v J* "L U C POLJUDNO - ZNANSTVENI ZBORNIK I. UREDIL DR, LAVO ČERMELI TRST 1927 KNJIŽEVNA DRUŽINA „ LUČ" Vse pravice pridržane. K I ti ZA- TISKALA, IZDALA IN ZALOŽILA TISKARNA »EDINOST" V TRSTU. VSEBINA: Dr. Lavo Čermeij: POLITIČNO • UPRAVNA RAZDELITEV JULIJSKE KRAJINE V RAZVOJNEM PREGLEDU do 31. maja 1927.............Stran 5 Dr. Ivan Marija Čok: KORPORATIVNI RED „ 39 France Bevk: SLOVENSKE KNJIŽNE IZDAJE V ITALIJI.................53 Slavko Slavec: NEKAJ ITALIJANSKIH GLASOV O JUŽNIH SLOVANIH........... „71 DR. LAVO ČERMELJ: POLITIČNO - UPRAVNA RAZDELITEV JULIJSKE KRAJINE V RAZVOJNEM PREGLEDU do 31. maja 1927. Na podlagi pogodbe, skenjene med Italijo in Kraljevino SHS v Rapallu 12. novembra 1920.1), so bile od prejšnjih avstrijskih dežel priključene k kraljevini Italiji: Trst in okolica, Goriško-Gradiščansko s političnimi okraji Gorica, Gradišče, Sežana, Tolmin in Tržič, Istra po velikem delu, in sicer z okraji Koper, Lošinj, Pazin, Poreč in Volosko-Opatija, od Kranjske politični okraj Postojna in sodni okraj Idrija ter od Koroške sodni okraj Trbiž. Od sodnega okraja Idrija je izostala občina Žiri, ker ni bila priklopljena k Italiji, nasprotno pa so mu bili dodeljeni oni deli občin Grčarevec, Planina in Logatec, ki so ostali v mejah Italije. Enako je bil povečan sodni okraj Trbiž za del občine Podklošter iz pol. okraja Beljak ter za občino Belapeč in del občine Rateče iz pol. okraja Radovljica. Vse to anektirano ozemlje je tvorilo eno samo politično in upravno enoto pod imenm «Venezia Giulia», za kar se je med nami udomačil izraz Julijska Kiajina. Na podlagi rapalske pogodbe so bili priključeni k Italiji tudi- mesto Zadar in nekateri otoki Dalmacije, toda to ozemlje je bilo in je tudi danes politično in upravno ločeno od Julijske Krajine. J) Odobrena z zakonom od 19. decembra 1920. štev. 1778 {«Gazzetta Ufficiale» od 21. decembra 1920. štev. 300). — 5 — V. Julijsko Krajino so ob času aneksije tvorile sledeče občine s številom prisotnih prebivalcev po podatkih ljudskega štetja od 1. decembra 1921.2). * Goriško-Gradiščansko: Goriški okraj: \Ajba 1235, Ajdovščina 1091, Anhovo 1673,- Šmartno 4172, Števerjan 2086,' Št. Peter 1571, Tribuša 697, Trnovo 1446, Velike Zabije 397, Vogrsko 1009, ^Vrtojba 2431, Vrtovin 675. Goriški okraj: 94.853 prebivalci na 78.389 hektarih. Gracliščanski okraj: v Biljana 1299, Brazzano 929, Capriva 1353, Cliio-pris-Viscone 1022, Corona 531, Dolenje 1435, Fara 1766, Gradišče 4717,- Kožbana 1256, Krmin 531, Marijan 1386,- Medana 979, Medeja 1216, Morar 743, Moša 1329, Bomans 2165, Sv. Lovrenc pri Moši 1146, Versa 671, Villesse 1309, Zagraj 1993. Gradiščanski okraj: 33.683 prebivalci na 18.695 ha. Sežanski okraj: Avber 488, Brje 439, Brestovica 666, Dutovlje 987, Gabrovica 421, Gorjansko 787, Kobljaglava 406, Komen 2299, Kopriva 362, Lokev 1230, Mavhinje 741, Nabre-žina 1863, Naklo 2487, Pliskovica 718, Povir 1182, Bodik 440,\Sela 343, Sežana 1655, Skopo 485, Slivno -') Censimento della popolazione del Regno d'Italia al 1. di-cembre 1921. III. Venezia Giulia, Roma 1926. - 6 - IV. \ - : - 342, Šempolaj 481, Škrbina 554, Štanjel 1081, Štorje 768, Temnica 1089, Tomaj 1365, Veliki Dol 357, Veliki Repen 937,xVojščica 514, Zgonik 1458. Sežanski okraj: 27.802 preb. na 47.195 ha. Tolminski okraj: Bovec 1834, Breginj 1306, Cerkno 6605, Cezsoča 587, Dreženca 941, Grahovo 4097, Idrsko 597, Kobarid 1160, Kred 1457, Libušnje 1337, Livek 565, Log 632, Ponikve 1106, Sedlo 991, Srpenica 465, Soča 707, Sv. Lucija 2680, Šebrelje 955, Št. Viška Gora 1856', Tolmin 5057, Trenta 369, Trnovo 273, Volče 1527. Tolminski okraj: 37.697 preb. na 106.946 ha. T r ž i š! k i o k r a j.: Aiello 1595, Campolongo 1189, Červinjan 3304, Devin 658, Doberdob 516, Fiumicello 4470, Fogliano 2157, Gradež 5219, Joannis 696, Muscoli-Strassoldo 1834, Oglej 2900, Perteole 1792, Ronke 4846, Ruda 1675, San Canziano 2799, San Pier dTsonzo 1516, San Vito al Torre 1848, Scodovacca 1048, Starancan 1389, Tapogliano 634, Terzo 1904, Tržič 11.838, Turjak 1620, Villa Vicentina 1246, Visco 933. Tržiški okraj: 59.635 preb. na 43.357 ha. Goriško-Gradiščansko : 253.670 prebivalcev na 294.582 ha. Istra: Koprski okraj: Buzet 16.361, Dekani 6141, Dolina 5215, Izola 8457, Koper 12.072, Marezige 3170, Milje 12.066, Očizla-Kla-nec 2561, Piran 14.158, Pomjan 4397, Roč 3399. Koprski okraj: 87.997 preb. na 82.459 ha. Lošinjski okraj: Cres 7781, Mali Lošinj 7031, Osor 2396, Veliki Lo-šinj 2064. Lošinjski okraj: 19.272 preb. na 51.121 ha. P a z i n s k i okraj: Boljun 3251, Kršan 1292, Labin 14.197, Pazin 18.091, Plomin 5415, Tinjan 4218, Žminj 5680. — 7 — V. Pazinski okraj: 50.852 preb. na 85.926 ha. Po reški okraj: Brclo 1974, Buje 7375, Črni vrli 2825, Grožnjan 3992, Motovun 6321, Nova vas 1124, Novi grad 2221, Oprtalj 5647, Poreč 12.252, Umag 6342, Višnjan 5009, Vižinada 409, Vrsar 5171. Poreški okraj: 61.564 preb. na 79.297 lia. Pulski okraj : Bale 2597, Barban 4393, Kanfanar 3811, Pula 49.323, Rovinj 10.022, Svetvincenat 3105, Vodnjan 10.536. Pulski okraj: 83.787 preb. na 77.942 ha. Volosko-opatijski okraj : Jelšane 4127, Lovran 3648, Materija 5104, Matulje 8777, Moščenice 3060, Podgrad 7259, Veprinac 2892, Volosko-Opatija 5062. Volosko-opatijski okraj: 39.929 preb. na 66.951 ha. Istra: 339.037 prebivalcev na 443.693 ha. Koroško: Trblškiokraj: *3) Bela peč 866, Lipalja ves 343, Naborjet 636, Pontabelj 702,* Trbiž 4003,* Ukve 6687, Žabnice 903. Trbiški okraj: 8224 preb. na 36.403 ha. Kranjsko: Idrijski okraj : Čekovnik 304, Črni vrh 2627,* Dole 1333, Godovič 564, Idrija 5592,* Spodnja Idrija 2925, Vojsko 740. Idrijski okraj: 14.085 preb. na 24.570 ha. Postojnski okraj: Britof 367,- Budanje 996, Bukovje 598, Col 1004, Celje 232/Dolenja vas 423, Erzelj 309, Famlje 291, 3) Pri občinah označenih z * se je pri določitvi moje ob- seg nekoliko izpremenil. Za te tako nastale spremembe ima omenjena knjiga o ljudskem štetju le približne podatke. - 8 - IV. ^Goče 459, Gorenje Vreme 332, Hrenovica 2463, Ilirska ' Bistrica 872, Jablanica 230G, Janeževo Brclo 119, Ki-lovče 283,* Knežak 2773, Košana 1769, Laže 159/lLože 444, Planina 746/Podkraj 983, Podraga 502, Postojna 4532, Prem 412, Rateževo Brdo 174, Senožeče 916, Si-nadole 136* Slap 536, Slavina 1906, Smerje 327/Šmihel 2131, Št. Peter na Krasu 3105, Šturje 1304, Št. Vid 1381, Trnovo 3676,HJstje 376,Wipava 1355,■ Vrabce 823, Vrh-polje 863, Zagorje 946. Postojnski okraj: 43.329 preb. na 102.780 ha. K r a n j s k o : 57.414 prebivalcev na 127.350 ha. Trst: 238.G55 prebivalcev na 9589 ha. Julijska Krajina: 901.364 prebivalci na 922.621 ha. Razen Julijske Krajine sta bili priključeni k Italiji tudi občini *Zadar s 17.065 prebivalci na 5734 ha in Lastovo s 1588 prebivalci na 5267 ha. Julijska Krajina je' tvorila ob času anek-sije eno samo politično in upravno ozemlje, kateremu je načeloval generalni c iv i 1 n i komisar v Trstu. Po zasedbi pozneje anektiranega ozemlja je vrhovno vojaško poveljstvo z ukazom ocl 19. nov. 1918. imenovalo za gubernatorja Julijske Krajine generala C. Petittija di Roreto. Ko je bil v juliju 1919.") ustanovljen v področju ministrskega predsedstva O s r e rili j i ura d za nove pokrajine z nalogo, da uredi postopni prehod civilnih uradov v novih pokrajinah k posameznim ministrstvom (po izvršeni aneksiji seveda) in da pripravlja politično-upravno ureditev teh pokrajin, ter je s tem prešla taktično oblast v Julijski Krajini od vrhovnega vojaškega poveljstva na Osrednji urad, je nastopila tudi sprememba v deželi sami. Na mesto gubernatorja je bil imenovan generalni civilni komisar s sedežem v Trstu5) in so mu bile poverjene iste pravice.6) 4) Namestnikov odlok od 4, VII. 1919. štev. 1C81 (G. U. od 7. VIL 1919). ■') Kr. odlok od 22. VII. 1919. štev. 1233. "J Kr. odlok od 24. VIL 1919. štev. 1251. V zasedenem delu Dalmacije je trajala vojaška oblast do konca decembra, ko je bil imenovan poseben civilni k o m i s a r.T) Z istim odlokom, ki je odredil ustanovitev Osrednjega urada, je bila ustanovljena v njenem področju posebna posvetovalna komisija, koje člane je imenoval ministrski predsednik. Z aneksijo Julijske Krajine ni nastala prvotno nobena izprememba v upravni ureditvi. 16. maja 1921. so se vršile prvič volitve v državni zbor, in sicer ločeno za posamezne dežele, za Trst, za Istro in za Goriško-Gradiščansko, h kateremu so priklopili anektirani del Koroške in Kranjske. Slovenci in Hrvatje so si od 15 mandatov priborili 5, in sicer 3 na Goriškem-Gradiščanskem in 2 v Istri. Bistvene spremembe v upravi je prinesel kr. odlok od 31. VIII. 1921.8) S tem so se pravice gen. civ. komisarja znatno skrčile. Odslej je opravljal za okraje svojega območja posle politične oblasti in posle nekdanjega namestnika, v kolikor so te ostale še v veljavi. V smislu tega odloka je vlada1') imenovala izredna cl e ž el n a odbora za Istro in za Goriško-Gradiščansko, ki sta prevzela posle, ki bi jih po deželnem redu in po drugih tedaj še veljavnih zakonih imela deželni zbor in deželni odbor. V odboru za Istro so bili prvotno 10 ital. in 4 slov. efektivni člani ter 4 ital. in 2 slov. namestnika, pozneje se je število efektivnih članov povečalo za 3 Italijane. Predsednik je bil takisto Italijan. V izvrševal-nem odboru so bili samo Italijani. ') Kr. odlok od 17. XII. 1920. štev. 1788. s) Kr. odlok od 31. VIII. 1921. štev. 1269 (G. U. od 26. IX. 1921). Prim. za odloke v letih 1920 ia 1921 tudi Uradni Vestnik, ki ga je izdajal v slovenskem jeziku Gen. civ. komisarijat za Jul. Krajino. ®) Kr. odlok od 19. XI. 1921. štev 1747, odnosno 1748 (G. U. od 14. XII. 1921). — 10 — V. Izredni deželni odbor za Goriško-Gradiščansko je bil sestavljen*po enakem številu slovanskih in italijanskih efektivnih članov in namestnikov. V enakem razmerju sta bili obe narodnosti zastopani v izvrše-valnem odboru. Predsednik je bil Italijan. Istočasno sta bili v smislu istega odloka od 31. VIII. 1921. ustanovljeni mesti generalnega v i c e-komisarja v Pore č u in Gorici za izvrševanje poslov deželne politične oblasti in obenem poslov deželne politične oblasti prve stopnje za dotični okraj. Vzporedno s tem je bila odpravljena svetovalna komisija pri'Osrednjem uradu in so bile imenovane svetovalne komisije ločene za Julijsko Krajino, za Z a d a r in anektirane otoke ter za Tridentinsko B e n e č i j o10). Naloga teh komisij je bila proučevati in predlagati ukrepe za definitivno ureditev vseh panog administracije v novih pokrajinah, zlasti z ozirom na še veljavne avtonomije. Komisije bi morale dovršiti svojo nalogo tekom enega leta. Komisijo za Julijsko Krajino so tvorili senatorji (9) in poslanci (15), pozneje komisarji za deželne avtonomne posle (3) in 13 od vlade imenovanih članov. Od vseh 40 članov je bilo Slovanov 6 (5 poslancev in 1 imenovani član). Za skupne zadeve vsega anektiranega ozemlja se je ustanovila osrednja svetovalna komisij a,'ki je štela 20 članov, katere je ministrski svet po treh četrtih izbral izmed članov prej imenovanih komisij, po ostali četrti pa prosto imenoval. Izmed teh članov je bil en Slovenec. Kr. odlok od 31. VIII. 1921. je tudi določal, da se morajo 4 mesece po objavi odloka vršiti v anektira-nem ozemlju občinske volitve. Vršile so se 15., odnosno 22. januarja 1922. po vsej deželi z malimi izjemami za kraje, kjer je bila odrejena sprememba v občinskem okrožju. "J Kr. odi. od 8. IX. 1921. št. 1319 (G. U. od 6. X. 1921). - 11 - IV. Prišel je oktober 1922. in z njim fašistovski pohod na Rim. Še v zadnjih dneh neposredno pred nastopom fašistovske vlade je bil konec Osrednjega urada in generalnega civilnega komisarijata v Trstu. S kr. odlokom od 17. oktobra 1922. štev. 1353, ki pa je bil objavljen11) šele po nastopu fašistovske vlade, je bil odpravljen Generalni civilni komisarijat v Trstu. Julijska Krajina je postala pokrajina in imenovan je bil njen prvi in obenem tudi zadnji prefekt. Tudi na mesto civilnega komisarja za Zaclar in za ostali anektirani del Dalmacije je prišel prefekt. Politični okraji v Julijski Krajini, katerim so na-čelovali mesto prejšnjih okrajnih glavarjev civilni komisarji, so se prekrstili v okrožja (circondari) s podprefekti na čelu; generalna civilna vicekomisarja v Gorici in Poreču sta postala viceprefekta. Z istim odlokom-zakonom je bil ukinjen tudi Osrednji urad" za nove pokrajine. Posvetovalne komisije pa so še se dalje ohranile, na čelu pokrajinskih komisij so stali odslej prefekti. Z 10. novembrom je prešla na kompetentna ministrstva cela vrsta poslov, kakor javna varnost, železnice, vojne odškodnine, pošta in brzojav, bogoslužje, šolstvo, aprovizacija, poljedelstvo, gozdarstvo in rudarstvo ter socialno zavarovanje, s poznejšim odlokom tudi javna dela. Fašistovska vlada je najprej potrdila posvetovalno komisijo za dobo do konca 1. 1922. in poverila njenemu predsedniku likvidacijo Osrednjega urada. Ko pa je ta podal demisijo, so bile 16. novembra12) raz-puščene osrednja in pokrajinske svetovalne komisije in imenovana nova osrednja svetovalna komisija v Rimu in nove pokrajinske svetovalne komisije v Trstu, Zadru in Trentu. S tem se je skrčilo število slovanskih članov pri pokrajinski komisiji v Trstu na same poslance. V osrednji komisiji je bil še dalje en slovenski član, toda celotno število članov se je zvišalo od 20 na 2213). G. U. od 28. X. 1922. 12) Kr. odi. od 16. XI. 1922. štev. 1446 (G. U. od 17. XI. 1922). 