St. 40(1625) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek,
2.	oktobra 1980
('fina: 8 din
13 februarja 1975 je bil list odlikovan i redom
ZASLUGE za narod s srebrnimi žarki
YU ISSN 0416 - 2242
Slavje Mokarjevem * Kočevju
t.a*etaLva del slikarja Ive-:e u“ica in zborovan-
brigaderCelCankarjer
uk*- ob prazniku
Dlako*6 KočevJ'e _ z,ata in r bri9adi in Andre-^tinskemu — Levu
taHa stavo del akademskega sli-sal- , Veta Šubica je v Likovnem iveče V Kočevju 25. septembra [i,odPri predsednik občin-Ktičevje Savo haim l^a otvontvi so igrali glasbene Sole, o son.»iU m njegovem delu pa je Urn.g°Vonl Andrej Pavlovec, kustn tni zgodovinar, kritik in "lest,,5 i.muzeja v Škofji Loki, jem p Je pobrateno s Kočev-
1^- °ktob*taVa ^P1*3 d°
se yS°^)to’ 27. septembra, so Cjnk . °^evju srečali borci ^"gade, ki je bila
italiiaJu3 1942 sredi velike
itjlija-,, ly42 sredi velike v J ? e ofenzive ustanovljena
Koloo h ‘ Vasici LaPin* nad
le ,T ' Borce in goste, predvsem Viijtnri ^dnika predsedstva SRS
Kol
Viktor dnika Predsedstva----------
zdravih AvblJa> Je najprej poskus- Predsednik občinske Nato • .Kočevje Savo Vovk. enom Je Prisotne pozval, da so z spenim molkom počastili
sPom' m molkom počastil užit«,- na ^1'kega voditelja ir UelJa predsednika Tita.
CANKARJEV ^anlcJl. . Kočevje mesto je Uato^CK brigadi podelila
“ankn Kočevje mesto datonfi} brigadi podelila in l P,aket° mesta Kočevje P|imC)naSti gl^ OF. (Foto:
j«ve bHtr°Vi.tvi ‘H bojih Cankar-*«dnik „ ju ^ spregovoril pred-ral ^ bora te brigade, gene-^tinski n,arodn' heroj Andrej ^Sv»e n~i CV' *>oudaril je, da so ^Sade nh°8e SedanJega odbora in negovanje ^icilni«,- . sodelovanje z sko jj občinami in mladin-
'*’>}« sr,om IVana Cankarja, zbi-v o drJ^0V 'n Planje član-Ne s°8°dkih iz NOB, s odelo-
*i» kiei°SedlV*rni hnratskimi I^no boni 86 ^ brigada med ^ “a> Postavljanje obele-^jueid, P°menikov itd. Oh K viaif Podaril, da je tudi !>m JL**"* dolžan na ^•Pevati v- P° svojih močeh "»bosti odpravljanju raznih
tei0*®' tvVCi S° na zborovanju h ***iat nHKd,X)r brigade in Je s° ^0ra’ na čdu kate-p?®.1 Anc*rej Cetin-1Co«evU. dnik skupščine 8°Ž^U* mr,t0 je ob tej Km1” s>Cer	Pnznanja te
z ..fato plaketo mesta Cn«tQ odi:?10 ° Podelitvi in ^21* ,OF 5- SN°UB
'C*10 ■»esti Kl OSpominsko
•alu fa n8rodn» s Po^eti-
S L^ju Seroju gene'
1o	Sosti r® ^emu-Levu. t>0. Pisn,o n Poslali pozdrav-vJ^li deiefi!- Sedstvu SFRJ, C cVe«'JIpastaPolo*Ui WSVob°de v v6* sPomeni-H(J^enflcu Kočevju in k
brigadeSVeČenemu usta'
V	LaPinjah. V
Hi ^cita^oT S° S°dd(y
“3 ^vski !bo ' gimnazije, zbor m godba na
6ln Pra*nikuen'tI!ah °b občin U Pnt>odnjič.
J. P.
Prvo sta hrana in energija
Zasedanje skupščine skupnosti dolenjskih občin v Trebnjem — Poudarek samopreskrbi — Selitev v Črnomelj
Razprava na seji skupščine skupnosti občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto, ki je bila preteklo sredo v Trebnjem, je bila usmerjena v prihodnost. Delegati so se namreč dogo-varjali, kako dopolniti izhodišča za pripravo medobčinskega dogovora o skupnih temeljih <>lanov dolenjskih in belokranjskih občin v naslednjem sredi^eročnem obdobju. Razprava je b3a to pot zadnjič v Trebnjem, ker bo naslednje mandatno obdobje sedež skupnosti v Črnomlju.
Predvsem so poudarili, da bi morali pri dogovorih sodelovati tudi drugi, na primer banke, SDK, zlasti pa združeno delo in družbenopolitične skupnosti. Prav njihovi temelji planov bi morali biti izhodišče
Posavsko zdravstvo naj se tesneje poveže
Zahteva sveta za zdravstvo pri O K SZDL Brežice
Ker se s 1. januarjem obeta nova organiziranost zdravstvenih skupnosti in njihovih strokovnih služb, je svet za zdravstvo pri OK SZDL zahteval, naj • strokovna služba občinske skupnosti natančno analizira in poroča, kaj govori v prid povezovanju brežiške zdravstvene skupnosti s celjsko oziroma novo-mesko. Svet je' namreč ocenil, da ima brežiška zdravstvena skupnost zelo malo skupnega s celjsko regijsko skupnostjo in da je zato v skladu z že sprejetimi političnimi usmeritvami treba utrjevati vezi znotraj posavske regije. V njej sta kar dve organizaciji, ki nimata le občinskega pomena, ampak segata širše v pokrajino; to sta splošna bolnišnica v Brežicah in zdravilišče Cateške Toplice.
VINKO HAFNER
V	KOČEVJU
V	torek, 30. septembra, je obiskal kočevsko občino Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Obiskal je delovni organizaciji Melamin in Itas ter se zanimal za nagrajevanje po delu ter za stabilizacijska prizadevanja. Več prihodnjič.
planiranja za naslednje srednjeročno obdobje, saj mora biti dokument odraz resničnih potreb.
V	ospredju je seveda oskrba na vseh področjih, pri čemer so delegati poudarili zlasti pomen kmetijstva.
Prav tu je kazno, da se o tem veliko govori, veliko manj pa ukrepa. Prav tako velja velika skrb samooskrbi pri energiji, katere primanjkljaj bo treba pokriti tudi iz lastnih virov. Spet namreč postajajo aktualni zapuščeni premogovniki. Tako kot pri naslanjanju na lastne moči je med delegati prevladalo tudi mišljenje, da morajo biti plani postavljeni realno, torej v resnici dosegljivi.
Ob tem je treba omeniti, da so imeli* delegati precej pripomb k pomanjkljivostim, ki so jih opazili v izhodiščih, katere pa bo treba že do konca oktobra, ko bo spet tekla razprava o tem, odpraviti. To nalogo je dobila komisija za gospodarski razvoj, ki pa naj bi se nasploh bolj dejavno vključila v pripravo gradiv.
J. SIMCIC
KOČEVJE: OFICIRJI VADIJO
Združenje rezervnih vojaških starešin Kočevje je minuli teden organiziralo zadnjo vajo svojega izobraževalnega programa. Udeleženci vaje so si najprej ogledali vajo »Vojaška enota v napadu”, nato pa so oficirji po enotah reševali vojaško nalogo ter testime pole iz izobraževalnega programa, ki je bil objavljen v „Naši obrambi”.
JUTRI SREČANJE BRIGADIRJEV
V	petek, 3. oktobra, bo v domu JLA v Novem mestu ob
17.	uri srečanje brigadirjev, na katerem bo po uradnem ddu tudi družabni večer s plesom. Občinska konferenca ZSMS Novo mesto, ki srečanje organizira, vabi tudi starejše brigadir-
Je'
NA PREUSMERJENIH KMETIJAH - Franc Šetinc v pogovoru z direktorjem tozda Kooperacija krškega Agrokombinata, Ivanom Kozoletom, na Dobravi pri Senovem. (Foto: Vlado Podgoršek)
Potrebujemo močne kmete
Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS med kmeti kooperanti krškega Agrokombinata — Novi načrti
.Agrokombinati in kmetijske zadruge morajo krepiti lastno proizvodnjo, drugače pravega razvoja zasebne proizvodnje ne bo.
V	Sloveniji in drugje pri nas pa že ta čas bolj kot kdaj
poprej potrebujemo močne pridelovalce hrane.
Ione
pridelovalce hrane. Naši netje to lahko postanejo, če jim bomo vsestransko pomagali!”
To je med drugim dejal na pogovoru s kmeti, člani temeljne organizacije kooperantov krške-
fi Agrokombinata, tovariš Franc etinc, ki se je prejšnji teden v spremstvu Lojzeta Briškega mudil en dan v krški občini. Pogovarjal se je s predstavniki občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih in nekaterih delovnih organizacij o aktualnih gospodarskih in političnih razmerah, ogledal pa si je tudi gradbišče NE in TES Brestanica.
Poglavitni del njegovega obiska je bil namenjen ogledu nekaj preusmerjenih kmetij in že omenjenemu pogovoru s kooperanti. Na Gorici pri Reztezu si je najprej ogledal 12 ha obsežni
nasad jablan z lastniki, ki so združeni v sadjarski skupnosti. Takih bo v občini še letos skupno S, do konca 1985 pa naj bi v takem okviru imeli že okoli 100 ha plantažnih sadovnjakov.
Nedaleč stran so si gostje ogledali majhno farmo plemenskih svinj kmetovalca Sotoška. Je ena med tistimi, ki pomenijo v občini prvo stopnjo med tremi v načrtu, k i naj bi že do konca naslednjega srednjeročnega obdobja zagotovil letno okoli
20.000	svinj za zakol. Pri kmetovalcu Milanu Perku, visoko pod Bohorjem (kmetijo ima preusmerjeno v vzrejo plemenskih telic in krav), se je tovariš Franc Šetinc dalj časa pogovarjal s kmeti in predstavniki TOK. Temeljito so mu predstavili svoje načrte in težave in opozorili predvsem na potrebno denarno pomoč, ki naj bi bila za pospeševanje zasebnega kmetijstva poslej večja. Se enkrat so potožili, da jim ni uspelo zagotoviti rednega pritoka denarja SIS za pospeševanje te gospodarske panoge, zaradi česar so srednjeročni programi slej ko prej pred težko preizkušnjo.
Z. ŠEBEK
Dragocene mirenske izkušnje
Uspelo 5. srečanje pobratenih krajevnih skupnosti Jugoslavije na Mirni
„Na svidenje v Gevgeliji!” so rekli v nedeljo po ogjedu Baze 20 člani delegacij pobratenih krajevnih skupnosti Jugoslavije, ki so v okviru S. srečanja tri dni zborovali na Mimi. Z Mime in iz Slovenije so odhajali polni novih vtisov, izkušeni, zlasti pa
hvale nad Mirenčani kot gostitelji srečanja.
V	treh dneh, kolikor je srečanje trajalo, so lahko delegati iz vseh republik in obeh pokrajin, Ciglenice (SR Hrvaška), Bronzanega Majdana iz BiH, Golubincev iz Vojvodine, 22. oktobra SR Srbije, Kosovega
Predsednika Avbelj in Vipotnik obiskala Trebnje
Predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj je ugodno ocenil dosedanji razvoj trebanjske občine
V	ponedeljek sta trebanjsko občino obiskala predsednik predsedstva SRS Viktor Avbelj in predsednik republiškega odbora ZZB Janez Vipotnik.
Na razgovorih s političnim aktivom je predsednik izvršnega sveta trebanjske občinske skupščine Avgust Gregorčič orisal dosedanji razvoj trebanjske občine, za katerega je značilno, da se je v zadnjih desetih letih izredno povečalo števi-
lo	delovnih mest pa tudi družbeni proizvod. K temu sta veliko prispevala hitro razvijajoča se industrija in kmetijstvo, ki ustvarja precejšnje tržne presežke kmetijskih pridelkov, zlasti pa živine in mleka. Janko Oven, predsednik občinskega odbora ZZB, pa je orisal skrb za borce, katerih je v trebanjski občini okoli 900. Po razgovorih, na katerih je Viktor Avbelj ugodno ocenil dosedanja prizadevanja trebanjske občine na gospodarskem področju, sta si gosta ogledala trebanjsko galerijo likovnih samorastnikov. Po ogledu galerije sta obiskala Industrijo gradbene keramike v Račjem selu, kjer sta se zanimala za položaj tega tozda, potem pa sta obiskala Trimo, kjer sta se zadržala na kosilu.
O	USMERITVI SZDL
Šesta seja medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko bo 6. oktobra popoldne v Novem mestu. Na njej
polja s Kosova, Gevgelije iz SR Makedonije in Risnja iz SR Cme Gore, lahko dobro seznanili tako z življenjem v krajevni skupnosti Mirna, kot z njihovimi izkušnjami pri uveljavljanju krajevne samouprave. V bogatem programu so namreč imeli dovolj priložnosti za oboje.
2e prvi dan so si ogledali mirenske delovne organizacije, kjer so jih gostoljubno sprejeli in jim razkazali proizvodnjo. Po kosilu v popoldanskih urah so se delegati odpravili na ogled Kmečkega muzeja na Veseli gori, kjer so jih gostoljubni domačini sprejeli po starem slovanskem običaju s kruhom, soljo in medico. Zvečer je bila v domu TVD Partizan na Mimi slavnostna akademija, na kateri so (Nadaljevanje na 4. strani)
do najprej obravnavali delo frontne SZDL v zadnjem času, zatem pa bo beseda o programskih konferencah SZDL, ki se bodo zvrstile to jesen v dolenjskih občinah. V zadnji točki bo govor o akciji NNNP 80.
Tretja akademija
Na slikarski akadenvji Krke ustvarja 16 slikarjev
V	Novem mestu se začenja danes
IH.	svobodna slikarska akademija Krke, tovarne zdravil. Na predpisano temo „Dolenjska in njeni grado-vi“ bodo ustvarjali slikarji: Peter Adamič, Marin Berovič, Jože Centa, Andrej Košič, Darinka Pavletič — Lorenčak, France Peršin, Dora Plestenjak, Milan Rijavec, Veljko Toman, Jože Trpin, Janez Šibila, France Slana, Leon Koporc, Izidor Mole, Vladimir Potočnik in Robert Hlavaty. Razstavo na letošnji akademiji ustvarjenih del bodo odprli v petek, 10. oktobra, ob 17. uri v avli upravne stavbe Kriče v Ločni.
