je napačno. Če imajo lepo nepokvarjeno alfalfo, ni bo¬ ljšega za breje kobile kot da se krmi alfalfa ali tudi detelja vmes med drugo krmo. Samovmevno, da sama alfalfa ali preveč alfal- fe ni dobro za brejo koibilo, ravno tako kot tudi ne preveč ovsa, ali ,preveč timoti, ali sploh preveč te ali one stvari. Krma za brejo kobi¬ lo naj bo mešana, dobi naj nekaj zdroba za zobanje, dobi naj timo¬ ti, alfalfo, deteljo, navadne trav¬ niško krmo, prosenico, itd. Prose- nica, to je pokošeno mlado proso je posebno dobra primes za brejo kobilo, ker ta slama vsebuje sno¬ vi, ki pomagajo k razvoju žrebe¬ ta v telesu. Se ve, sama prosenica ni krmiti, kakor sploh ne nobena druga stvar, ampak krmi se vsa- cega nekaj. Kobile, s katerimi se dela po leti, kadar je paša, naj se spustijo na pašo tja kjer raste mešanica takozvane trave “blue grass” in deteljica. Poleg tega naj se krmi takim kobilam nekaj zobanja — ovsenega in ječmeno¬ vega zdroba in debelih pšeničnih otrobov. Ograje za kobile je treba napra-, viti brez voglov in kotov, in sploh se, je ogibati z brejo kobilo vo¬ glov in kotov in ozkih vrat, kjer se mora kobila skozi tlačiti, ker tu se zgodi največ-poškodb. Neka¬ tere breje kobile so sitne, zlobne, in zato jih je držati preč od dru¬ gih konj. preč od žrebet. Vendar če je le mogoče, naj bosta žrebe Pravilno negovanje breje kobile in mati kolikor mogoče skupaj, ni nič težkega, in, če se krmi ko¬ bilo ne preveč in ne premalo, če se ji polaga pravilna krma, če se opravlja ž njo lahka dela, če se ji dovoli sveži zrak, bodo žrebeta pravilno skotena in povoljno raz¬ vita. KJE JE VAŠ ŽELODEC? Nek slavni zdravnik je rekel,, da >bi človek ne smel vedeti po zav-, žit ju jedi kje je želodec, to je, da ,1 ne ‘bi smeli občutiti najmanjše bolečine v želodcu, f opolnoma zdravi človek ne sme čutiti delo¬ vanja svojega srca izven ep poti¬ pa z roko; ravno tako ne sme ob¬ čutiti obisti ali jeter. Kakor hi¬ tro da želodec vedeti kje je po Do lečinah, bljuvanju, glavobolu ali kako drugo stvarjo, poslužfte se Tri)..erjevega zdravilnega gieuke- ga vina. Ono bo vtrdvo želodec, vrediio prebavnost, odpravilo za¬ prtje. Trinerjevo zdravila;) gren¬ ko vino je dobro domače zdravi¬ lo, in je dobri odporno ček proti nadležno st ih, nervoznosti, bljuva¬ nju, krcem, zgubi teka. zaprtju. V lekarnah Jos. Triner 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Bolečine v mišicah, zvitja, ote kline se hitro ozdravi s Trinerje- vim linimentom. Vsa pripravnost za dom TISOČE RIMOKAT0LIKOV ZBORUJE V MILWAUKEE„ Mihvaukee, Wis., 11. anglista Kardinal James Gib bon je otvo- ril dvanajsto letno zborovanje A- merikanske federacije katoliških društev z sv. mašo, katero je bral v škofovi cerkvi sv. Johna. Cer¬ kev bila je polna, in računi se, da se je vdeležilo konvencije kaeih 25,000 rimokatolikov iz vseh kra¬ jev Amerike. Kardinal Gibbons podelil je de¬ legatom, ki so še zbrali v audito - riju, papežev blagoslov. Delegati so mu priredili burno demonstra¬ cijo. Delegati vdeležili so se velikan¬ ske parade, in na odru, kjer so mi mo marširali delegatje, zbrali so se velikani rimokatoliške hirar - bije. Delegate je pozdravil v imenu mesta Mihvaukee Kornelij Cor- coran, predsednik mestnega odbo¬ ra. Govorili so razni prelat je, in zvečer je bil koncert z godbo in petjem. “♦a ga je bil temelj, na kovost našega blaga še več pa za nas. Ka~ pomeni mnogo za vas, žje v mestu. Kakovost se jamči, da so najni-' po cenah, za katere velikanski zbirki in ,, , se najde pri Bayha v slabim blagom in pred visokimi cenami. Mnogo let naših skušenj vas ohrani pred btp ||p|gpi kupiti najboljše blago kar ga je na trgu. Brez kakovosti bi ne obstali. Naš cilj je katerem smo zgradili veliko trgovino, Mi jamčimo vsako blago, ki se proda v naši trgovini. Mi ne kupi- mo, vedoma, ničesar, za česar zre moremo jamčiti, in mi ne pro¬ damo ničesar, za kar ne moremo jamčiti. NAŠA SIGURNOST IN OSEBNO JAMSTVO DELA a J L m/mj* Vaš kredit je dober. Poskusite na j lahka odplačila. e COMPLETE HOUSEFURN1SHERS AYHA & CS Secoud Ave. W. and First St. NAJVARNEJŠO TRGOVINO ZA TRŽENJE bi se ico' s ti pravi tdnje mevse movala in e, brejo- kmiilo, V 5) 7 i I A Hi pri vsakem letu« ' j Vrata zapi ' te mperatura ne i Uro v -- — - «iia 1)obro je ; Se Qc 0 n a . nasa< iiti drevje ozirom Cra j(J« a i da odbi¬ je istotako do- p 0( lui 'sl. , J e 'inu; « j em ge Gnjati v kleti ne k. da bi bila klet nič , 8e ne mogel z, . ; la Jati, po-sta- jati breje kobile D O ter skozi zimske mesece pazilo na njo. Če skoti kobila mrtvo žrebe, ali če skoti slabotno žrebe, je te¬ mu lahko več vzrokov. V nekih slučajih pogine žrebe, če .se pri¬ preta kobili preveč peze, v dru¬ gih, če se jo ima preveč vpreženo. zopet v drugih če se jo preveč krmi, in iz raznih drugih vzrokov. Tri stvari igrajo veliko vlogo v pravilnem oskrbovanju brejih ko¬ bil, to je, hlev, premikanje in delo, ter krmljenje in negovanje. Kar se tiče hleva, je jako važno, da je breja kobila privezana v po¬ sebnem oddelku, posebno po noči, da ne more prizadjati sami sebi ali pa drugem živalstvu v hlevu kako škodo. Čez dan naj bo bre¬ ja kobilo zunaj na-prostem, če je količkaj ugodno vreme. Nič ni boljšega kot imeti brejo kobilo v gozdnem pašniku, kjer je hlev, da ima ob slabem vremenu podstre¬ šje. Tudi po zimi, če ni jako mrzel ali viharen dan, naj bi 'bila breja kobila zunaj. Čez noč ima naj ko¬ bila, ne zaduhel, pač pa primero¬ ma topel hlev, kjer je dovod sve¬ žega zraka dovoljen, in sicer ta¬ ko, da ni kobila na prepihu. Čez noč naj bo kobila vsikdar prive¬ zana-, četudi je v posebni staji. Z brejo kobilo je treba delati in skrbeti je, da se kobila kolikor toliko premika. Vendar naj ae bo delo težko, in ravna naj se ž njo previdno. Kakošnem norcu ni da- v roke, ker far- VROČIMA OPUSIOŠUJE DRŽAVO KANSAS. Topeka, Kans., 11. augusta - Že teden dni je država Kansas osr¬ čje neznosne vročine, ki muči, elo j .veštvo, živalstvo in rastlinstvo po j južnocentralnih državah. Zadnji i teden ni bil noben dan, da bi | padlo živo srebro v. toplomerju pod 100 stopinj Fahrenheit. Vsi potoki in večina rek v drža¬ vi so suhi. Dne 23. julija se je dež zadnjič x>i ? ikazal v podobi lahkega pršenja. Mnogo naselbin je brez vode, in vozijo vodo od daleč. Rano sejana koruza je skoro vničena, in pašniki zgledajo ka¬ kor požgani., Krme bo primanjko¬ valo, in tudi vrtnice bodo dale slab pridelek. Huda vročina vladala je zad - nji teden tudi v Oklahomi in v Missouri. VOJAŠTVO VSTRELI V RAKEV PREDSEDNIKA, Nevv York. 10 avgusta. Vojaška častna straža, ki je spremila tru¬ plo umrlega predsednika republi¬ ke Haiti v cerkev je vstrelila ne¬ kaj salv v rakev, ko se je dal ukaz “Prezentiraj puško”. Na koncu vzvišene ceremonije za mrtvimi po obredu rimskokato¬ liške cerkve je škof blagoslovil truplo umrlega predsednika Tanc- rede Avguste, in ko se je vojakom dal ukaz storiti mrtvemu truplu čast so vstrelili parkrat v mrtve¬ ca V cerkvi je zavladalla panika, in pogrebci so zbežali. I NAŠI ZASTOPNIKI. % a, Za Brwat>ik, Mirni.: Jaeob Delak. Za Ely, Minn.: Math. L. Kapsk. LUDVIK PEEIJSEK, za Ely. Za Eveleth, Minn.: Maks Voleanšek. — G. Kotze. JOHN JERIHA, New Dulutli Minn. Za Chisholm, Minn.: Anton Mahne. Za Greaney, Minn.: Joseph Smuk. Za Virginio in okolico: Frank Horva - tich. | Za Auroro, Minn.: Louis Petelin. Za Rauch, Minn.: Geo. Brozich. Za Crosby, Minn.: Tony Prosen. Za McEinley, Minn.: Frank Hočevar. Za Rice, Minn.: Vouk & Oman. Za New Duluth in Oliver: Frak Zajc. JOHN DEAGOVAK, za Sr. c da n, DEinn. LOUIS VESEL, za Gilgert, Minn. Za Calumet in Laurium, Mick.: Frank Plautz. Za So. Range, Mi eh.: Mike Muhvich. Za La Salle, 111.: Frank Kri:!.-. Za Chicago in Joliet, Ul.: Jos. -Bliseh. Za So. Chicago, 111.: Anthony Motz. Za De Pue, Ul.: Joseph Omerza. IBAKS BKENCD, za V ai-.Kegar,, South Chicago in Kenoaho, Wis. Za Gary, In;l.: N. M. Vuksinieh. Za Indianapolis, Ind.: Mih. Pavell, ml. AKT03ST TSATIUK, za Clinton, Ind. Za Fairchild in Willard, Wis., Frank Klančar. Za Braddock, Pa., in okolico: John A, Germ. Za Johnstown, Pa.': Mike Štrukelj. Za Conemaugh, Pa., in okolico: John Brezovec. Z?, Arona, Pa.: Anton Klanehar. Za Garrett, Pa.: Jos. Tame. Za Darragh, Pa.: Jos. Hauptman, j Za Cliff Mine, Pa.: Math. Petrieh. J Za Marianna, Pa.: Uenry Lamuth. ! JOHN MLAKAR, za Claridg-e, Pa. j Za Cleveland, O., in državo Ohio: Ka‘ | rol Bauzon. O-1 Za Barberton, O.: Frank Poje. lil j Za Bridgeport, O-t Frank Guna. Street brez da bi vedel nje mož,! Za Leadville, Jacktown, Stringtown, ,, , • , -v-, - ; Bccktorvii in So. Chicago, Colo.: F. guverner Sulzer, kaj o tem. V se m j w _ žužek _ r buiz.er I ža Leadville, Colo.: John Janežič, k temu. j ga Primero, Colo.: Mihael Krivpe.