13) Kr. odi. od 14. XII. 1922. št. 1922 (G. U. od 18. XII. 1922). - 12 - IV. Te komisije so bile imenovane za dobo do 31. dec. 1922. Njih delokrog pa je bil silno omejen: izražale naj bi namreč na zahtevo svoje mnenje o vprašanjih upravne ureditve novih pokrajin. S kr. odlokom od 7. januarja 1923., štev. 17. je bil raztegnjen na nove pokrajine zakon od 3. decembra 1922. štev. 1601 (G. U. od 15. XII. 1922.), kateri je dal vladi polno moč, da izda do 31. dec. 1923. odredbe z zakonsko veljavo. Že štiri dni na to") sta bila raztegnjena na nove dežele i t a 1 i j an s k i občinski in pokrajinski zakon in pravilnik. S tem se je pred vsem odpravila v bistvu prejšnja občinska avtonomija. Župani so postali sindaki. In še nekaj dni pozneje15) je bila odrejena nova upravna razdelitev Julijske Krajine, s čemer je bil tudi konec deželne avtonomije. Nastali sta tako Pulska in Tržaška pokrajina (provinca), vsaka z lastnim prefektom na čelu, ostali del Julijske Krajine je bil priklopljen že obstoječi V i d e m s k i pokrajini. Pulska pokrajina s sedežem prefekture v Puli je obsegala sledeče občine, združene v okrožja (circon-dari), kakor sledi. Na čelu okrožja je stal podprefekt, le okrožju s sedežem prefekture je neposredno na-čeloval prefekt. Koprsko okrožje: V glavnem je odgovarjal prejšnjemu Koprskemu okraju. Neizpremenjene pa so ostale samo štiri občine: Izola, Marezige, Piran in Pomjan. Odpadli sta občini Dolina in Milje. Občina Koper se je povečala za del frakcije Škofije in frakcije Valle Oltra od občine Milje; Dekani so pridobili frakciji Gabrovica in Osp od občine Dolina; od občine Buzet so se že prej10) odcepile frakcije Brgudac-Kle-novščak, Dane, Lanišče, Slum in Trstenik in združile 14) Kr. odi. od 11. I. 1923. štev. 9 (G. U. od 12. I. 1923). Ta zakon je izšel v slovenskem prevodu pri Narodni tiskarni v Gorici 1. 1923. lr>) Kr. odi. od 18. I. 1923. štev. 53 (G. U. od 24. I. 1923). «) Kr odi. od 19. I. 1922, štev. 22. - 13 - IV. v novo občino Slum-Lanišče, ki je ostala v Koprskem okraju, odnosno pozneje v Koprskem okrožju; od Bu-zeta so se odcepile") tudi frakcije Draguč, Grimalda in Tibol©, ki so se združile v novo občino Draguč v Pazinskem okraju, odnosno okrožju; občina Roč je odstopila18) občini Boljun v. Pazinskem okraju (okrožju), frakcije Dolenja vas, Gorenja vas, Le-žiščine in Sepiič, pridobila pa je frakcijo Hum od buzetske občine. Občina Očizla-Klanec se je odpravila; mesto nje je bila ustanovljena občina Herpelje-Kozina s sledečimi frakcijami odpravljene občine: črnotič, Draga (deloma), Klanec-Očizla, Podgorje in Prešnica, s frakcijo Socerb ocl občine Doline v prejšnjem Koprskem okraju, sedaj v Tržaški pokrajini, s selišičem Kozina od občine Bodik v Sežanskem okraju, sedaj v Tržaški pokrajini, ter s frakcijo Her-pelje od občine Materije v Volosko-Opatijskem okraju, odnosno okrožju.19) L o š i n j s k o o k r o ž j e je obranilo obseg prejšnjega istoimenskega okraja. Pazinsko okrožje, v glavnem enako Pazin-skemu okraju. Neizpremenjene so ostale občine: Labin, Tinjan in Žminj; Boljun je pridobil ocl Roča v Koprskem okraju frakcije Dolenja vas, Gorenja vas, Ležiščine in Semič, odstopil pa je frakcije Gradinje, Letaj, Sušnjevica novi «rumunski» občini Sušnje-vica20); Sušnjevici je odstopila tudi občina Plomin nekaj frakcij, in sicer: Brdo, Jesenovič in Novo vas, občina Pazin pa frakcijo Grobenik; s frakcijami Draguč, Grimalda in Tibole, odcepljenimi od občine Buzet v Koprskem okraju se je ustanovila občina Draguč. Poreško okrožje se je krilo docela s prejšnjim Poreškim okrajem. P u 1 s k o okrožje, čigar obseg se je kril z obsegom Pulskega okraja. 1T) in Kr. odi. od 19. I. 1922. štev. 22. 1 o OBČINA površina ha Število prebivalcev •i/5 slovensko ime uradni naziv legalno! prisotni Goriška pokrajina. — (Provincia di Gorizia.) 1 Ajba Aiba 2243 1280 1235 2 Ajdovščina Aidussina 142 1104 1091 i 3 Anhovo Ancova Corada 3050 1713 1673 4 Avče Auzza 1034 572 539 : 5 Bajnšice Santo Spirito della Bainsizza 1444 833 801 6 Bate Baitaglia della Bainsizza 2341 1033 996 7 Biljana Bigliana 959 1325 1299 8 Bilje Biglia 440 1243 1236 9 Bovec Plezzo 8465 2339 1834 10 Brazzano Brazzano 492 964 929 11 Breginj Bergogna 2920 1448 1306 12 Brestovica Brestovizza in Valle 1386 676 666 13 Brje Boriano 650 463 439 14 Budanje Budagne 753 1050 996 15 Capriva Capriva di Cormons 619 1370 1353 16 Cerkno Circhina 12115 6984 6605 1 17 Col Zolla 3387 958 1004 1 18 Corona Corona 285 533 531 19 Cekovnik Ceconico 3598 322 304 20 Čepovan Chiapovano 2012 1169 1057 21 Čezsoča Oltresonzia 3575 721 587 22 vČrniče Cernizza Goriziana 2466 1704 1619 23 Črni vrh Montenero d' Idria 4817* 2018 1984 24 Deskle Descla 2127 834 798 25 Dol - Otlica Dol - Ottelza 2567 1753 1660 26 Dole Dole 2607* 962 879 27 Dolenje Dolegna del Collio 1284 1429 1435 28 Dornberg Montespino 1437 2236 2153 29 Dreženca Dresenza 3641 1045 941 30 Erzelj Ersel in Monte 490 288 309 31 Fara Farra d' Isonzo 1013 1768 1766 32 Gaberje Gabria 554 623 589 | 33 Gabrovica Gabrovizza 621 541 421 34 Goče Gozza 452 469 459 35 Gojače Goiaci 569 403 403 36 Godovič Godovici 2191* 1388 1257 37 Gorica Gorizia 8988 42141 39S29 38 Gorjansko Goriano 1709 870 787 39 Gradišče Gradišča d' Isonzo 1075 4766 4717 40 Grahovo Gracova Serravalle 9716 4387 4097 41 Grgar Gargaro Idresca d' Isonzo 2596 1403 1382 42 Idrsko 1105 618 597 43 Idrija Idria 1168 5427 5592 — 23 — V. > O B Č 1 N A površine ha Število prebivalcev >č/5 slovensko ime uradni naziv Ilegalno! prisotni 44 Kal Cal di Canale 3776 2666 2387 45 Kamnje Camigna 753 651 615 46 Kana! Canale d' Isonzo 2278 1704 1683 47 Kobarid Caporetto 1407 1229 1160 ! 48 Kobljaglava Cobbia 956 520 466 49 Kojsko San Martino Quisca 2885 4346 4172 50 Komen Comeno 2381 2424 2299 51 Kožbana Cosbana nel Collio 2077 1278 1256; 52 Kred Čreda 2965 1540 1457 53 Krmin Cormons 2606 636: 6438 54 Ledine Ledine 1100* 898 847 55 Libušnje Libussina 4830 1423 1337 56 Livek Luico 1149 632 565 57 Log Bretto 5218 750 632 58 Lokavec Locavizza di Aidussina 1474 1080 1026 59 Lokovec Locavizza di Canale 1931 1425 1343; 60 Lože Lose 379 429 444 61 Marijan Mariano dei Friuli 549 1423 13861 62 Medana Medana 682 986 979 63 Medeja Medea 730 1253 1216! 64 Miren Merna 470 1540 1530, 65 Morar Moraro 350 774 343 66 Moša Mossa 609 1315 1329 67 Opatjeselo Opacchiasella 2722 1182 1115' 68 Osek Ossecca Vittuglia 2036 1012 992 69 Ozeljan Ossejliano San Michelc 872 1091 1073 70 Planina Planina 757 767 746 71 Pliskovica Pliscovizta della Madonna 1219 761 71 s! 72 Podkraj Pocrai del Piro 3469 965 983, 73 Podraga Podraga 695 494 502 74 Ponikve Paniqua 1670 1097 1106' 75 Prvačina Prevacina 555 1206 1220 76 R* nče Ranziano 1469 2522! 2462 77 Rihemberg Rifembergo 2550 2764 2633 78 Ročinj Ronzina 944 793 760 79 Romans Romans 1070 2209, 2165 80 Sedlo Sedula 1215 1024: 991 81 Sela Sella delle Trincee 642 404 343 82 Skrilje Scrilla 1612 1001 954 83 Slap Slappe Zorzi 512 543 536 84 Soča Sonzia 6201 873 707 851 Sovodnje Savogna d' Isonzo 1185 1203 1206! 86 Spodnja Idrija Idria di Sotio 2308* 2142 2078j 871 Srpenica Serpenizza 1334 515 465 88 Sv. Križ Santa Croce di Aidussina 1121 1881 1770 89 Sv. Lovrenc pri Maši San Lorenzo di Mossa 436 1180 1146 901 1 1 Sv. Lucija Santa Lucia di Tolmino 3440 1 2810, 2680 — 24 — V. > OBČINA površina ha Število prebivalcev >C/) slovensko ime uradni naziv legalno prisoini 91 92 93 94 95 9o 97 98 99 100 101 102 103 104 105 106 107 108 109 110 jlll i 12 113 114 115 116 117 118 119 120 121 Šebrelje Šempas Škrbina Šmarje vŠ1ar.jel Števerjan Šturje Št. Vid Št. Viška Gora Temnica Tolmin Trenta Tribuša Trnovo Trnovo (ob Soči) Uslje Velike Zabije Veliki Dol Versa Villese Vipava Vogrsko Vojsko Vojščica Volče Vrabče Vrhpolje Vrtojba Vrtovin Zagraj Žaga Sebreglie Sambasso Scherbina Samaria San Daniele de! Carso San Floriano del Co!!io Sturia delle Fusine San Vito di Vipacco Monte San Vito Temenizza Tolmino Trenta d Isonzo Tribussa Tarnova della Selva Ternova d' Isonzo Ustie Sable Grande Dol Grande Versa Villesse Vipacco Ville Montevecchio Voschia Voissizza di Comeno Volzana Monte Urabice Verpogliano Vertoba in ČampiSanti Verlovino Sagrado S?g*» 2663 594 872 1141 1636 1340 1830 5924 4621 2784 11712 10366 2355 6359 1052 255 310 585 464 1175 1105 819 3638 696 2994 2239 677 1215 1613 1317 2572 979 1044 578 1147 1075 2122 1361 1476 1928 1477 5001 420 762 1488 302 386 412 382 701 1339 1425 1025 792 544 1729 848 884 2501 736 2018 650 955 989 554 1121 108i 2086 1304 1381 1856 1089 5057; 369| 697; 1446 273 376 397 357 671 1309 1355 1009 740 514 1527, 823 863 2431 675 1993 593 Celotna pokrajina 263615 209692 200707 1 I" 1 Pulska pokrajtna. — (Provincia di Pola ali Istria.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Bale Barban Boljun Buje Buzet „ Cres Črni vrh Dekani Draguč Grožnjan Valle d' Istria Barbana d' Istria Bogliuno Buie d' Istria Pinguente Cherso Verteneglio Villa Decani Draguccio Grisignana 8231 10481 13288* 7844 12609* 28897* 3760 7193* 6000* 6578 2550 4569 4041 7464 10329 7987 2862 6932 1534 4026 2597 4393 3825 7375 10049 7214 2825 6797 1495 3992 — 25 — V. • > v OBČINA površina ha 1 Število prebivalcev »č/5 slovensko ime uradni naziv legalno prisotni 11 Herpclje-Kozinax) Erpelie - Cosina 7786* 2700 2602 12 Izola Isola d' Islria 2929 8608 8457 13 Kanfanar2) Canfanaro 7023* 2995 2970 14 Koper Capodistria 4060" 12489 12654 15 Labin Albona 20745 13780 14197 16 Mali Lošinj Lussinpiccolo 4910 7529 7031 17 Marezige Maresego 3700 3173 3170 18 Materija Matteria 13699* 4876 4566 19 Molovun Monlona 8850 6401 6321 20 Nerezine3) Neresine 7684* 2158 2030 21 Novi grad Citlanova d' Islria 2239 2258 2221 22 Oprlalj Portole 8804 5714 5647 23 Osor Ossero 7257* 1024 933 24 Pazin Pisino 28400 18370 17915 25 Piran Pirano 7973 14799 14158 26 Plomin Fianona 8060 4866 4258 27 Podgrad Caslelnuovo d' Islria 17217 7670 7259 28 Poreč Parenzo 13903 12473 12252 29 Pula Pola 22497 49339 49323 30 Roč Rozzo 6099* 5230 3006 31 Rovinj5) Rovigno d' Islria 6624 11078 10863 32 Slum-Lanišče Silim - Monl'Aquila -6) 4097 3841 33 Svetvincenat Sanvincenti 5746 5101 3105 34 _ Sušnjevica Valdarsa 5548 2293 2128 35 Šmarje pri Kopru7) Monte di Capodislria 3758 4411 4397 36 Tinjan Antignana 5532 4322 4218 37 Umag Umago 6206 6435 6342 38 Vele Lošinj Lussingrande 2373 2260 2064 39 Vižinada Visinada 6529 4517 4409 40 Vižnjan Visignano d' Islria 6836 5138 5009 41 Vodnjan Dignano d' Istria 17340 10668 10536 42 Vrsar Orsera 7748 5179 5171 43 Žminj Gimino 8454 5824 5680 Celotna pokrajina 14011788) /306069 299295 1) S kr. odi. od 24. II. 1916. štev. 423 se je prenesel sedež te občine v Klanec (San Pietro di Madrasso). 2) Od te občine se je odcepila frakcija Rovinjsko selo in priklopila Rovinju. 3) S kr. odi. od 30. XII. 1923. štev. 2942 nastala iz frakcij : Nerezine, Punta Križa in Sv. Jakob, odcepljenih od občine Osor. 4) Zmanjšana za goriomenjene frakcije, ki so se združile v samostojno občino Nerezine in povečana z istim odlokom za frakciji Belej in Ustrine od občine Cres. 5) Povečana za frakcijo Rovinjsko selo, odcepljeno od občine Kanfanar. 6) „Dizionario dei Comuni del Regno" nima tega podatka. Po obsegu prejšnjih občin in približnem obsegu sedanjih občin znaša površina občine SIum-Lanišce približno 9850 ha. 7) S kr. odi. od 30. I. 1927. štev. 199 se je prenesel sedež občine Pomjan (Paugnano) iz Pomjana v Šmarje in je zadobila občina tudi ime po novem občinskem sedežu. 8) Všteta je tudi površina občine SIum-Lanišče, kakor je navedena pod črlo- - 26 - IV. OBČINA slovensko ime uradni naziv površina ha Šlevilo prebivalcev legalno [ prisotni; Reška pokrajina. — (Provincia di Fiume ali Carnaro.) 1 Berseč Bersezlo del Quarnaro 1779* 1130 993 2 Ilirska Bistrica Bisierza 933 886 872 3 Jablanica Casiel lablanizza 3968 2431 2306 4 Jelšane Elsane 10310 4501 4127 5 Klana Člana 1752* 1861 1751 6 Knežak Fontana del Conte 19334 3006 2773 7 Lovran Laurana 2782 3838 3648 8 Matulje2) Maituglie 10748* 7340 7026 9 Moščenice Moschiena 2910* 2266 2067 10 Prem3) Primano 2362 1661 1547 11 Reka4) Fiume 1750 45857 45857 12 Trnovo Torrenova di Bisierza 4880 3709 3676 13 Veprinac Apriano 4642 2762 2892 14 Volosko-Opatija Volosca - Abbazia 207 5025 5062 15 Zagorje Sagoria San Martino 1830 1032 946 Celotna pokrajina | 701871 87305j 85543 1) Nastala s kr. odi. od 11. novembra 1925. štev. 1715 (G. U. št. 239 po odcepitvi frakcij Klana, Lisac in Skalnica od občine Matulje. 2) Zmanjšana za omenjene tri frakcije, ki tvorijo sedaj občinovKlana. 3) S kr. odi. od 16. X. 1924. štev. 1797 so se združile občine Celje, Ja-neževo Brdo, Kilovče, Rateževo Brdo, Prem in Smerje v eno samo občino pod imenom Prem. 4) Podatki se nanašajo na posebno štetje, ki se je vršilo 1. jan. 1925. Izdani so bili od Osrednjega statističnega urada v posebni knjižici „Censi-mento della Popolazione del Comune di Fiume al 1. gennaio 1925". Rim 1926. Tržaška pokrajina. (Provincia di Trieste.) 1 Avber Alber di Sesana 931 529 488 2 Britof1) Cave Auremiane 2247 1039 990 3 Bukovje Bucuie 4499 637 598 4 Devin Duino 1776 650 658 5 Doberdob Doberdo del Lago 1049 502 516 6 Dolina San Dorligo della Valle 4153* 5284 5118 7 Dutovlje Dutiogiiano 1193 1100 987 8 Fogliano Fogliano di Monfalcone 777 2134 2157 9 Gradež Grado 11540 5357 5219 10 Hrenovice Crenovizza 5192 2507 2463 11 Kopriva Capriva del Carso 605 397 362 12 Košana Cossana 4180 2044 1769 13 Lokev Corgnale 1828 1369 1230 14 Mavhinje Malchina 1138 773 741 15 Milje Muggia 3234* 11548 11484 16 Nabrežina Aurisina 1003 1831 1863 ') S kr. odlokom od 14 V. 1927 štev. 714 (G. U. od 18. V. 1927. štev. 115) so bile občine Britof, Famlje in Gorenje Vreme združene v eno same občino pod imenom Britof. — 27 — V. > d) OBČINA površina ha Število prebivalcev >č73 slovensko ime uradni naziv legalno prisotni 17 Naklo1) Nacla San Maurtzio 6915 3036 2865 18 Postojna2) Postumia 10173* 4924 4936 19 Ronke Ronchi dei Legionari 1701 4628 4846 20 Sat Canzian d' Isonzo San Canzian d' Isonzo 3447 3448 3386 21 San Pier d'Isonzo San Pier d' Isonzo 908 1524 1516 22 Senožeče 3) Senosecchia 7314 1672 1634 23 Sežana4) Sesana 6903 3682 3605 24 Skopo Scoppo 770 579 485 25 Slavina Villa Slavina 5057 2016 1906 26 Slivno Slivia 628 338 342 27 Starancan Starancano 1758 1373 1389 28 Sempolaj San Pelagio 641 502 481 29 Šmihel San Michelc di Postumia 3704 2308 2131 30 Šljak San Giacomo in Colle 1460 769 797 31 Št. Peter na Krasu San Pietro del Carso 7326 3105 3105 32 Tomaj Tomadio 2235 1498 1365 33 Trst Trieste 9589 239627 238655 34 Tržič Monfalcone 1997 10863 11838 35 Turjak Turriaco 523 1618 1620 36 Veliki Repen Rupni grande 1598 991 937 37 Zgonik Sgonico 3129 1522 1458 Celotna pokrajina 122326 327724 325940 1) S kr. odi. od 18. XI. 1926. št. 2140 povečana za občino Rodik. 