Novost letošnje akademije so odkupne nagrade. Kultumo-umetni-ško društvo Krke bo podelilo tri odkupne nagrade: prvo v višini 13.000, drugo 12.000 in tretjo
10.000	dinarjev. Nagrade bo podelila posebna tričlanska žirija. Žirija pa bo iz fonda letos ustvarjenih del odbrala tista, ki bodo obogatila likovni fond Krke. Vsa razstavljena dela bo moč kupiti, vendar bodo imeli pri nakupu prednost delavci tovarne zdravil.
V Termah še vedno izguba
Pripravljen sanacijski program z vrsto ukrepov
SREČANJE NASMEJANIH - K dobremu razpoloženju udeležencev srečanja pobratenih krajevnih skupnosti Jugoslavije, ki je bilo konec preteklega tedna na Mimi, je prispevalo tudi tole prikupno mlado dekle. Goste, ki so si ogledali Kmečki muzej na Veseli gori, je po starem slovan&em običaju postregla s kruhom in soljo ter medico. (Foto: J. Simčič)
Izguba v tozdu Terme na Čatežu je sicer planirana vse do 1983. leta, kjer pa bi jo z dobrim poslovanjem lahko zmanjšali. Ob polletju jj znašala skoraj 9,3 milijona dinarjev, zato so takkj pripravili sanacijski program, ki ga je nato potrdil še izvršni svet. S poslovanjem v Termah in z ukrepi za izboljšanje organizacije dela, pridobivanje večjega števila gostov, zmanjševanje stroškov, izboljšanje kakovosti storitev ter doslednejše nagrajevanje po delu je bila v petek natančno seznanjena tudi občinska skupščina v Brežicah.
Po besedah delegata iz Zdravilišča gre Termam zdaj na bolje in izguba se je do konca avgusta zmanjšala na
7 milijonov dinarjev. Potemtakem pričakujejo ob tričetrtletju ugodnejše rez ultate. Seveda pa to ne pomeni, da so s tem prenehale tudi dolžnosti, sprejete s sanacijskimi ukrepi.
J.T.
Tl
Tudi v drugi polovici tedna se bo nadaljevalo suho in deloma jasno vreme z jutranjo meglo po nižinah.
OŽITJE 80
mo poročilo i tudi rešitve. Sti e delo opravilii ia stoji pred z*
p;»>-'p*1 ital!«-'	,
'erat je KJ
Centralni komite Zveze komunistov Jugoslavije je na svoji 1?. plenarni seji obravnaval aktualna idejnopolitična vprašanja tekočih gospodarskih gibanj in uresničevanje politike gospodarske stabilizacije. Uvodni refe
prebral predsednik predsedstva CK________
Stevan Doronjski, kije med drugim poudaril:
Strukturo uvoza smo letos porušili s tem, da smo prekoračili uvoz opreme nad dogovorjenimi mejami, kar je precej# zmanjšalo možnosti za uvoz surovin in reprodukcijskega . materiala. Zato moramo sedaj in v prihodnje dati prednošt uvoza potrebnih surovin in reprodukcijskih materialov.
Krivda ravnanja
Precej pogoste so špekulacije z blagom in surovinami, ki jih pimanjkuje. Več je tudi različnih oblik podkupovanja in korupcije, zlasti pri zaposlovanju, zagotavljanju različnih dovoljenj in podobnem. Ti in (kugi pojavi, ki grozijo, da se . bodo ustalili v družbi, povzročajo upravičeno nezadovoljstvo med delovnimi ljudmi in občani.
Po vsem sodeč so cene ena najšibkejših točk pri uresničevanju ekonomske politike v letošnjem letu, pa tudi področje, na katerem najmanj spoštujemo dogovorjene rešitve in omejitve.
Resno moramo preučiti tudi financiranje proračunov vseh družbenopolitičnih skupnosti, ker so tudi ti eden izmed bistvenih virov inflacije in nestabilnosti.
Samoupravnega sistema cen ne bomo mogi uspešno izdelati, če bomo za stroške proizvodne še naprej priznavali vse, kar ne-spada tja.
Ponekod dvomijo, da lahko samoupravni sistem učinkovito razreši velike probleme in protislovja družbenoekonomskega razvoja. Pri tem pa pozabljajo, da ne gre za posledice sistema, temveč za obnašanje, ki v resnici ogroža in razveljavlja samoupravni sistem.
je .	_______
ske stabilizacije, rn tem ne gre .v omahovanje, temveč tudi za odpor, in sicer celo pri nekaterih odgovornih političnih funkcionaijih.
Naša prva naloga je preprečiti nadaljnje zmanjševanje realnih osebnih dohodkov in življenjskega standarda.
Centralni komite ni sprejel novih sklepov, pač pa je opozoril na uresničevanje sklepov
seje, posebno referat Stevana Doronjskega je
ih organizacijah.
J ' r--------- wv^/ luna ju
material za razpravo v osnovnih i
Celovite sklepe o uresničevanju stabilizacije bo centralni komite oblikoval na eni naslednjih sej, ko bodo obravnavali srednjeročni načrt za obdobje 1981-1985.
S. ZALOKAR IN I. VERSTOVŠEK STA ZMAGALA
Konec prejšnjega tedna je blo v sremski Indjiji 22. tekmovanje jugoslovanskih oračev. Tokratno meijenje spretnosti v oranju so poimenovali »Titova brazda” — v spomin na 4. maj 1945, ko je tov. Tito v vasici Dobanovac zaoral prvo brazdo v socialistični 'ugoslaviji. V ekipnem tekmovanju v oranju s težkimi traktorji so slovenski orači osvojili tretje mesto, med posamezniki pa se niso uvrstili na vidnejša mesta. Zato pa so imele toliko več uspeha Slovenke, najboljše so bOe kot ekipa, med posameznicami pa je z dokajšnjo prednostjo zmagala Slavka Zalokar, delavka novomeškega KSC Grm. Odrezal se je tudi hran Verstovšek, delavec brežiške Agrarie, ki je bfl najboljši med mladimi orači.
NEKA JAPONSKA DRUŽBA JE PRED NEDAVNIM »«•* trimesečno akcijo, med katero-nameravajo z morskega . dvigniti senzacionalen za« Domnevajo namreč, da »o ruski vojni ladji, ki. J*j potopljena v bitki pn maja leta 1905, P j vrednosti od 44 do 130 oMJ dolarjev. Lego ladje so ^ li: osemtisočtonska razbi
ii 96 metrov pod m®"'
^NAJNOVEJSI PODAj^Jj POKAZALI, daje v prvih mesecih letošnjega le . število prometnih odstotka. Od januarja do 'jP se je v Avstriji	«	„b-
30.000 prometnih neJrec,
enem pa je bio *** Vobdol^ ranjenih kot v >ste® ^le lani. Le število sn je zmanjšalo za razen na Dunaju, K)®* J* 1979, 33 ljudi več kot v le ^ Vsako četrto nesrečo alkohol, čeprav je t» P ^ nepreverjen, saj poznajo samo tretjino n jih povzročijo pijani v0Z®j V ALKOHOLIZEM ** FRANOJI POSTAL tak« ^ družbenopolitični Pf?, yjeiy je predsednik »P*****!, Giscard D’Estaing ni strokovnjakov pod v znanega specialista z* ^ bolezni Jeana Bernard*' la obširno nakaže so svoj vlada pa stoji težko nalogo.
Franciji tretji vzrok smrti, dva cozov je popolnoma
nadaljnje tri milijone čilo označuje kot hud« NEWYORSKl HUGH CAREY JE da bo svetovni trgovi0®« J v kratkem naprodaj. ® ^ skrajnem južnem	^
V.jnhattana in njegova d jjO tičnika - vsak od njiju ^ ^ nadstropij - predstav«*" najznačilnejših mestnih J nant Center je bil z8r^jnie* j desetimi leti in stroški g® 4 bfli izjemno visoki:	r ,
milgonov dolarjev. Se vi J > vzdrževalni stroški: zal* so ga nasprotniki tega Pj krstili za »velikana na 9 nogah“. Oba stolpa tega1 nega kompleksa, ki P° , električne energije k°*	f
mesto, sta bila ob	1
najvišji stavbi na svetuje tj ] ne za dolgo: kmalu z*	j
v Chicagu zgrajen Se***^ * Building, ki ju je s	«
metri presegel za vet set metrov.
1
s t
t )
Najprej je zagrmelo ob Sat El Arabun sotočju rek Tigrisa in Evfrata, kmalu nato pa na obeh straneh njenih bregov. Iranska letala so se pognala celo do Bagdada in tarr, spustila bombe, prav tako so Iračani obstreljevali neposredno bližino Teherana. Armadi obeh držav sta sd potem vrgli, kot vemo tudi na življenjsko pomembne cilje - v Iranu je na primer zagorela največja rafinerija nafte na svetu, v Abe Donu.
Spopad med Bagdadom ia Tohoraoom
Mejna reka Sat El Arab, ob kateri ležijo pomembna pristanišča obeh vojskujočih ar držav, rafinerije in druge ..naftne delavnice“, je tako postala pravo bojišče. Iz nenapovedane vojne dveh sosedov na srednjem vzhodu se je razvila bitka na kopnem, zraku in na vodi
Iransko-raSki	spopad je
spričo izrednega strateškega področja, polnega naftnih vrelcev, brž zasenčil vse ostale dogodke na svetu in povzročil veliko zanimanje svetovne javnosti, kako se bo vse skupaj končalo. Zaskrbljenost je bila upravičena, saj se mnoge države oskrbujejo z nafto s tega področja, ki dobesedno „plava na črnem zlatu“ bojazen pred posredovanjem velikih sil ni bila majhna, še posebno, ker je splošno znano, da v neposredni bližini plovejo številne bojne ladje Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze.
Sicer pa spor med državama ni od včeraj, vleče se že vrsto let, nekateri pravijo, da celo še iz tistih časov začetka Islama, ko sta se izoblikovali siitska in sunitska ločina ter religije.
Najbolj pa se je zapletlo po zmagi iranske revolucije,
ko je Imam Homeini začel govoriti o izvozu Islama in med drugim tudi pozval Šiite v sosednjem Iraku, naj vržejo vladovino stranke Baas in predsednika Sadama Huseina.
Iz vojne besed, obtožb in protiobtožb se je razvila prava vojna. Vse mogoče mednarodne institucije so se podzivale k iskanju rešitev, saj še vedno lahko pride do še večjega vojaškega požara, ne oziraje se na dosedanje izjave velesil, da se nimajo namena vpletati v spor. Tako je pred dnevi Varnostni svet OZN, zavedajoč se vseh dimenzij spopada, sprejel resolucijo, s katero poziva obe državi, naj ustavita uporabo sile in naj rešita spor na .1miroljuben način. Za zdaj ha obzorju še ni videti kako se bo vse skupaj izcimilo, obstaja pa dejstvo, da se je ogenj prižgal prav tam, kjer zaradi oljjlice nafte nikoli ne veš, kaj kanijo storiti velesile, ko so ogrožene njihove življenjske koristi
RIM BREZ VLADE
Sosednja Italija pa je od konca prejšnjega tedna brez vlade. Tako je druga vlada Francesca Cossige trajala le dobrih 176 dnu Zataknilo se je pri glasovanju o gospodarskih dekretih. Sandro Pertini, predsednik italijanske republike je potem, ko je komaj stopil iz letala, ki ga je pripeljalo s potovanja na Kitajskem, že moral začeti posvetovanja o novem mandatarju, Enrico Berlin-guer, vodja KPI, je ob tem dejal, da je to samo nov dokaz, da vodenja Italije ni več mogoče zamisliti brez sodelovanja komunistov.
V Italiji gre torej za novo politično in gospodarsko krizo. Država je imela samo po vojni sem že več deset vlad, ki pa se nobena ni mogla prav dolgo zasidrati na prestolu.
VASO GASAR
ZASEBNIKI ŠIRIJO NASADE
Do leta 1985 ima TO Koperacija pri krškem Agrokombinatu v programu povečanje nasadov sadnega drevja v zasebnem sektorju na 100 hektarov. Večino teh površin naj bi obdelovale sadjarske skupnosti. Letos se bo njihovo število povzpelo na pet Zasebniki se usmerjajo na vse vrste sadja, od breskev in jagodičevja do jablan in hrušk.
MLADINSKI KVIZ V LISCI
Mladi v Lisci so v počastitev 25. obletnice Lisce organizirali mladinski kviz na temo ..Kongresi ZSM in Tito o mladini”. Vse ekipe so pokazale precej znanja, saj je bil kviz izredno izenačen. Rezultati: 1. Šivalnica, Sevnica; 2. Lisca, Krmelj; 3. DSSS in Blagovni promet.
A. F.
POKOL V MUENCHENU - Poročno, da so izpustii pet od šestih aretiran* v ZR NemčSi, ki so bli osumljeni, da so kot pripadniki desničarske ekstremistične deupine .športno strelska skupina Hoffman** sokrivi atentata v Muenchnu. Prost je tudi šef te deupine. Karla—Heinza Hoffmana in njegove pajdaše so v nedeljo zapdi pod obtožbo, da so neposredno rfi posredno sodelovali pri atentatu v Muenchnu, ko je ob eksploziji mine izgubio življenje 12 ljudi, 214 pa je bOo ranjenih. Oblasti so sporočile, da menda za zdaj ni dokazov o udeležbi teh oseb in njnove neofašistične skupine v muenchenskem atentatu. V zaporu je še en osumljenec, vendar njegovega priimka niso objavili Na dlti prizor po ekspnlaziji. (Tdefbto: UPI)
S ceno podprt načrt setve
Lani smo načrtovali 1,7 milijona hektarjev pšenice, posejali pa 200.000 ha manj
Jugoslovanski kmetovalci bodo to jesen posejdi pšenico na
1.700.000 ha. Tako zatrjujejo načrtovalci po republikah in avtonomnih pokrajinah. Ali je bodo res posejali toUko? I <nti setveni načrt je b3 enak letošnjemu, s pšenico pa so zasadi skoraj
200.000 ha manj polj. Kako načrtovati, da bi Ietošme načrte uresničili?
Slovenski kmetovalci so lansko jesen izpolnili setveni načrt, čeprav ga v drugih republikah niso. So naše kmetijske, zlasti zadružne organizacije bolje načrtovale in usmerjale setev kot njihove? Verjetno ne. Tudi naše načrtovanje je še hudo pomanjkljivo, kar se je boli kot pri setvi pokazalo pri odkupu pšenice. Lani so za kilogram prodane pšenice dobili le kilogram koruze, letos pa 1,3 kg. Pri taki menjavi bi lahko celo vprašali, zakaj kmetje niso prodali še več pšenice, saj je ne bodo vse porabili za moko.