- žnji bodoč- j Za Somerset, Colo.: Kajet. Erznožnik. [Za Tale, Kans.: John Homec. -j Za Rast Helena, Mont.: Fr. Suhadolnik j Za Oregon City, Oreg,: Josip Kestuar. ! Za Rock Springs, Wyo.: F. S. Tauchar. MOŽ ZGORI, 1 Fond du Lac. V/is., 12. avgusta. Filip Raeder, 55 let star, je. zgp- •el, lijegov 12 letni sin in eno dete SULZER OBDOLŽEN ZLORABE URADA. Albany, N. Y. — 13. avgusta. — WiUiam Sulzer, goverder države New York je bil spoznan krivim zlorabe governerskega urada. 79 glasov v zakonodaji države je bilo o dani h za in 45 glasov proti spo¬ znanju krivim Sulzer j a. Governer Sulzer je bil obdolžen, da je s prispevki za volilni sklad barantal z vrednostnimi papirji in delnicami na W"alls Street, da je položil napačne račune glede teh prispevkov, in da je uporab¬ ljal svojo uradno moč v svrho do¬ sege dobičkov v njegovih finan- cijelnih špekulacijah. Njegova žena ga je hotela zreza¬ ti ven, in je pričala, da je ona v rahljala volilni fond na Vv Vsakdo poglej Ta moka napravi tak kruh kot so ga naše matere pekle. Duluth Universal moke (Najboljša moka za kruh) Po kosti kruha iz naše'moke se vsakomur sline ced Uo >- l Melje jo . DULUTH UNIVERSAL MLINARSKI DRUŽBI. MOKA, KI JO RABIJO NAJBOLJŠE KUHARICE. ELC0Rj% MATTAFFA & FASHION ■ i® i gaj lil im * m i H mč poinog^Io. C e go v e nit odstopi, ali ce bo prisiljen se ^JO nosti. ieio v PEČ EKSPLODIRA sta nevarno opečena vsled eksplo¬ zije petrolejske peči. Hiša je^zgorela do tal.. ^ NA PRODAJ je v veliki slovenski naselbini pro¬ dajalna z grocerijo in mešanim blagom. Proda se radi odhoda. — Več se poizve pri upravništvu Na¬ rodnega Vestnika. Za Milwaukee, Wis.: John Wodovnik. Za DiamondviUe, Wyo.: John Globoch- nik. Za Black Diamond, Wash.: G. J. Po - renta. JAK. OUKHAH, za Pittsburg 1 , Kans. JOHST PUCELJ, za Eaclne, "Wis. sam. EEESMK, za Proatsnac, Hans. AKT. ŽAGAH, za Kansas City, Kans. J. PESKE, Stovervills, Arh. Uprsvništvo. "NARODNEGA VESTNIKA” 10 NAJBOLJŠE SMODKE V DULUTHU. ATEEE IZDELUJE DULUTH CIGAR CO. W. A. KEHTEL 118-120 W. Michigan SL, Oiiliill, Minn, FP 1 . 14! :tiaLfeub'2,i 1.CA J IAKI! O, IM IN G! »ODARS ir* R SE NA POLITIČNEM, DELA V- M POLJU. V ORGANI PREDEK VSEH SLOJEV ! ZAC0I JE fr KJE JE PETER FUGINA iz Dolnih Ka¬ denc št. 16. Pred letom dni je bi¬ val v St. Paul, Minn. Zglasi se.naj, sicer bom objavil zakaj ga iščem. — Peter Resman, Superior Mine, Post Office Atlantic ,Houghton, Michigan. — PREMOGOVNIK NAPRODAJ Zaradi odpotovanja v staro do- mojdno prodam svoj premogovnik ICoal Mine). — Majna je odda¬ ljena od mesta s 16,000 prebivalci, eno miljo. Premog še lahko proda. Premogova žila je pe>t čevljev vi - soka. Jos. Janskovick, Bom 107, Camton, Rl. American Exchanp Bank™« VIRGINIA — MINN. Kajbelj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vso strani sveta in prodajamo vozne liste. 3°|„ obresti od vlog. S LOTI PRI JEI^LARIMI Ali ste videli pred kratkim jeklarno v Duluth, ki stane $25,000,000? če je še niste videli, pridite sem, in jo poglejte, ker ta jeklarna je ena naj¬ večjih in najmodernejša vseh jeklarn sveta. Delo je stalno leto in dan. prvi oddelek meji na. Steel Piant na zapadni strani, in vi še danes lahko kupite lote po $300.00 in dražje na lahke obroke. Sledeči so kupili lote pred kratkim: Peter JTmke in Iiouis Perushek is. &.veleth f Miam., John Novljan in Ana Kovacli iz Aurora, Minn., in Joseph G-alacii is Pineville, Minn. Vse podrobnosti dobite če pišete ali govorite z MAKS VOIsčANšEK, Eveleth, Minn. ern uho m?m TSAHE TORKAR, Gary, Duluth, KUnu. m p aj|adio . B | dgii DULUTH, BUNK. al! v pisarni pri jeklarni. FEAHE HITTI, Aurora Minn. Ugodna prilika! i oa zne, ki so se odločili iti na farme ter postati neodvisni. V severnem delu ‘\Viseonsina, v okrrtjih ali county: Clark, Rusk, Chippeiva in Priče, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmarske emlje. Bliu mest, trgov, želzeznic, šol in tovarn za papir. Lepe ceste, čista, hladna voda, 'zdravo podnebje. Rastejo vsi oni pridelki, kot v stari domovini. Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. — Oglejte si svet in pre¬ pričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vož¬ nja povrne. Za nadtrljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika: LOUIS BEWITZ, 198 First Ave., Milwaukee, W is. ^j j •SSSSSSSSSSSSSS Si 1 Gospod ureldnik Amerikamskega ! sem enkrat opomnil da bodo vsi k! Slovenca so mi namreč vstavili delavci zboleli; pa mi je po sta¬ ži Section 30, Minn. nradništvo Narodni Cenjeno V estinik: Priobčite ta kratki dopis v nas cenjeni list Narodni \ estnik. Z delom gre "po voljno, ne vem kako 'dolgo bo tako šlo. Slovencev list, in seidaj mi ni več živeti. Dol- x | Žan sem bil nekaj nad mesec dni, g pa so mi vstavili list. Strašanska žalost to za mene! Jaz bi že poslal tiste cente, četudi mi ni za list; vendar pošta je oddaljena, in jaz ne hodim na pošto vsak mesec. Pisali so mi da je naročnina po¬ tekla, a jaiz nisem takoj tekel na pošto, in lista ni več. Oh, kako me glava boli zaradi tega! Kar sem jim dolžan bom že poravnal, ka- nas tukaj ni veliko, pa vse eno, ! kor hitro pridem na pošto, upam kar nas je, smo fantje od fare, za- j da ne bojo umrli ta čas, vsaj zne- vedni delavci, ki radi priskočimo sek n ’ velik. po naši skromni moči na pomoč j Čuden je ta list. Ne maram ga istim našim sotrpinom, ki bijejo j obrekovati; vendar vse ne mora boj s tlačiteljem vsega delavstva., biti prav v glavah istih, ki ga Naši brati, narodni in drugona-i skup stavljajo, ker A. 8. vidi gre rodni, bijejo boj ‘za pravico, za. he vseli časopisov, svojega lastne pripoznanje delavstva, kot svobo¬ dni razred človeštva, in ne kot suženje, za pravico organizacije zaslužka za težko delo, krajši de¬ lavni čas, da zamore oče in sin ži- . veti par ur s svojo družino. Ne, da bi si šteli v kako veliko delo, ven¬ dar skromni delavci, darujemo na oltar skromnega delavstva, ki je v industrijski vojski z velekapita¬ lom te le male darove, in upamo in pričakujemo, da se nam bo pri¬ družilo še kako drugo krdelo de¬ lavstva. Dali so na oltar delav¬ stva sledeči rojaki po svoji skrom¬ ni moči: Po $1.50: Georg Gornik; po $1.00: John Kozorok Mark Pu¬ šic, Jakob Južna, Joe Kozorog, Joe Arko, Alojz Kozorog, Martin Grahek, Joe Rozman,Po 50c: Joe Keruc, Malt Dejak Steve Rozman, po 25c: Joe Samsa. Skupaj $12.25 Rojaki in rojakinje, stopimo na noge in pomagajmo našim to- varišem-trpinom, ki bijejo boj za pravice vsega delavstva. Pokaži¬ mo, da smo zavedni Slovenci in za¬ vedni delavci, in da sočustvujemo z istimi, katerim se je godila kri¬ vica, in kateri se bojuje za se¬ be, 'za nas, za vse delavstvo, če je organizirano ali ne. Če bi ne bilo industrijskih bitk, mi delavci bi delali mogoče za $1. — na dan z 12 urami. Zato pa podpiramo z dopisi in z denarno podporo one, ki so v ognju s kapitalom. Stavkanji. ga pa ne. Mislim da ga bodo že stisnili drugi, če se ne motim. Tukaj pričeli bomo kmalu žeti iu mlatiti. Obeta se dobra letina. Pozdravljam vse naročnike Na¬ rodnega Vestnika, vaš Joe Govednik. Chisholm Minn. Prosim odmerite mi - mali pro¬ stor v Vašem cenjenim listu. Dne 2. avgusta je imelo tukajšno ljud¬ stvo priložnost opazovati vodlivi zrakoplov. Omenjenega dne se je zbralo na stotine radovednega ljudstva, razne starosti od mlade¬ ga bosopetega paglavca pa do 16. letne nedolžne gavtrovže. Seveda Kansas City, Cans. Tukaj v Cansas je nekaj zdraž- berjev, katere ni mogoče več pre našati...