2) S kr. odi. od 7. VIII. 1925. štev. 1504 povečana za občino Kačja vas. 3) S kr. odi. od 14. X. 1926. štev. 1450 so se združile občine Dolenja vas, Laže. Senožeče in Sinadole v en i samo občino [K>d imenom Senožeče. 4) S kr. odi. od 8. 5 1925. štev. 770 (C. U od 25. V. 1925 štev. 121), so bile občine Povir, Sežana in Storje zdražene v eno samo občino pod imenom Sežana. V Videmski pokrajini. — (Prov. di Udine aliFriuli) so: 1 Aiello Aiello 728 2 Bela peč Fusine in Valromana 2896 3 Campolonga al Torre Campolongo al Torre 589 4 Ciiiopris-Viscone Chiopris • Viscone 903 5 Cervinjan Cervignano del Friuli 784 6 Ioannis Ioannis 575 7 Lipaljaves Lagtesie San Leopoldo 2227 8 Muscoli-Strassaldo Muscoli - Strassoldo 1424 9 Naborjet Malborgheito 5047 10 Oglej i) Aquileia 8782* 11 Perteole Perteole 960 12 Ruda Ruda 921 1713 898 1245 1048 3418 719 322 1893 631 8779 1817 1697 1) S kr. odi. od 50. XII. 1923. št. 2907 sta mu bili priključeni odpravljeni občini Fiumic ello in Terzo. - 28 - IV. i > ti OBČINA površina ka Število prebivalcev j'C/5 slovensko ime uradni naziv legalno prisotni 13 14 15 16 17 ' 18 19 20 3an Vilo al Tone Scodovacca 1apogliano Trbiž Ukve Villa Vicentina _Visco Zabnice (Ponlabelj)1) San Vito al Torre Scodovacca Tapogliano Tarvisio Ugovizza - Valbruna Villa Vicentina Visco Campcrosso in Valcansle 1158 641 501 9523* 6687* 543 352 5659 4364 1822 1045 662 4068 896 1246 895 897 707 1848 1048 643 4003 771 1246 933 903 702 V Videmski pokrajini | 55264 36420 35736 1) S kr. odi. od 15. VIII. 1924. štev. 1344, se je lo občina priklopila že prej v stari Videmski pokrajini obstoječi občini Pontebba. Zadrska pokrajina. — (Provincia di Zara.) 1 2 Lastovo Zadar Lagosta Zara 5267 5754 1605 16650 1558 17065 Celotna pokrajina 11001 18255 18623 Sicer pa moram omeniti, da goriom ©njeni «Se-znam občin» nima podatkov glede površine za celotne pokrajine, temveč samo za posamezne občine vse države v alfaibetnem redu. Sploh vlada glede teh podatkov še precejšnje nesoglasje. Tako navaja knjiga «L'economia della Re-gione Giulia nel 1926», ki jo je izdal Gospodarsko-statistični zavod v Trstu 1. 1926., sledeča števila za površino posameznih pokrajin: za Tržaško 1.290 km2, za Pulsko 4.035 km2, za Reško 591 km2, in za Zadrsko 110 km2. (Goriška pokrajina tedaj ni še obstojala). Statistični mesečni vestnik «Bollettino mensile tli Statistica», ki ga izdaja statistični urad kraljevine Italije, je v letošnji januarski številki podal sledeče podatke glede površine (o katerih pa izrecno pravi, da niso še definiMvni): za Goriško pokrajino 266.758 ha, za Pulsko 397.681 ha, za Reško 70.187 ha, za Tržaško 122.000 in za Zadrsko 11.010 lia, kar pa je razun podatkov za Reško in Zadrsko pokrajino v nesogla- - 29 - IV. sju s podatki za posamezne občine po omenjenem «Seznamu občin». Predal z nadpisom «legalno število prebivalcev« prinaša število prebivalcev, ki so imeli o času ljudskega šte^a svoje bivališče (residenza) v kraju. To število je bilo priznano za legalno v smislu čl, 9 zakona od 7. aprila 1921. štev. 457.43) Vse v preglednici navedene občine (izvzemši mesto Reka) spadajo v smislu že- navedenega kr. odloka od 24. III. 1923. štev. 601 (G. U. od 19. aprila 1923. št. 92) pod prizivni dvor v Trstu, in sicer do tedaj, ko boclo izenačeni vsi procesualni zakoni. Prizivnemu zboru v Trstu so tako podrejene sledeče civilne in kazenske zborne s o d n i j e : Gorica, Kope r (z navedenim odlokom novoustanovljena), P u 1 a, Reka, Trst in Z a d a r. Goriška civilna in kazenska zborna sodnija (tri-bunal) obsega sledeče sodne okraje (mandamente): Ajdovščina z občinami: Ajdovščina, Buda-nje, Gol, Črnice, Dol-Otlica, Erzelj, Gaberje, Goče, Gojače, Kamnje, Lokavec, Lože, Planina, Podkraj, Podraga, Rihemberg, Skrilje, Slap, Sv. Križ, Šmarje, Šturje, Št. Vid, Ustje, Velike Žablje, Vipava, Vrabče, Vrhpolje in Vrtovin; Bovec z občinami: Bovec, Čezsoča, Log, Soča, Srpenica, Trenta, Trnovo in Žaga; C e r v i n j a n : Aiello, Campolongo al Torre, Čer-vinjan, Gradež, Ioannis, Muscoli-Strassoldo, Oglej, Perteole, Ruda, San Vito al Torre, Scodovacca, Ta-pogliano, Villa Vicentina in Visco; Gorica z občinami: Bilje, Čepovan, Dornberg, Gorica, Grgar, Kojsko, Miren, Opatjeselo, Osek, Oze-ljan, Prvačina, Renče, Sovodnje, Šempas, Števerjan, Tribuša, Trnovo, Vogrsko in Vrtojba; «) Kr. odi. od 28. VIII. 1924. štev. 1353 (G. U. od 18. IX. 1924. štev. 220). - 30 - IV. Gradišče: Corona, Fara, Gradišče, Marijan, Romans, Versa, Villesse in Zagraj; Idrija: Cerkno, Čekovnik, Črnivrh, Dole, Go-dovič, Idrija, Ledine, Spodnja Idrija in Vojsko; Kanal : Ajba, Anhovo, Avče, Banjšice, Bate, Deskle, Kal, Kanal, Lokovec in Ročinj; Komen: Brestovica, Brje, Gabrovica, Gorjan-sko, Kobljaglava, Komen, Pliskovica, Sela, Škrbina, Štanjel, Temnica, Veliki dol in Vojščica; Krmin: Biljana, Brazzano, Capriva di Cor-mons, Chiopris-Viscone, Dolenje, Ivožbana, Krmin, Medana, Medeja, Morar, Moša in Sv. Lovrenc pri Moši; T o 1 m i n : Breginj, Dreženca, Grahovo, Idrsko, Kobarid, Kred, Libušnje, Livek, Ponikve, Sedlo, Sv. Lucija, Šebrelje, Št. Viška Gora, Tolmin in Volče; ter Trbiž: Bela peč, Lipalja ves, Naborjet, Trbiž, Ukve in Žabnice. Koprska civ. in kaz. zborna sotlnija obsega sodne okraje: Bistrica: Bistrica, Jablanica, Jelšane, Knežak, Materija, Podgrad, Prem, Trnovo in Zagorje; B u j e : Buje, Črni vrh, Grožnjan, Novigrad in Umag; Koper: Dekani, Herpelje-Kozina, Koper, Mare-zige in Šmarje; M o t o v u n : Motovun, Oprtalj, Višnjan in Vi-žinada; Piran : Izola in Piran; ter Volosko-Opatij a") : Beršeč, Klana, Lo- 44) S kr. odi. od 30, XII. 1923. štev. 2785 (G. U. od 31. XII. 1923. štev. 306) se je sodni okraj Volosko-Opatija izločil iz okrožja sodnega dvora v Kopru in dodelil okrožju odnega dvora v Puli. Po ustanovitvi Reške pokrajine je bilo s kr. odi.-zakonom od 20. III. 1924. štev. 373 (G. U. od 27. III. 1924. štev. 74) odrejeno, da ostane volosko-opatijski sodni okraj do nadaljne odredbe prideljen zborni sodniji v Kopru. vrana, Moščenice, Matulje, Veprinac in Volosko-Opatija. Pulska civ. in kaz. zborna sodnija obsega sodne okraje: Buzet: Buzet, Draguč, Roč in Slum-Lanišče; C r e s : Cres; Labin: Labin in Plomin; Lošinj: Mali Lošinj, Nerezine, Osor in Vele Lošinj; Pazin: Boljun, Pazin, Sušnjevica, Tinjan in Zminj; Poreč: Poreč in Vrsar; P u 1 a15) : Pula; R o vin j : Bale, Kanfanar in Rovinj; ter Vodnjan: Barban, Svetvincenat in Vodnjan. Tržaška civ. in kaz. sodnija obsega sodne okraje: Postojna: Bukovje, Košana, Slavina, Šmihel, in Št. Peter na Krasu; Senožeče : Britof, Hrenovice in Senožeče; Sežana: Avber, Dutovlje, Kopriva, Lokev, Naklo, Sežana, Skopo, Štjak, Tomaj, Veliki Repen in Zgonik; Trst40) : Trst; -'•'i) V smislu kr. odlokov štev. 601 in 602 od 24. III. 1923. je bil pulski sodni okraj razdeljen v dva okraja: I. okraj je obsegal te mestne okraje: Mesto, Arena, San Martino, San Poli-carpo, Porta Aurea in Zaro; II. okraj pa katastralne občine: Altura, Fažana, Galežana, Kavran, Loborika, Ližnjan, Medulin, Montič, Peroj, Pomer, Pre-mantura, Sišan, Štinjan in mestne okraje, ki niso omenjeni pri I. okraju. Razdelitev je stopila v veljavo oktobra 1923. S kr. odlo-kom-zakonom od 23. V. 1924. št. 772 (G. U. od 27. V. 1924. štev. 125) in s kr. odi. od 27. XI. 1924. št. 2057 (G. U. od 27. XII. 1924. štev. 297) ista se oba okraja zopet združila v en sam okraj. Jfi) Z že omenjenim odlokom od 24. marca 1923. štev. 601 in z odi. štev. 602 od istega dne je bil tržaški sodni okraj razdeljen v tri okrajne preture: - 32 - IV. Tržič: Devin, Doberdob, Fogliano, Mavhinje, Nabrežina, Ronke, San Canzian d'Isonzo, San Pier dTsonzo, Slivno, Starancan, Šempolaj, Tržič in Turjak. Zadrska civ. in kaz. zborna sodnija obsega okraja: L a s t o v o : Lastovo in Z a d a r : Zadar. Mesto Reka ima v smislu kr. oclloka-zakona od 20. marca 1924. štev. 373 (G. U. od 27. III. 1924. št. 74) lastno preturo, lasten tribunal in lasten pri-z i v n i dvor. V občinski upravi pa je med tem nastala velika sprememba. S kr. odlokom od 4. februarja 1926.47) so I. okraj je obsegal: mestne okraje III (Novo mesto), IV (Nova mitnica) in V (Stara mitnica); od predmestja: Kolonjo, Vrdelo, Rojan, Škorkljo, Greto in Barkovlje, ter od zgornje okolice: Sv. Križ, Prosek, Miramar, Kontovel, Opčine, Bane in Trebče; II. okraj: mestne okraje I (Sv. Vid), II (Staro mesto) in VI (Sv. Jakob); in od predmestja: Kjarbolo zgornjo, Sv. Marijo Magdaleno zgornjo, Kjadin in Rocol; III. okraj: od predmestja: Skedenj, Sv. Marijo Magdaleno spodnjo, Kjarbolo zgornjo in Lonjer, od zgornje okolice: Padriče, Gropado, Bazovico in Lipico, ter občini: Dolina in Milje. Poleg teh treh pretur za civilne, trgovske in pomorske stvari je poslovala še posebna «mestna pretura» (pretura urbana), za reševanje kazenskih zadev v območju vseh treh navedenih okrajev. Razdelitev je stopila v veljavo t. oktobra 1923. Kr. odlok-zakon od 23. maja 1924, št. 112 (G. U. od 27. V. 1924, št. 125) pa je odredil zopetno združenje več mandamentov nahajajočih se v eni in isti občini v eno samo preturo. Kr. odi. od 27. XI. 1924, št. 2057 (G. U. od 22. XII. 1924, št. 297) je prinesel določila za izvršitev tega odloka-zakona. V Trstu se je vršila združitev 15. januarja 1925. Pretura v Trstu je sedaj zopet razdeljena v Preturo za civilne stvari in v Preturo za kazenske stvari. 4T) (G. U. štev. 40), spremenjen v zakon od 25. VI. 1926. štev. 1262. Spremembe sta prinesla kr. odlok-zakon od 9. maja 1926. štev. 818. (G. U. št. 117) in kr. odlok-zakon od 16. XII. 1926. štev. 2124 (G. U. štev. 295). Z zadnjim odlokom se je odpravila nezdružljivost med izvrševanjem poslov poslanca in podeštata, kakor jo predvideva člen 288 občinskega in pokrajinskega zakona. 33 III. bili odpravljeni vsi izvoljeni sindaki in izvoljeni občinski sveti, kjer so ti še poslovali, ter morebitni komisarji, kjer je bila občinska uprava v njih rokah, v vseh občinah z manj nego 5000 prebivalci in je bila uprava poverjena podeštatom, ki se imenujejo s kr. odlokom. Podeštata je po prvotno veljavnih dololčilih smelo podpirati v slučajih, kjer bi to prefekt smatral za potrebno, nekako občinsko svetovalstvo. Člani tega svetovalstva, kojih število ne bi smelo biti manjše od šest, so se imeli imenovati s prefektovim odlokom, in sicer ena tretjina neposredno, druga pa po izberi izmed kandidatov, ki bi jih predlagali od prefekta v to določene gospodarske ustanove, sindikati in druga krajevna društva. To občinsko svetovalstvo' (consulta eomunale) bi imelo samo svetovalno nalogo in bi izražalo svoje mnenje o zadevah, ki bi mu jih pode-štat predlagal. Mnenje občinskega svetovalstva je bilo predpisano samo glede bilančnega zaključka in za daljše aktivne in pasivne obveznosti. V Pulski in Reški pokrajini je prenehala poslovna doba izvoljenih občinskih svetov in sinclakov, odnosno vladnih in prefekturnih komisarjev v občinah z manj nego 5000 prebivalci z 21. aprilom 1926.49), V Tržaški pokrajini s 16. majem 1926.1"), v Videmski pokrajini (h kateri je pripadala tedaj še tudi sedanja Goriška pokrajina) 26. septembra 1926.50). Toda ne samo v upravi občin je nastala sprememba. Po čl. 10. se sme namreč uprava dveh ali več sosednjih občin poveriti enemu samemu podeštatu. Taka personalna unija več občin se je v velikem številu slučajev tucli izvedla, tako za občini Knežak in Zagorje ter za Ilirsko Bistrico in Trnovo v Reški pokrajini; za Nabrežino, Šempolaj, Slivno, Mavhinje in Devin; za Britof, Gorenje Vreme in Famlje; za Hrenovke in Bukovje; za Dutovlje, Skopo in Koprivo; za Naklo, Lokev in Rodik; za Šmihel in Košano; za 48) Kr. odlok od 11. IV. 1926! štev. 576. (G. U. od 14. IV. 1926 štev. 87). «) Kr. odlok od 6. V. 1926. štev. 760 (G. U. štev. 111). 5°) Kr. odlok od 16. IX. 1926. štev. 1610. (G. U. štev. 221). — 34 — V. Sežano, Povir in Štorje; za Zgonik in Veliki Repen; za Senožeče, Laže, Sinaclole in Dolenjo vas; za Toni aj, Štjak in Avber v Tržaški pokrajini; za Sv. Lucijo in Volče; za Ajdovščino, Šturje, Ustje in Planino; za Črnifre, Gojače, Vrtovin in Kamnje; za Sv. Križ, Lokavec, Skrilje in Velike Žablje; za Št. Vid, Vrabče in Podrago; za Vipavo, Budanje, Vrhpolje, Slap, Goče in Lože; za Podkraj in Col; za Anhovo in Deskle; za Bate in Banjšice; za Kanal, Avče, Ajbo in Ročinj; za Lokovec, Čepovan in Tribuša; za Miren, Standrež in Sovodnje; za Dornberg in Prvačino; za Osek, Šem-pas in Ozeljan; za Podgoro in Števerjan; za Renče, Bilje in Vogrsko; za Solkan in Grgar; za Šempeter in Vrtojbo; za Komen, Gabrovico, Gorjansko in Škrbino; za Veliki dol, Brje in Pliskovico; za Štanjel, Šmarje, Gaberje, Ivobljaglava in Erzelj; za Temnico, Vojščico, Sela in Brestovico; za Bovec, Sočo in Čezsoco; za Kobarid, Kred, Dreženco, Idrsko in Trnovo; za Breginj in Sedlo; za Šebrelje in Ponikve; za Čehovnik in Dole; za Godovič in Črni vrh; za Biljano in Medano v tedanji Videmski pokrajini. Iz take personalne unije pa je v marsikaterem slučaju nastala teritorijalna unija: tako občin Britof, Gorenje Vreme in Famlje; občin Naklo in Rodik; občin Sežana, Povir in Štorje ter občin Senožeče, Laže, Sinaclole in Dolenjavas. Takih združitev pa moramo pričakovati še več, zlasti odkar je dohila vlada polno moč51), da tudi izven slučajev, ki jih predvideva občinski in pokrajinski zakon od 4. II. 1915., in brez predpisanega postopanja, odredi tekom dveh let od 31. marca 1927. dalje revizijo v obsegu občin. 