Za slovenske kmete odkupna cena pšenice ni tako pomembna kot za tiste, ki jo pridelujejo za prodajo. Sejejo jo zato, ker na isti njivi ne morejo več let zaporedoma sejati koruze. Kolikor je ne porabijo za kruh, jo, podobno kot koruzo, namenijo za živinsko krmo. To sicer ni prav, toda tako so se že navadili in tega se niso mogli otresti niti ob letošnji ugodni zamenjavi
pšenice za koruzo ali niso dovolj zaupali tistim,.ki so jim ponujali zamenjavo.
Premalo zaupanja je tudi pri sklepanju pogodb za tržno pridelovanje pšenice. Posejali jo bodo, saj jo bodo lahko po-krmili, če jih odkupna cena ne bo spodbudila za prodajo. Tudi letošnji setveni načrt bo v Sloveniji verjetno uresničen brez večjih naporov zadružnih organizacij. Negotov pa je prihodnji odkup.
Osnutek novih odkupnih cen za prihodnje leto je že predlagan. V Vojvodini so se celo že dogovorili za nove cene, ki so nekoliko višje od predlaganih za vso državo in bodo služile pri sklepanju pogodb za organizirano pridelovanje raznih poljščin in rejo živine. Pravijo, da so njihove cene dovolj usklajene,
da ne bi pšenici dajali velike prednosti pred drugimi poljščinami ali rejo živine in obratno.
Ne le papirnato načrtovanje, tudi cene naj spodbujajo k pridelovanju tistih poljščin, ki jih potrebujemo, in k reji toliko živine, da bo dovolj mesa. Če se bo pokazalo potrebno, jih bodo še usklajevali med sabo. S tem pa ne bo odpadla potreba po še boljšem načrtovanju, kot so ga imeli v preteklih letih. Kmetovalci morajo vedeti, koliko naj posejejo pšenice in drugih poljščin, da nekaterih priddkov ne bi bilo premalo, drugih preveč.
Pri usklajenih cenah pa bo načrtovanje laže, ker kmetovalcev ne bo treba toliko opozarjati le na njihovo zavest in solidarnost z vsemi delovnimi ljudmi. Cene bodo morale biti tudi trdne, da pridelovalci ne bi izkoriščali pomanjkanja za njih navijanje, trgovci in drugi posredniki do porabnikov pa večjih presežkov za neupravičeno zniževanje cen.
JOŽE PETEK
tz
ŠE VEDNO PREVEC BOLNIŠKIH
V krški občini še vedno izgubijo veliko dohodka zaradi pretiranih bolezenskih izostankov. Vsak dan izostane povprečno po 300 delavcev. Število izostankov niha, še vedno pa jih je največ tedaj, kadar se nakopičijo kmečka dela v vinogradih in na poljih.
II
pil
■ * \
I
-rr*
SifSHr
Črpalka -
*5** K na tem območju vsem'ki so prej ». do gorivo v Čabar na Hrvaško. (Foto:
KULTURNI SPOMENIK BO OBNOVLJEN - Za ceikev na Otoku pri Drami seje le našel potreben denar. Že dlje časa je stara ceikev, ki jo ima pod zaščito Zavod za spomeniško varstvo, razpadala, sedaj pa so se na zvoniku pojavili gradbeni odri. (Foto: Polde Miklič)
ČIMPREJ DO VODE — Petintrideset mladih iz KS Prečna je zadnjo soboto z udarniškim delom priskočilo na pomoč vaščanom Češče vasi, Prečne, Kala, Suhoija in Grobljega v prizadevanjih, da bi čimprej zgradili dd vodovoda, ki bo potekal od Bršljina do Straže. (Foto: J. Pavlin)
KONČNO TRGATEV — Kljub nenaklonjenim vremenskim razmeram so črički le zmehčali prve jagode, da so vinogradniki lahko začeli s trgatvijo. Na siki: Perovi iz Hrvaškega Broda so v soboto in nedeljo potrgali portugalko in ranino, da ne bi še več zgnilo, kot je že. (Foto: P. Miklič)
^°vograd dobil PODALJŠEK
v9ntČaaSlU ;uklep družbenega sku_j.; s katerim je občinska Zaradi Wa ^ovo mesto posegla odn(K.-i,n!otenj v samoupravnih interes m P®zadetih družbenih
^,tuV,nekaj tozdov Nov°-
Na Je v veljavi 6 mesecev. *u!l°nedelikovi »j* občinske Van,, me So ukrep družbenega hkrati	do konca leta,
organ u* *zvo^* nov začasni ne ’ et dva dosedanja člana «°C!et\,več opravljati te Novoi, j “ovi začasni organ.
sestavljajo: kot pred-tovjn, ostane Ivo Steblaj iz za člana pa sta enovana Franc Gričar iz
n os tj />r?vne komunalne skup-ižvrjf.	Stamcar kot član
e8a»veta ObS.
Zgrešen razpored draži prevoz
Do novembra novi srednjeročni načrti železniške«« in luškega prometa v Sloveniji - Kaj načrtujejo dolenjski železničarji — Se ni dovolj delitve dela
Sej,
m/sca
VaJien O MESTO: Srednje H-PotieHPn.talco bi ocenili Sci 'Jkov ^jem, ko so imeli U n‘na voljo 243 pujskov in £ev. if ^ mesece starih praši-
SUis|dsoPM S0 j* skupaj 185;
A s° p0 1300 do 1.800
i prašiči pa po 1.850
&**
Ldobro založeno, saj je fetpaPnro<3?j 364 Pujskov, od &rodanih 222 po 72 do u°gram žive teže.
Tudi tukajšnje bilo v soboto
Na seji konference delegacij temeljne skupnosti za železniški in luški promet prometnega središča Novo mesto je 24. septembra tekla razprava o osnutkih samoupravnega sporazuma o temeljih plana SIS za železniški in luški promet Slovenije na področju železniškega in luškega prometa za prihodke srednjeročno obdobje. Poseben poudarek ie bil na razvojnem programu ŽTO Novo mesto.
Ponovno je bilo poudarjeno, da so organizacije združenega dela in transportne organizacije - cestne in železniške — p. ’-)lo uspešne pri iskanju čimbolj us trt _ '• rešitev za zadovoljitev sl^uppih potreb, daje še vedno premajhno preusmerjanje prevoza blaga na železnico in preveč zapiranja znotraj posameznih tozdov, še posebno znotraj republik v železniškem prometu. Zato ni čudno, da so stroški prevoza v Jugoslaviji tako veliki, daleč večji kot v drugih državah, predstavljajo pa kar petino celotnih stroškov pri posameznem izdelku.
Do leta 1985 železničarji načrtujejo povečanje tako notranjega kot mednarodnega tranzitnega potniškega in blagovnega prometa, toda kljub temu da predvideni odstotki rasti niso izjemno veliki - od 0,5 do 3,7 odstotka - bodo za njihovo uresničitev potrebna ogromna sredstva — finančni načrt v osnutku sporazuma predvideva za to 1.659 novih milijard dinarjev - kajti za
prilagoditev vse večjim potrebam gospodarstva in velikim spremembam v vrstah tovorov bodo potrebne številne modernizacije prog, nakup novih vagonov in lokomotiv itd: Več pozornosti pa bodo morali posvetiti tudi kadrom, saj imajo velike težave z delovno silo.
Ker se železnišl^ promet na Dolenjskem pogosto srečuje s še večjimi težavami kot drugje, so tudi načrti, razumljivo, veliki. Dolenjski železničarji načrtujejo predvsem usposobitev proge Ljubljana-Treb-nje-Sevnica za večji, hitrejši in varnejši promet, kar zahteva v prvi vrsti zvišanje osnega pritiska na tej progi na 18 ali celo 10 ton, modernizacijo sredstev za sporazumevanje, zavarovanje železniških postaj s sodobnejšimi napravami, nakup novih sredstev za prevoz itd. V načrtu imajo tudi izgradnjo še novih industrijskih tirov, npr. za črno-maljsk i Belt, da bi kar najbolj razbremenili mestna središča, pa nova postajališča, ki naj bi zacto-voljila potrebe in želje potnikov.
Sami železničarji s svojimi sredstvi načrtov seveda ne bodo zmogli uresničiti - kot tudi ne Luka Koper pri izgradnji novega terminala in dodatnih kontejnerskih enot — ampak bo potrebna pomoč vsega združenega dela.
Z. LINDIČ
Kmetijski nasveti
enja se bitka za kruh
l^ja srediff^ P^en pridelovanja hrane, ki „vse pogosteje £ l >ko je	.o za reguliranje odnosov med državami in naro-	J
’ je	"ekatere slabosti, ki spremljajo našo bitko za
W ^ je tur?unist v redakcijskem uvodniku 19. septembra zapi-’ t?jehran	P^^ne	organizacije	in	vodstva	pride-
predvsem zakme-111 kmete' Kaj lahko v Sloveniji, ki ima maj-m1|ci*r za poročanje površin pod žitom, naredimo za aj p0 ln 23 manjšo odvisnost od žitorodnli krajev? Če 'ontj °»®io razmere, nam na fo vprašanje ne bo težko -ji1! rezerva je v povečanju hektarskih donosov, vseh P^^ek okoli 30 stotov na hektar še zdaleč ne
t?* ^tve. vnT	žetev. Brez najboljšega semena ni
4? ^tranJ/ Pridelke lahko dajo le visoko donosne sorte, Hi«!}* PnDnmf* str°kovno preizkušene. Ljubljanski Kmetijski £ semeni3 “Mednje pšenične sorte, kijih je moč dobiti £ p, n*™ :,za boljše njive zlato dolino in super zlato, * b> njsko v VOSa<lsko rano 2, partizanko in kragujevško 56,
nk i1^0 se dosaKaJ ________-	-	-	° J
^r^datoldasa.
* Precq zakasnila, je treba še posebej skrbno ^i.^Bnlia	ozimine.	Hiteti	je	treba;	če	ne	bo časa,
?ro “eaedla, bo treba uporabljati valjar. "*■*- * Priporoma	??°8°Ce delno omiliti z gostejšo setvijo.
^ konci	manj	zahtevne	pšenične	sorte v
septembra, intenzivne sorte pa vsaj do sredi-
TRAKT0RSKI MENJALNIK
Konec odiranju?
Rešitev nov zakon in večja osveščenost občanov
Kdorkoli je kdaj kaj zidal, mu je brez dvoma ostal neprijeten spomin na kup raznih soglasij in papirjev, ki jih je moral dobiti, da je smel zasaditi lopato. Pri tem so skušali v nekaterih občinah in krajevnih skupnostih dobiti od bodočih graditeljev tudi neupravičen denar, o čemer pričajo nekatere pritožbe občanov republiškemu ustavnemu
sodišču, pa tudi v začetku junija razveljavljena odloka iz murskosoboške občine in krajevne skupnosti Preserje.
V murskosoboškem primeru se je pritožil občan, ki je nameraval adaptirati hišo, že priključeno na komunalne naprave, pa so od njega zahtevali plačilo prispevka za komunalno opremljanje zemljišč na osnovi predpisa murskosoboške skupnosti za cestno in komunalno dejavnost, da mora tudi graditelj, ki nameravž le preurejati ali prezidava-ti objekt, plačati del stroškov za komunalno ureditev. Ustavno sodišče se je pri razveljavitvi predpisa oprlo na zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, ki jasno pravi, da je treba prispevek plačati le v primeru, če je treba zgraditi nove ali povečati stare komunalne naprave.
V preserski krajevni skupnosti pa so vezali izdajo soglasja za gradnjo s predhodnim plačilom prispevkov (15 tisočakov) za asfaltiranje cest, ureditev vodovoda, javne razsvetljave in za zazidalni načrt, čeprav zakon govori le o sorazmernem delu stroškov, izračunanem po kvadratnem metru tlorisne površine stavbe, na osnovi soglasja občinske skupščine.
Vnaprejšnje pobiranje prispevkov je tako zagotavljalo denar brez najmanjšega truda.
IZGUBA OSTANE IZGUBA
Predsedstvo občinske konference SZDL v Brežicah se je pri obravnavi analize polletnega gospodarjenja pridružilo mnenju sveta za družbenoekonomske odnose, sindikatu in Zvezi komunistov, da nerealno prikazovanje stanja v Opekami bolj škodi kot koristi, saj upravljalci Posavske banke še niso sprejeli oziroma pristali na odpise. Tak spodrsljaj se ob tričetrtletju ne bi smel ponoviti. Ce je izguba, naj bo predstavljena brez ubtaževanja in olepšavanja.
KAKO BO NA KONCU LETA?
Polletni gospodarski rezultati sev-niškega gospodarstva z izjemo Jugo-tanina so ugodni, vendar v kolektivih opozarjajo, da so porabili dosedanje stare zaloge materiala in da rezerv več ni Na zboru združenega dela občinske skupščine so pohvalili dosedanjo sk rb vseh delavcev za stabilizacijo.
Inž. M. L.
ZRCALO
BORI ZUPANČIČ
KAlVOJHE
USmiTVE
riM
\
t
*
i
*
,
i
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
Urejam Tit Doberšek
Razmislek ob prihajajoči trgatvi
Toča je ponekod uničila vinograde od’ 50 do 90 odstotno, tako da nekateri vinogradniki ne bodo pridelali vina niti za lastne potrebe, kaj šela za prodaja Pri enih kot pri drugih pa letos ne moremo računati na kakovost vina, ker je trta iz že povedanih vzrokov močno zaostala v razvoju in grozdje slabo zori. Zato je nujno, da bomo
s trgatvijo čakali, dokler se da.
Če hočemo doseči vsaj minimalen odstotek sladkorja v grozdju in s tem razvoj vseh ostalih lastnosti, ki jih naj grozdje in vino ima, bo treba s trgatvijo čakati do skrajne meje. Zato so napačno ravnali tisti, ki • so portugalko trgali prezgodaj, saj je še na primer na Trški gori bilo 25. septembra na portugalki za četrtino nezrelih jagod. Kot kaže sedaj, bo del portugalke dozorel prve dni oktobra, ostali del pa kak teden pozneje. Modra frankinja, kraljevina in žlahtnina (španjol) ne bo primerna za trganje pred sredino oktobra, laški rizling in šipon v- drugi polovici oktobra, žametna črnina in rumeni plaveč pa šele konec oktobra. Ce tudi konec oktobra žametna črnina še ne bo povsod popolnoma zrela, ne kaže trgatve prelagati na november, ker je v novembru že tako kratek dan brez pravega sonca, da grozdje, kljub temu da bi ga pustili na trti, ne bi več bistveno pridobivalo na kakovosti
Po gornjih sugestijah naj bi čas trgatve določale tudi občinske skupščine, ki po določilih zakona o vinu (Uradni list SRS št. 16/*74) določijo za posamezne vinorodne okoliše in vinske gorice čas trgatve.