% f ; v dsednik podružnice, ki spada k p, S. K. J. je jako prever¬ ljiv č! \- ,v in tudi svojeglavem. Vse se mora 'zgoditi tako kot on veleva, če je pravilno ali ne. Po¬ sebno nad tajnika se je skopal, in naznanil ga je glavnemu pred¬ sedniku, četudi se drži tajnik bolj pravil kot predsednik. jaz sem se usidral na tisti prostor kjer je bil najbolj pogosto ukrcan. Nežni spol sem imel lepo prilož¬ nost gledati in občudovati, krasne snežno bele obrazke 16 letnih de- vojk. Omenjenega dne se je dvig¬ nil zrakoplovec ob 2 uri s tukajš- nega jezera v zrak. Dvignil se je par sto čevljev visoko, in obletel parkrat,tukajšno jezero na veselje in radost tukajšnega občinstva. Drugi polet je bil namenjen ob 5 uri popoldan istega dne. Tisti čas sem jaz gojil željo da bi se mogel tudi jaz dvigniti z zrakoplovcem v zrak s kakšno slovensko krasoti¬ co, ter ji tako med nebom in zem¬ ljo in pred radovednim ljudstvom razkladati svojo vročo ljubezen. Toda to pot sem imel srečo. Ko se je ‘zrakoplovec dvignil ob 5 uri v zrak, je ravno na sredi jezera imel smolo. Vzrok je bil, ker je hotel pre¬ naglo obrniti zrakoplov. Zato je zgubil ravnotežje in tako vdaril s prvim koncem o*b jezersko gladi¬ no, in koj nato se je slišal močan tresk, in zrakoplovec je telebnil s svojem aeroplanem v jezero. Sre¬ ča je bila v nesreči, da na onem mestu je jezero prav plitvo, zato ni bilo druge nezgode, kakor da se rokrajsko odgovoril: če vsi poer- kaljo nič zato. Lopo je to. Potem pa geslo: Slovenec s Slovencem. Michiganski štrajkarji se tukaj pogosto oglašajo za delo. Sliši se, aid jih v enem rudniku slabo spreje majo. Upajmo, da bodo štrajkarji toliko zavedni, da se ne bodo sku- jali, požrli besedo, izdali tovariše, in šli skebat zatiralcem delavstva Le pogum delavci! Pravica je na vaši strani, in, če boste složni bo tudi zmaga na vaši strani. Pozdravljam eitatelje Narodne¬ ga Vestnika Naročnik. Milwalkee, Wis. Cenjeno uredništvo: Zopet vam pošiljam 3 naročnike in naročam tudi slike, katere se vsem, ki so jih dobili, tako dopadejo. Tudi vaš list je tukaj jako priljubljen, in to po zaslugi lista samega, ker prinaša podučilo čtivo. 5. in 6. avgusta imeli smo tu fino slavnost. Slavili so prihod ladje Niagara, katera je bila po¬ topljena 100 let vsled bitke za svobodo na jezeru Erie med An¬ gleži in Amerilkamei. Nadalje moram zopet sporočati žalostno vest. Pred kratkem je smrt pobrala mladega fanta G. Bageca. Bagee je bil doma na Spodnjem Štajerskem. Bil je tu¬ kaj jako priljubljen, in žalibog, da ga je nam smrt tako naglo iz¬ trgala iz naše srede. Revež je pri¬ šel v Ameriko za srečo, kot mi vsi, pa je našel le smrt. Pač ni vsa¬ kem sreča mila. Lahka mu bodi tuja zemljica, sorodnikom pa na¬ še sožalje. John Vodovnik. Milwaukee, Wis. Zbral se je nekak odbor, zbral j je zrakoplov nekoliko pokvaril, ga je namreč tukajšnega lokalne-1 Večno bom ostal hvaležen Nebeš- ga društva predsednik sani, ker le j kemu očetu, da nisem imel prilož- njegovim pristašom se da beseda j nosti se dvigniti s kako slovensko pri sejah. —- Ta odbor napisal rožico v zrak. Prepričan sem da je glavnemu predsedniku ne ■povsem •resnično poročilo, in ker se, seseda, glavni predsednik za¬ nese na poročilo predsednika dru¬ štva, je izključil Janeza Biža'1, ka¬ terega poznamo ostali člani kot vzornega člana. Poročalo se je, da tajnik ne drži red s knjigami, in tajnik ima poroštvo, $1000. — ih naj se tega lotijo predsednik, in drugi, če ni reda. posebej ima pa tajnik še premoženje, in rad po¬ ravna vsak morebiten primanj- bi si bil ohladil v mrzlem jezeru svojo vročo ljubezen. Vedno imam smolo; toda to pot sem imel pa vendar srečo. Tukaj je umrl rojak Anton Mra¬ mor, v 28 letu starosti. Omenjeni rojak je bolehal več časa na suši- ci. V društvu ni bil nobenem, ker ni mogel pristopiti radi beležili. Pokojni rojak je bil doma iz Veli¬ kih Lašč na Dolenjskem, kjer za¬ pušča nesrečno vdovo in enega nepreskrbljenega otroka. Omenje- kljaj. Nasprotno pa nima predsed-! u ; njegovi rodbini izrekam tem nik niknkega poroštva. Predsed- potoni moje najglobljeje sožalje nik je eden pri ih pri cerkvi, in za -1 Tebi pa nepozabni rojak zakličem to ni povsem prav, da dela nemir ■ p 0 g; va j v m iru, in sladko smrtno bilo sloge med društveniki. Roja¬ kom bi svetoval, da se zanimajo za društveno življenje. Nesreča nik¬ dar ne počiva, in ker je v Milvvau- kee prilike dovolj, naj bi se vsak rojak preskrbel' za. slučaj nezgo¬ de, bolezni ali smrti. K sklepu dopisa pozdravljam vse cenjene rojake in rojakinje ši¬ rom Amerike, ter polagam vsake¬ mu na srce, naročujte se na naj¬ bolj podučni, in najbolj koristni list Narodni Vestnik, kateri list pove resnico, brez strahu vlade ali strank ali vere, vsakemu v obraz. Resnicoljub. se vrši po naši volji. Kdor se nam ne pokori, “le dajmo ga.” Toda njegov stolček se ziblje iin morda ne bo dolgo, ko se bode ko¬ pal ta škdoželjni “svetovno” zna¬ ni kričač v svoji lastni pasti - v blatu. Na svojem stališču sem in osta¬ nem kljub napad o* v 'iz uredništva A. S. svest si, da sem samo za nje¬ mu dobiokanosne fare in farov- že več naredil 'kot stari “Kran¬ jec” in njegov sin “Janez.” M. Pogorelc. VPRAŠANJA IN ODGOVORI. pri društvu, in povzroča jezo m kletev. On je sploh poznan zga¬ gar, in kakor se sliši, misli še pri druzih. društvih 'delati nemir, pa najbrže mu bodo pokazali kje je tesar luknjo pustil za iti na sveži zrak. Upam, da bo glavni predsednik to stvar drugače presodil, ker na¬ stop proti tajniku od strani pred¬ sednika je krivičen, in le vsled grde nevošljivosti, ker je tajnik samostojen gospodar. Opazovalec. spanje, na tUkajšnem Chisholm- skem mirodvoru 1 Pozdrav vsem eitateljem in čita- ljicam tega lista, tebi dragi list N. V. pa mnogo uspeha. Kovačev France. Aurora Minn, Buhi Minn. Cenjeni g. urednik! Sprejmite te vrstice v naš pri¬ ljubljeni list Narodni Vestnik, da vam v kratkih potezah »pišem razmere tu na Aurori. Kar se dela tiče bi še bilo; ga je dovolj. Samo ako bi ne bilo , -v, T , . | Miiller Sorodnikov Bas Co. Katera ( enjeno uredništvo : Jaz podpi- L , 1 * z vso ki urnostjo vlada v tem rnd- sani prosim, da ne prenehate s po- u.. ■' v.,. . , 1 . 1 niKu. Ako se enemu zameriš, po- siijatvijo lista, ker jaz ne morem ; t eiu & ravno sedaj poravnati naročnine, C , ^ • . , 'v, .. . L 1 ■ TT , • -Naskakujejo te, da moraš pu¬ ntam pa list Narodni Vestnik naj- Unit; • <<, „ ti ‘ . v “ i srni sam, ce ne pa iz Lauf po- raje. Pri prvi priložnosti vam ze; soin >> ^ pošljem moj dolg, ko grem na od- J ]- er daljeno pošto. Prihranite mi tudi Seve oni znajo kaj je to, SO Cenjeni rojak in urednik: Ogla¬ sil se bom še jaz iz naše slovenske naselbine, in popisal, bom vse na kratko naše slovenske razmere tukaj. Kar se dela tičetiče se lahko do¬ bi ; se ve če ne dobro pa slabo. V tu kajšnih tovarnah je navada, da je plača slaba, to je od $1.50. do $2. Malo ji hje, in to le rokodelci, ki služijo več. Dela se po 10 ur. Klub tega pa, da je majhna plača in vse drago, vendar si še nekoliko pri¬ hranimo, če smo štedljivi. in vča¬ sih se človek tudi lahko malo po¬ zabava. In ker sem ravno pri zabavah, hočem omeniti, da smo imeli 27. julija skupili piknik za novi list Bodočnost. Poklicani so bili skup en teden vsi rojaki posebno elani tukaj šnjili društev da se posvetijo kaj bi vkrenili, da bi piknik tem bolj vspel. In res, ker se je šlo za koristno stvar, se je vdeležilo mno go rojakov piknika. Zbrali smo se na Grove Street od koder smo od¬ korakali na Bermingers Park. Ža¬ libog pa.. da se ni toliko članov vdeležilo korakanja, kot se je mi¬ slilo. Grmenja veliko, malo dežja. Mnogi so pokazali, da so narodnja ki, da so Slovenci, le na jeziku. Nikdar jim ni zato, da bi pokazali javno drugim narodom, da so ro¬ doljubi. Posebno isti rojaki, ki se štejejo za gospode iu nekako inte¬ ligenco, se ■ sramujejo sorojakov, ki so delavci. Ali je to bratstvo? Ali je to enakost katera vam je vedno na jeziku? Sram vas bodi, če se sramujete nastopiti v jav¬ nosti z vašimi trpini. Ne učite nas v časnikih, dokler se sami ne rav¬ nate po vaših ukih. In list Bodo¬ čnost, za kojega dobrobit se je piknik vršil, ni bil Vdeležen pri korakanju. Kak osna zavednost je to? Zavednost če se tišči naj bolje istih, ki poznajo narod le radi dolarja. Ne mislite, da bomo hodili mi v ogenj po kostanp za zvas. Ne, tako slepi in bedasti ni¬ smo, četudi zgledamo neumni. Če irnaste list Bodočnost le za rekla¬ mo vašega bizneza, pa ga sami tis¬ kajte in tudi čitajte. Slovenci imamo dovolj listov, ki so vneti za rodoljub,je, narodnjaštvo, in za de¬ lavsko stvar, iin se ne sramujejo to dejansko pokazati. Vi pa se skrijete v luknje kadar je potreba javno pokazati moč naroda. Kar se tiče podpornih društev se naši rojaki prav zanimajo ža nje, in so tudi precej složni, to je rojaki delavci, kajti gliha skup štriha.” Naši gospodi so pa tudi tukaj tako, da bi bilo komaj, če eno,družinsko podobo,; se mi jako dopadejo v listu. Kraja vsi "pnlaufali” iz znanega I bi človek klobuk doma pustil” ka Menečo nneli še dolgo, na j dar ima kaj opraviti ž njimi. Ta nočem držati jezika za j ka je svobodomiselnost v Mihvau zobmi, kot avstrijski rekrut sem kee, Wis! Društvo Slog Pil Ke ra št. 1 ski pa ne, da 3 e ?