2e po zakonu od 4. februarja 1926. je smela vlada tudi v občinah z več nego 5000 prebivalci imenovati podeštate, ako so bili dotični občinski sveti tekom dveh zaporednih let dvakrat razpuščeni, kar se pa v nobeni slovanski občini Julijske Krajine ni zgodilo, iz enostavnega vzroka, ker v nobeni občini ni bil ob- Kr. odlok-zakon od 17. III. 1927. štev. 383, (G. U. od 31. III. 1927, štev. 75). - 35 - IV. činski svet dvakrat razpuščen; kajti enkrat postavljenemu komisarju se je podaljšala vedno z nova poslovna doba za nadaljne tri mesece, z motivacijo, da niso še občinske finance in javne občinske službe urejene in da se itak volitve ne morejo vršiti. S kr. odlokom od 3. septembra 1926. štev. 1910. (G. U. št. 267), pa je bilo tudi temu konec. Zakon o uvedbi podeštatov se je namreč raztegnil na vse občine neglede na število prebivalcev in s sledečimi modifikacijami: «Za občine, ki imajo več nego 20.000 prebivalcev ali ki so- glavno mesto pokrajine, imenuje minister za notranje zadeve po enega podpodeštata za občine z manj nego 100.000 prebivalci, za večje občine pa po dva.» «V občinah z več nego 20.000 prebivalci ali v občinah, ki so sedež prefekture, (v drugih občinah torej ne, kakor je to predvideval zakon od 4. februarja 1926.) stoji podeštatu ob strani posebno svetovalstvo, ki ga tvorijo v občinah z manj nego 100.000 prebivalcev 24 ičlani, v večjih ocl 24 do 40 čIanov.» «Število določi prefekt. Svetovalci se izbirajo iz ternov, ki jih stavijo sindikalne organizacije (in samo te, ne druge organizacije v smislu prvotnega zakona o podeštatih). Pravico izbere ima za občine z več nego 100.000 prebivalci minister za notranje zadeve, za manjše pa prefekt. Tozadevni pravilnik bo izdal minister za notranje zadeve v sporazumu z ministrom za sindikalne korporacije.» Pravilnik do danes ni še izšel. Radi tega ni bilo še nikjer svetovalstvo imenovano, dasi je že za vse občine pretekel rok za odpravo redne in izredne občinske uprave in za uvedbo podeštatstva. 2e koncem leta 1926. so bili instalirani prvi po-deštati v Gorici, Puli in Zadru. 16. januar 1927. je bil določen kot termin za uvedbo podeštatov v vse občine Reške, Tržaške in Vi-demske pokrajine52); 3. april za občine Goriške in 52) Kr. odlok od 9. I. 1927. štev. 4. (G. U. od 12. I. 1927. štev. 8). - 36 - IV. Pulske pokrajine53); za Videmsko pokrajino se je termin podaljšal do 22. marca5'); za Tržaško pokrajino pa do 21. aprila 1927.55) Kljub temu pa čakata danes še dve mesti na imenovanje podeštata, namreč Reka in Trst, kojih upravo vodita prefekturna komisarja.*) Občinska uprava je tako prešla v roke od vlade imenovanih podeštatov, iz katerih se bo po intencijali vlade s časom razvila posebna vrsta upravnih funkcionarjev. Svetovalstvo, ki stoji podeštatom ob strani, bo izbrano izmed oseb, ki jih določijo sindikalne organizacije. Enaka ureditev se pripravlja, kakor smo že omenili, za pokrajinsko upravo. Od vlade imenovanemu upravnemu odboru bo stalo ob strani od sindikalnih organizacij določeno in od vlade potrjeno svetovalstvo. Vprašanje je še: Kaj bo z državno zbornico? Še v februarju 1925/'6) je bil izpremenjen državni volilni zakon za morebitne prihodnje volitve. Predvsem se je število poslancev zvišalo na 560. Iz prejšnjega edinega volilnega kolegija s 15 okrožji je nastalo ravno toliko okrožij, kolikor je poslancev, tako da bi vsako okrožje volilo po enega poslanca. Tržaška pokrajina bi obsegala 5, Pulska 4, Videmska pokrajina (h kateri je tedaj pripadalo tudi ozemlje sedanje Goriške pokrajine) 14, Reška pokrajina 2 in Zadrska 1 okrožje. Kr. odlok od 24. III. 1927. štev. 365. (G. U. od 28. III. 1927. štev. 72), ••■») Kr. odlok od 13. III. 1927. štev. 304. (G. U. od 13. III. 1927. štev. 63). Kr. odlok od 10. IV, 1927. štev. 473. (G, U. od 13, IV. 19?7. štev, 86). =«) Kr. odlok od 15. II. 1925. štev. 122. (G. U. od 20. II. 1925. štev. 42). *) Ko je bil spis že stavljen, je tržaška prefektura 8. junija 1927. izdala sporočilo, da je imenovan tudi podeštat za mesto Trst. - 37 - IV. Razmejila so se tudi že okrožja. Razmejitev v Tržaški pokrajini se ni bistveno razlikovala od razdelitve v okrožja za upravne volitve. Do novih volitev pa ne pride več. To je izrecno izjavil ministrski predsednik Mussolini v svojem govoru od 27. maja 1927., ki bo po sklepu zbornice javno nabit po vsej državi: «Ustvarili smo korporativno državo. Korpora-tivna država nas stavi pred vprašanje usode parlamenta. Kaj se bo zgodilo s to zbornico? Ta zbornica, ki je tako izborno, plemenito in vztrajno služila stvari režima, bo živela do konca svoje zakonodajne dobe. Vsi1 oni, ki so jo hoteli, skoro kakor za kazen, likvidirati ali odpraviti, bodo gotovo razočarani. Toda jasno je, da bodoča zbornica ne more biti podobna današnji. «Danes, 26. maja pokopavamo na slovesen način laž o splošni in demokratični volilni pravici... «Tucli v bodoče bo še zbornica, tocla ta zbornica bo izvoljena potom državnih korporacij.skih organizacij... «Proti koncu tega leta ali tekom prihodnjega leta bomo določili način, kako se bo izvolila korpo-rativna zbornica italijanske clržave.» □□ DR. IVAN MARIJA ČOK: KORPORATIVNI RED. V uradnem listu «Gazzetta Ufficiale« št. 87 od 14. 4. 192ti. je bil priobčen zakon od 3. 4. 1926. št. 563 «o juridični disciplini kolektivnega delovnega razmerja« (Disciplina giuridica dei rapporti collettivi del lavo-ro). V istem uradnem listu od 7. 7. 1926. pa je izšel kr. dekret od 1. 7. 1926. št. 1130, s katerim se določajo pravila za uveljavljenje prej omenjenega zakona. S tem so bile ustvarjene nove določbe za urejevanje medsebojnih odnošajev vseh produktivnih sil, toliko onih, ki jih predstavlja delo, kolikor onih, ki jih predstavlja kapital. S tem je bil napravljen tudi glavni korak fašistovske vlade k ustvaritvi korpora-tivnega reda (ordinamento corporativo) v državi. Kaj je korporativni red? Fašizem si prizadeva., cla uvede v državi nov socialni red, v katerem naj po njegovem nauku zmaguje princip organizacije, ki ga predstavlja država, nad principom dezorganizacije, ki ga predstavljajo posamezniki in skupine posameznikov. Medtem ko je po liberalnih načelih država sredstvo, potom katerega naj bi državljani prišli do blagostanja in prospeva-nja, je fašizmu država, v kateri je združen narod, in ki torej predstavlja domovino tega naroda, čisto nekaj drugega. Za fašizem je narodna država ne morda (kakor za liberalizem in socializem) vsota gotove skupine živečih ljudi, temveč «združena enota nepregledne serije rodov, ki jim ti ljudje pripadajo«. (Tako definicijo je dal o državi minister pravde A. Rocco). Zato - 39 - IV. smatra fašizem interes države kot narodni interes in za to smatra ta interes kot večji, vzvišenejši in važnejši nego interes posameznika ali skupin posameznikov. Zato se morajo po tem nauku interesi posameznikov in skupiti posameznikov ukloniti pred interesi države. Egoizem posameznika ali razreda se mora upogniti pred organično enotnostjo naroda. Fašizem vidi uresničenje teh svojih idej v tem, da združi posameznike in skupine, v kolikor predstavljajo produktivne sile, pod svojim vodstvom k skupnemu delu za višje koristi države, oziroma naroda. Z drugimi besedami, to prizadevanje je vsrner-jeno k cilju, da se dosedanji razredni boji, zlasti med delavci in delodajalci, izločijo in onemogočijo, ter da se prisilijo vse produktivne sile k skupnemu delu vkljub vsem težavam in zaprekam. V interesu državne skupnosti ne namerava faši-stovska država več trpeti egoizma posameznika oziroma skupin na njeno (države) škodo, in tudi ne dopuščati1 več borbe med posameznimi skupinami (»razredi«), oziroma jim stati pasivno ob strani, temveč hoče aktivno poseči vmes, vplivati, da se na-sprotstva omilijo, in v slučaju potrebe postati razsodnik nasprotujočih si in pretiranih zahtev strank, ki so v sporu. Po nauku fašizma nima več biti država na eni strani, na drugi pa posameznik (oziroma skupina posameznikov), kakor da sta si sovražnika, oziroma, v najboljšem slučaju, kakor da ima ena stran (država) le pasivno stati ob strani borbi posameznikov. Med državo in posameznike (oziroma njih skupine), stopijo po korporativnem redu udruženja (sindikati) in sicer udruženja delavcev, udruženja delodajalcev ter udruženja obrtnikov in prostih poklicov. Ta udruženja (sindikate) priznava državna oblast kot taka in se jih poslužuje, da potom njih sodeluje pri regulaciji celokupne narodne produkcije s tem, da jih nadzira, vodi in rešuje spore. Ta udruženja so tako pritegnjena k sodelovanju z vlado v dosego ciljev države. Cilj je gotovo plemenit in velik. Priznati je treba, da je fašizem z veliko samozavestjo začel hoditi to - 40 - IV. novo pot in da je vsaj v teoretičnem pogledu ustvaril nekaj novega in velikega. Kako se bo stvar izkazala v praktičnem življenju, to nam pokaže bodočnost. Sam predsednik vlade in minister pravde sta v svojih govorih pred parlamentom o priliki predložitve zakonskega načrta izjavila, da je to poskus in da zakon ni še popolen ter da bo praksa pokazala poleg njegovih dobrih strani tudi eventuelne hibe, ki se bodo z izkušnjami odpravile in zakon ter uredbe spopolnile. Tak novi red sodelovanja z združitvijo produktivnih sil potoni udruženj (korporacij), v katerih bosta zastopana delo in kapital, se imenuje korporativni red. Jasno je na prvi pogled, da gre za veliko reformo, potom katere se bo docela izpremenila oblika javnega življenja v socialnem, gospodarskem in seveda tudi političnem pogledu. Potrebno je za to, da se dobro seznanimo ž njo. Doslej se je v to svrho, posebno v našem jeziku, malo storilo, pa tudi italijanski publiki nova reforma ni še prav jasna. To je razumljivo, ker gre pač za veliko reformo, ki je šele v početku svojega razvoja. Važno pa je, da poznamo njeno vodilno misel ter bomo tako najlažje doumeli njeno strukturo in njene cilje. Ni slučaj ali naključje, da se uvaja ravno v tem času taka reforma. To je temveč upravičeno ravno v sedanjem historičnem momentu in v sedanjih socialnih in političnih razmerah Italije. Industrija, ki se je v začetku tega stoletja začela precej naglo razvijati, je zadobila v teku vojne vsled mnogih novih in nujnih potreb velik impuls, kateremu je sledila tudi v prvih povojnih časih, tako, da je dosegla visoko stopnjo razvoja. To je seveda imelo za posledico, da so velike mase podeželskega prebivalstva zapustile deželo in napolnile tvornice po velikih mestih. Vsled tega je čedaljebolj raslo delavsko vprašanje. Ta pojav se prikazuje v vseh državah, v katerih se je v zadnjem stoletju industrija mogočno razvila. — 41 — V. Vsled naraščajoče industrije in s tem združenega naraščanja delavskega proletarijata, kakor tudi vsled ogromnega letnega prirastka prebivalstva Italije (vsako leto se prebivalstvo pomnoži za nad pol milijona ljudi) je Italija prisiljena iskati novih poti za ureditev novih vprašanj, ki so se s tem pojavila. Nova reforma ima torej služiti toliko v svrho, da uredi položaj delavstva nasproti kapitalu in odnošaje med delom in kapitalom, kolikor v to, da po možnosti uredi in stopnjuje ter dvigne kolikor mogoče visoko produktivnost celega naroda. Seveda zahteva obsežnost in radikalnost reforme primerno politično obeležje in močno vlado, ki naj jo izpelje. Obojno je v tem momentu v Italiji podano. Podjetniki, obrtniki,pa tudi delavci so se že v starih časih in v srednjem veku združevali v razna udruženja za različnimi posebnimi cilji, vendar so bila ta udruženja čisto drugačnega značaja, nego so današnja udruženja. Udruževanja delavcev in podjetnikov v današnjem smislu so pričela pravzaprav še-le z razvojem moderne industrije, to je v početku preteklega stoletja. Zakonodaja francoske revolucije je z zakonom od 13. 6. 