Poleg zrelosti grozdja je čas trgatve odvisen zlasti od sorte grozdja. Zato občinske skupščine ne morejo pavšalno določiti datuma za začetek trgatve. Če bi na primer pri portugalki čakali s trgatvijo tako dolgo, da bi dozorela žametna črnina, bi nam pridlek portugalke propadel. Isto velja za druge sorte. Zato je pri določitvi trgatve treba upoštevati skupine sort prve, druge in tretje zrelostne dobe, tako, kot je napisano v strokovnih knjigah.
Na zrelost grozdja irria odločen vpliv tudi kraj in lega, kjer je vinograd zasajen. V Beli krajini grozdje prej dozori kot na Dolenjskem in v Posavju, na obronkih Gorjancev od Kostan-
jevice do Čateža prej kot na skrajnem koncu Dolenjskega gričevja, na primer na Malkovcu, itd. Tudi na južnih legah grozdje prej in lepše zori kot na legah, ki so nagnjene proti severu. Razumljivo, da je čas trgatve močno odvisen od vremena v času vegetacije trte, zlasti pa od vremena, ko grozdje zori.
Poleg navedenih dejstev je čas trgatve odvisen še od drugih vplivov: od obdelave vinogradov, rodnosti, gnojenja, zaščite trte, starosti trte, vrste zemlje itd.
Iz povedanega sledi, da določitev časa ttgatve ni tako enostavna zadeva, kot si morda kdo mislL Zato mora biti občinski upravni organ, ki po zakonu o vinu določa čas trgatve, na tekočem z vsemi navedenimi dejstvi Zato bi se razen z zastopniki delovnih organizacij in inštitucij posvetoval o določitvi časa trgatve še z zastopniki vinogradnikov v okviru društev vinogradnikov na Dolenjskem in v Beli krajini.
Zrelost grozdja
V praksi določamo v glavnem po zunanjem videzu, ali kot pravmo. po organoleptični oceni Oceno po zunanjem videzu dopolnjujemo z merjenjem sladkorja v grozdju tik pred trgatvijo z moštnimi tehnicami in z refraktometrom. To delo opravljajo pri nas v svojih vinogradih družbene organizacije in Kmetski inštitut
Po zunanjem videzu ugotavljamo zrelost grozdja po vegetaciji, to je po zunanjem videzu listja trte, grozdnega peclja in jagode. Ko dobi listje pri belih sortah belo ali rumeno barvo, pri rdečih sortah pa rdečo, ne asimilira več. To pomeni, da trta po naravni poti ne more več pridobivati sladkorja. Tudi porjavel in olesenel grozdni pecelj preprečuje dotok asinlilatov v grozdje in je s tem proces naravnega naraščanja sladkorja vstavljen. Jagode belih sort postanejo v tej dobi prozorne, jagode modrih in rdečih sort dobijo svojo, za poiamezno sorto značilno barvo in so posute z oprhom (mokco). To so znaki fiziološke ali popolne zrelosti grozdja.
Grozdje je v tem stanju najbolj okusno, sladko in prijetno kislo. Večje gnilobe grozdja ni V tej zrelosti pri nas trgamo vse modre sorte, od belih pa sorte iz II. in III. kakovostne skupine, kot so: kraljevina, laški rizling, rumeni plaveč, žlahtnina (španjol), belina in druge. Le sorte I. kakovostne skupine (renski rizling, beli burgundec, traminec itd.) pustimo še na trti, da dosežemo boljšo kakovost vina teh sort
*
Pk tobr.j 1 980
Dragocene.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Mirenčani predstavili vse, kar razvijajo v številnih društvih.
Naslednji dan je bQo delovno srečanje, na katerem sta imela uvodna referata predsednik in tajnik sveta krajevne skupnosti Mirna Maks Kurent in Darko Krištof. Maks Kurent je govoril o izkušnjah na področju krajevne samouprave in planiranja, pri čemer je še posebej poudaril pomen sodelovanja z organizacijami združenega dela. Prav to sodelovanje pa je med vsemi udeleženci srečanja vzbudilo največ zanimanja, in mnogi so sklenili, da ga bodo v takšni ali drugačni obliki uporabili tudi v svojih krajevnih skupnostih. Mirenski model namreč zagotavlja hitro in učinkovito reševanje mnogih problemov, s katerimi se srečujejo krajani. V drugem referatu, ki ga' je pripravil Darko Krištof, pa je bil govor o vlogi krajevne skupnosti v podružbljanju in razvijanju SLO in družbeni samozaščiti. Tudi na tem področju so Mirenčani dosegli precejšnje uspehe, ki so ravno tako plod sodelovanja vseh dejavnikov od družbenopolitičnih organizacij do organov krajevne skupnosti in delovnih organizacij.
smo kaj kmalu dobili pomoč, torej je to srečanje samo izraz že utečenega sodelovanja. Je pa bio to srečanje lepa priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj, ki jih bomo prenesli tudi v naše delo."
Dušan Subotič, član sveta KS Risanj: , .Predvsem smo izredno presenečeni nad vsem, kar smo tu videli: izredno razvito industrijo,
Ali se nam obeta tema?
Elektrogospodarstvo upa na velike padavine
-V
nasprotnem primeru nam bo manjkalo 16 odstotkov električne energije	.	^
Kot sodijo v slovenskem elektrogospodarstvu, bo letošnja oskrba z električno energijo v precejšnji meri odvisna od
LOŠKI POTOK: ODPRLI VRTEC
S SREBRNEGA JUBILEJA — Govori Vojko Dvojmoč, glavni direktor Lisce, ki je poudaril zlasti nujno zmanjšanje odvisnosti od uvoza. (Foto: P. Perc)
V Loškem potoku v ribniški občini so z novim šolskim letom odprli prvič tudi vrtec, • ki ga obiskuje 9 otrok. Vrtec je v šoli, v njem pa je prostora za okoli 15 otrok. Napolnjen bo predvidoma že prihodnje leto. Prostori za vrtec so bili zgrajeni že pred leti hkrati z novo šolo. V njih je bfla zadrga leta mala šola.
• Na delovnem srečanju so sodelovali tudi Ludvik Golob, podpredsednik skupščine SRS, Siva Jereb, predsednica zbora občin v skupščini SRS, Vito Habjan, predstavnik republiške konference SZDL, in predsednic medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko Lojze Ra-
Ugled prinaša le dobro delo
Počastili 25-letnico dela sevniške Lisce, največje tovarne ženskega perila v Jugoslaviji — Novi načrti — Priznanja in nagrade jubilantom
tajc ter predstavnici občine in občinskih
organizacij.
dru 2) en op oli tičnih
zlasti pa sodelovanje med njo in krajevno skupnosgo, kar je tudi pogoj za razvoj krajevne skupnosti. Pri nas so pogoji za tako sodelovanje slabši, saj skoraj nimamo razvite industrije.”
Z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami so v največji delovni organizaciji v sevniški Konfekciji ,Lisca” minuli teden proslavili srebrni jubilej kolektiva s 1940 delavci. Lani so v sedmih tozdih ustvarili 774 milijonov dinarjev celotnega prihodka. Dosežke petindvajsetih let, ko je iz obrtne delavnice ,Lisca” prerasla v znano, največjo tovarno ženskega intimnega perila v Jugoslaviji, so pregledali tudi na sobotni razširjeni seji osrednjega delavskega sveta v Sevnici
Popoldne so v prisotnosti krajanov Mirne in gostov slavnostno predali namena prizidek šole, slavnostni govornik pa je bil Lojze Ratajc, ki je mimo pomena šole za krajevno skupnost poudaril še pomen srečanja pobratenih krajevnih skupnosti, zlasti pa bogate izkušnje Mirne na tem področju. Ob tej priložnosti so v avli nove šole odpdi tudi razstavo. Sandjja Leskovca in Zdravka Kramarja. Popoldne je bilo pri lovski koči v Zapužah še tovariško srečanje med delegati pobratenih krajevnih skupnosti in krajani z Mirne. Naslednji dan so si udeleženci srečanja ogledali galerijo v Trebnjem, pred zaključkom srečanja pa so si ogledali Bazo 20 na Rogu.
Seveda je blo srečanje tudi priložnost za pomenek z delegati, ki so povedali marsikaj zanimivega, vsi po vrsti pa so pohvalili organizacijo srečanja in gostoljubnost Mirenča-
Savo Ognjenovič, predsednik ZZB v Risnju: „Na naša srečanja bi bilo treba pritegniti tudi druge krajevne skupnosti. Na. teh srečanjih bi se namreč lahko naučili marsikaj koristnega, tako da bi postale take razvite krajevne skupnosti, kot je na primer mirenska, splošen pojav.
Ciril Šuligoj, predsednik krajevne konference SZDL „22. oktober” v beograjski občini Zemun: ,.Možnosti za tako sodelovanje, kot ga ima krajevna skupnost Mirna, je v Beogradu veliko manj. Imamo pa enake probleme kot v manjših krajevnih skupnostih. Vse to seveda pomeni da veljava krajevne skupnosti pri nas ni nič manjša kot v manjših krajih. Zato pa nas čakajo v prihodnosti še velike naloge na tem področju.”
savskega sveta v Sevnici.
Izjemno živahen razvoj in pogumni načrti < so našli plodna da tudi izven Sevnice ; rudarski kraji Krmelj, Zagorje in Senovo' so imeli pri zaposlovanju moških že kar lepo tradicijo, delavke v novih obratih „Usce” pa so bistveno popravile biološko ravnovesje. Pred dvema letoma se je delovni organizaciji
kontinuirano proizvodnjo, torej s stabilnejšim prodajnim načrtom. Eden od osnovnih pogojev je, da nismo toliko odvisni od uvoza blaga,” je poudaril glavni direktor Valentin Dvojmoč. Za zmanjšanje uvoza reprodukcijskega materijala so precej storili in s sovlaganji
zmanjšali odvisnost od uvoza od 85 odst. na 65 odst. Največ pa si obetajo od izgradnje pletilnice elastičnih pletenin. Stabilizacijsko naravnanost prodornega kolektiva potrjuje tudi podatek, .da so od lanskega 66-odstotnega pokrivanja uvoza z izvozom dosegli v letošnjih de ve tii mesecih kar 117-odst pokrivanje.
Na slavnostni seji CDS je predsednica Anica Kragl podelila 36 jubilantom za 20-letno zvestobo priznanja in nagrade, spomnili pa so se tudi 103 delavcev z 104etno delovno dobo v ,LISCI-”
PAVEL PERC
vremena. Od količine dežja je namreč odvisno, ali se ^om pomanjkanjem električne ej* gjje srečali že decembra al> P šele januarja.
Po ocenah, ki so jih napravili'' dispečerski službi, bodo potrebe f električni energiji od začetka tembra do konca marca v 5.166 miijonov kilovatnih ur. 7° P* je le za nekaj nad 7 odstotkov ve > kot so znašale potrebe lan*-ocena je sorazmerno skromna* »4 je lani poraba povečala za veC 11. odstotkov, kar je bšo pomanjkanja ostalih goriv, za pa je v načrtu, da začnetai obrato ti elektropeči v Štorah in R®**' bo porabo električne eneiglje tako povečalo kot lansko p kanje drugih goriv.	.	^
Precej se utegne stanje nap ju porabe električne energije z P ti, če bodo hidrološke razrne
10 odstotkov slabše, kot n Vl j-ar V tem primeru bi primanjk°v 479 milijonov kilovatnih urV ta šanje pa je, če bo. ,rn.°f, dob»-16-odstotni primankljaj kriti i• ^ vo električne energije iz ju|° dpJ skih elektrarn, še manj možn ^ je, da bi to energijo lalil® * o te ker nam manjka deviz, za lahko zgodi, da bo treba ko električne energije, ki bi jih P ^pI
11 z uvozom, prihraniti, morda j nepriljubljenim ukrepom, 10 f redukcijami.
nov.
Vojin Bulajič, član skupščine KS Risanj, Črna gora: „V teh nekaj dneh smo se tako zbližati, da se nam zdi, kot da smo zmeraj skupaj. Vendar se naše sodelovanje ni izkazalo samo to pot Tudi ob potresu, ki je prizadel Cmo goro,
Stanko Borota, predsednik sveta krajevne skupnosti „22. oktober” v beograjski občini Zemun: ,.Predvsem se moramo v naslednjem obdobju posvetiti planiranju. Pa tudi pri vključevanju prebivalcev v delovanje krajevne skupnosti bomo morali narediti nove korake. V naš krog, katerega se je, v šali rečeno, prijel tudi vzdevek »vojna hunta”, saj smo aktivni skorqj sami upokojeni oficirji, ne prihajajo mlajši ljudje."
JOŽE SIMČIČ
priključil še tozd iz Babušnice v Srbiji.
Marljive delavke so prestajale 1964. leta, ko so se prvič srečali s tujim trgom, težke preizkušnje. Kmalu so dokazale, da zmorejo tudi najzahtevnejše zahodnoevropske norme. Sodobna organizacija in nenehna modernizacija proizvodnje sta terjali sprotno ugotavljanje finančnih rezultatov, zato so leta 1970 kupii račun alnk. Osnovo za današnje zmogljivosti (preko 45.000 različnih izdelkov na dan) so dale izgradnja skupne krojilnice in skladišče ter šivalnice. Z ozko specializacijo proizvodnega programa in visoko storilnostjo se je „Usca” uvrstila med največje proizvajalce celo v Evropi Sednaji zunanjetrgovinski sistem pa jim ne omogoča prožnega nastopa v klasičnem izvozu. V prvih letošnih šestil mesecih so ustvarili za 3.140.000 dolarjev Izvoza, to je za 113 odst več kot lani v enakem času. Zaradi težav pri omejitvah uvoza imajo v »Lisci” sedaj kar 60 odst. p te delavnih podov namesto lanskih 60 odst. klasičnega izvoza. V skrbi za razbremenitev delavke matere, pri t L humanizaciji dela, so želi nekaj uspehov. „Veliko bi storili z bolj
Ne gre le za mandate
Komunisti v metliški občini so kritično pregledali, kako uresničujejo pobudo tov. Tita o Kolektivnem delu
V metliški občini ni ksg dosti dngače kot v drugih slovenskih občinah, če pogledamo, kaj je z uresničevanjem Titove pobude o kolektivnem ddu, odgovornosti innadaijajim demokratizaciji družben opolitičnli odnosov.