& ... i , - članov, in bi se preveč smejali. {se zameril, a molčal nebom. Enega | tega članstva bi ne bilo, če bi.' Poročati vam želim še o velikan- moral ven. No, pa naj bode kakor i pravo zrcalo enakosti in bratstva i nesreči,'ki se mi je pripetila, hoče. Rudniškim “bossom” sem I To društvo šteje čez 300 članov ir na NA SVOJEM STALIŠČU. Zadnje eaise dobim več pisme¬ nih, kakor ustmenih vprašanj o svojem stališču napram znanemu napadalcu, sedanjemu uradniku A. S. Kranjcu, kateri je že na mno ge zlival menda njemu prirojene psovke in isto tako tudi na me in to vže od nesec-a grudna p. 1. Vsem številnim vprašanjem naj služi odgovor: Moj princip je, da le navedem kar moram, ker si že¬ lim mir. Zakaj ne odgovarjam na napade? Zato, ker sem odgovoril enkrat in kogar se ne prime pri¬ meren odgovor, odgovor kakor- šnega zasluži, zastonj so dolge mi¬ sijonarske pridige. Tako se je iz¬ razil neki starokrajski misijonar: Ljudje radi poslušajo pridiganja toda po misjonu se mnogokrat slalbeji, kot so bili 'pred misijo - toda po misjonu so mnogokrat odgovori po časopisih. Takega ne¬ pridiprava, kot je pa ravno ome¬ njeni, je torej najboljše popolno¬ ma prezreti. Kar se tiče mojega stališča v prepričanju, sem vedno isti, ne spreminjam ničesar. Kar je belo vidim belo, in črno vidim črno., magari naj me sili drugače s pri¬ govarjanjem, psovkami, grožnja¬ mi ali karkoli hoče. Zavzemal sem vedno enako stališče, ko so roma¬ li rojaki v Californlijo, kjer so bili .ob mnogo tisočakov, na istem sta¬ lišču sem bil ob času šol in cerkva slovenskih v Ameriki. Po svoji moči sem za iste takrat pomagal, in ni bilo psovke zame. Toda Kra¬ njec žlobudra: Brezmejneš še ni¬ kdar ni nič storil; delat se mu ni hotelo.... Na svojem mestu sem bil, z mirno vestjo rečena, da kar sem od koga prejel, sem mu pla - čal, če ne z hvaležnostjo, pa dru - gače. Na svojem stališču sem tudi sedaj v gnjili in žalostni dobi Kranjčevega krika in blatenja v katoliškem listu A. S., ki kar ga ima on v rokah dela žalostne po¬ raze za vero in narod. Kar se piše pod vplivom tega urednika A. S. je največja rekla¬ ma za socijalizem. Tja v en dan se prepira urednik A. 8. sedaj za razvoj človeštva, sedaj za razvoj afne” — zopet kako se je razvi¬ la “ Spifemaus ” (mala miš rov¬ ka.) Sploh sega v temno zgodovino za katero ve svet le po preiskanem presodku toda on se vseedno prepi ra in narod ima odtega — časopis, črno na belem, poduka pa mikake- ga. Na svojem stališču sem, ko vi¬ dim, da škodo in dobiekaželjno sedanje uredništvo A. S. glede na lastno korist. Šnofa okoli brat¬ skih Jednot ter vpije: Ali smo re¬ kli, nam se je dozedevalo. Ta izraz rabi to namišlejuo človeče, kot bi imel papeško tiaro na glavi. Ako bi se sedanjega urednika A. S. vprašalo, kot se je vprašalo, slavnega vojskovodjo, kateri dan je lepši od prvega sv. obhajila, on bi vsaj v srcu odgovoril v svojetm dobičkaželjnem slavospevu: ‘Naj¬ lepši dan mojega življenja je isti ko je svoječasno A. S. prinesel brzojavko iz Springfielda, 1111. od naj večjega železotrustnega podje¬ tja na svetu.” Rev. Kranjec je navadni naš “bos.” 'kje je bil isti čas duhovni¬ ški rek, ko je dradnik A. S. kleče¬ plazil, da je dobil službo višjega žanldarma čez delavce “Steel tru- sta.” Kje je bil tedaj duhovniški rek: “Ti si duhovnik za vselej.” Torej kot duhovnik “bos” in de¬ lavski “priganjač,” in petolizee Steel Trusta — to je lepo ogledalo uradnika A. S. Na istem mestu sem, ko se na¬ pada moja malenkost. Kranjec skrit za versko dogmo, lajajoč me¬ če ne samo na me, .temveč na vsa- cega, ki ne trobi v njegov zahrb¬ tni in dobičkaželjni rog, samo te baže ljudem prirojene pušice. Kaj ne da papež Kranjec: Vrzimo, ka¬ teri ni naš, nanj blato in gnojnico, ker mi hočemo, če tudi ni tako, da A. Ž. Kansas City, Kans., Mi bi priporočali, da se obrnite v va¬ ši zadevi na J. Kaiker, 220V 2 Gro¬ ve Street, Mihvaukee Wis. P. K. Silverdale, Minn. Kar se ti¬ če nakupa posnernalnikov pripo¬ ročamo vam “De Laval Cream Še¬ pa rat or”. Koliko natančno stane mi ne vemo; mislimo od $70. — do $80. — ,in se dobi na obroke. Ta posnemalnik posnema nabolj či¬ sto, in stroj je najbolj trpežen med vsemi posnemalnilki. Poznamo še druge, vendar vam vsled nepreko- sljivih vrlin le tega priporočamo. Če želite, nam pišite, in mi bomo poz vedeli kje se naroči posnemal¬ nik naravnost iz fabrike. Dobite ga pa tudi pri mašlarju (Creame- ry) vsake maslarne na mesečno odplačevanje, le nekaj dolarjev dražji bo, če ga kupite od matslar- ja. Narodni Vestnik je opetovano priporočal, da pri vas ni 'druge re¬ šitve kot mlekarstvo, vsaj ne do¬ kler nimate potov. Smetano ali maslo je koncentrirani kmetijski pridelek ki se vsaki dan lahko proda za dobro ceno, in ker je koncentriran, to je Velike koli¬ čine kmetijskih pridelkov se je osredotočilo v majhne zato je te majhne količine lahko spraviti na trg, in to igra posebno pri vas velikansko vlogo, ker ni potov. Krme ne morate spraviti do že¬ leznice, ravno tako ne krompirja ravno tako ne repe, kolerabe, itd. Prevstrojite te surove pridelke s pomočjo stroja, kateremu pravi¬ mo krava, in imeli boste smetano za na trg, in posneto mleko za svi¬ nje in za kurjad, v eimur je tudi denar, in kar se tudi lahko spra¬ vi ua trg. Če irnaste v vaši okoli¬ ci le 40 krav se splača da kupite posnemalnike. In to storite brez odlašanja, ker škoda je vsaeega centa, ki ga vržete stran stem, da ne prodajete smetane. V Cook je “Oreamery,” pozvedeli bomo, če je katera bližje vas, če se odloči te prodajati smetano, in vsak te¬ den pelje eden farmer smetano vseh farmrjev v Creamery, in ta¬ ko se lahko menjate, eden ta, drugi drugi teden. Vsak mesec bo¬ ste dobili čeke, in kedor ima tri krave, dobil bo gotovo ček za $15. kar bo dovolj za vaše potrebe. Pomnite pa da krava pri gobcu molze. Opetovano smo mi priporo¬ čali združenje, pisali smo o mle¬ karstvu, o posnemanju mleka, o molži, kako ravnati s smetano, da ostane sladka, to delamo še danes in bomo vnaprej, ker vemo, da: so naši ljudje rojeni farmer ji, in da se jih bo največ posvetilo -Partner¬ stvu. Držite se teh naukov, in vspeti morate. Toraj, če želite to ali ono, obrnite se na nas, mi vam drage volje vstrežemo kolikor jev naši moči. Pišite pa tudi kak do¬ pis iz vašega kraja. ' Zdravi! Naročite si Narodni Vestnik, ako želite dobro čtivo. AUSTRO-AMERICANA PAROBRODNA DRUŽBA, Direktna črta med New Yorkom in Avstro. Ogrsko. Nizke cene. — Dobra postrežba Električna razsvitljava. — Dobr kuhinja. — Vino brezplačno. Kabine III. razreda na parobrodih KAISER FRANZ JOSEPH I. in MARTHA WASHINGTON. Na ladjah se govore vsi avstrijski .jeziki. Družbini parobrodi na 2 vijaka: KAISER FRANZ JOSEF I MARTHA WASHINGTON ’’ LAURA, ALIČE, ARGENTINA, OCEANI A. Novi parobrodi se grade. Za vsa nadaljna pojasnil obrni na glavni zastop: PHELPS BROS. & C0. f General Agents, 2 Washington St., New Y 0 rk ali ha njih pooblaščene zastopnike v Zedinjenih državah in Canadi. S( THE PRVA DRŽAVNA BANKA E|_Y k,, tem potom naznanja slavnemu občinstvu j pričela poslovati v svojem lastnem poslon'’ - vljudno priporoča za vse bančne posle, ka]f ln " pošiljanje denarja na vse strani sveta ter V °L^ Hvonilno 7 1nrro nkvrvot..-! ''AUVhi tr - j - j * j — '-'»'-c«. promet. Hranilne vloge obrestujemo p 0 3°jo od sto od dneva vloge. Naša banka je prva državna banka v m je pod strogim državnim nadzorstvom; p 0 l e eStu ^ imamo zvezo z občeznano Union InvestmeV? iz Minneapolis, Minn., pri kateri so intere • glavni bankirji iz Chicage in New Yorka 7 so Vaše vloge pri nas ’ absolutno varne. FIRST STATE BAiP ,# s is : •ti* ir O“ r oisei' 1 . iii>° 1 K n lok« Denar v staro domovino pošiljamo vsak d, in naše cene so vedno nizke. Zastopamo boljše zavarovalne družbe proti ognju, istotaki nai- vršujemo vsa notarska dela. Pridite k nam zamenjati Vaše čeke oh ni nih dnevih. :o& Z nami posluje pretežna večina doma govcev, kateri so tudi delničarji. THE FIRST STATE OF ELY, MINN. M. J. MURPHY, predsednik. GEO. L. BROZICH, ■ , in ^Ujtad 1 .. nioj f*#. ' V tid f lastiti d« 1 mala taf „ I)\ Šteti-' ^ 'it»^ ea0 L doH »>> * podoba, Radko, t ki 1 dali 0 ' NAZNANILO IN PRIPOROČILO in okolici d Cenjenim rojakom na Virginia, Minn njam, da sem otvoril svojo KROJAŠKO DELAVNICO kjer bodem izvrševal vsakovrstne obleke po najnovejšeml< si-Če tt S krojačnico v zvezi uredil sem tudi čistilnico oblek, ter* porčam rojakom, da se glede čistenja oblek vedno nam čajo. Posečal bodem cenj. rojake vsaki teden po Messaba, ter sprejemal naročila. AUGUST VERBIČ, krojač, 228 Chestnut St., Phone 757 VIRGINIA. 