1791. (imenovanim po predlagatelju «Lois Le Chapellier«) izrecno prepovedala vsako korporacijo (udruženje bodisi podjetnikov ali delavcev) ter je izjavila, da obstojata le zasebni interes vsakega posameznika in splošni interes. Dolgo časa se je moral delavski sloj boriti za pravico združevanja (borba za koalicijsko pravo). Vzporedno s tem je šla tudi borba delavstva za pravico do štrajka. Anglija se je tem zahtevam vdala še le vsled velike gospodarske krize leta 1825.,Francija leta 1864., Belgija leta 1886., Italija pa še le leta 1900. Toda komaj je bila pravica koalicije ali združevanja in štrajka dovoljena, se je takoj sprevidela potreba, da se to stanje na kak način uredi, ker je sicer to pomenilo vojno stanje med razredi. Udruževali so se namreč na eni strani delodajalci, na drugi strani delojemalci. Vsaka skupina je zasledovala le svoje interese in tako je prišlo — 42 — V. do ostrili bojev, v katerih se je smatral nasprotnik za smrtnega sovražnika. Čim večje je postajalo število delavcev v kaki državi in čim bolj so se ti zavedali svojih pravic, tembolj je rasla moč delavskih udru-ženj in tem ostrejša je postajala njih borba proti nasprotni skupini, proti kapitalu. Podjetniki, kapitalisti, od svoje strani so se vsled tega čutili ogrožene in so se zopet udruževali v pobijanje naraščajoče sile delavstva. Če se 'upoštevajo razvoj, katerega je dosegla industrija v velikih naprednih državah, kakor n. pr. v Angliji, Nemčiji, Franciji, Ameriki itd., in številna moč ter zavednost delavstva v omenjenih deželah, se lahko razume, kako gigantske borbe so v takem položaju nastale. Stranki, ki sta si v teh borbah stali nasproti, sta imeli na razpolago različna sredstva, obojna sredstva pa so bila strašna. Delodajalci so razpolagali s kapitalom, od katerega je delavec odvisen, če hoče živeti. Delojemalci zopet so se posluževali štrajka, ki je bilo zelo mogočno orožje, posebno, ker se je vsled rastoče zavednosti in solidarnosti delavstva štrajk posameznih grup mogel razširiti na štrajke širših skupin in celo do generalnega štrajka vsega delavstva države. Nevarnosti take borbe so ogromne v vsakem pogledu. Gotovo pa je, da je taka borba prinašala veliko škoclo ne le obema strankama, temveč tudi skupnosti, ker je bila v veliko oviro produktivni zmožnosti naroda. Nevarnost te borbe pa je toliko večja, ker se prenaša prvotna čisto gospodarska, borba na politično polje. Vsaka izmed obeli skupin si prizadeva, da pridobi kolikor mogoče veliko politično moč, da more izvrševati svoj vpliv na zakonodajo dežele v smislu svojih interesov. Zadnji cilj v tem pogledu je seveda vsaki .stranki ta, da dobi vso politično moč, z drugimi besedami državo, v svoje roke, z namenom, da vso politično moč potem uporabi, in gotovo tudi izrabi, le v svojem lastnem interesu in na škodo druge skupine. Država sama je prvotno, potem ko je dovolila svobodo združevanja in štrajka, stala le ob strani te — 43 — V. borbe, dokler je šlo za to, katera stranka bo pridobila nadmoc nad drugo. Državna oblast je pa v svojem lastnem interesu, oziroma bolje rečeno v svojo obrambo, morala nastopiti, kakor hitro je ta borba mogla imeti usodepoHnih posledic tudi za državno oblast samo, v kolikor namreč borba ni ostala samo na socialno-gospodarskem terenu, temveč se je prelevila po velikem ali celo v glavnem delu v politično borbo, to je v borbo za državno oblast samo. Oblika državne intervencije v tej borbi je bila v različnih krajih različna. Ker se je smatral štrajk kot presilno in prenevarno orožje, ki more ogroziti sam obstoj države in njenega obstoječega reda, so se ukrepi nekaterih držav nanašali na prepoved štrajka in s tem v zvezi na prepoved izpore po delodajalcu. Tako so razne države v Ameriki in v Avstraliji že pred vojno prepovedale štrajk in uvedle obligatorično arbitražo, oziroma poravnavo sporov potom džavnih sodišč. Tudi Velika Britanija je pravkar v svojem parlamentu po težkih izkušnjah, ki jih je prebila po lanskem generalnem štrajku, kateri ji je zadal v moralnem in gmotnem pogledu težke udarce, sklenila prepoved štrajka. Bolj radikalno je skušala rešiti to vprašanje Velika ruska revolucija. Tam niso sovjeti, ki so bili navadna sindikalna udruženja delavcev in kmetov, prevzeli le vseh podjetij in privatne lastnine sploh v svojo upravo, temveč so vzeli v svoje roke tudi vso državno vlast. Poskus se ni posrečil, ker se je pokazalo, da ni mogoče združiti državne vlasti s sindikalnimi organizacijami. Prva mora biti neodvisna in vrhovni raprezentant države, a sindikalne organizacije morajo biti od nje odvisne in pod njenim nadzorstvom. Cilji sindikatov in cilji državne oblasti so pač različni; oni zasledujejo, čeprav v okviru skupnosti, vendarle samo koristi skupin posameznikov, mecl tem ko mora imeti državna oblast vedno le splošno korist pred očmi. - 44 - IV. Fašizem je našel novo rešitev. Ne zadovoljuje se s prepovedjo štrajka, ampak lioče biti bolj radikalen in rešiti vprašanje v celem njegovem kompleksu.Tudi noče zagrešiti napake sovjetov, ki so prevzeli državno vlast v svoje roke, ampak hoče, da udruženja, sindikati, združena v korporacije, ostanejo pod kontrolo in v službi državne oblasti, katera ostane neodvisna in nad vsemi kot najvišji raprezentant celokupne državne uprave, to je «narodne volje in narodne koristi.« Udruženja, imenovana sindikati, ne bodo odslej več kakor doslej popolnoma samosvoja in neodvisna od državne oblasti, temveč stojijo po novem zakonu pod njeno stalno in direktna kontrolo. Ne samo to, sindikati morajo biti tudi državni oblasti na razpolago, v kolikor se jih ona hoče posluževati. V to s vrh o prizna državna oblast — kakor že zgoraj omenjeno — sindikat kot tak in s tem postane sindikat v gotovem pogledu naravnost državni organ. Člen prvi uvodoma omenjenega zakona določa v tem oziru sledeče: Zakonito se lahko priznajo udruženja delodajalcev in delavcev, duševnih in ročnih, ako dokažejo obstoj sledečih pogojev: 1. za udruženje delodajalcev, da prostovoljno^ vpisani delodajalci zaposlujejo vsaj desetino delavcev, ki so zavisni od podjetij one vrste, za katero je bilo udruženje ustanovljeno in ki obsto-jijo v okrožju, v katerem udruženje deluje; za udruženje delavcev pa, da predstavlja število prostovoljno vpisanih delavcev vsaj desetino delavcev kategorije, za katero je udruženje ustanovljeno, bivajočili v okrožju, kjer udruženje posluje; 2. da nima udruženje samo to svrlio, da brani ekonomske in moralne interese svojih članov, temveč tudi namen vzgajati in poučevati jih moralno jn nacionalno in da v ta svoj namen tudi deluje; 3. da nudijo voditelji udruženja garancijo glede zmožnosti, moralnosti in zanesljive nacionalne zavesti. Pod istimi pogoji se glasom čl. 2. lahko zakonito priznajo udruženja obrtnikov, profesijonistov in slo- - 45 - IV. bodnih poklicnikov. S priznanjem je združeno odo-brenje pravil sindikata. Vsako udruženje mora imeti predsednika ali tajnika, ki se izvoli; pri udruženjih višjega reda pa mora ta biti potrjen od ministrstva. Zakonito priznanje udruženja n inistrstvo v gotovih slučajih lahko prekliče. Sindikalna organizacija ima v smislu tega zakona, ki hoče po fašistovske,m nauku doseči dobrobit posameznika potom dobrobiti naroda, namen, da brani ekonomske in moralne interese svojih članov ter da jih socialno in moralno podpira in vzgaja. Po členu šestem se sme za vsako kategorijo delodajalcev, delavcev, obrtnikov ali profesijonistov v vsakem kraju zakonito priznati samo eno udruženje. To je izpeljano iz principa, da kadar je sindikat od države priznan, postaja njen organ. Sindikat pridobi s priznanjem v gotovi meri javno-pravni značaj, ker lahko izdaja obligatorične norme in ima pravico nalagati prispevke za sindikat. Za to more za vsako kategorijo biti priznan le en sindikat, ker bi sicer nastala zmeda in nered glede izdajanja norm in pobiranja prispevkov. (V parlamentu so sicer ob priliki razprave o tem zakonu nekateri govorniki izrazili svoje pomisleke proti tej določbi, ki bi se mogla krivo tolmačiti zlasti z ozirom na njene politične posledice; vendar je bil konečno zakon sprejet v tej obliki.) Ker se priznava od strani državne oblasti v vsakem kraju le po en sindikat za vsako kategorijo, zastopa ta sindikat vse one, ki po svojem poklicu spadajo k tej kategoriji, brez ozira na to, da li so v sindikatu včlanjeni ali ne. Za to morajo tudi prispevati s prispevkom za sindikat, tudi če niso njegovi člani. (Zakonito priznana udruženja imajo pravico naložiti vsem delodajalcem, delavcem, obrtnikom ali profesijenistom, ki jih zastopajo, ne glede na to ali so vpisani v sindikat ali ne, letni prispevek, ki za delodajalce ne sme biti višji od dnevne plače za vsakega delavca uradnika, za delavce, obrtnike in pro-fesijoniste pa ne višji od enodnevne plače. Podjetja imajo dolžnost prijaviti v to svrho udruženjem, ki - 46 - IV. jih zastopajo, najkasneje do 31. marca vsakega leta število uslužbencev in to pod kaznijo. Za izterjanje prispevkov se uporabljajo predpisi izterjevanja občinskih davkov. Delavcem se odtrgajo prispevki od plače in se vplačajo v blagajno udruženja.) Zakonito priznana udruženja so juridične osebe. Nad sindikati izvršuje državna oblast svoje nadzorstvo. Zakon razlikuje udruženja prvega reda, to so sindikati. Ako se več sindikatov enega okrožja, ene province, več provinc ali lahko tudi cele države združi, nastane u druženje drugega reda ali Zveza sindikatov (italijansko: federazione); več zvez (federacij) tvori potem konfederacijo, ki je udruže-nje tretjega reda. V konfederacijah se združuje več kategorij delavcev oziroma delodajalcev, ali pa tudi udruženja, ki objemajo gotovo kategorijo dela. Konfederacija je tucli lahko ustanovljena za provinco, za več provinc ali za ceilo državo. Navadna pa se državna konfederacija ne more ustanoviti nego le za gotovo kategorijo produkcije. Pravilnik ocl 1. 7. 1926. dopušča ustanovitev 13 konfederacij: šest za delavce, šest za delodajalce in eno za one, ki izvršujejo slobodne poklice. Državne konfederacije za delavce oziroma delodajalce so razdeljene po sledečih kategorijah produkcije: industrija, poljedelstvo, trgovina, pomorski in zračni transporti, pozemeljski transporti in rečna plovba, banke. Trinajsta konfederacija objema obrtnike in slobodne poklice. Po pravilniku pa ni izključeno priznanje še drugih državnih konfederacij1 («državnih» je tu mišljeno le v teritorijalnem smislu seveda). Nad konfederacijami je po pravilniku mogoč obstoj tudi generalnih konfederacij, ki objemajo vse delavce ali vse delodajalce ter se torej lahko raztezajo na vse kategorije produkcije, in so po teritoriju lahko provincialne ali državne. Udruženja višjih redov (federacije, konfederacije itd.) ne morejo imeti kot člane posameznikov, temveč le sindikate. Višja udruženja imajo le namen izvrševati nadzorstveno oblast nad sindikati. Vlada pa — 47 — V. jim lahko odstopi tudi 0110 pravico nadzorstva in zaščite nad sindikati,' ki sicer pripada njej. Kakor se sme za vsako kategorijo delodajalcev, delavcev, obrtnikov ali profesionistov zakonito priznati samo eno uldruženje, tako se sme v mejah nakazanega delokroga zakonito priznati tudi samo ena Zveza u družen j. Ako je priznana državna federacija za vse kategorije delodajalcev ali poljedelskih ali industrijskih ali trgovskih delavcev, ali za vse obrtnike oziroma profesioniste, tedaj ni dopuščeno priznanje sindikata ali zveze, ki ne bi bil včlanjen pri isti. Udruženja pa, ki so brez vladnega privoljenja kakorkoli disciplinarno vezana ali zavisna od organizacije ■mednarodnega značaja, se ne smejo priznati v nobenem slučaju. Sindikatom pristoja — kakor že zgoraj omenjeno — pravica, skrbeti za varstvo moralnih in materialnih interesov svojih zastopancev, mora jim nuditi podporo, pouk in izobrazbo. V tem pogledu ostanejo te pravice oziroma obveznosti odslej po zakonu pri sindikatih, in ne pristojajo več zbornicam ali kolegijem profesijonistov, kakor n. pr. zdravniški, odvetniški zbornici itcl. Le sindikatom pristoja tudi pravica imenovati zastopnike v politične uprave ali tehnične ne organe države ali drugih javnih ustanov, ako so taka imenovanja predvidjena po zakonih in odredbah. Ta določba je od velikanske važnosti, ker ima vlada namen, preustrojiti ves sistem političnega zastopstva v državi na podlagi sindikatov. Tako se naj n. pr. prihodnji parlament, kakor namerava fašistov-ska vlada, ne bi več volil od političnih strank, temveč Od sindikalnih organizacij. Parlament naj ne bo torej več izraz političnih smernic, ki jih uveljavljajo razne politične stranke, temveč izraz interesov delovnih in pridobitnih slojev vse države. Seveda se nima omejiti ta določba samo na sestavo parlamenta, ampak ima, kakor rečeno, biti izvedena. sploh glede vseh političnih upravnih zastopstev. Tako n. pr. se imajo po izjavi ministra notranjih zadev Federzonija sestaviti pokrajinski sveti, ki bodo - 48 - IV. stali imenovanim pokrajinskim odborom ob strani, iz zastopnikov priznanih sindikatov. Ravno tako bodo imenovali priznani sindikati člane občinskh sveto-valstev v vseh občinah z več nego 20-000 prebivalci in v onih manjših občinah, ki so sedež prefekture. Razmerje mecl delavcem in delodajalcem se urejuje na podlagi kolektivne del o v n e p o-godbe (contratto collettivo di lavoro). Gospodar ne more več delati pogodbe z vsakim delavcem posebej (taka pogodba je po zakonu neveljavna, kakor je sploh po zakonu neveljaven vsak dogovor, ki je v pro-tivnosti s skupno delovno pogodbo), ampak le eno pogodbo z vsemi delavci. S tem ni rečeno, da morajo biti pogoji vseh pogodeb za delavce iste kategorije v vseh krajih enaki. Ne; vpoštevajo se lahko najrazličnejši faktorji, ki opravičujejo različnost pogojev. V skupni delovni pogodbi naj pride do izraza le višji interes skupnosti nad interesom posameznika, ker ravno v tem tiči tudi zaščita šibkega posameznika.. Tako izvršuje država indirektno — potom prisilne delovne pogodbe in potom svojega nadzorstva — svoj vpliv na gospodarske odnošaje med delom in kapitalom. Toda ta vpliv ni zadosten. Okoli vprašanja mezde se vrte najtežji spori delavcev in delodajalcev. Dosedaj1 je ta spor vedno stal v znamenju nadmoči: kdor je močnejši, si izsili boljše pogoje. Ker je po navadi kapital močnejši, je navadno on izrabljal delovno silo. Ni pa seveda izključeno, da delovna sila v gotovih slučajih pridobi naclmoč in resno ogrozi kapital in s tem produkcijo samo. Zato je po novem zakonu vpeljano delovno sodstvo (magistratura del lavoro). Spori spadajo odslej pred sodnijo, zato pa sta štrajk in izpora kot nasilni sredstvi pod strogimi kaznimi prepovedana. Kot sodniki fungirajo trije poklicni sodniki prizivnega dvora in po eden zastopnik delavcev in delodajalcev. Precl to sodnijo spadajo v prvem redu vsi spori, ki nastanejo radi skupne delovne pogodbe. Sindikati pa morajo ustanoviti lastne garancijske fonde, iz katerih morajo v slučaju obsodbe plačati kazni in odškodnine, če se niso točno držali kolektivne pogodbe. - 49 - IV. Stranke se morajo razsodbe držati in jo izpolniti, drugače odgovarjajo civilno za povzročeno škodo in povrhu še kazensko. Po pravilniku od 1. 