Pobuda je dobia takotekoč plebiscitarno podporo, vendar pri praktičnem uveljavljanju prihaja do zatikanj, nekaj zaradi ozkega razumevanja, ki poskuša pobudo uresničevati le 'formalno s spremembami trajanja mandata, nekaj zaradi nezainteresiranosti članov ZK za delo v samoupravnih organih, delegacijah in delegatski skupščinah, v družbenopolitičnih organizacijah ter društvih. Ker gre v bistvu za potrjevanje samoupravljanja in delegatskega sistema, je uresničevanje pobude tov. Tita trajna nalaga komunistov, kar so metliški komunisti tudi zapisali v svojih stališčih,
ki so jih sprejeti na zadrgi seji OK ZKS v ponedeljek, 29. septembra v Metliki
Poleg drugih so sprejeli s udi stališče, da bodo dosledneje uresničevali kadrovsko politiko ter tako izkoreninili krepitev profesionalizma, ki ga opažajo tako v političnih kot drugih sferah. S tem vprašanjem kakor z drugimi nalogami, ki stoje pred komunisti je povezano idejnopolitično usposabljanje članov Z K, o čemer so na seji tudi obširneje govorili Četudi so dosegli, da vsi kandidati za sprejem v vrste članov ZK opravijo poseben seminar in so razvili več drugih oblik izobraževanja, pa z doseženim niso zadovoljni. Ocenili so, da bodo morali biti idejnopolitično bolj usposobljeni če hočejo biti kos pojavom in problemom, s katerimi se soočajo v ZK in družbi sploh.
MiM
..OPOZARAJAMONA
RESNOST’"
Na skupni seji zbora nega dela in zbora w*Je ...
nega aeia m z do ra	r
skupnosti novomeške ob raI. skupščine 29. septembra j* . pravljal tudi Simo Gogič, d«***' tovarne 1MV. Orisal je ^ L položaj največje dolenjdt* vame in tudi, zakaj nje0* devanja za dosego višj/w>-izdelkom - avtomobilom ^ zoril je na' hude težave r*1*^ pomanjkanja raznih del m' povedal, da so iz tovarne M® zadnjih dneh odpeljali na t* parkirišča čez 500 avto* w kompletnih zavor. „Ce * . tako nadaljevalo.” je dejal gat Gogič, „če ne b° kmalu do obljubljenih *P j memb, potem ni pričakovati, bi naš kolektiv ob koncu leta brez izgub. Pri vsaki Pr0"‘d. Jtatri’ imamo 30.000 din P manjkjjaja”.	.
)
PROSTOVOLJK
22. oktobra bodo v eno«* itf' tialne obrambe sprejeli n0iori' cev in mladink iz Loške£“L Je* Vsi, 12 deklet in 28 fantovo t juniju opravili potrebno Ztl^ vojaških veščin. Šolanje *** rala štab za teritorialno občine Ribnica in organi**6 tfP ki bosta pripravila tud mladih v TO.
Kaj naj vidi dolenjska petletka
Vse občine dolenjske regije bodo v svoje nove petletne plane vnesle več skupnih razvojnih usmeritev in smotrov
začetka novega lnieročnega obdobja. Casa za pripravo in sprejem nači katerih bo teklo delo in življenje v naslednjih pedi letih, torej ni več velico. Medtem lahko na Doleigskem ugotovimo, da so iz delovnih gradiv že nastali osnutki novih planskih dokumentov in da so prve razprave o njih že mimo. Porajajoči se načrti so bili tudi
Vsega trge meseci nas še ločijo od srednjeročnega obdobja. Časa za pripravo in sprejem načrtov, po
‘Tl pedi
sproti uddajeni. To velja še posebei za razvojne akte delovnih organizacij in nekaterih SIS, občinski
tako daleč.
družbeni plani pa še niso
V zvezi s tem naj povemo, da sta medobčinski svet SZDL in medobčinska gospodarska zbornica že avgusta pripravila izhodišča za pripravo medobčinskega dogovora o skupnih temeljih planov občin dolenjske regije za obdobje 1981 -1985. Tak družbeni dogovor je moč sprejeti, podlaga zanj pa je prav gotovo republiški zakon o družbenem planiranju, ki med drugim določa, da motajo občine svoje plane med seboj uskladiti, omenjeni dogovor pa sprejti na pobudo vsaj ene skupščine.
Interesov in nalog skupnega pomena na Dolenjskem ni malo, pa naj gre za katerokoli področje. V uredlogu izhodišč za družbeni dogovor je posebej podčrtano medobčinsko sodelovanje pri združevanju dela in sredstev. Predlog omenja, da so občinske meje precejšnja ovira,
ko gre za smotrno delitev dela, specializacijo in kompletiranje proizvodnih programov. Dosedanji uspehi povezovanja na Dolenjskem so še dokaj skromni, pa tudi rezultati nekaterih povezav, opravljenih v prejšnjih letih, še niso zadovoljivi, saj še niso uresničeni smotri, zavoljo katerih je prišlo.do povezav. Rešitev je moč doseči samo z doslednim izvajanjem samoupravnih sporazumov o združevanju v delovne organizacije ali SOZD, ki se razprostirajo v več občinah, in organizirati sporazumevanje OZD na tistih področjih, ki imajo prednostni pomen in kjer bi prav s povezovanjem lahko dosegli še več.
Nujna skupna služba za planiranje
Planiranje je organizirano povsod drugače, skupna dolenjska težava na
tem področju je pomanjkanje strokovnjakov. V nasprotju z nekaterimi mesti in regijami (Ljubljana, Celje, Maribor) Dolenjska nima strokovne organizacije za pripravo planOv in strokovnih študij. Zato bi, pravijo na medobčinskih organizacijah, tudi na Dolenjskem kazalo proučiti možnost za ustanovitev take strokovne organizacije. Nova medobčinska ustanova naj bi služila potrebam skupščin in kajpada združenemu delu.
Najpomembnejša dejavnost bo kakopak še naprej gospodarstvo, skupna naloga Dolenjcev pa je, da ga nadalje razvijajo. Vendar kljub neštetim prednostim ni pričakovati ijndega razcveta. Več stvari pa je, ki bodo napredek nenehno zavirale. V prvi vrsti so to: skromna surovinska in energetska osnova, omejene možnosti nadaljnjega zaposlovanja, dokaj slaba kadrovska sestava zaposlenih, razdrobljenost gospodarstva, kar velja še posebej za nekatere panoge, čedalje večje prostorske omejitve in podobno. Glede na to bi se dolenjske občine lahko dogovorile, da bodo v naslednjem planskem obdobju:	izboljšale	in izenačile
delovne in življenjske razmere delavcev, ohranile najmanj sedanjo stopnjo gospodarske rasti, omejile zapos-
lovanje, kot omogoča naravni prirastek prebivalstva, povečala izvoz, in sicer tako, da bo moč z lastnim izvozom kriti uvoz, ipd. Skupna usmeritev naj bi zajela še boljšo preskrbo prebivalstva, skladnejši razvoj vseh območij regije, s tem da bi posvetili posebno pozornost manj razvitim območjem.
tudi nosilce gospodarskega razvoja v obdobju 1981 - 1985. Ti naj bi bili: v kmetijstvu - Skupnost agroživilskih OZD; v industriji -1MV, Krka, Novoles, Novoteks, Iskra, Beti, Labod, Trimo in Belt; v gradbeništvu - SGP Pionir; v turizmu - Poslovna skupnost za turizem in promet - Gorjanci, SAP - Viator in Železniška transportna organizacija. Za nosilke razvoja v trgovini predvidevajo izhodišča interesno skupnost za preskrbo. Take skupnosti na Dolenjskem ni in bi jo morali šele ustanoviti Skupnost bi zagotovila boljšo preskrbljenost Dolenjcev s tem, da bi združevala kmetijsko proizvodnjo, predelavo in trgovino ter se dogovarjala z drugimi oskrbovalnimi območji.
iJiP^
gradnjo toplarn TO st0 V1 (Črnomelj) in TO	jCrki-
manjših vodnih elektrarn n
ijjflrt1
Boj proti divjemu vik
, Ki načr< .
loj pron divjem« •—
• načrt ■ Skupne naloge naj bl
tudi na področju v ^dnj1^
Prednost naj bi d*
hi lfrkfi od N
• V Novem mestu se bo danes zjutraj sestal medobčinski koordinacijski odbor za planiranje pri medobčinskem svetu SZDL za Dolenjsko. Oceni bo dosedanji potek priprav za 'nove srednjeročne plane, nato pa obravnaval aktivnost odgovornih dejavnikov na področju načrtovanja.
Elektrarne na Krki
Zelo pomembno je stališče, naj bi sc poslej bolj naslonili na domače surovine, v proizvodnem procesu in sploh tehnologiji pa uporabili kar največ domačega znanja.
N osici razvoja
Izhodišča za pripravo medobčinskega dogovora o skupnih temeljili planov dolenjskih občin omenjajo
Skupnega pomena za Dolenjsko je plinovod, tovrstno energetsko omrežje pa še ni prišlo v ta del Slovenije. Zgradili naj biga v novem srednjeročnem obdobju. Energijo bi povečali tudi za visto novosti na področju elektrogospodarstva. Tako naj bi na Hudem (v novomeški občini) zgTadili razdelilno 110-kV postajo, ki bi rabila za razvod ustreznih daljnovodov, kasneje pa še za transformacijo 380/110 kV. Dvosistcmski 110 kV daljnovod naj bi postavili na črti Brestanica -Krško - Novo mesto in 110 kV daljnovod, ki bi povezoval Novo mesto, Trebnje in Grosuplje, razdelilno tranšfoimatorsko postajo 110/20 kV naj bi dobili Metlika, Trebnje in Šentjernej. Ob tem bodo bržas proučili tudi možnosti za
uiai na pouiuw-	niAto“r^
Prednost naj bi £ očiščenju Krke °d £	vzd«**VSor	i
Krškega,	»,
narodnih parkov, ods	ječeV^.
dljivih snovi iz n*.	'
črnih gradenj vfleeri	oljn« ^
kraju naj bi poslej	0df*&h*
druge tekoče stfuPf	up01* v.	,
enotno organizira1'	pred®**
odpadke in druge
;
i
„«*». „	m“5	j;
bi občine v
pianov vnesle	J
pa?l?'eSevItflole. do&r	,
?ana^ezrSvVetr<f
uvajanjem celodn	a
j mi o mreži usmerjene* ^ vanja, delovanj	„aj bi Pp v i!1
Kajpak toniv-.^pl^,! , skupne temelje	di5ia n	^ ,
kar naštevajo » naj „**%<, \
tipkanih straneh-	deIJ	ifl	^
povzamemo, da	ijeČ	:
stvarnih osnovah terneti^ nap%
■re'
M
pisma
in
odmevi
SUt Jfc
tujko/
DELAMO ZA IZLET
Osmošolci artiške osnovne šole deno**	da si bomo prislužili
z nhi M l2let ob k<>ncu šolskega leta v bli*^ bru^k v nasadu Agrarie
obirali 'il l Vf} Do sedaj Sm0 jih zasiuij; ,va^at P° Pet ur •" kJooT	12.000 dinarjev. Za
pa,pam obrana) hrušk dobimo 50
BiehUh l. ?®ram košenih oziroma *h knršk pa 35 par.
ZDENKA PRIBOŽIC, 8.a
novinarski krožek
L	OS	Artiče
0AN »ZLATE KNJIGE“
unNdov!nfyZlate kni‘8e“ smo si pri
*aPisatelja	0gledali knjige naSe'
lic, jj. j Franceta Bevka. Tovari-
30 p ^ Prešla v razred skoraj
PisateliTVaijaU smo * mdi 0 zvedel v®m življenju in delu in
'OjStni 'dan £ Um!‘ P?V "a SV°j
Vandalizem siromaši Krupo
Javne obsodbe in kazni vredno početje krivolovcev
Pred nekaj leti je domačine s Krupe in ostale prebivalce semi-ške okolice pic tresla novica, da življenje v reki Krupi pri Semiču umira. Izginile so postrvi, poginile so žabe, le nekaj rac je še bilo ob izviru Krupe. Potrebni ukrepi za čiščenje reke so bili hitro storjeni, lani pa je mlinar Milan Pet prvi naznanil veselo novico, da je Krupa zopet oživela. Pojavile so se mlade postrvi, žabe so pričele s svojim orkestrom in število divjih rac je naraslo.
Ribiška družina Metlika, v katero je včlanjenih tudi nekaj Semičanov, je že začela razmišljati, da bi v Krupo vložila ribji zarod. To misel je podpiral pokojni direktor iskre Jože Kočevar in prepričani smo, da bi uspela, če se ne bi zadnje čase pojavili vandali, ki neusmiljeno
uničujejo vse, kar je živega v Krupi. Najprej so postrelili vseh 32 rac, sedaj pa so začeli loviti še postrvi, ki niso večje kot deset centimetrov. Tako početje je vredno vsega obsojanja. Ni dovolj, da take kršitelje izključijo iz ribiške družine, potrebni bi bili javnega obsojanja in kazenskega pregona.
Ribe so naše skupno bogastvo, ki ga moramo vsi čuvati. Vsaj za nekaj let bi bilo zato nujno prepovedati lov rib v Krupi, samo reko pa bi morali vzeti v oskrbo Semičani, s tem da bi ustanovili podružnico ribiške družine Metlika. Govori se tudi o tem, da bi Krupa bila zbiralnik pitne vode. Ta bi se zbirala na Vinjem vrhu, od tam pa bi šel vodovod proti Metliki in sosednjim vasem Semiča.
FRANC DERGANC
NAS VLAK TUDI V CENTER
Potniki z železniških postaj Mokronog, Šentrupert, Mirna, Gomila, Trebnje, Ponikve in Mirna peč, ki se vsako jutro ob 6.28 pripeljemo na bršljinsko postajo, bi želeli, da bi naš vlak številka 6071 zapeljal tudi dalje do postajališča Center.
Omenjeni vlak, ki je eden najbolj polnih, saj se z njim vozi približno 450 potnikov, potem zapelje s postaje do predora in v kurilnico, zato bi ga ne bilo težko izkoristiti še nekaj minut za nadaljevanje vožnje do pata-jališča Center na drugi strani predora. S tem bi bilo ustreženo kakim 400 potnikom, v glavnem dijakom novomeških srednjih šol in delavcem, obvestilo o novem postajališču Center v Dolenjskem listu, kjer ZTP obvešča potnike, da tu ustavljajo vsi potniški vlaki, pa bi se s tem bolj približalo resnici.