0« g gora, ijjti in ^ l i r< luitDoj R a '‘ii j n obena go ra : ( a na plan.i a Ljsolnčna t; e i šume ši pesmi. — (1 a spremljali jekla in pon< iiad. - Nik nuni moraš mo Nigana |je stal kako p potoku M grozne 'bole istje zvijata 'aadaljevala: i.Radko, sani i ni tvoj* že do je tvoja <: Oče te 'bo v v SLOVENSKO ZAVETIŠČE V AMERIKI INKORPORIRANA V DRŽAVI ILLINOIS. NAJBOLJ POTREBEN ZAVOD ZA SLOVEČ NAROD V AMERIKI. URADNIKI Predsednik: Frank Sakser, 82 Cortlandt, St., Ne" - ' c Podpredsed. : Paul Schneller, 208 5th St., Calumet - ^ Tajnik: Fr. Krže, 2616 So. Lavvndale Ave.. Chicago, Blagajnik: Geo. L. Brozich, Box 424, Ely, NADZORNIKI: ^ Joseph Benka, predsednik, 11250 Indiana Ave.. '»'ri Frank Mladich, John Žvanut, A. H. Skubic, Fran* boj, vsi v Chicago, 111. DIREKTORIJ obstoji iz vseh zgoraj navedenih uradnikov in Uil kov ter še sledečih rojakov: .adzoroi- John A. Germ, Braddock, Pa. Ivan Pajk, Conemaugh, Pa. John Gantar, Frontenac, Kansas. Matija Pogorelc, Chicago, Ul. Louis J. Pirc, Cleveland, Ohio. John Verderbar, Chicago, IH- E. J. Mencinger, Pueblo, Colorado. ^ ^ Vsaka slovenska organizacija, ki šteje P več društev, je opravičena do enega člana ' n Jo ^ Vsak slovenski list v Ameriki je °P raUL ga mesta v direktoriju. a vič t,n * ' A sa ostala samostojna društva so °P r enega zastopnika v direktoriju. ,.-x e v ^ Rojaki! Agitirajte za Slovensko Zave j.ua- riki, ki naj bode spomenik skupnega naro 1 potrebi smo si vsi enaki, podpirajmo . skrbimo za one, ki si sami pomagati ne m ° reJ pošili^ A Vsi dopisi iu denarne pošiljatve naj se i cS ^o, tajnika: Fr. Krče, 2616 So. Lawndale Ave., k<)> ki denarne pošiljatve oddaja bla" Qin ’hu te 'jnik, df ^ listine pr< z °Petpot, ®i več Žibrat, 9te'Č Blir< >ni ’ ko sta ^Rin »je T ‘° le k i ter ■ ter e 2l Ja c : «er Ped, •laatif °gel tab \S,. tetz S> i- 0 in n C V(> Ha X k,’ SN l(i Ga Je i ■Hei Sk S* «0 v:\No \ te v ^ , ■h V! _ vinski roman. — Priredil Javoran. (Dalje.) HY ' otfzabil!” je kričala vedno strastneje ciganka, . i Mi. ci % SVpn *%, ! (ji« . 4 kf ^ ,rl " \ " ven dar ni tvoja žena! — Ti lažeš! Po 7fL ženo popolnoma prepričan, da sem prost. ! ^V a b; SI ! (0 ročil drugo; sem jo že videla, tvojo belorde a ’" 'j,ni lasmi. O, vse sem videla, kako si se ji dobri- r 11 "".' l L,.ni<>o in poljubljal malega paglavca.” ne besede več! Tako ne s ar ovnico ' tr0 zapovedal France, t?,': ■* ":"i feni in «»v»jem otroku!” 'Mi Vt r>j«; ° S, »«!0 Va , l 5 t »Pan> 'H, as e ček, e Čina di ; ,,i jo za im*® 1 ducat pismenih dokazov, da si ti umrla.’ sem še umrla. Radko, jaz živim, živim! — in ti si “‘nuli tisočkrat drugače zapisano. taiuu.- - . U v Prisegel si mi Kristjan ne sme imeti dveh zen, pravi postava. |o tebe pa imam ' /-iječal kaikor mogočen hrast, ki mu je sekira zadala 8 Jena m i oka '’ e J Kato se je vrgla ciganka k njegovim nogam, obje- tarnala: Radko! Koloko sem trpela! Pol leta sem tekala 4 F noge so mi krvavele od neprestane hoje. — Je- . Ogradi tebe, a brez tebe. — Trpela sem glad in jeC1 ’ te videla vsega srečnega pri tuji ženi, tedaj me je pustiti duša. — Potožila sem svoijo srčno bol vetro- 1 tarnala sem v družbi gorskih duhov, prisegala sem n ‘ duhov, prisegla sem pri vseh svetlih zvezdah, Dvakrat sem že stala tam-le gori na obronku “'z namenom, strmoglaviti se nizdol, kajti spodaj bi “ doli bi me objel zaželjeni mir. — Toda toda zadrže- podoba, tvoja duša. — Ne morem! — Ne morem. -— tebe moram imeti! Pojdi z menoj! — Proč .z.rsljlh. oia p< POROČILU i, Mimi., i H okii LAVNICO Meke po najnove^a! i čistilnico oblek, ai ija oblek vedno ikiteden po •orani, Raidko. . j. g orfij ti se mi zde kakor velika kamenita hiša, ki , iniiti in zdrobiti v prah! Proč iz tega groznega kraja, Z menoj Radko, tja doli v majo prostrano in lepo domo- J nobena gora ne zavira prostega pogleda, kjer je nebesni na planjavo, kjer zvezde niso tako blede kakor tukaj, u . r w solnčna svetloba prelestno poigrava z vsako jakimi • lj er šume široki veletoki in si napol glasno prepevajo ^ pe S mi. — O Radko, zvesta ti 'hočem biti kakor psiček, Ikro spremljala, kjerkoli boš hodil. Podnevi ti 'hočem slu- K Jekla in ponoči hočem čuvati tvoje spanje kaikor svoj a y a( j. _ Nikdar več te ne bom zapustila, tudi za treno- llipet mi moraš darovati vso svojo dušo, Radko! Nigana je samo Nigana! ’ ’ je stal kakor okamnel, kolena so se mu tresla kakor ee ob potoku, njegova usta so molčala. Prsi so se mu Sed grozne bolesti, vsi udje so mu drgetali kakor (mrzlični, fese je zvijala kakor nora po tleli in si pulila la.se; kina' nadaljevala: i; si. Radko, samo moj! — Bleda žena z rdečimi lici in ru- asmini tvoj* žena. — Od nje moraš proč! — Zapustiti jo lo je tvoja dolžnost, zakaj jaz imam tvojo prisego pri ra. — Če tega ne storiš, imaš na vesti velik, črn greh — n in Oče te bo pahnil v ogenjeni pekel. ” IČ, krojač, 7 VBODU* restolonaslednik Rudolf. [ ILLINOIS' ZA SLOV^ 1IKI. : 1: « 3»! '‘•“fcV-P tli (Wi bv- l Sk» bl16 d» ik ° V , pa- V* n ’ ff X e* it .P" la } s o o? ** j i pustolovščine, ljubavne spletkarije in njegova tajnostna smrt, (Dalje.) ■ .razbojnik, daj mi moje listine in zgini izpod moje stre- ’ rz - Ldine pred noge baronice, vzame denar in odhajajoč ■ , m zopet potreboval denar, prišel bodem 'zopet.” mi vec P r ®d oči, ker živ ne bodeš več odšel,” reče srdi- še brata v Carigradu.” ■ ' - 1De ' baronica se je onesvestila. In v takem stanju so ko se sta povrnile od izprehoda. trinajsto poglavje. Čudodelen križ. j^T ' r ° 'i e ^ u< tolf dal Tereziji, je tudi zvesto izpolnil. erezi ‘i a °'dšla, podal se je takoj v sodno palačo k kfMvT : ’ lz P ove > kar J e vedel o zločinu oziroma umo- aldniana. Izjavil je tudi, da je po njegovem mne- ' Ja l er nel dolžen, ter zaeno prosi sodnika, da ga izpusti jo r Gamči ou osebno, da piri de ob določenem času ln °?el takoj vstreči Rudolfovi želji, temveč mu h' Ka .■ ^kost. ako mi bode mogoče, vstreči hočem vaši Ua Se celo zadevo najvišjemu sodišču, in ako uetzerja spusti na svobodo, hočem nalog takoj Vr am lno S°če, kajti jaz sem popolnoma prepri' ki? r ne d°lžen,” reče Rudolf stivsnivši sodniku roko na ‘.v k ^ lQe dvorane. ’V(ki a k SehuetEer zatopljen v svoj žalosten položaj. ... ^v prekrižanih rok, temveč je na vse mogoče načine ’■ da j„ (l j S bivališče, Gašperja Tirolca kajti bila je trdno 1 “°tovo v ' Do on vs ‘trelil AValdmanna, v slučaju pa, da ni on ,(rs n jeo t?'i . 3 e vstrelil Waldmanna. : J 1 *'‘ 2 ?iaij ■ 3 e zastonj. Od dneva, ko je bilo počrnjeno Vko/ ^ a *P er brez vsakega sledu. Rudolf sodnika Richterja, povrnila se je + ■ J v -Majerling 1 ®° «e kopičiti črni oblalki. Tu in tam raizsvet- ra^ 110 grobno svetlobo, tako da se je vestern hi- >k ar .. . SVeilUUU, IČUNU Gtci, t di. Terezija je skrbno zaprla okna. Nastal je J ? .ko d* 6 j. e vlila grozna ploha. Grom za gromom stre- f b ta Sl? c I°veku dozdevalo, kaikor bi nastopil sodni Vn ° Pripravljala da leže k počitku, ko nekdo po- ' Pon . CU I se 3 e odzunaj glas. ; ^ Tir 0 i° Vl ,^ e rezija. ^ipera t ® c ’ ’ z ačul se je odgovor oidizunaj. e es u spreleti zona. Sprva ni vedfela, kaj naj Bregar je sedel na kamen, si pokril obraz z rokaima in stokal ka¬ kor v smrtni stiski: “O moja ljuba, ljuba Zalka! Moj ubogi otrok!” Tedaj je ci¬ ganka, skočila pokonci in strastno zakričala: ‘‘Žena te je očarala. Radko; toda prisegam ti pri duhovih vseh svojih pradedov, pri svtih zvezdah, pri vseh vetrovih,- pn zvijači hudobnega duha, Ida boan prebodla srce tej ženi in tudi otroku s svo¬ jim ostro nabrušenim bodalcem ! — Že danes bi bila to izvršila, da me nisi prehitel.” “Ti si grozna, Nigana,” je rekel ves prestrašen France. Pri tej besedi se je črna žena zopet zgrudila in rekla nekoliko mehkeje; “Ne, Radko, ni se ti me treba bati. — Nikomur ne storim nič ža¬ lega — gotovo ne! — Vse