7. 1926. stoji nacl sindikati, zvezami, konfederacijami integralna organizacija vseh faktorjev produkcije, to je organizacija, ki objema vse delavce in vse delodajalce. Tej združitvi je pridržano ime k o r p o r a c i j a. V njej je po fašistovski doktrini sinteza sodelovanja ali ko-laboracije (v nasprotstvu z dosedanjimi razrednimi boji). Korporacija se ustanovi za gotovo vrsto narodne proizvodnje ali za eno, odnosno več kategorij podjetij iste vrste. V osrednji vladi pa je ustanovljeno posebno ministrstvo korporacij. Doslej so korporacije obstojale neodvisno, tako-rekoč brez ingerence od strani državne oblasti. Po sovjetski praksi bi imele korporacije naravnost prevzeti državno oblast v svoje roke. Po fašistovski doktrini osbtojajo pa korporacije poleg državne oblasti, pa ne več neodvisne od nje, temveč naravnost kot njeni organi. S tem misli fašizem, da je dosegel glavni cilj, ki ga je postavil novemu korporativnemu redu: namreč, da zasigura socialni red s tem, da izloči samoobrambo razredov. Ne več razredni boji neodvisnih organizacij dela in kapitala, temveč mirni in pravični razvoj enega poleg drugega pocl državnim nadzorstvom in pod državno zaščito (potonn delovnega sodstva). Kakor rečeno, je po fašistovskem nauku s tem dosežen ideal sodelovanja vseh produktivnih sil naroda in ima tako služiti dosegi najvišjega cilja: dobrobiti naroda in s tem vseh njenih članov. Razven uvodoma omenjenega sindikalnega zakona in pravilnika je bil izdan nov dokument, ki naj igra važno vlogo v izgradnji korporativnega reda. To je listina dela (c a r t a del 1 a v o r o), ki jo je izdal veliki fašistovski svet na 21. aprila t. 1. Listina dela ni nikak zakon, ne pravilnik in sploh ni izdana od vlade, temveč, kakor rečeno, od najvišje instance fašistovske stranke. Ker pa je vendar korpo-rativni red fašistovska ustvaritev, saj smatra ta stranka to svojo reformo kot največje svoje delo, kot - 50 - IV. najvažnejši izraz svoje revolucije, ni dvoma, da je pomen te listine velikanski. V njej se predvsem izražajo načela volje fašizma, kako naj bi se novi kor-porativni red uvedel in izvedel, na kateri podlagi in s kakšnimi cilji. Namen te listine je, v širokih in najširših slojih vseli državljanov Italije vzbuditi in poglobiti smisel sindikalne organizacije in korpo-rativnega reda, kakor ga zamišlja fašizem. Zato listina dela najprej ugotavlja, da italijanska nacija stoji nad posamezniki ali skupinami, ki jo sestavljajo. Ker je celokupna proizvodnja cele nacije enotna, je dolžnost vsakega posameznika, da dela, a državi pristoja pravica, da to delo, torej vso proizvodnjo, vodi in neadzira. Temu vodstvu in nadzorstvu so podvržena tudi udruženja (sindikati). Dalje govori listina dela o skupni delovni pogodbi in delovnem sodišču, ki naj izločujeta spore mecl delavci in delodajalci. Korporativna država smatra zasebno pobudo (inicijativo) v področju proizvodnje kot najizdatnejše in najkoristnejše sredstvo v interesu nacije, seveda pod gori omenjenimi pogoji. Poseganje države v gospodarsko proizvodnjo pa ima nastopiti samo tedaj, če ni zasebne pobude ali je ta nezadostna, ali pa če so v igri politični interesi države. Zato mora pri kolektivnih sporih najprej poskusiti korporativni organ, da doseže spravo, in šele, ako se ta ne posreči, je dovoljeno poklicati na pomoč delovno sodstvo. V posameznih sporih, ki nastanejo iz skupne delovne pogodbe, lahko sodijo tudi navadna sodišča s pritegnitvijo prisednikov (asesorjev), katere določijo prizadete stanovske organizacije. Nadalje govori listina dela o direktivah glede sestavljanja skupnih delovnih pogodeb, ki so obvezne (obligatorične), o delovnih plačah, poskusni dobi, delovnem času, o tedenskem počitku in dopustu, o prestopkih zoper disciplino in dejanjih, ki motijo normalno poslovanje podjetja itd. Konečno določa listina dela nekaj programatičnih točk, ki naj služijo kot podlaga za nadaljno izgradnjo korporativnega reda: zdravstvene predpise, ki jih namerava izdati država za podjetja, nadzorovanje — 51 — V. nezaposlenosti (ki je pridržano le državi), namešče-vanje delavcev (delodajalci morajo sprejemati delavce, ki so se vpisali v namestitveni urad, kateri stoji pod nadzorstvom korporativnili organov, ter imajo pravico izbirati med temi delavci, dajoč prednost onim, ki so vpisani v fašistovski stranki iu v sindikatih), zavarovanje proti nezgodam, zavarovanje materinstva, proti boleznim, proti neprostovoljni brezposelnosti, posebno skrb za mlade delavce. Na tej podlagi torej hoče listina dela, da se strnejo vse produktivne sile cele nacije k skupnemu delu pod nadzorstvom in vodstvom države v interesu skupnosti in posameznikov. Seveda ima vsa ta reforma na sindikalno-kor-porativni podlagi tudi svoj veliki politični značaj; toda o tem govoriti ne spada v okvir teh vrstic, katerih namen je bil le, razložiti temelj in cilj novega korporativnega reda. Kakor že uvodoma omenjeno je načelnik vlade v svojem govoru v parlamentu o priliki razprave o novem zakonu sam naglasil, da je ta zakon poskus, seveda ne le poskus na slepo srečo, temveč dobro in temeljito premišljen z oz i r oni na predpogoje, ki so podani, kakor tudi z ozirom na posledice, ki jih ima novi zakon roditi, in sicer toliko na socialnem, kolikor na gospodarskem in političnem polju. Zakoni, s katerimi se urejujejo socialna vprašanja, so posebne vrste. V njih ne morejo priti do izraza splošni principi, ki bi bili dobri za vse čase in za vse narode celega sveta. Taki zakoni ne morejo biti dogmatičnega značaja s splošno in večno veljavo, temveč morajo vzeti za podlago resnično stanje naroda ali države v danem momentu in na tej podlagi urejevati razmere z namenom, da služijo interesom posameznika in skupnosti. Tako je zakonodajalec v tem primeru smatral, da novi korporativni red najbolje odgovarja interesu italijanskega naroda z ozirom na njegovo socialno, gospodarsko in politično evolucijo zadnjega časa. Bodočnost. bo pokazala praktično vrednost tega velikega poskusa. - 52 - IV. FRANCE BEVK: SLOVENSKE KNJIŽNE IZDAJE V ITALIJI. Osem let povojnega, ločenega kulturnega življenja smo preživeli Slovenci v Italiji. V teli osmih letih nismo pozabili, da je važen del kulturnega življenja knjiga in smo jo gojili po svoji moči in preko svoje moči. V nekem oziru se danes ne moremo primerjati s položajem naše knjige v teh krajih pred vojno, v drugem oziru pa smo sami sebe prekosili. Če bi bili takrat (mislim na čas pred vojno) razvijali sile, kot jih razvijamo danes, bi bili dosegli uspehov, precl katerimi bi se bil klanjal ves ostali del našega naroda. Na splošno o književnosti pri nas sem svojčas že pisal.1) Naj na tem mestu povzamem samo glavne misli: Pred vojno je ta del našega naroda kupoval in čital največ" knjig; tretjina vseh knjig in revij je šla na bivše primorsko ozemlje. Imeli smo lastna založništva: A. Gabršček v Gorici, ki je izdal ogromno število prevodov, «Narodna tiskarna« v Gorici in tiskarna «Eclinost» v Trstu. Imeli smo tudi revije. — «Naši zapiski« so bili urejevani v Gorici, «Veda» se je tiskala v Gorici. Mnogi kulturni delavci, ki so bili med najboljšimi, so živeli med nami in posegali s peresom in besedo v najvažnejša vprašanja celokupnega naroda. Iz naše srede je izšla cela vrsta književnikov, ki so takrat pravkar začeli stopati v javnost in jih pozneje srečujemo na prvih mestih naših leposlovnih listov in knjižnih izdaj. V to lepo, obetajočočo pomlad je padla svetovna vojna. Tistega kroga občinstva, ki je največ bral in — 53 — V. se najbolj živo zanimal za slovensko knjigo, ni bilo več, namreč slovenskega dijaka in srednjega sloja — izobraženca. 0 kaki lepi kulturni pomladi ni bilo govora. Kulturni delavci so se raztepli; ostalo je le še nekaj izobražencev in kmetski ter delavski sloji. Naš kmečki in delavski sloj pa je bil že v nekem delu njegove celote toliko naobražen, da je rabil duševne hrane, da je zahteval knjigo; ta za zabavo, drugi za pouk. Nočemo se podcenjevati, ne maramo se nadcenjevati, res pa je, da svetovna vojna zanimanja za knjigo ni zmanjšala, ampak jo je v precejšnji meri povečala. Dejstvo, da so razmere polje kulturnega udejstvovanja zožile, je le povečalo žejo po knjigi. Če se meri kultura naroda ne po tistem, kar so njih najboljši sinovi ustvarili, ampak po tem, v koliki meri se med množico pojavlja žeja po duševni hrani, to je po knjigi, se smemo danes prištevati med naj-kulturnejše narode Evrope. Od nas samih zavisi, da bomo to zavest ohranili tudi v bodoče. Žeji po knjigi, ki se je pojavila, je bilo treba ugoditi. Domače in društvene knjižnice so bile uničene, knjižnih zalog ni bilo več. Meja je bila zaprta; toda tudi ob času, ko je bilo pošiljanje knjig najlažje, ni dotekla v isti meri kot nekdaj. Vzroki so bili različni; ponajveč neprikladnost naročanja, valutne razlike in pa — časopisje ni obveščalo ljudi o publikacijah v zadostni meri. O cenah knjig niti ne govorimo. Naše kulturno življenje ni imelo z ostalim, večjim delom našega naroda skoraj nič več skupnega; nova knjiga je začela rasti pri nas. V danih razmerah ni bil toliko važen pisatelj kot založnik. Niso vprašali toliko, kdo bo napisal, ampak, kdo bo izdal, kdaj, in če bo knjiga po ceni, da jo bo lahko občinstvo kupovalo. Zato se bom tudi v tem' spisu opiral bolj na razvoj založništva pri nas, nego na pisatelje. Ne odobravam sicer včasih prevelike površnosti, ki se je vršila pogosto pri odločevanju tega, kaj naj se izda; moram pa priznati, da se je v zadnjih letih obrnilo tudi v tem oziru mnogo na boljše; medsebojna tekma je očistila marsikaj in iz- — 54 — V. ločila nekoristno plažo (koristno le v toliko, da je bila pisana v slovenski besedi). Da glede opreme — posebno glede kvalitete papirja, skrbnosti tiska in vezave — knjige niso bile in ne bodo na prvem mestu, je umljivo in opravičljivo; cena knjig, ki mora biti nizka, da jih občinstvo more kupovati, odločuje. Če je bilo naše književno izdajanje ob koncu vojne (na koncu leta 1918.) enako ničli, srno že v naslednjem letu opazili pričetek in porast; od tedaj pa smo šli neprestano navzgor, tako da imamo danes v osmih letih že nič manj nego okrog stoindvajset leposlovnih in znanstvenih knjig (koledarji všteti), ko smo izpustili šolske knjige in molitvenike. To znese povprečno nad eno knjigo vsak mesec. Naše književne izdaje pa niso v nobenem letu niti številno ne vsebinsko nazadovale, ampak rastle. Zdi se celo, da lansko leto nismo dosegli viška knjižnih izdaj, ampak kaže kazalec še navzgor. To pa ni samo zasluga naših književnih založništev in kulturnih delavcev, ampak našega ljudstva, ki knjige kupuje in jih širi. Ob prvem početku je bilo eno najvažnejših založništev «Narodna tiskarna« v Gorici, posebno radi dejstva, da sta iz njenih temeljev vzrastli dve drugi književni podjetji, namreč «Goriška Matica« in «Na-rodna knjigarna«. «Narodna tiskarna« je izdala že v letu 1919. «Pravljice» znanega angleškega pisatelja Oskarja Wildeja v prevodu pesnika Alojzija Gradnika1'), ki se je tisti čas mudil na Goriškem in je imel precejšen vpliv na književna izdajanja pri «N. T.»; saj je pozneje pripravil tudi dve knjigi za ((Goriško Matico«. Naslednje leto je izšla ((Pesmarica«3), zbirka narodnih in drugih pesmi. Tudi to knjigo je uredil dr. A. Gradnik; saj mu to ni v nečast; knjiga je doživela lep prodajni uspeh in je izvrstno služila našemu preprostemu ljudstvu. Istega leta (1920.) je izšel tudi prvi «Koledar za leto 1921.4), ki ga je izdala Narodna tiskarna, a uredil dr. Andrej Pavlica; ta koledar je bil koreninica, iz katere se je razvila «Goriška Matica«. Istega leta je izšel tudi v ponatisu Prešernov «Krst pri Savici«5), ki je bil izdan, ne vem, iz katerega razloga. Dve leti pozneje, v letu 1922., je — 55 — V. izšel «Ročni kažipot za 1. 1923.