PRIZADETI VOZAČI
rojstni d u prav na svoj	_	■	■	■■
SsSSSS Spodbude »Tedna upokojencev
to p0 dclco. ki bo že enaindvajse-^ogovftrtp^1* koncu ure smo se koncu *’ ,da '^ko vsak dobi po ®e»kov(f2^ 'a kl^n'ce kakšno
RAJKO PETAN, 5. razred novinarski krožek OŠ Artiče
j^OSNOVAN strah
domov Va nedavno s Snežano zagledan SVa. na cest' nenadoma “‘" ji Ve*iko kačo. Za hip sva ker pa se kače ni
Kaj je pokazala organizacija prvega „Tedn^ upokojencev" v novomeški občini
V skladu s stališči in sklepi zadnjega občnega zbora Društva upokojencev Novo mesto za razširitev dejavnosti društva z namenom, da se v to vključi čimveč članstva, je bil pod pokroviteljstvom in s pomočjo Občinske konference SZDL organiziran prvi teden upokojencev občine Novo mesto. V program je bilo vključenih vseh pet društev v občini.
nič
PremaLr -	________
toke ,SVa s® j>. držeč se za Prišli a . bližali. Šele ko sva - 0 ni®> sva videli, da je
Povožen, u':’	-----	—	J
Ha, * h ,bdouJka- Bila je zelo nad	ušesi in črnimi lisami
aolenkast*	te'esu je bde modro
bela. Kn3’ R° sP°dnjem delu pa ®'akteni|SVa s' kačo dobro ogledali, '"»t naprej.
Martina molan, 6a
novinarski krožek OŠ Artiče
j .^Ddi najmlajši
j8 DELOVNO
*PtošnjHncev naše šole se je med urieleij0 Poletnimi počitnicami jasi Hiušev^^ke delovne akcije v JP1' cest0 P" Straži, kjer so ure-’ 3 *Iezn’,£np>ayljali prostor za no-. ' ■?> v v,,5?/POR*aJ° in uredfli sta-
*	tUdi . Va5*- Med brigadirji so !:Pfemh najmlajši, cicibani, ki so 1 ta».2^? Prvič prestopili šolski ykc, sai iJcnie v brigadi je bflo vsem v* k » *?ladi prispevali svoj de-TjtJJa; (J^Pju krajevne skupnosti ^tesnit, *?°.teku delovne akcije, o UJa polarnostih, ki so se odvi-„2* * krai d”e in 2 ve čer ter o sreča-Ptavii, pa So ^luni fotokrožka razstavo v šoli. j	MARIJA	GROŠELJ,	6.	b
1	novinarski	krožek,
Osnovna šola Vavta vas
Od 15. do 20. septembra so bfle športne in kulturne prireditve, družabna srečanja starejših članov društva ter od sodelovanju Občinskega odbora RK zdravstvena predavanja po vseh večjih krajih občine. Zlasti velja omeniti prikaz ročnih izdelkov upokojencev. To razstavo si je ogledalo veliko število obiskovalcev. Ocena večine je bila, da je to ena najzanimivejših razstav. Nekateri so celo predlagali,- naj bi društvo organiziralo stalno izložbo in po možnosti tudi prodajo ročnih izdelkov svojih članov.
Pod geslom „Za zdravje in razvedrilo” je bila zaključna prireditev republiško športno srečanje v kegljanju in šahu v okviru 5. jubilejnih iger upokojencev Slovenije. Na srečanju je sodelovalo 94 udeležencev iz vse republike, ki so v borbenih igrah pokazali svojo vitalnost in energijo kljub visokim letom, saj je bil med kegljači -iz Murske Sobote 7?-leten teknK 'ec, 75-letni kegljač iz Kranj. -a je med posamezniki zasedel c častno 2. mesto.
DU Novo mesto ima 5 športnih sekcij, in sicer: kegljaško, balinarsko, šahovsko, strelsko in ribiško, ki večkrat med letom nastopajo na raznih srečanjih in redno trenirajo. Letos so pričele trenirati tudi kegljačice in bodo v prihodnjih letih že lahko samostojno tekmovale.
Pevski zbor bo drugo leto praznoval 25-letnico delovanja. V tem tednu je imel tri samostojne koncerte, nastopa pa na raznih prireditvah v mestu in drugod.
Zaključena je bila sezona izletov in sicer z zadnjim obiskom bližnjih dolenjskih krajev.
Teden upokojencev je torej zaključen. Aktivnost društva se odvija skozi vse leto, vendar je strnjena organizacija prireditev v enem tednu zgoščen prikaz aktivnosti članstva, ki naj bi bil spodbuda za večjo
vsestransko dejavnost človeka tudi v jeseni življenja. Posebno naj bi bil spodbuda tistim upokojencem, ki
stojijo še ob strani. Veliko upokojencev je aktivnih v raznih družbenopolitičnih organizacijah in društvih, v SLO in drugod, vendar je prav, da so tudi aktivni člani svojega matičnega društva. Teden upokojencev naj bi zato bil v bodoče stalna praksa društev, program pa bo potrebno še razširiti in popestriti.
PEPCA PEKOLJ
Ribniški plavalni bazen. (Foto: D. Mohar)
Dvojni meter?
Na novomeškem rotovžu, novogotskem zidanju, ki je od začetka tega stoletja imelo pod streho že nešteto služb in ustanov, te čase deluje in,stanuje tudi Center za socialno delo Novo mesto. V okviru te ustanove sta tudi dva oddelka, kot bi rekel preprost človek. Eden se imenuje „varstvo za odrasle", drugi pa „zakonska svetovalnica".
Medtem ko v „zakonski svetovalnici” v prvem nadstropju v preddverju stoje dostojni naslanjači m miza s p pelnikom povrhu, je „var-stvo za odrasle ” v pritličju deležno bolj skromne opreme, tako rekoč nobene Sicer ne bi mogli videti, kako „odrasli” čakajoč na sprejem v pisarni, sede kar na mrzlih (sicer marmornatih) stopnicah (zadnjo plat pa si ogrevajo s preprogo iz časopisja) ali pa na robcu iz za „ta zakmašne obleke”.
Zagotovo je človekova prihodnost v novih generacijah; vsaka država potrebuje novo kri, nove dojenčke, vojake, državljane, samoupravljale itd. Ne bi pa smeli pozabiti tudi na tiste „odrasle", ki morebiti res niso nikoli nič dali od sebe: ki so dali, pa se je pozabilo; ki so dali, pa jih niso razumeli; ki niso in ne morejo dati, ker tega pač nikoli niso bili sposobni
Dajmo jim iz spoštovanja do odraslih brez narekovaja vsaj stol, da bodo sedeli, saj tako udobno kot bodoče mamice ali očetje, ki se gugajo na naslonjačih v imenu iste ustanove eno nadstropje više.
V	naši družbi namreč ne bi smelo veljati, da je starec samo človek, ki se je najedel (nasedel) in zdaj gleda druge, kako jedo (sede). Stavek je brez besed v oklepajih izrekel Balzac.
M. BAUER
o ribniškem bazenu
Plavalni bazen bo odprt v okviru prireditev ob 8C letnici telesne kulture v Ribniški dolini - Bazen ni tovarna, zato od njega ne pričakujmo dobička
V	zadnjem obdobju je bilo o ribniškem plavalnem bazenu napisanih veliko ugibanj: ali bazen bo ali ne; čemu Ribnica sploh potrebuje bazen; da ni denarja in potem da ni izvajalcev; da bo prinašal le izgubo in podobno.
Zlonamemeži pa so k temu dodali še svoje. Tisti, ki jim je odveč napredek, so dodajali še pikre opazke na račun zastonjskih garačev, ki se trudijo za napredek občine in doline ribniške, ki bo čez dve leti slavila 900-letnico. Leta
Debeljak I Avtobusi niso za potnike?
!# ^ v KS?nSn’°.Se na pokopa-
li	Pevca^if j P°slovili od . ^beljak" ZaVednegadelaVCa
Ali za nekatere voznike in sprevodnike kot potniki nismo enakovredni ljudje? — Vse manj dobrih izjem
“S
i
rujH potni X kgovi vasi v h je r,	v	zgodnji
Poklic Stal S02*111! delavec in
Pot-
Statve ut , opravljal vse do Site?'61- Ker je bflo za
5S.letal94q tudivhrvaSkih
itjSdni ® 1949 Pa»:je zaposlil
l^d^knV,:P0dpreski^er
r * i*k0J,tve-i V»Ca* ki u piavega gozdnega
"3 V'J?PodnUaJin,Sečnji skrbn0
i V Poru Jen- j' Zavedal se je, da i L Peči0 "a domovina terja od j. 6 naPore pri dobavi tudi za P°trebno delo in !1 Pt°?b d as ter celo ,judibi
Valjali	danes.	da	bi
S&Mhtelji°V° ga sPremljali Cb heh iJ' J« aunci pa tudi i *"» j. u PevL i društev. Kot
li	\ ,?aPel v , ‘h sv°iemu članu
,/v* rus
FRANC kalic
3
t
ov’
Ze večkrat so padale bolj ali manj upravičene kritike na račun avtobusnega prometa, pri nas predvsem na račun avtobusnega podjetja „Gorjanci“, odnosa šoferjev in sprevodnikov do potnikov. Za to pisanje sem se odločil zaradi dogodka, ki se je pripetil 18. septembra na avtobusu podjetja Sap-Viator z registrsko šievilko LJ-740-08, ki je peljal na redni progi Brežice-Kostanjevica-Ljubljana.
Avtobus je ob 6.05 pripeljal na avtobusno postajo v Šentjerneju in potniki, predvsem dijaki novomeških šol, smo stopili vanj. Avtobus je bil precej poln in nekaj potnikov je tudi stalo. Ker je za njim pripeljal še en, skoraj prazen avtobus istega podjetja, smo menili, da prvi avtobus ne bo več sprejemal novih potnikov. Zato sta dva potnika sedla na pomožna sedeža pri zadnjih vratih. Na eni od naslednjih postaj pa je avtobus spet ustavil in voznik je odprl zadnja vrati. Ker je bilo treba sprazniti in prekucniti pomožna sedeža, je prišlo do krajšega zastoja, ki je očitno zelo razburil
sprevodnika, saj se je naglo prerinil do zadnjih vrat in se spravil nad oba potnika. Enega je skušal udariti, kar mu ni uspelo, drugič pa je zadel mlajšo potnico, da se je sesedla na naslonjalo za roke enega od sedežev. Udarec je ne ravno mladi sprevodnik podkrepil z besedami: „Vstani že, ti k ... mala, s tega sedeža!” Verjetno je odveč poudarjati osuplost ostalih potnikov ob takih besedah in obnašanju sprevodnika. Sicer pa takemu nekulturnemu odnosu do potnikov nisem bil priča prvič v dveh letih, kar se redno vozim z avtobusi tega podjetja. Neredko se vozniki in sprevodniki obnašajo do nas, mladih potnikov z mesečnimi vozovnicami, tako, kot da smo manjvredni potniki. Zakaj?
Seveda niso vsi vozniki in sprevodniki taki, vendar je žal vse manj izjem, za katere potniki niso svinje, idioti in kreteni, če ne storijo vsega po njihovi volji. Mislim, da bi bilo treba kaj ukreniti glede nesprejemljivega odnosa do potnikov in da četrtkov dogodek zahteva javno pojasnilo in opravičilo.
F. K.
1082 je bila po dosedanjih ugotovitvah prvič omenjena v nekem dokumentu oglejskih patriarhov kot „Dominium Ra-Wenitz”.
Je naš bazen res zaslužil, da take in podobne »race” obletavajo našo dolino? Prav gotovo noben vodeči tovarišev ni zadovoljen s kopičenjem težav, ki ga ovirajo in ki so povzročale tudi zaplete pri gradnji bazena.
Starokopitneži se sprašujejo, če je bazen sploh potreben. Ce jim kopanje in plavanje ni potrebno, potem ga oni res ne potrebujejo. Gotovo pa je potreben mladini, ki bo živela drugače, bolje, pametneje. Zlepa ni mogoče pozabiti žarečih očk četrtošdčkov, ki so se naučili plavati ter dobili delfin-čke in diplome. Znanje plavanja je že in bo gotovo marsikomu tudi še rešilo življenje. Ribnica torej potrebuje bazen kot objekt vzgojno-izobraževal-nega pomena. Z njim ne bo denarnega dobička, pač pa bo dobiček zdrav človek, ki zna plavati.
Akcijski odbor za gradnjo športnega centra Ribnica, katerega sestavni del je tudi plavalni bazen, je na svoji 150. seji (tolikokrat se je že sestal) ugotovil, daje denar za dokončanje tega objekta zagotovljen, da so sklenjene vse pogodbe z izvajalci za dokončno usposobitev bazena in da so postavljeni roki, do katerih morajo biti dela končana.
Otvoritev plavalnega bazena je zato tudi posebna točka v programu prireditev ob proslav-
ljanju 804etnice telesne kulture v Ribniški dolini. Te svečanosti so predvidene v zadnjih dve h mesecih letošnjega leta.
FRANC LEVSTEK
Uničena studenčnica v Brestanici
Prebivalci zahtevajo, naj graditelji popravijo, kar so naredili narobe
Prebivalci Brestanice so veseli nove ceste, ne morejo pa se sprijazniti s tem, da so jim izvajalci po nepotrebnem uničili dragoceni izvir pitne vode, imenovan Petrov studenec, v katerem voda nikoli ne presahne. Res je, da imajo vodovod, vendar v poletni suši pogosto zmanjka vode in zlasti višje ležeče hiše os tango brez nje. Ljudje so zaskrbljeni tudi za primer elementarne nesreče ali vojne, ko bi jim bila čista studenčnica še kako dobrodošla.
Sudenec so 1896. leta zajeli v dva betonska bazena, da so si krajani lahko natakali vodo iz pipe, kmet Mirt in lončarski mojster Glas pa sta si vodo napeljala naravnost iz studenca domov v Kantalon, tako močan izvir je to. Tudi prebivalci spodnjega dela Brestanice so si iz studenca napeljali vodo do mostu pri spomeniku izgnancem, od tam pa so jo črpali še na brestaniški grad.
Studenčnica ni več čista. Bazena so brez potrebe razstrelili, črpalko na kolo pa odnesli. Na potoku Brestanici so postavili jez pod studencem (včasih je bil nad njim) in tako zdaj umazana voda iz potoka zaliva studenčnico, vanjo pa se meša tudi odpadna voda iz kanalizacije. Občani zahtevajo od izvajalcev, naj držijo obljubo in popravijo to, 'kar so kljub opozorilom pokvarili z nepremišljenim ravnanjem med gradnjo ceste. Prizadeti pričakujejo, da jim bo v tem primem priskočila na pomoč Zveza vodnih skupnosti Slovenije, na katero so se obrnili s stotimi podpisi krajanov.	j.	K.
I.	SOMRAK GOVORIL O TITU
Na dan pionirjev smo bišljinski šolarji pripravili konferenco, na kateri smo izvolili nov pionirski odbor. Predsednica je postala Andreja Berus. Z zanimaraiem smo prisluhnili besedam Ivana Somraka, ki je govoril o svojih spominih na tovariša Tita. O^edali smo si tudi film o prometu.