to je le povzročila moja brezmejna ljube¬ zen do tebe. — Toda kaj ne, saj si moj?” “Nigana, Nigana!” je kričal mož venomer zroč pred se, “če bi me ne bila nikdar zapustila, bi ne bilo sedaj te grozne bede, te¬ ga strašmga zla. — O Bog! O Bog! ” Hotel je vstati, a noge ga niso držale pokonci; zopet se je moral spustiti na tla. Žena se je naslonila na njegovo ramo in bolestno je¬ čala; “Radko, saj me ne zapustiš? — Kaij ne, zopet me ljubiš? Pojdeš z menoj ? — O seveda pojdeš!” Medtem je divjal v Francetovi duši grozen 'boj — 'boj med lju¬ beznijo in dolžnostjo; srce mu je močno bilo. vse telo se je treslo usta so pa ječale šepetala: “O Zalka — Zalka ! — o moj ljubljeni Franček •— moram!. .. . Moram!... . Ne smem drugače — zame je to strašna dolžnost, groz¬ na usoda. — Obvarovati vaju moram sramote! — Nobene besede vama ne smem izgovoriti v slovo, ne smem vama podati roke, ne smem te -poljubiti — ljubljeno dete — na nežno čelo; — ah, ne sinem vaju več 'videti! — O Zalka — nič več videti — nič več!” Zadnje besede je zakričal France kakor blazen v temno noč, nato se je krepki mož 'zgrudil na tla in se zvijal kakor otrok v groznih bo¬ lečinah. Ciganka je cvilila in javkala kakor neumna. Čez nekaj ča¬ sa se je France zopet zavedel, vstal in vprašal precej mimo: “In kam sedaj, Nigana?” “Z menoj greš, Radko? — Jedi resnica? ti si zopet moj?“ se je razveselila ciganka. “Dolžnost mi veleva,” je odgovoril mož kratko in mrzlo. “Če me ne zapustiš, če me ne zapodiš od sebe, je vse poravnano, vse pozabljeno. Tam na drugi strani reke naju pričakuje v nekem votlem drevesu moja stara mati, ki bo skrbela, zate kakor za lastne¬ ga sina. In sedaj, ko sem te zopet dobila, bomo šli skupno tja doi v prekrasno mojo domovino, kjer naju čaka toliko sreče in vese¬ lja.” “Kje pa se bodeva nastanila? — Ali več ne spominjaš, da sem si izgovoril že pred poroko, da ne maram ostati med tvojimi rod' nimi brati, ki se potikajo po svetu brezsmotreno kakor divji no¬ madi?’ “Stanovala bodeva zopet v tvoji hiši Radko.” “Hišo v Bjelini sem že zdavnaj prodal.” “Si bodeva pa kupila novo — lepšo in večjo, kakor je bila stara.” “To ne 'gre kar talko, Nigana; nimam namreč nič več denarja. Vse svoje imetje sem vtaknil v svojo novo hišico. Nekaj denarja imam sicer še izposojenega pri nekaterih kmetih, toda domači lju¬ dje me ne smejo več vidit-i — že zaradi sramote ne. Sicer morata pa tudi Zalka in otrok nekaj imeti, da bodeta mogla živeti.” “O denarju mi nikar ne govori, Radko. En sam kamen tu na mojem vratu je toliko vreden, da si z njim lahko kupiva tri hiše — in moj oče ima zakladov kakor kak kralj. Vse je tvoje!” (Dalje prihodnjič.) stori, naposled se.odloči, odpre.vrata in spusti premoč,enega Gašper¬ ja v hišo. ‘“Človek bi skoraj poginil pri tem neznosnem vremenu,” pravi Gašper. “V istini je to vreme grozno; kam ste se pa vendar namenili pri takem vremenu?” “Ah, škoda govoriti o tem; znano vam je, da ne morem živeti, ako ne grem na lov, in tako sem tudi danes popoldne odšel v gozd, da se mkoliko razvedrim na lovu,” pripovedoval je Gašper, toda po¬ znalo se na prvi hip, da ne govori resnice. “Terezija odide v poleg ležečo sobo.in vzame iz omare suho ob¬ leko, istočasno pa zbudi služkinjo, ter jo pošlje v letovišče k »aelzor- niku z naročilom, naj ga obvesti, da je Gašper prišel. Kod da se ni ni česar pripetilo, vrnila se je v kuhinjo ter dala Gašperju obleko. Gaš¬ per, kod da bi bil doma, sleče mokro obleko ter jo zamenja s suho, preklinjajoč slabo vreme. “Kje je Avgust?” vpraša Gašper naivnim glasom. “Ah, nahaja se v zaporu na Dunaju radi Waldmanna,” odvrne Terezija s takim naglasom, kod bi ji ne bilo popolnoma nič za mo¬ ža. “Kaj je morda-moral to storiti?” vpraša Gašper. “Seveda ne, toda vlij ti pameti onemu, kateri je nima.” “Da, da, tako je. Toda ako je že kaj takega storil; naj bi vendar tudi priznal.” “Medtem se je Gašper preoblekel v suho obleko, nakar pc^pro- si Terezijo, b 8. in 9. uri. — Za sobote in ledelje imamo posebne pro¬ grame, katerih ne smete za- nuditi, da neboste obžalovali. A. GRAVES, lastnik CENTRALNA LEČA. CISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKOViCH, lastnik ŠTEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. pa *U£hw m&K Brfvvi\g CompanvI Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toži Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Hinesota. Prodajam Concord vino sodček po $20.00 Catabie “ “ “ 30.00 Iropinovo žganje, galuna 2.50 Naročilu je priložiti gotovi denar ali poštno nakaznico. Umestno je na¬ ročati blago sedaj, predno ne nasto- tpi huda zima. Z velesp^vštovanjem A. VV. EMERICH, vinska trgovina in distilacija žganja, vogal Holmes & St. C La Ir Ave., CLEVELAND, OHIO. vrste, smodke in vse kar spada v gostilniško ovrt. Sfi 3 i Sfi m k m m s M. F. SKALA, agent za “Pabst“ Mi!waukee in “Peoples“ Duluth pivo. Sfi Sfi Sfi m Sfi m Pina zaloga domačih in importiranih pijač vsake IfJ LjU Se uljudno priporoča vsem cenjenim rojakom v gg Sfi £ ELY, MINN. lelepbone No 52. Sfi Sfi Sfi Sfi SfiSfiSfiSfiSSfiSfiSfiSfiSfiSfiSfiifiSfiSiiSfiSfiSfiSfiSfiSSfiSfiSfiSfi VELIKOMESTNI BAZAM. Bazar trgovsko podjetje, kjer se doki vsakovrstno blago, je po - sebno udomačen v Orijentu. Na Balkanu ima vsako mestece svoje bazarje, kjer se more dobiti bla - go za vse tamošnje potrebe. Tem bazarjem so določeni posebni deli mesta. Koncem 18. stoletja so tu¬ di v zahodno Evropo zanesli ide - jo bazarjev. Danes so razširjeni po vseh večjih mestih Francije, Anglije in Nemčije. Prednjači pred vsem Amerika s s-vojimi ve¬ likanskimi bazarji. Seveda niso ti bazarji zdaleka podobni orijent- skim; ti moderni bazarji so veli¬ kanska skladišča, kjer se more ku piti vsakovrstno blago: pohištvo, obleke, obuvala, pletenine, prepro¬ ge in druge vezenine od najpri- prostejšega do najfinejšega izdel¬ ka dalje drogerijske stvari, kolo¬ nialno blago, živila meso, sploh vse mogoče stvari. Najvažnejši bazari na svetu so v Parizu, Londonu New Yorku, Či kagi in Berolinu. velike bazare imajo tudi ostala velika mesta na Francoskem in Angelskem. Prvi bazar v zahodni Evropi je ustanovil francoski bankir Fromm že za 'časa Ljudevita XV. V Pari¬ zu še danes slovi bazar “Au Bon Mareke,” ki ga je ustanovil Bau- cicaut. Bazar trguje z modnim bla¬ gom. Ima velikanski promet nad 200 miljonov na leto. V bazarju se dobe najdražje, pa tudi preprosto modno blago. — Še znamenitejši bazar pa je “Les gr and s Maga- zins du Louvre,” ki ga je osnoval leta 1854. neki Chauchard. Ta mož je pričel svojo karijcro kot trgov¬ ski pomočnik s 100 franki meseč¬ ne plače. Ko je ostavii svet, je za¬ pustil 200 miljonov frankov, ki jih je prislužil z bazSrom. Mož je pa imel tudi talent. Da bi dvignil svoj bazar, se je posluževal raznih na¬ činov, da je privabljal kupce. Da¬ jal je premije za kupljeno blago, darove za otroke odjemalcev, neu- gajajoče blago zamenja!, vzel tudi nepokvarjeno blago, ako se ni mo¬ gel kupec nikakor zadovoljiti, tu¬ di nazaj brez kakega odbitka na ceni. Vse to je vleklo ljudi skupaj. Bazar se je pozneje pretvoril v delniško družbo. Izdale so se akci¬ je po 2100 frankov. Te akcije se danes prodajejo po kosu za 210.000 frankov! ker se bazar ta¬ ko visoko rentira, da nosi obresti od te vsote. Srečni tisti, ki so te¬ daj kupili tako delnico, danes so bogataši! Prometa ima bazar let¬ no 110 miljonov frankov. Enaki bazari so tudi osnovani na Angleškem. Razvili so se iz konzumnih zadrug, ki so jih usta¬ novili uradniki in častniki. Še se¬ daj so ti bazarji nekake zadruge. Bazar “Army and Navy Co”, ki je nekaka velikanska zadruga, ima svoje podružnice po Angliji in kolonijah v Avstraliji, Južni Afriki, Indiji in Kanadi. Ima nad 70.000 članov. Promet ima veli¬ kanski, da si se prodaja samo čla¬ nom. V Londonu je tudi velikan¬ ski bazar “Whdteley, ” v katerem je vslužbenih nad 6000 oseb. Zogromnimi bazarji se odlikuje! pred vsem Severna Amerika. Zla¬ sti ‘je velik bazar v Chicagi “Mar- scliall Field and Co.” ki ima 10.000 uslužbencev v svoji proda¬ jalnah. Ima tudi lastne tvoirnice. Vse to pa je zgrajeno skupaj, na enem prostoru. V Nemčiji se nahaja nad 100 ba¬ zarjev, ki pa niso tako ogromni, kakor francoski ali amgeški. Pov¬ prečno imajo okrog dva miljona mark letnega prometa. Moderni bazarji so zgrajeni ta¬ ko, da ima že stavba sama privla¬ čno silo za