°), s koledarčkom in naslovnikom naših krajev; bil je praktičen, a vendar ni imel zaželjenega uspeha. V letu 1923. je «Narodna tiskarna« ponatisnila pred vojno izdani zbirki iger grgarskega avtodidakta, pisatelja burk Dragotina Vodopivca, (če se ne motim, je le par drugih vmes), «Burke in šaljivi prizori«7) in «Veseloigre in šaljivi prizori«8). Te igre literarne vrednosti sicer nimajo, služile so podeželskim odrom za veselice in zabavne večere. Izmed ostalih knjig je izdala tiskarna še «Organični pravilnik za občinske urade in uslužbence«9) in »Pravilnik za občinsko policijo«10). Te knjige so služile županskim uradom. Pozneje je pri vseh svojih izdajah prepustila podpis firme «Narodni knjigarni«, (sedaj knjigarna «G. Carclucci«), ki je s tiskarno eno podjetje. Narodna knjigarna je izdala v teku svojega obstoja štirih let vrsto knjig, mecl katerimi je nekaj pomembnih, na primer prevod Manzonijevili «Zaro-čencev«. Kot prva knjiga je izšla zbirka Feiglovih humoresk, bajk in grotesk pod naslovom «Po strani klobuk«11). Knjiga, ki je nastala v dobi dveh let po izdaji «Bacili in bacilke«, katero bom omenil na drugem mestu, pomeni v primeri s prejšnjo zbirko za pisatelja korak naprej, ako tudi ne dosega knjige «Tik za fronto«, ki je izšla v Ljubljani. Za tem so izšli moji «Rablji»12), ki je zbirka novel in črtic, pobranih ponajveč iz «Doma in Sveta« in «Mentorja», v kolikor že niso bile sprejete v zbirko «Faraon». Fran Žgur iz Podrage, vipaski pesnik Murnove dobe in žanra, (saj sta si bila mladostna prijatelja), je izdal zbirko pesmi «Pomladančki»13) sam, Narodna knjigarna mu je posodila firmo. Je to prva in doslej edina pesnikova zbirka. Istega leta (1923.) je izšla tudi dramatizacija Cankarjeve novele «Hlapec Jernej in njegova pravica«14), ki jo je priredil Milan Skr-binšek. «Občinski in deželni zakon«15) je izšel istega leta. Naslednje leto je izšla ena sama knjiga in sicer Ribičičeva zbirka »Kokošji rod«16). Znani mladinski pisatelj je nanizal v tej zbirki več bajk iz kokošjega življenja, radi satiričnega jedra mladini težje umlji- - 56 - IV. vili, zato jih podaja «mladim in starim.» V letu 1925. je izšel v prevodu dr. Andreja Budala znani Manzo-nijev roman «Zaročenca»17) v impozantni izdaji in opremi, s slikami. Dasi je bil roman že enkrat izšel v slovenskem jeziku, je knjiga žela nenavadno velik prodajen uspeli 1S). Lansko leto (192(>.) je bila omembe vredna izdaja le «Materinstvo»19); pisateljica se ni podpisala. Poleg te knjige je izdala knjigarna še vrsto iger in burk, ki so bile le nagel ponatisek iz humorističnega lista «Čuk na palci». Katere so te igre, glej opazko!20). Omenil sem že, da je «Goriška Matica», ki si je v tretjem letu svojega obstanka nadela ta formalni našlov, razvila iz «Koledarja za leto 1920.», ki je izšel v letu 1919. Lastnica «Goriške Matice« je bila do leta 1925. Narodna tiskarna, omenjenega leta se je to književno podjetje spremenilo v književno zadrugo z gorenjim naslovom21). Vse do tedaj izišle knjige prištevamo vseeno «Goriški Matici», ako tudi današnja književna zadruga ni bila njih lastnica in izdajate-ljica ne dejansko in spočetka tudi ne po imenu. «Gor. Matica« je izdajala vsako leto «Koledar»22) za naslednje leto. Vse koledarje do vštevši za leto 1924. je uredil dr. Andrej Pavlica. Ostale Koledarje sva uredila podpisani in Damir Feigel. Leta 1920., tedaj v drugem letu izdajanja Koledarja, je bila priložena še ena knjiga in sicer «Božje solze«23), povesti in slike iz srbohrvaščine, ki jih je prevedel clr. Alojzij Gradnik. S tem je bil pravzaprav šele dan temelj izdajati knjige na način kot stara Mohorjeva družba. Občinstvo se je oglasilo v polni meri; menda se nobena naša knjiga po vojni v Italiji ni tiskala v tolikih izvodih, kakor te prve izdaje «Goriške Matice«. Naslednje leto smo dobili poleg Koledarja že dve knjigi in sicer pesniško zbirko gorskih bajk Joža Lovrenčiča, »Gorske pravljice«24) in Bemčeve črtice iz Primorja »Naši ljudje«25). V letu 1922. so dobili naročniki poleg Koledarja knjigi «Zlata srca«26), hrvatske pripovesti v prevodu clr. Alojzija Gradnika, in «Sirahove bukve«27) dr. Egidija. V sledečem letu (1923.) je izdala Goriška Matica, ki si je uprav takrat privzela to ime, štiri - 57 - IV. knjige, in sicer poleg Koledarja in molitvenika (Finžgar, Bogu, kar je božjega) lepo Pregljevo ljudsko povest «Zgodbe zdravnika Muznika«28), ki je bila po mojem mnenju prva važnejša leposlovna knjiga v izdajali G. M., ob enem s ponatisom malega, z Jurčičevo kmetsko romantiko močno pobarvanega «Mladega gozdarja«29), kije nadomestil nameravano «Antologijo primorskih pesnikov«, katero izdajo je založništvo za vedno odložilo. Štiri knjige so od tedaj ostale; v letu 1924. je izdala G. M. povest «Zadnji dnevi v Ogleju«30), ki jo je svojčas priobčil v «Slo-vencu« svetolucijski župnik Alojzij Lukovič-Carli; rokopis je pripravil za natisek dr. Joža Lovrenčič. Izbor narodnih pripovednih pesmi «Mlada Zora«31) sem priredil jaz; le škoda, da radi omejitve obsega ni mogla biti popolna. Dr. Egidij pa je spisal «Živo-topis sv. Frančiška Ksaverskega«32), vzhodnega misijonarja. V letu 1925. je izdala »Goriška Matica« še eno knjigo spisov Lukoviča-Carlija v pripravi dr. Joža Lovrenčiča, namreč razne črtice (izvirne in prevode) in listke pod naslovom prve novelice «Evfe-mija«33). Če tudi ti spisi glede literarne cene niso na prvem mestu, ima G. M.:vendar zaslugo, da je izdala v dveh zvezkih zbrane spise (ako tudi to ni zapisano) prvega goriškega «romanopisca». Ker je G. M. sklenila, da bo izdala vsako leto poleg zabavnih tudi po eno poučno ali poljudno znanstveno knjigo, je izdala istega leta knjižico «Otroci stepe«3'), narodopisne črtice o Kirgizih in Turkmencih, ki jo je1 priredil Ivan Bežnik. Ob enem je izdala tudi moj prezgoščeno pisan roman «Smrt pred hišo«3"'), ki ga je naše občinstvo pozdravilo topleje kot kritika. Kot fakultativno knjigo je izdala G. M. »Častitljivi Janez Bosco«, apostol mladine«36), izpod peresa salezijanca Mežeta. S tem dejanjem je začela Matica izdajati tucli fakultativne knjige, ki so se tudi v bodoče obnesle. Lansko leto (1926.) je izdala G. M. prvi zvezek za Slovence prepotrebne domače zdravniške knjige in sicer dr. Justa Bačarja »Zdravje in bolezen v domači hiši«37). Ta knjiga je našla med občinstvom velik odmev. Kot druga knjiga je izšlo prvo večje delo Damira — 58 — V. Feigla, dogodivščin polna povest «Pasja dlaka«38). Kot tretjo knjigo so prejeli naročniki zgodovinske črtice iz preteklosti naše domovine pocl naslovom «Naši kraji v preteklosti«30). Knjiga ni izvirno delo, je samo kompilaeija na podlagi Rutarjeve «Zgodovine Tolminskega« in Grudnove «Zgodovine slovenskega naroda«. Četrta knjiga, (s Koledarjem pet), je bila pa začetnica «Prvi koraki«40), ki se je je G. M. posrečilo pridobiti za svoje naročnike kot dar in nameček. Fakultativna knjiga je bila moja «Rrat Frančišek« 41), ki se je oddolžila jubileju svetnika in obljubi prvemu Matičnemu predsedniku dr. Antonu Gregorčiču, da spis izide, ter stopila v dolgo vrsto ostalih spisov, kar jih je istega leta izšlo o tem svetniku. S peto knjigo je G. M. tudi to leto šla korak naprej; v izdajanje knjig je prišla nekaka sistematika: Poleg Koledarja po eno povest, eno poučno-znanstveno knjigo, po eno poučno-zabavno knjigo in eno knjigo za mladino; fakultativna knjiga pa naj prinese vselej roman. «Katoliško tiskovno društvo« v Gorici, ki je svoj-čas izdajalo «Mladiko», se ni posvečalo v takšni meri izdajanju knjig. Prva knjiga, ki jo je izdalo po vojni, je bila 1. 1921. izdana moja antologija mladinskih pesmi «Ma,lčki in palčki«4-'). Istega in naslednjega leta je izšla v njeni založbi tudi «Goriška Pratika«, ki jo je pozneje prevzela «Goriška Straža« in jo izdaja leto za letom za svoje naročnike. V letu 1923. je izšla v lepi opremi zbirka mladinskih črtic Karla Široka «Slepi slavčki«43). Istega leta je izšel tudi skromen «Ljudski koledar«44), ki ga je uredil Stanko Stanič. Ta koledar je bil nekaka predstraža snujoče se «Go-riške Mohorjeve družbe«, ko so se vsi poizkusi, da bi si osvojili Gor. Matico, ponesrečili. Zivejše zanimanje za izdajanje knjig se je pri Katoliški knjigarni (odnosno Katoliški tiskarni) opazilo zadnji čas. Izšlo je več knjig zaporedoma in sicer v prvi vrsti Pregljeva istrska povest «Oče, budi volja tvoja«45), («Rožji mejniki«,* katero je bila izdala prevaljska Mohorjeva družba, v drugi izdaji). Ta lepa ljudska povest ni doživela samo dveh izdanj, ampak tudi že prevod v hrvaščini. Ostalih par knjig je manj po- - 59 - IV. membnih: Dragotin Vodopivec, «Radi oreha«4"), igra v treh dejanjih; Boštjan Franko, «Zadnji dnevi velikega mučenika»4?), povest iz misijonskega delovanja v Severni Ameriki; Ivan Mrcina, «Slovenski pritrkovalci«48), navodilo za pritrkovanje cerkvenih zvonov po številkah49). Z izključnim namenom, izdajati dobre slovenske leposlovne in znanstvene knjige v lepi opremi, je bila ustanovljena «Naša založba« v Trstu, ki se je pozneje spremenila v «Jadransko> založbo« in se je lani likvidirala na ta način, da je prevzelo vsa njena aktiva in pasiva K. T. I), v Gorici. Založba ni bila gmotno zadostno podprta, tudi se ni nihče posvetil zgolj njeni gospodarski plati, zato je bolehala koj s prvega početka. Kljub temu se ji je posrečilo izdati več knjig. Prvi dve knjigi sta bili Pregljev «Vikar Janez«50), ki je v svoji celoti še danes najboljše Pregljevo delo — vzbudilo pa je tedaj precej šuma — in moja zbirka črtic in novel «Faraon«31, v kateri sem zbral svoje najboljše medvojne spise po večini iz «Doma in sveta«. Ti dve knjigi, ki sta izšli zaporedoma leta 1921. in 1922., sta imeli precejšnji uspeh; enak, razmeroma velik uspeh je imel tudi »Jadranski almanah za 1. 1923«52), ki ga je uredil dr. Alojzij Res in je bil bodisi po opremi, bodisi po vsebini eden naših najboljših zbornikov. Manj uspeha so žele Majcenove enodejanke «Za novi rod«53), ki so sicer literarno lepo delo, zadnja med njimi je tudi dramatično močna, a niso bile še nikjer uprizorjene. Moja novela «Tatič»54), ki je ponatis iz Mentorja, nosi sicer naslov «Naše založbe«, a je izšla v samozaložbi. L. 1923. je izšel še «Jaclranski almanah za 1. 1924.«55), ki po obsežnosti in vsebini ni dosegel prvega almanaha, a je bil vendar pomembno lepo delo. Posebno drzna je bila izdaja Valjavčevega «Slovensko italijanskega slovarja«56), ki je stal velike vsote in ga je založba takoj, ko je izšel, prodala K. T. D. v Gorici. Zadnja knjiga, ki je izšla pri Naši založbi, so bile moje igrice za mladino pod naslovom «Bedak Pav-lek57), ki so nastale in izšle radi živega povpraševanja - 60 - IV. po igrokazih za šolske veselice. S to knjigo je bilo delovanje Naše založbe zaključeno. Tiskarna Edinost v Trstu se do'zadnjega časa ni pečala z založništvom, izdajala je pač tu pa tam ponatise podlistkov, tako pred vojno kakor po vojni. Izjemo je tvorilo par knjig. Taka izjema je tudi «Anfi-sa«58), drama ruskega pisatelja Leonida Andrejeva, ki jo je prevel naš primorski prevajalec iz ruščine Ivan Vouk. Druga knjiga je bil ponatis romana iz podlistka «Edinosti» in sicer Križanovske «Moč preteklosti«59) v prevodu Ivana Vouka. Lansko leto je natisnila in izdala tudi abecednik «Prvi koraki«, ki smo jih omenili že pri G. M."0) Knjigarna Jaka Štoka v Trstu je znana po izdajali svojega priročnega žepnega koledarčka «Vedež«61), ki ga. izdaja od 1. 1917. vsako leto in je tedaj doživel že eno desetletje; je do danes najbolj razširjeni priročni koledarček. V letu 1919. in 1920. je izšel istotam prvi in drugi letnik «Gospodinjskega koledarja«02), ki se je pozneje preselil v Ljubljano. V letu 1919. so izšle tri Kleinmayerjeve priročne slovniške in slovarske knjige za italijanščino in sicer: «Priročna slovnica italijanskega jezika«83), «Grammatica della 1. slo-vena«64), «Žepni slovar ital. slov. in slov. ital."5). »Priročna slovnica it. jezika« je izšla v drugi izdaji 1.1923. V letu 1922. in 1923. sta izšli poleg «Vedeža» še po ena knjiga in sicer «Hišni prijatelj«86), zbirka malih sestavkov v pouk in zabavo. V enem zvezku sta izšli tudi dve igri «Lažizdravnik» in «Trije ptički«67). Iz neuspelih poizkusov, da bi dobili pri G. M. so-odločujočo besedo, je krog krščansko socialno usmerjenih inteligentov v Gorici ustanovil leta 1924. po vzorcu Mohorjeve družbe svojo Goriško Mohorjevo družbo. Ta konkurentinja je gotovo mnogo pripomogla v to, da so izdaje obeh družb vsebinsko in oblikovno boljše, ne glede na to, da se knjige tiskajo v večji množini. Duhovništvo, ki je bilo prejšnja leta najtrdnejša podpora G. M., se je obrnilo k G. M. D.r G. M. pa se je morala osloniti na lajike in na tiste prosvetne organizacije, ki stoje z zgoraj omenjenimi krogi v idejnem nasprotju, ob enem se je preosnovala - 61 - IV. v književno zadrugo. Goriška Mohorjeva družba je izdala v letu 1924. štiri knjige in sicer od V. Bele-ta urejen in bogato opremljen «Koledar za leto 1925«08), Koledar izhaja od tedaj vsako leto; za leto 1927. ga je uredil dr. Janko Kralj. Kot druga in tretja knjiga sta izšla dva leposlovna prevoda in sicer G. V. Dani-levskega «Na Inclijo»"0) v Benkovičevem prevodu iz poljščine in Reisovi «Preužitkarji»70) iz češčine, v prevodu dr. Fr. Bradaša. Inž. dr. Rustja je pripravil ((Gospodarsko čitanko»71). Izšel je tudi «Imenik članov«71') posebej. V letu 1925. je izdala družba «Socialno čitanko«73), ki jo je uredil dr. Janko Kralj; Franca Jakliča «Nevesta s Korinja«74), ki je bil ponatis iz «Doma in Sveta»; Luis Bertrandovo povest «Sanguis martv-rum»73), ki ga je prevedel iz francoščine Ivan Rejc; knjiga je radi jezikovnega bogastva težka za preprosto ljudstvo, a pravi užitek za izobraženca. Zadnje leto je izšlo pet knjig. Poleg Koledarja Meškove ((Legende o svetem Frančišku«78), ki so ponatis iz »Doma in Sveta« — nov je samo spis o svetem Frančišku, ki je dodan na koncu. Leposlovje zastopa Ev. Kumičič z ((Jelkinim nageljčkom«77), povestjo iz istrskega življenja v prevodu dr. A. Kacina. Ivana Križarja «Luč v temino«78) so misijonske črtice. «Kolački za našo de-co»79) so prijetno ilustrirano čtivo za otroke pri domačem ognjišču. V Kot samostojno založnico moram šteti tudi ((Socialno Matico Ljudskega odra v Trstu80). Ta je izdala leta 1921. ((Komunistični koledar za leto 1922«81), ki ga je uredil inž. Gustinčič. V isti založbi je izšel tudi J. Pahorja obširen roman — eden najobširnejših slovenskih romanov sploh — «Medvladje«82). Hinko Sax v Idriji je izdal v letu 1923. «Zbirko ljubavnih, ženitovanjskih in voščilnih pisem«83). Dijaško društvo Adrija v Gorici se je oddolžilo spominu svojega pokojnega člana s tem, da je izdalo lansko leto knjigo njegovih spisov s članki, ki ga razkrivajo v pravi luči, pod nalovom «Klement Jug«84). Uprava «Goriške Straže« je izdala v letu 1920. «Goriško prati-ko za leto 1924« in jo od tedaj izdaja vsako leto. Uprava «Čuka na palci« je izdala leta 1923. prvič «Čukov - 62 - IV. koledar za leto 1924»; temu so sledili še trije letniki8"'). Goriško učiteljsko društvo je izdalo leta 1923. Ribiči-čevo igro »Kraljica palčkov«8®), ki je nekak pendant uspele igrice istega pisatelja «V kraljestvu palčkov«. Politično društvo Edinost v Trstu je izdalo leta 1922. dr. Josipa Wilfana »Knjižico za invalide«87). Pri Političnem društvu Edinost v Gorici je izšel leta 1921. dr. VI. Orla «Volilni zakon«88). Uclruženje primorskega dijaštva je izdalo 1. 