PETRA GAČNIK
Vodovod duši studence
Skrb zahteva odnos do narave, ne nostalgija
Sto in sto let so skrbne roke naših prednikov čistile vaške izvirke in studence, pobirale listje, odstranjevale grmovje in vodno rastlinje, da je voda pritekala izpod skal bistra, sveža in zdrava. Voda je vir življenja, tega so se vedno zavedali, in čista okolica izvira je vir zdravja, tudi to so vedeli.
Komaj pa je preteklo nekaj let, odkar je prikapljala voda iz vodovodnih pip, že so ta biserna očesa naših vasi in zaselkov ugasnila v morju podrastja, blata in smeti. Skale, ki so jih skozi stoletja zlizale noge naših prednikov, je porasel mah.
Ali je to prav? Vsekakor ne! Pa ne samo zaradi romantičnega
kopmenja po starih lepih časih, po vaški idiliki, ampak zaradi nujnosti varstva okolja in naših naravnih bogastev, h katerim nedvomno spadajo tudi ti studenci, in zaradi pripravljenosti za tisti primer, ko lahko občutljive in ranljive napeljave javnega vodovoda odpovejo.
Bomo takrat iskali vaške studence v goščavi in pii okuženo vodo iz virov, v katere se sedaj izteka vaška kanalizacija? Krajevne skupnosti in organi družbene samozaščite bi morali skrbno bedeti nad temi pojavi in organizirati akcije za čiščenje vodnih virov na svojem področju.
TONE JAKŠE
^ k to h ra 1980
OGLEDALO NAŠEGA ODNOSA - Vaška studenca na Boričevem in Škrjančah samevata zaraščena in zapuščena, polna odpadkov nabuhle civilizacije. (Foto: T. Jakše)
iVa podlagi 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. I. SRS st. 7/77) ter 9. in 11. člen odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Skupščinski Dol. list st. 17/80)
razpisuje
Samoupravna komunalna skupnost občine l^ovo mesto, Enota za urejanje stavbnih zemljišč, po sklepu odbora za ustanovitev stavbne zemljiške skupnosti (iniciativnega odbora) z dne 29. 9. 1980
JAVNI NATEČAJ
I. za oddajo stavbnega zemljišča na Dreki za gradnjo 24 atrijskih stanovanjskih hiš in 1 (ene) vrstne stanovanjske hiše po zazidalnem načrtu Irča vas — Brod, in sicer
a) Atrijske stanovanjske hise:
1. lokacija št. 1 v izmeri 346 m2,
2. lokacija it. 2 v izmeri 336 m2,
3. lokacija št. 3 v izmeri 329 m2,
4. lokacija št. 4 v izmeri 317 m2,
5. lokacija št. 5 v izmeri 340 m2,
6. lokacija št. 6 v izmeri 316 m2,
7. lokacija št. 7 v izmeri 375 m2,
8. lokacija št. 8 v izmeri 316 m2,
9. lokacija št. 9 v izmeri 464 m2,
10. lokacija št. 10 v izmeri 335 m2,
II. lokacija št. 11 v izmeri 335 m2,
12. lokacija št. 12 v izmeri 317 m2,
13. lokacija št. 13 v izmeri 336 m2,
14. lokacija št. 14 v izmeri 317 m2,
15. lokacija št. 15 v izmeri 316 m2,
16. lokacija št. 16 v izmeri 317 m2,
17. lokacija št. 17 v izmeri 316 m2,
18. lokacija št. 18 v izmeri 336 m2,
19. lokacija št. 19 v izmeri 335 m2,
20 lokacija št. 20 v izmeri 336 m2,
21. lokacija št. 21 v izmeri 337 m2,
22. lokacija št. 22 v izmeri 317 m2,
23. lokacija št. 23 v izmeri 317 m2,
24. lokacija št. 24 v izmeri 334 m2.
Stroški komunalnega urejanja rna eno lokacijo znašajo 482.958,32 din s tem, da je v tem znesku zapopaden tudi sorazmerni del stroškov skupnega zaklonišča, kotlarne in toplovoda.
Odškodnina za zemljišče znaša 57,50 din za 1 m2.
b) Vrstna stanovanjska hisa na delih pare. št. 992/10 in 992/15 (med že obstoječimi vrstnimi hišami).
Stroški komunalnega urejanja za to lokacijo znašajo 359.095,92 din s tem, da je v tem znesku zapopaden tudi sorazmerni del stroškov skupnega zaklonišča.
Odškodnina za zemljišče znaša 57,50 din za 1 m2.
II. Za oddajo stavbnega zemljišča v Šentjerneju za gradnjo
9	individualnih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu »Šentjernej — bivše sejmišče," in sicer
1. lokacija št. 13 v izmeri 1189 m2,
2. lokacija št. 27 v izmeri 643 m2,
3. lokacija št. 26 v izmeri 748 m2,
4. lokacija št. 30 v izmeri 505 m2
5. lokacija št. 36 v izmeri852 m2
6. lokacija št. 32 v izmeri 659 m2,
7. lokacija št. 35 v izmeri 1073 m2,
8. lokacija št. 33 v izmeri 636 m2,
9. lokacija št. 34 v izmeri 903 m2.
Stroški priprave stavbnega zemljišča na eno lokacijo znašajo 61.510,00 din. Odgovornost za izvedbo komunalne opreme je prevzela KS Šentjernej s posebno pogodbo. Odškodnina za zemljišče znaša 57,50 din za 1 m2.
III. za oddajo stavbnega zemljišča v Meniški vasi za padnjo 14 individualnih stanovanjskih hiš po razšjrjeni lokacijski dokumentaciji, in sicer:
1. lokacija št. 7 v izmeri 727 m2,
2. lokacija št. 8 v izmeri 649 m2,
3. lokacija št. 9 v izmeri 780 m2,
4. lokacija št. 10 v izmeri 619 m2,
5. lokacija št. 11 v izmeri 698 m2,
6. lokacija št. 12 v izmeri 602 m2,
7. lokacija št. 13 v izmeri 698 m2,
8. lokacija št. 14 v izmeri 665 m2,
9. lokacija št. 15 v izmeri 671 m2,
10. lokacija št. 19 v izmeri 616 m2,
11. lokacija št. 20 v izmeri 550 m2
12. lokacija št. 21 v izmeri 843 m2,
13. lokacija št. 22 v izmeri 639 m2,
14. lokacija št. 23 v izmeri 480 m2.
Stroški priprave stavbnega zemljišča na eno lokacijo znašajo 48.735,78 din, kot akontacija stroškov komunalne opreme na eno lokacijo, namenjenih Krajevni skupnosti Dol. Toplice pa znaša 50.000,00 d in.
Odškodnina za stavbno zemljišče znaša 57,50 din za 1 m2.
IV. za oddajo stavbnega zemljišča v Gor. Straži za gradnjo 24 vrstnih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu „Gornja Straža - nad pošto", in sicer
1. lokacija št. 18 v izmeri 306 m2,
2. lokacija št. 19 v izmeri 262 m2,
3. lokacija št. 20 v izmeri 291 m2,
4. lokacija št. 21 v izmeri 280 m2,
5. lokacija št. 22 v izmeri 252 m2,
6. lokacija št. 23 v izmeri 244 m2,
7. lokacija št. 24 v izmeri 242 m2,
8. lokacija št.
9. lokacija št.
10. lokacija št.
11. lokacija št.
12. lokacija št.
13. lokacija št.
14. lokacija št.
15. lokacija št.
16. lokacija št.
17. lokacija št
25 v izmeri
26 v izmeri
27 v izmeri
28 v izmeri
29 v izmeri
30 v izmeri
31 v izmeri
32 v izmeri
33 v izmeri
34 v izmeri
450 m2, 491 m2, 232 m2,
220 m2,
221 m2, 231 m2, 236 m2, 228 m2, 426 m2, 360 m2,
18. lokacija št 35 v izmeri 410 m2,
19. lokacija št. 36 v izmeri 422 m2,
20. lokacija št. 37 v izmeri 375 m2,
21. lokacija št. 38 v izmeri 380 m2,
22. lokacija št. 39 v izmeri 383 m2,
23. lokacija št. 40 v izmeri 383 m2,
24. lokacija št. 41 v izmeri 425 m2,
Stroški komunalnega urejanja na eno lokacijo znašajo 118.878,00 din s tem, da ostalo komunalno opremo organizira Krajevna skupnost Straža.
Odškodnina za zemljišče znaša 57,50 din za 1 m2.
V. za oddajo stavbnega zemljišča na Dvoru (pri črpalki) za gradnjo 4 individualnih stanovanjskih hiš po d o pot ni Ulem zazidalnem načrtu (parcelacija še ni opravljena), in sicer
1. lokacija št. 1 v izmeri cca 920 m2,
2. lokacija št. 2 v izmeri cca 750 m2,
3. lokacija št. 3 v izmeri cca 790 m2,
4. lokacija št; 4 v izmeri cca 720 m2.
Stroški priprave stavbnega zemljišča na eno lokacijo znašajo 68.407,00 din. Odgovornost za izvedbo komunalne opreme je prevzela KS Žužemberk s posebno pogodbo. Odškodnina za zemljišče znaša 57,50 din za 1 m2.
VI. za oddajo stavbnega zemljišča za gradnjo individualne stanovanjske hiše:
a) na pare. št. 1937/1 v izmeri cca 800 m2 v naselju Mali vrh in
b) na pare. št. 1/4 v izmeri 998 m2 v naselju Gor. Polje. Stroški delne priprave stavbnega zemljišča za posamezno
lokacijo bodo odmerjeni v pogodbi o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča.
Odškodnina za zemljišče znaša 57,50 din za 1 m2.
pogoji natečaja
Ad I.
1. zaradi strnjenosti pozidave in interesov varstva neposrednega okolja se ne more oddati stavbno zemljišče interesentom, ki opravljajo kakršno koli obrtniško ali prevozniško dejavnost;
2. prednost imajo občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Novo mesto, ali ki so redno zaposleni v Novem mestu,
3. prednost pred ostalimi interesenti imajo naslednji:
a) lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnih dokumentov stanovanjske h'še odstranijo,
b) borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja,
c) družine s slabimi stanovanjskimi pogoji,
d) družine z več otroci.
V	kolikor je interesentov več kot lokacij se pri ugotavljanju upravičenosti interesentov daje prednost tistim družinam, ki imajo slabše stanovanjske pogoje, za kar se kot merilo upoštevajo kriteriji, ki jih uporablja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj.
Ad II.
1. prednost pred ostalimi interesenti imajo občani KS Šenljemej in občani, ki so redno zaposleni na območju te krajevne skupnosti,
2. prednost med občani iz prejšnje točke imajo:
a) lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnih dokumentov stanovanjske hiše rušijo,
b) borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja,
c) družine s slabimi stanovanjskimi pogoji,
d) družine z manjšimi dohodki,
e) družine z več otroci.
Za ugotavljanje upravičenosti interesentov pod c, d in e se uporabljajo merila in kriteriji Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj.
Ad III.
1. prednost med ostalimi interesenti imajo občani KS Dol. Toplice in občani, ki so redno zaposleni na območju te krajevne skupnosti,
2. prednost pred občani iz prejšnje točke imajo:
a) lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnih dokumentov stanovanjske hiše rušijo,
b) borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja,
c) družine s slabimi stanovanjskimi pogoji,
d) družine z manjšimi dohodki,
e) dru žine z več otroci.
Za ugotavljanje upravičenosti interesentov pod c, d in e se uporabljajo merila in kriteriji Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj.
AdIV.
1. prednost pred ostalimi interesenti imajo občani KS Gor. Straža in občani, ki so redno zaposleni na območju te krajevne sk upnosti,
2. prednost med občani iz prejšnje točke imajo:
a) lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnih dokumentov stanovanjske hiše rušijo,
b) borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja,
c) družine s slabimi stanovanjskimi pogoji,
d) družine z manjšimi dohodki,
e) družine z več otroci.
Za ugotavljanje upravičenosti interesentov pod c, d in e se uporabljajo merila in kriteriji Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj.
Ad V.
1. prednost med ostalimi interesenti imajo občani K Žužemberk in občani, ki so redno zaposleni na območlu te krajevne skupnosti,
2. prednost med občani iz prejšnje točke imajo:
a) lastniki stanovanjskih hiš, ki se jim zaradi izvajanja urbanističnih dokumentov stanovanjske hiše rušijo,
b) borci NOV, ki nimajo primernega stanovanja,
c) družine s slabimi stanovanjskimi pogoji,
d) družine z manjšimi dohodki,
e) družine z več otroci.
Za ugotavljanje upravičenosti interesentov pod c, d in e se uporabljajo merila in kriteriji Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za dodeljevanje solidarnostni stanovanj.
Ad VI.
1. prednost imajo:	..
a) interesenti za lokacijo na pare. št. 1937/1 v naselju vrh, ki imajo stalno prebivališče na območju Krajevne skupnosti Mirna peč, od teh pa tisti, ki imajo slabše stanovanjske pogoje, kar se ugotavlja po medi®* kriterijih Samoupravne stanovanjske skupnosti občin« Novo mesto za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj;
b) interesenti za lokacijo na pare. št. 1/4 v naselju Gof*_ Polje, ki imajo stalno prebivališče v Krajevni skupno Dol. Toplice od teh pa tisti, ki imajo slabše stanovanj« pogoje, kar se ugotavlja po merilih in •<r'terl]L Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj;
2.	v primeru, da bo več interesentov za ti dve upošteva mnenje Krajevnih skupnosti, na katerem obmocj ležita ti dve lokaciji.
ostali pogoji natečaja
1. stroški komunalne ureditve-odškodnina za zemljišče ni predmet natečaja (se ne licitira)—bodo pogodbi o oddaji in ureditvi stavbnega zemU1** odmerjeni po dejanskih stroških;	^
2. stroške komunalne ureditve in odškodino za zen1||^sU plača najugodnejši ponudnik v 15 dneh po podP' pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča;
3. najugodnejši ponudnik mora najkasneje v 15 dnetjP pravnomočnosti odločbe o ugotovitvi naiu90^neC?|1 ponudnika skleniti s SKS . — Enoto za urejanje stavbn zemljišč pogodbo o oddaji in ureditvi stavbnega zemljfc ■' ker bo sicer zemljišče dodeljeno naslednjemu najugoone' šemu ponudniku;
4. predračuni stroškov komunalnega urejanja so za posame ne predele izdelani in so sestavni del tega razpisa;	.