kupce. Stavba sama-je prava kričeča reklama. V stavbo kjer se nahajajo vsi oddelki drug poleg drugega, ima pristop vsak, brez ozira, ali misli kaj kupiti ali ne. V bazarjn so kavarne in gos¬ tilne, da se obiskovalci lahko okrepčajo. V bazarju imajo pisar- ne zavarovalnice za življenje. Ko¬ mur se kako blago dopade, si ga I izbere in ce malo počaka ali pa gre na izprehod po bazarju, ima že izgotovljeno obleko, ker ima bazar tudi zelo izurjene krojače. Poseb¬ no veliko ugodnosti nudi bazar tujcu. Ne da hi mu bilo treba pov¬ praševati po mestu, dobi tu vse, kar želi, in še cenejše, kakor dru¬ god. Organizacija dela v bazarjih je prav vzorno vrejena. Ves aparat mnogoštevilnega osoli j a različnih strok vrši svoje opravilo točno ka¬ kor stroj. Veliko število tehnikov strojnikov, obrtnikov raznih strok delovodij, prodajalcev, pisarniških uradnikov, slug itd. dela po go¬ tovem redu, da izvrši vse zahteve, ] bi jih stavijo dan na dan nešteti kupovalci. Vsi vslužbenci so v svoji stroki popolnoma izučeni in za svoje delo jako dobro plačani s starostno pr e skrb o vred. Vsled dobre plače in stalne službe si nameščenci ne iš¬ čejo dela drugod. Bazar ima tako veliko korist, ker se nameščenci popolnoma uživijo v svoj posel. Poleg drugih ugodnosti, ki jih nudijo bazarji, je posebnega po¬ mena tudi to, da se 'dobi blago v bazarjih doisti cenejše, kakor po drugih manjših podjetjih. Bazar¬ ju je to tudi mogoče. Dela se z ve¬ likim kapitalom, kupuje direktno od tovarn, oziroma iz prve roko, dobi cenejše blago, ki se tudi ce¬ nejše potem prodaja. Poleg tega dela radi ogromnega prometa z manjšim 'dobičkom. Režija v ba¬ zarju je razmeroma nlnogo cenej¬ ša, kakor po manjših podjetjih. Za mesta, ki imajo bazarje, so ti v času sedanje hude draginje po¬ menljiv faktor. Hvalevredno je zlasti to, da se snujejo bazarji kakor zadruge. Ba¬ zar je sploh neka velika zadruga trgovcev. Naši trgovini bi tudi ne bilo na kvar, če bi se organizira¬ la in nakupovala blago na skupen račun. Preskrbovala bi lahko tr¬ govcem na deželi cenejše blago in s tem okrepila trgovski živelj. Zbi ranje sil za dosego skupnih ciljev je potreba današnjega časa. HUDOBNI GOLO PRO¬ TESTIRA. Na zadnjem glasbenem venčku sem se seznanil z dražestno gospo¬ dično. Po poklicu je tipkarica, se¬ veda v prvorazredni pisarni, kjer diši vse po finem milu in dragim parfumu, kakor pri kakem frizer¬ ju, in bi se rada omožila. Napravil sem ji nekaj komplimentov, jo pe¬ ljal k mizi in po navodilu drago¬ cene knjige o dostojnosti vprašal “rdečega ali belega?” Zakaj želel sem iskreno, da bi se gospodi čni prikupil. Zdaj vse to lahko po¬ vem, zakaj izvedel sem, da me če¬ stita gospodična ne smatra za “partijo” in dasi sem ji posvetil več ur, mi zdaj komaj odzdrav- lja. Razgovarjala sva se seveda o socijalnem problemu; to je zdaj najhvaležnejši predmet na vseh plesih, kajti v tej stvari so enih misli in enih želja vsi tisti, ki dan¬ danes še plešejo Plešejo namreč sa mo še ljudje, ki nimajo nič denar¬ ja, socijalni problem je pa vpraša¬ nje, kako naj človek kaj denarja dobi. Naravno je da sva govorila tudi 0 težavah moderne ženske, ki si mora z delom služiti kruh. “Oh, vse bi še šlo,” je zavzdih¬ nila moja plesalka, “le to je hudo, da nam je vedno kak hudobni Go¬ lo za petami.” .Hudobni Golo? Šele po daljšem ugibanju sem se domislil, kdo .je to bil. Preganjalec nedolžne Geno¬ vefe, don Juan mladinske litera¬ ture. Gospodična je bila na svojo li¬ terarno primero talio ponosna in meni se je to zdelo jako naravno, samo primera mi ni ugajala in njena obdolžite v moškega spola’ me.je navdala z ogorčenjem. “Ne zamerite gospodična” sem rekel vljudno, “ali moje mnenje je da delate moškim veliko krivico. Moški so vedno le žrtve.... “ “ Nej na gr e j a....” je rekla gospodična z glasom, v katerem se je izražalo najpopolnejše prepri¬ čanje; “moški so vsi taki. .. . no¬ bena ženska nima pred njimi miru in najhujši so kolegi, res najliuj- ši. .. . naša poguba, vsak Golo. . ” “Ali — gospodična” — sem si dovolil opomniti — “zato moških vendar še ne smete primerjati Golu. Ali ni logično in naravno, da moški zahrepeni po hrepenenja vredni ženski. ... Piska je pač ved no v nevarnosti, Če živi med pete¬ lini.” “Nej na greja. ...” je ponav¬ ljala moja plesalka. A jaz nisem šel, nego sem ostal m modroval dalje, zakaj njeno očitanje me je toliko bolj žalilo, 1 ker sem že britko spoznal žensko j zapeljivost. “Poglejte, gospodična — kdo j .je pa kriv, da se moški tako lahko spremeni v Golota in preganja ne¬ dolžno Genovefo ? Ali niste morda ženske same krive? Vaši pogledi, vaše kretnje, vači parfumi, vaši na smehi — ali so ti mar popolnoma nedolžni? Ne! vam dela veselje, razvneti svoje uradne tovariše in za ponižane se smatrate, če se vas ne zmenijo in ravnajo z, vami, ka¬ kor s kakim tovarišem in kakor bi vi ne bili ženskega spola... ” Mislil sem, da me moja plesalca pažno posluša, a inotil Seni se... iti me poslušala, nego gledala grobo glasnega basista' in predno sem' se še zavedel, kaj se pripravlja, mi jo je že odpeljal. Mene je to jezilo in še bolj me je jezilo, da svojih lepo nanizanih misli nisem mogel razložiti svoji občudovani in tako nezvesti ple¬ salki. Ker jih ni slišala do konca naj jih bere tu! Dražestna gospodična tipkari¬ ca ! Hudobni Golo je nedolžno bit¬ je, a ženske ste vzbudile v njem tiste strasti, zaradi katerih ga za¬ ničujete; vi dražestna gospodična in vse vaše tovarišice ste poleti v pisarni dekoletirana, kakor ka¬ ka dvorna dama na cesarskem ba¬ lu v Berolinu, roke imate do ko¬ molca gole, še celo po zimi, frizi- rane ste tako, da je vsak las past za moška srca, če imate slabe obr¬ vi, si jih popravite, ee imate'redke lase, si jih izpolnite, če imate ble¬ de ustne, jih umetno pordečite.... gibljete se zapeljivo, rade kažete predrte nogavice... za vraga, ali se je potem čuditi, če se še kak Alojzij splaši in spremeni v Gola in vas v ugodnem trenotku v ka¬ kem kotu objame in poljubi? Poglejte ljubeznive tipkarice in sploh vse gospodične, ki si zdelom služite kruh in se pritožujete, da vas vaši tovariši zasledujejo z ne- krepostnimi nameni — meso je slabo, to je bilo znano že starim Židom, današnji moški tudi niso svetniki in ee hočete imeti mir pred njimi — ne 'peljite jih v skuš¬ njave. A to je ravno zlodej: tudi vzor¬ no poštena in vzorno krepostna ženska je srečna, če se ne more igrati z ognjem in njen največji triumf, je da moškemu glavo zme¬ ša. Vsaki ženski je veselje in zado¬ ščenje, da spravi svetega Antona v skušnjavo,a kadar prizna sveti Anton, da je premagam in hoče za¬ peljivko objeti, tedaj pa začne ona na ves glas kričati: Na pomoč — hudobni Golo me je napadel. Tako je, ljubeznive tipkarice in vse druge uradnice in zato sloves¬ no odklanjam očitanje, da moški zasledujemo 'pisarniške tovarišice in da je vsak izmed-nas nekak hu¬ dobni Golo. Na podlagi svojih la¬ stnih izkušenj in po soglasnem pri znanju vseh prijateljev je v ljube¬ zenskih stvareh vedno ženska tis¬ ta, 'ki začne. Tako je bilo vedno. Ali ni že Eva v paradižu,povabila in zapeljala Adama, da se je lotil prepovedanega sadu? Ergo. .. . Jakob Brzin, stenograf in literat v \ I Smešnice. 