1921, brošuro «Visokošolski študij v Italiji«88), ki sta jo pripravila Vladimir Anžlovar in Al. Res. Zveza učiteljskih društev v Trstu je izdala «Ročni zapisnik za 1. 1922.« in «Ročni zapisnik za 1. 1923«90). «Prosveta» v Trstu je izdala leta 1922. «Šest mladinskih iger«91), ki sta jih spisala Ribičič Josip in Vouk Ivan. «Mali list« je izdajal od leta 1926. dalje «Ljudsko pratiko«9-'). Izšlo je tudi precej knjig v samozaložbi. Omenil sem že Žgurjeve «Pomladančke» in mojega «Tatiča», ki sta prevzela samo firmo od že omenjenih založnikov. Ze leta 1920. je izšla v Trstu v samozaložbi pesniška zbirka Karla Široka «Jutro«93), ki je bila od občinstva toplo pozdravljena in kmalu razprodana. Posebno veliko knjig je izšlo v samozaložbi v letu 1921. Med temi je zbirka mojih «Pesmi»94); Damira Feigla zbirka humoresk «Racili in bacilke«93); Starovaškega (Franca Znidaršiča) «Za. tretjo goro»90); inženirja Ličarja: «Nekaj podatkov za upostavitev hlevov na Go-riškem«97); Dragotina Godine «Ivako pridejo delavci in kmetje do blagostanja« in «Citati iz Marx-Engel-sovega manifesta«98). Zbirka «Enodejanke»99), ki sem jo uredil jaz, ni izšla v samozaložbi, izdalo jo je K. T. D. v Gorici, le da ni natisnilo firme. Leta 1919. je izšla Stepančič-Gregoričeve «Slovnica za italijanščino«100), ki. je doživela leta 1922. drugo izdajo; enako tudi njena knjiga «Co.rso di lingua slovena«101). Leta 1923. so izšle okrogle narodne pesmice pod naslovom «Na-geljčki«102). (Dr. Fran Zigon, profesor bogoslovja, je izdal obširno, v latinščini pisano študijo «Divus Thomas«). Vitez Bandelj je pripravil «Priročno knjižico za slovenske vojake v Italiji«103) in jo izdal v samozaložbi; lansko leto je izšla ista knjiga pri Na- - 63 - IV. rodni knjigarni v drugi izdaji. Večja znanstvena knjiga je Drago Godinov «Idealizeni»104), ki je tudi izšel v samozaložbi in pa brošura istega pisatelja »Menjalne zadruge«105). Dr. Pavlica je izdal lansko leto knjižnico «Trojni cvet«10"), ki vsebuje kratke orise treh svetnikov, sv. Frančiška Asiškega, sv. Alojzija in sv. Stanislava Kostke. Kot samostojno knjigo moramo smatrati tudi dr. Pavlice «Nova pota«107), ki so izšli v posameznih snopičih. V državni zalogi sta izšli knjigi (dvojezično): »Kazenski zakonik za kraljevino Italijo« in «Zakonik kazensko pravdnega reda za kraljevino Italijo«.1"") Kmetsko-clelavska zveza v Gorici je izdala pod skupnim naslovom «Rdeče knjige« dr. Janka Kralja «Boji majhnega naroda«. Brošura je bila kot rdeča knjiga zaplenjena.109) Pocl naslovom «Otroško perilo« je po prilogah »Ženskega sveta« vsemu slovenskemu ženskemu svetu znana Milka Martelančeva izdala knjižico z navodili za krojenje, šivanje in vezenje otroškega perila"0). To bi bilo v celoti vse. Skušal sem biti vesten, da bomo imeli celotno sliko naših knjižnih izdaj od leta 1918. do leta 1926. pred seboj, ki naj se v naslednjih «Zbornikih « spopolnjuje. Moilitvenike in šolske knjige, kakor tudi naše revije in liste bom obdelal ob priliki. Če sem kljub vestnosti kako knjigo izpustil, ali napačno vpisal, naj me kdo na to. opozori, da morem vnesti popravek prihodnje leto, ko bom pisal o knjižnih izdajah v letu 1927 Iz tega obračuna osmih let je razvidno, da knjiga pri nas ni bila pastorka; res je, da je izšlo marsikaj manj vrednega, le v danih razmerah opravičljivega; toda opažamo tudi, da napreduje naša knjiga glede množine in vrednosti, in kakor vsa znamenja kažejo, bo v bodoče še boljše. , J) V jubilejni številki «Edinosti» leta 1926. -) Oskar Wilde, Pravljice. Prevedel dr. Alojzij Gradnik. Ilustriral A. A. Bucik. Natisnila Narodna,tiskarna v Gorici. 1919. — 64 — V. 0) Pesmarica, zbirka narodnih in drugih pesmi. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1920. J) Koledar za leto 1921. Uredil dr. Egidij. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1920. 5) Dr. France Prešeren, Krst pri Savici. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1920. Ročni kažipot za 1. 1923. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1922. 7) Burke in šaljivi prizori. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1924. Veseloigre in šaljivi prizori za moške in za ženske uloge. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1924. '■') Organični pravilnik za občinske urade in uslužbence. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. i») Pravilnik za občinsko policijo. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. .") Damir Feigel, Po strani klobuk. Naslovno stran narisal Lojz Špacapan. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1923. 12) France Bevk, Rablji. Naslovno stran in vinjete narisal Lojze Špacapan. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1923, 13) Fran Žgur, Pomladančki. Naslovno stran in vinjete risal A. Černigoj. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1923. 14) Cankar Ivan: Hlapec Jernej in njegova pravica. Dramatiziral Milan Skrbinšek. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1923. 15) Občinski in deželni zakon združen z notranjim pravilnikom. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1923. Jli) JoGip Ribičič, Kokošji rod. Mladim in starim v pouk in zabavo. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1924. ; 17) A Manzoni, Zaročenca, roman; iz italijanščine prevedel dr. Andrej Budal. Ilustrirano. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1925. ls) K prodajnemu uspehu bodi omenjeno, da je bilo po vojni na splošno opažati, da so ljudje radi segali in mnogo povpraševali po celotno knjigo obsegajočih povestih in romanih, med tem, ko je bilo pred vojno povpraševanje po novelah in črticah večje, "') Materinstvo. Spisala mati. Naslovno stran in ilustracijo v tej knjigi je narisal Lojz Špacapan. V knjigi je še par drugih ilustracij, ki pojasnjujejo tekst. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1926. 20) Izgubljeni in zopet najdeni mož. Burka v treh dejanjih. Po Č(oroviču) priredil Karlo. — K. Federici, Dvorec na deželi. Farsa v enem dejanju. K. B. - B. Karlo, Ovire. Groteska v dveh dejanjih. — Starovaški, Divji in nedeljski lovci, komedija v štirih dejanjih. — «Prijatelj, rešil si mi življenje«, burka v enem dejanju, — Čehov, Snubač, šala v enem dejanju. Vse te knjižice je natisnila Narodna tiskarna v Gorici. Izšle so v letu 1926. 21) Ustanovni obgni zbor književne zadruge se je vršil dne 14, oktobra 1925. — 65 — V. L'2) Koledar za leto 1922, Koledar za leto 1923, Koledar za leto 1924, Koledar za leto 1925, Koledar za leto 1926, Koledar za leto 1927. Vse koledarje je natisnila Narodna tiskarna v Gorici z datumom prejšnjegi leta. Platnice in mesece je za čas od leta 1922, dalje narisal A. A. Bucik; platnice za zadnji leti je narisal Fr. Kopač. -3) Božje solze, povesti in slike iz srbohrvaščine. Prevedel dr. Alojz Gradnik. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1920. ?4) Joža Lavrenčič, Gorske pravljice. Ilustriral in ovitek risal A. A. Bucik, Natisnila Narodna tiskarna v Gorici, 1921. '-'?) Lojze Remec, Naši ljudje. Ovitek risal A. A. Bucik. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1920. •Si) Zlata srca, hrvatske pripovesti. Preložil dr. Al. Gradnik. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1922. Dr. Egidij (dr. Pavlica), Sirahove bukve. Opremil A. A. Bucik. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1922. CEf) Ivan Pregelj, Zgodbe zdravnika Muznika. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1923. -9) Soški črnošolec, Mladi gozdar, roman. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1923. <£6) Alojzij Lukovič-Carli, Zadnji dnevi v Ogleju, roman. Priredil dr. Joža Lovrenčič. Naslovno stran risal M. Gaspari. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1924. sl) Mlada Zora. Izbor narodnih pripovednih pesmi. Priredil France Bevk. Naslovro stran risal Makisim Gaspari. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1924. L2) Životopis sv. Frančiška Ksaverskega. Spisal dr. Egidij. Naslovno .stran koloriral M. Gaspari. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1924. d3) Alojzij Carli-Lukovič, Evlemija in drugi spisi. Priredil dr. Joža Lovrenčič. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1925 Ivan Bežnik, Otroci stepe. Narodopisne črtice o Kirgizih m Turkmencih. Naslovno stran risal M. Gaspari. Ilustrirano. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1925 3i) France Bevk, Smrt pred hišo, roman. Naslovno stran 1925 "'ete r'Sal Fr' K°paČ' Natisni,a Narodna tiskarna v Gorici. 30) Častitljivi Janez Bosco, apostol mladine. Spisal Meže S. J. Ilustrirano. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1925. 3"_) Dr. Just Bačar, Zdravje in bolezen v domači hiši. I. zvezek: Sestava, nega in delovanje človeškega telesa. Ilustrirano. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1926. ss) Damir Feigel, Pasja dlaka. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1926. ") Naši kraji v preteklosti. Zgodovinske črtice. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1926. 40) Prvi koraki. Priredil Kleinmayr. Ilustriral Milko Bambič. Natisnila tiskarna «Edinost» v Trstu, 1926. 41) France Bevk, Brat Frančišek. S sliko na ovitku. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1926. Druga izdaja en mesec po prvi izdaji. — 66 — V. (I2) Malčki in palčki. Priredil France Bevk. Naslovno stran je risal Fr. Kralj. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1921. J:!) Karol Širok, Slepi slavčki. Naslovno stran in vinjete narisal A. Černigoj. Natisnila tiskarna Friderika Jasperja na Dunaju. Gorica 1923. 44) Ljudski koledar. Natisnila Zadružna tiskarna v Gori-.ci. 1923. •«) Ivan Pregelj, Oče budi tvoja volja. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1926. 4li) Dragotin Vodopivec, Radi oreha. Trodejanka. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1926. 4T) Boštjan Franko, Zadnji dnevi velikega mučenika. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1926. Ivan Mrcina, Slovenski pritrkovalec. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1926. 4;i) Podjetje je izdalo več katekizmov in molitvenikov, ki jih bomo, kot sem omenil, obravnavali v drugem članku. r,"j Ivan Pregelj, Plebanus Joannes. Naslovno stran risal Tone Kralj. Natisnil Friderik Jasper na Dunaju, Trst. 1922. 51) France Bevk, Faraon. Naslovna stran in vinjete risal Tone Kralj. Natisnil Friderik Jasper na Dunaju. Trst. 1922. 52) Jadranski almanah za leto 1923. Uredil dr. Alojzij Res. Ovitek risal A. A. Bucik. Z umetniškimi prilogami. Natisnila Narodna tiskarna v Gorici. 1923. r,:!) Stanko Majcen, Za novi rod. (Tri enodejanke: Profesor Gradnik, Knjigovodja Hostnik, Zamorka.) Natisnila tiskarna K. T. D. v Kranju. Trst 1922. 54) France Bevk, Tatič. Moja mati. Naslovno stran in vinjete risal Tone Kralj. Natisnil Hinko Sax v Idriji. Trst 1923. 5?) Jadranski almanah za 1. 1924. Uredil Janko Kralj. Naslovno stran je risal Lojz Špacapan, Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1924. Dr. Valjavec, Slovensko-italijanski slovar. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Ljubljana 1924. 3 France Bevk, Bedak Pavlek. (Igrice: Bedak Pavlek, Skrb in smrt, Kraljevič in služabnik, Neubogljiv«, Dobrota je sirota.) Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1925. r'") Leonid Andrejev, Anfisa. Prevedel Ivan Vouk. Natisnila tiskarna «Edinost» v Trstu. 1920. 59) Križanovska, Moč preteklosti, roman. Prevedel Ivan Vouk. Natisnila tiskarna «Edinost» v Trstu. 1925. ,i(l) Podatke o «Prvih korakih« glej št. 40! ,!1) «Vedež» izhaja od leta 1917 neprestano in je dosegal že deset letnikov. Poleg koledarja in zapisnika, prinaša mnogo zanimivosti in praktičnih nasvetov in tu pa tam tudi kako malo črtico ali pesmico. Tiska ga tiskarna «Edinost» v Trstu. 82) Gospodinjski koledar za leto 1919. I. letnik. Uredila Utva. Natisnila tiskarna «Edinost» v Trstu. — Gospodinjski koledar za leto 1920. II. letnik. Uredila Utva. Natisnila tiskarna «Edinost» v Trstu. — 67 — V. os) Ferdo pl. Kleinmayr, Priročna slovnica italijanskega jezika. Natisnila tiskarna «Edinost» v Trstu. 1919. 04) Ferdo pl. Kleinmayr, Grammatica della lingua slovena. Natisnila tiskarna S. Spazzal v Trstu. 1919. 65) Ferdo pl. Kleinmayr, Žepni slovar slov.-it. in it.-slov. '»•) Hišni prijatelj. (Izšel 1. 1922 in 1. 1923) Natisnila tiskarna «Edinost» v Trstu. 0T) Jaka Štoka, Lažizdravnik, Trije tički. (Dve burki). Natisnila tiskarna «Edinost». 1925. os) Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1925, uredil Venceslav Bele. Opremil Saša Šantel. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. — Koledar G. M. D. za leto 1926, isto. — Koledar G. M. D. za leto 1927, uredil Janko Kral], oprema in tiskarna ista. Ijl1) G. V. Danilevski, Na Indijo. Iz poljščine prevel dr A. Benkovič. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1924. I£) K. T. Reis, Preužitkarji. Po letih zopet domov. Iz češčine preložil dr. Franc Bradač. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1924. T1) Inž. dr. Rustja, Gospodarska čitanka. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici, 1924. ~2) «Imenik članov« je izšel naknadno in so ga dobili samo poverjeniki, ne tudi člani. Imenik članov je bila izdala v Koledarju za leto 1924. tudi G. M., pozneje sta obe družbi imenik opustili. 'J) Socialna čitanka. Uredil dr. Janko Kralj. Natisn \a Zadružna tiskarna v Gorici. 1925. T4) Fran Jaklič, Nevesta s Korinja. Ilustriral Fran Kralj. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1925. "') Louis Bertrand, Sanguis Martyrum, iz francoščine prevedel Ivan Rejec. Natisnila Zadružna tiskarna v Gorici. 1925. 7