1 X X — Vaše hčere so pa res jako pridne, zvečer kar, tekmujejo, ka¬ tera bo prej doma — moje pa kle¬ petajo in postajajo po ulicah.... Kako ste pa svoje hčere naučili take rednosti. — Na prav priprost način: ti¬ sta, ki pride zadnja domu, mora drugo jutro obleke, snažiti in zaj- trek skuhati . =& # # Anka: Poglej to klop! Kako sladke spomine vzbuja v meni. Na tej klopi sem lansko poletje se¬ dela in poslušala goreče ljubezen¬ sko razodetje.... ah in ti polju¬ bi. Minka: Kdo te je pa poljubo- val? Anka: Kdo?.... To sem pa res pozabila. # * # — Lej, kako veliko fotografijo imaš! Kdo je pa tam mama ? — Prva moč našega gledališča. — Ah? Ta je pa gotovo še izza njenih mladih let. — Beži no ! Ko je bila ta mlada, še sploh niso znali fotografirati! • # # Žena: Sram te bodi, pohotnež, zapeljivec — zdaj koketiraš že s sosedovo pestunjo.... Mož: E, moj bog — komaj sem jo malo pod hrbtom pogladil in ji vzel par poljubčkov, pa že praviš, da ž njo koketiram. * * # Odhajajoč na sejo damskega odbora, obstoji gospa Minka Hle¬ bec na vratih svojega stanovanja in zapove: Torej, mož, pazi no otroke, da kaj ne store in vi, otroci, pazite na očeta, da ne uide v krčmo! Pravi Pain Expel- ler lahko tudi na znotraj. uživaet z dobrim uspehom. Vzemite štiri kap¬ ljice s polnim ko¬ zarcem vode. 25c in 50c po lekarnah ali naravnost od F. A. Richter & Co. Washington Street YOEK, N. Y. Zdravnik: Ljubi gospod, nikar se nič ne bojte — s to boleznijo postanete lahko osemdeset let sta¬ ri? Bolnik: Samo 80 let? Tora j se mi je na slabše obrnilo, zakaj pred par tedni ste rekli, da s to bolez¬ nijo lahko postanem sto let star! — Ti si pa silno lahkomiseln. Od tega, kar si že dosedaj zapravil na današnjem plesu, bi lahko cel teden živel.! — E, kaj — po takem plesu sem tako cel teden bolan in kar takrat rabim, dobim tako od bolniške blagajne. Nežka: Kaj — ali je res — tvoj ženin te je zapustil? Minka: To je nesramnost! On me je res ven vrgel in rekel, naj ga pustim v miru, a zapustila sem jaz njega, ne on mene. VARNOST! , Skrb, s katero se vodi Sank or SIie'boygaii, 3»®: či trdnost in ni o c Kunsti vlagate- ljev in varnost njih vlog- je pij¬ va skrb naših ravnateljev in u- radnikov. Mi Vas vabi¬ mo, da zberete našo banko za Vaše vloge. Premoženje 3,000,000 BAN&of SHEBOYGAN . AROLLOF HONOR BANK. ^ m 3% 1NTEREST PA!D ON SAVINGS J o | Svoji k svojim!' tf; Podpisani priporoča cenjenim rojakom*' odinjam iz mesta Biwabik in oknu«. 111 Bmab* fa okolic, | grocerijsko trgovin. V zalogi ima občeznano “Gremo” rao . jfi gospodinj j eno in bogato založeno !S E, Z' • daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo Si Cene zmerne, postrežba solidna. Naročil m čnm TfO.TATTT TJATvnvt, lla Si jo tudi na dom. ROJAKI PODPip^-^ Si Za mnogoferolen poset in naklonjenost se uljua „ 0 M A T H. V ! d le slovenska trnova™,. *** PROŠNJA. V nedeljo, dne 3. avgusta zgubil sem na poti iz Hibbinga d l o Kittz- ville denarnico z $923.00. Dotie - nika, kateri je ta znesek našel, prosim, da mi ga vrne proti na ¬ gradi $100. MATIJA MEDOSH, Kittzville, Minn, ij; BIWABIK, MINN slovenska trgovina sisisiasisisisisisisiasiaffiaaij a^ KDOR ČITA POLUTEDNIK “NARODNI VEST?? NAJNOVEJŠE NOVICE IN PODKUJE SE V * ZA PRAKTIČNO ŽIVLJENJE ADRESAR SLOVENSKIH TRGOVIN. MINNESOTA FRANK VERANTH, E1 £ Mlnn - priporoča se rojakom za naročila trdega in meh¬ kega premoga. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. HELO PRIJATELJ! že¬ jen, ali čete tare maček, oglasi se v gostilni “Pri mačku” (Anchor Bar) na 311—3. Ave. Hibbing, Minn. John Povsha, lastnik. JOSIP INTIHAR, Pijan postopač je dobil od sta¬ re gospe krajcar, a se zanj ni za¬ hvalil. Stara gospa: No, vljudni pa vi ravno niste. Postopač: No, ali mar hočete, naj vam za dva ficka napravim ljubezensko razodetje.? — V soboto si rekel, da svoji ženi ne boš nikoli dovolil, voziti se na bicikjju. — Res je in ji tega tudi ne bom ni Kol Ido vodil. — A jaz sem jo ravno zdaj-vldčr na bieiklju. - — To je že mogoče — ona se pač vozi brez mojega dovoljenja. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okoli¬ ce naznanjam, da sem prevzel Lo¬ rene Kovachevo GOSTILNO Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogohrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in. fine smodke, Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Afterthe ra* Theatre BERR completes eveningts /pleasure TLeo.Hamm Brevving Companv ST PAUL MINN la BiarBii JAY W. ANDERSON, Agent, 352 W. Michigan St., Duluth, Minn. — Phone: Grand 1800. slovenski zidar, . se priporoča c. rojakom v Eveleth in okolici za razna stavbna dela, bodisi pri novih gradbah ali popravah. Dela izvršujem solidno ter po nizkih cenah. JOSIP INTIHAR, 206 Monroe St., Eveleth, Minn. MATH. VIDAS, STSSt STt O > cO © > SLOVENSKO - HRVATSKI SAL 00 N RANGE HOTEL 713 WEST SUPERIOR ST., DULUTH Mia mi vztt »nn timu T.-r.T (BLIZU SOO LINE KOLODVORA) TOČIMO SVEŽE PIVO FINO VINO IN RAZNE LIKERJE SNAŽNA PRENOČIŠČA OD 25c DO 75,, BACSCH & TALKOVICH, lastnika i fflifOAS N IfOAS jakom in slovenskim gospodinjam iz mesta Biwabik in okolice priporočam svojo lepo urejeno in bogato založeno GROCHHIJSKO TSGOTINO. V zalogi imam občeznana ‘‘Cremo” moko; dalje prodajem krmo za živino, kakor: oves, koruzo^ mrvo in slamo. Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostav¬ ljajo tudi na dom. Za mnogobrojen obisk in naklonjenost se vljudno pri¬ poroča Math. Vidas, slovenski trgo¬ vec, Biwabik, Minn. JOHN BARTOL, “STSuSS PSODAJALNA. Naj starejši slovenski trgovec v Minnesoti. Prihranim vam denar na vseh potrebščinah. Prepri - cajte se! JOSIP SELIŠKAR^ ™ - se pri¬ poroča rojakom za obilen obisk GO - STILNE, kjer ima vedno na razpolago dobro pijačo, istotako tudi lepa preno¬ čišča. — Priporoča se tudi rojakom za vsakovrstna stavbinska dela, katera izvršuje ceno in dobro. LJUBO BOGICEVICH, 15 Sell- Building, Duluth, Minn., priporoča se blo vencem in Hrvatom za izvrševanje pooblastil, kupnih pogodb, vojaških pronenj itd. Posreduje pri družbah v sluaju poškodb. IGNAC HOČEVAR 312 Jackson --- St., Aurora, Minn., se priporoča Slovencem in Hr¬ vatom v mnogobrojen poset gostilne, kjer toči vedno sveže pivo, ter prodaja dobra Vine in likerje. Posebno se pa priporoča potujočim skozi Auroro, da ga posetijo, ter bodo dobro postreženi. MARKO MAROLT, —; Minn., se priporoča rojakom Sloven - cem m bratom Hrvatom v mnogobro- jen obisk gostilne, v kateri je vedno dobiti sveže pivo, dobro vino in razne likerje. Vsak Slovan dobrodošel. MICHIGAN Kdor hoče dela naj se nemudoma naroči na najnovejšo angleško knjigo: “VELIKI SL0VENSK0-AN8LEŠKI TOM da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil.angleščine.-V ga obsega poleg slov.-angl. Slovnice, slov.-angl. razgovon™ vsakdanjo potrebo, navodilo 2a angl. pisavo, spisovanjeasj ških pisem in kako se postane amerikanski državljan. W tegapma knjiga dozdaj največjislov.-angl. in angl.-slov. sta _ . . J O “J ^v,jiuiur. UI 151 . Ul ailgl.JlUl. 31UH Knjiga, trdo in okusno v platnu vezana* (nad 430 strni stane $2.00, in se dobi pri: V. J. KUBEJLKA, 538 W. M5th STREET, NEW Y0RK, \.t edino in največje založništvo slovensko - angleških in slovenskih knjig..— pišite po cenik. V- > !rZV . Lnii" cel?a ' . ; jr t eŽko ra«J 1 'lil vstrelj«*« p P« d «roko. Lkarja, M 01 , sta ’’ d:l 'pl šafta ( h bpittiji ®9 11 vmaknilu boa V Brica na Seclu jji stavkar.jp < streljanje, kat redi staVkar.jt trdijo, da SPOMINJAJTE SE SLOV EN. ZAVETIŠČA V A \i$ ki , leče zapre PETER MADRONICH E? 0 ™ VATSKI POOSE3MIK, 416_6t'b St. Calumet, Mleli. Se priporoča cenj ro¬ jakom. Tel.: Res. 313; Livery IS5. Slovenski gostilničarji poz Moja. tvrdka, je prva iu edina slovenska sanic ki importira žganje naravnost s Kranjskega. IMPORTIRAN KRANJSKI iJiir IMPORTRAN KRANJSKI SLIVOVEC W IMPORTIRAN KRANJSKI IROPINOVE W HIGH LIVE BITTERS (Grenčec), j PRAVO ZDRAVILNO GRENKO VINC ! N. CHICAGOSTUI A 0 MORWAT, BEEITE IN RAZŠIRJAJTE “NARODNI VES* t MAT. D. LIKOVICH JAVNINO TAK, South Bauge, Midi., se priporoča Slovencem In Hrvatom za Izvrševanje raznih za¬ dev, spadajočih v notarsko stroko JOHN BARICH, S" igg Michiganu z DO- tropinovcem. za vse prekomor- denar v staro do- kurzu. trgovina v Gornjem MAČIM VINOM in Prodaja vozne listke ske črte ter pošilja r' movino po dnevnem Cenjenim naročnik^ ‘ ,as .ie preiskji m ni našel m, l ?lle ?a st rel i j \ 1 (Toži ^ leži, j, ' re je p; klik«, 7 tak »o. f) M d Prav .. v °ae »ISO, f Mr l »di Put i.ie v Na mnoga vprašanja skih* -lede slik iz baikan sl avstnjsr ;e WISCONSIN. PICTURE FRAME CO ^G-leaser grafični atilje. Fine slike. Poročne sli¬ ke naša posebnost. 323 N. 8th St na¬ sproti pošte, dva bloka on slovanski cerkve. Sheboygan, Wis. avstrijskega vojaškega manevra, avstnjs rodbine ter raznovrstnih nabožnih slik, 11 ' ' jj da dobi eno sliko zastonj le isti, ki plača ceo nino na polutednik “NARODNI VESTNIK ■ °d 15. maja 1913 naprej. " r ~ !! ^ ; loletn° n h 06 ' Helo prijatelj! %, Kadar si žejen, ali če te tare maček, oglasi se v gostilni 66 ] s Frf mačke” (Anchor Bar) Kadar prideš s poulično karo oglasi .se na 311—3rd Ave. za dobro pokrepčilo ali za vse dru¬ ge posle, Iger boš vedno dobro postrežen. na 311—3 Ave. HIBBING, MINN. JOHN POUSHA. lastnik. V h\S 1 h>: v . Kdor se torej naroči sedaj in plača cej \ i nmo v znesku $2.00, dobi eno sliko zastonj pndejati je 5 centov za ovoj m poštnH‘°- * J un/j *** r » je 16x20, in so pravi kras za vsako so : w, m ju pidvl Ivi do Z.CI ▼ “NARODNI VESTNIK”, 405 W. MICI Duluth, Minnesota. V Je