5.	varščina, ki jo mora položiti ponudnik hkrati
ponudbo, znaša:
a) za lokacije pod točko I. po 15.000,00 din na lokacijo,
b) za lokacije pod točko II. po 5.000,00 din na lokacijo,
c) za lokacije pod točko III. po 6.000,00 din na lokacijo«
d) za lokacije pod točko IV. po 6.000,00 din na lokacijo,
e) za lokacije pod točko V. po 4.000,00 din na lokacijo,
f) za lokaciji pod točko VI. po 3.000,00 din po lokaciji,
6. varščino mora ponudnik nakazati na račun 52100-662-87171 - Komunalna skupnost občine Novo mesta Izkazilo o vplačilu varščine mora biti ponu®* priloženo,
7. rok za dostavo ponudb je vključno 15. dan po ur*01 objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu,	^
8. ponudbe morajo biti v zapečatenih ovojnicah označene z oznako „JAVNI NATEČAJ". Ponll(^t pošljite na naslov: Samoupravna komunalna skuP0^ občine Novo mesto,. Enota za urejanje stavbnih zen™ Novi trg 6/II,	, 0d
9. ob odpiranju ponudb bo iniciativni odbor zahtev* . udeležencev natečaja dokumentacijo, če bo le-ta p°tf®|5ll, za ugotovitev najugodnejšega ponudnika po tem
10. Vsa dokumentacija in ostali pogoji natečaja *o 'j sentom natečaja na razpolago pri Samoupravni ^ih skupnosti občine Novo mesto. Enoti za urejanje *t»* zemljišč.
Samoupravna komunalna skup ^ občine Novo mesto. En® 0 urejanje stavbnih ^*l\\ Novo mesto. Novi trfl
r=iarviin^
s
NOVO MESTO
CENTjA
Vozniki!
Z!JO: ZUNANJIMI NOTRANJI PR&*
JALVOUNE TECTYtO^
VAM OPRAv'
PETER PErdE
SZŠg#
TELEFON 068** DELO
CENTEP
kultura
in
izobra-
ževanje
Le plačevanje računov ?
Načrti za novo kulturno petletko v dolenjskih, belokranjskih in posavskih občinah že dobivajo podobo, v kakršni bodo dani v pretres delegatom skupščin kulturnih skupnosti, združenem delu in drugim dejavnikom. Marsikje so se sestavljalci teh dokumentov temeljito lotili šele septembra, ker so čakali na dovolj trdne podatke ali kakšno drugo zanesljivo oporo glede odnosov, ki naj bi prevladali v novem srednjeročnem obdobju, toda že leta 1981. Tako lahko v obrazložitvi prenekateiega osnutka preberemo, da je upoštevano „zadnje zagotovilo”, da tako bo. Resnici na ljubo je treba še dodati, da je v osnutkih načrtov še marsikaj neprevedenega in neutemeljenega, nastalega v časovni stiski, zato ni kaj prida upanja, da bi ostalo v veljavnem dokumentu. Časa do takrat, ko naj bi začeli ti dokumenti veljati, res ni več veliko: vsega borih 90 dni, ko se bodo odprla vrata v novo leto in novo petletko.
Ugotoviti je moč, da novih planov ni še nikoli pisala tako »nezanesljiva” roka kot tokrat. Vseskozi je namreč prisotna bojazen, da bo na koncu koncev uresničeno malo tistega, kar bo v zadnji redakciji napisano na papirju, in da bodo načrti v glavnem sitili že znana usta, da pa bo novih kaj malo zraven. Velikega koraka v kulturnem razvoju tudi tokrat ne bo, zato skoraj velja pritrditi te dni slišanemu mnenju, da bo moralo novo srednjeročno obdobje v glavnem plačevati neporavnane račune za iztekajočo se petletko. Čeprav nočemo biti črnogledi, za eno področje pravkar povedani namig gotovo velja: za
področje naložb v občinah, saj si malone v nobeni občini ne umišljajo nove zidave, ampak bodo postorili, kar je že bilo načrtovano, pa tega ali niso mogli prej začeti, ali pa bodo zdaj le dokončali.
Največ sivih las in glavobola povzroča pomanjkanje denarja.
V	novi petletki ga ne bo dovolj, da bi bili kos potrebnemu razvoju. Prispevne stopnje, ki se obetajo, nikakor ne bodo spodbudne. Gre namreč za tisti del, ki bo po odtegljaju za skupni program republiške kulturne skupnosti ostal občinskim kulturnim skupnostim. Slednje namreč ugotavljajo, da se bo delež za skupni republiški program povečal na škodo občinskih programov. Ponekod bolj, drugod manj. Novomeška kulturna skupnost bo poleg tega skoraj gotovo spet prišla navzkriž s kulturno skupnostjo Slovenije, ker je pač med tistimi v republiki, ki določajo za posamezna obdobja (in leta) potrebna sredstva v končnih zneskih, ne pa stopenj, na podlagi katerih jim republiška kulturna skupnost vsako leto edinega obveznost. Razlike so očitne ali z drugimi besedami povedano: novomeška kulturna skupnost bo morala za skupni program pripravljeni delež odebeliti za znesek, ki se pojavi kot posledica nasprotujočih si gle-
danJ‘ Z rokami v laseh so upravičeno tudi Črnomaljci, ki bodo z letom 1981 izpadli iz „kluba” manj razvitih, pa bodo morali ne le v celoti hraniti svojo kulturo, marveč prispevati več tudi za že omenjeni skupni republiški program.
I. Z.
ovorov
Ob razstavi slikarskih del Iveta Šubica iz škofje Loke v kočevskem Likovnem salonu
Razstavo del Iveta £ubica so v kočevskem Likovnem salonu odprli 25. septembra pod pokroviteljstvom tamkajšnje občinske skupščine? in v počastitev -bližnjega občinskega praznika Kočevja. Pred Kočevce je slikar razgrnil prav del opusa, po katerem je postal najbolj znan.
Recenzent Andrej Pavlovec, ravnatelj Loškega muzeja v Škofji Loki, je za zloženko, izdano ob razstavi zapisal med drugim: »Pred nami zaživijo Šubičevi portreti: sovaščani pri delu na polju ali pri kozarcu vina v gostilni To je prispodoba življenja, ujeta na slikarsko površino. Šubic je tako dovzeten za najbolj primeren likovni prikaz in najbolj samosvoj slikar, ki enakovredno ustvarja v
Ive Šubic sodi v tisto generacijo slovenskih likovnih umetnikov, ki so se javnosti prvič predstavili na razstavi partizanske grafike leta 1945 v Ljubljani in sploh začeli razvijati svoj sikaiski dar kot udeleženci narodnoosvobodilnega boja.
V	Škofji Loki živeči slikar je že dolgo priznan doma in tujini, o čemer govori bogata kronika samostojnih in skupinskih razstav ter nagrad in priznanj, med katerimi tudi tista iz tujih logov niso redka. Med drugim naj omenimole, daje za dosedanji umetniški opus dobil lani Prešernovo nagrado.
oljni tehniki, grafiki, ilustraciji, risbi in freski. Povsod je navzoč s svojim slikarskim rokopisom, s katerim izraža svoje neposredno občutje, ujeto v preoblikovano resničnost in trajno podobo iskrenega likovnega izraza in umetniške dovršenosti, kakršno imajo le zreli umetniki.” Vse to pa odsevajo tudi dela na razstavi v Likovnem salonu, lfi bo odprta do 19. oktobra.
RIBE NA PLITVINI
KUD „Ivan Vrtačnik” iz Loškega potoka v ribniški občini pripravlja igro Toneta Partljiča „Ribe na plitvini”. Režira jo domačin Albin Košmrlj. Če bo šlo vse po načrtih, bodo z njo nastopili že za letošnji dan republike.
Roži na vrtu bratstva novo hranivo
v Medrepubliški kujturni zvezi bratstva in enotnosti prevladalo prepričanje, da lahko to zvezo ohrani pri  življenju le boljša organiziranost, urejeno financiranje in spodbujanje k razvoju kulturnih dejavnosti
še ne gre vsem iskreno za to, da bi seme, ki ga je na vrt bratstva in enotnosti vsejal v Karlovcu živeči in delujoči Slovenec Adi Gruden, zakalilo kot nekaj, kar naj hkrati povezuje in spodbuja. „0 tem, da bi morala postati medrepubliška zveza spodbujevalka vsaj tistih dejavnosti, za katere so organizirane skupne prireditve, smo v izvršnem odboru veliko govorili," je povedal Čeme. „Ob tem smo, denimo, ugotovili, da na Hrvaškem in v Bosni ni niti enega pevsk ega zbora več, da zborov niso ustanovili niti tam, kjer jih občine do zdaj niso poznale, itd. Ko.smo v Črnomlju organizirali zborovsko prireditev zveze, je prišlo z onstran Kolpe vsega pet (ali še manj) zborov, vsekakor pa premalo, da bi lahko govorili o pravi medrepubliški pevski manifestaciji."
Zveza bi se morala organizirati tako, da bi se lahko tvorno vključila v samoupravno dogovaijanje o kulturni politiki, pri oblikovanju lastnega programa pa upoštevala kulturni razvoj posameznih občin. Spremljati in ocenjevati bi morala dosežke zvrsti, kritično oceniti vsako prireditev in akcijo, ki jo sama organizira. Enako bi morala ravnati, kadar katera skupna manifestacija izpade, kar se je zgodilo letos, ko v Novem mestu ni bilo srečanja literarnih ustvaijalcev. Njena dolžnosf pa bi bOa tudi pomagati pri uveljavljanju tistih
vrst kultumcHimetniškega amaterizma, ki omogočajo razvoj pomembnih kulturnih vrednot in med katere prav gotovo sodi bratsko sožitje med narodi in narodnostmi na svojem območju.
„Vse to so znane zahteve, le kolo se prepočasi premika na-preji" meni Marjan Čeme. V obveznost, ki še ni izpolnjena, šteje dolgoročni program zveze. Po Černetovem prepričanju si zveza ne mote privoščiti tega, da bi v času, ko je dolgoročnejše načrtovanje splošna nujnost, sama stala ob strani. ..Osebno vidim smisel nadaljnjega obstoja in delovanja te medrepubliške organizacije le v njenem načrtnem razvoju. Dovolj imamo sestajanja na 'predstavniški* ravni."
Na septembrski seji izvršnega odbora se je izkristalizirala Še ena neobhodna potreba: ustanoviteljstvo zveze bi morali prenesti na SIS za kulturo in s samoupravnim sporazumom, ki bi ga le-te podpisale, urediti vprašanje organiziranosti, vsebine dejavnosti in financiranja. Maijan Čeme: „Vprašanju organiziranosti kaže posvetiti še posebno pozornost. Ugotavljamo, da je tako veliko zvezo težko obvladovati in sprožiti v njej vse tiste mehanizme, ki naj bi pripomoči k jasni perspektivi
takega povezovanja. Menim, da je območje zveze preveliko; katere občine bi lahko odpadle, pa se kaže iz njihovega dosedanjega ravnanja in odnosa."
Marsikaj, s čimer se ukvarja medrepubliška zveza, bi mirne duše in celo bolje opravile medobčinske oziroma regijske ZKO. „Čudno se sliši, vendarle je res,“ meni Černe, „da stečejo pogovori
o	regijskem in še bolj o medregij-skem sodelovanju ZKO, denimo sosednje dolenjske ali posavske regije, šele v okviru medrepubliške zveze, a še to tu in tam, kadar pač nanese beseda na -sodelovanje na skupnih priredi tv ah _Po mojem bi si morali v regijah in med regijami bolj pogledati iz oči v oči, se uskladiti pri načrtih, zdaj pa niti do skupnega koledaija prireditev ne pridemo. Sestajanje, kot je bilo do zdaj v navadi v zvezi, naj bi prenesli v pristojnost posameznih društev. Koristno in potrebno bi pa bilo, da bi kulturna društva in kulturne skupine .iz posameznih občin med seboj bolj sodelovale, izmenjale izkušnje in se sploh pobratile."
Medrepubliška kulturna zveza bratstva in enotnosti je torej pred pomembno prelomnico. Kaže, da so sile v njenih organih dovolj močne, da bodo izvojevale prepotrebni organizacijski, vsebinski in sploh smiselni preokret.
L ZORAN
HUMovainica za ^ *e kaj drugega.
g«*«* u jegbgfla
’™arja v Karlovcu, 1® eno leto preselil ’ s° delegati Slo-1 Povedali, kaj je sporazum,1' je peček iz Trebni-
»Srečanja 80”
Trebanjci spet izdali otroško literarno revijo
Spet so izšla ,,Srečanja”, revija, ki so jo s pesniškimi, proznimi in likovnimi prispevki napolnili osnovnošolci trebanjske občine, izdala pa kulturna rkupnost v Trebnjem. Publikacijo, ki izhaja enkrat na leto, so predstavili na prireditvi 29. septembra v Velikem Gabm. Lepo doživetje je s svojim nastopom popestril v Ljubljani udomljeni kubanski pantomimik Andres Valdes. Gabrska prireditev je bila hkrati osrednja manifestacija letošnjega pionirskega praznika v trebanjski občini.
Letošnja ..Srečanja” so zagledala beli dan kot tiskana publikacija. Po vsebini prekašajo šolska glasila, saj so v reviji objavljeni najboljši literarni zapisi 'mladih literarnih snovalcev, sicer redkih sodelavcev mirenskega „Bistja”, mokronoških ,.Plamenčkov”, šentruperških »Preprostih besed“, trebanjske „Zarje“ in gabrskih „Prvih“ korakov”. V številki je nekaj utrinkov, ki presenetljivo lepo zazvene in kažejo na poskus resne literarne obdelave občutij in doživetij. Taka je na primer pesmica „Mati”, ki jo je napisala Boža Smolič, učenka trebanjske Osnovne šole. Takole se glasi: ..Sedi za mizo./ Roke na obrazu,/ pod prsti sozle./ Zakaj joče?/ Kaj ji je?/ Zakaj ne pove? / Obriše solze./ Pogleda me;/ v očeh je bolečina./ Približa se./ Pobota me./ nasmeh ne se."
Sicer so „Srečanja“ posvečena tudi predsedniku Titu. Njegova smrt se je tudi v mlada srca globoko zasekala. „Nikoli te ne bomo pozabili, kajti bil si naš prijatelj, prijatelj otrok,“ je zapisala Metka Šiško. Umrlemu predsedniku Titu posvečene besede so objavljene na prvih straneh „Srečanj“.
L.Z.
Jubilej dramatike
V	Loškem potoku se že zdaj pripravljajo na proslavljanje 90-letni-ce kulturnega delovanja v njihovih krajih, ki jo bodo proslavili leta 1984. Pred 90 leti so priredili prve igre, in sicer v šolskem hlevu na Taboru in v prostorih travniške posojilnice. Na Taboru so igrali klerikalci, v posojilnici pa liberalci 2e leta 1901 pa so zgradili sedanjo prosvetno dvorano, ki je v Sloveniji ena najstarejših, ki še služi svojemu namenu.
Prav to dvorano oz. prosvetni dom nameravajo za 904etnico temeljito obnoviti. Načrte za prenovo že izdelujejo. V obnovljenem domu bo dvorana z 250 do 300 sedeži, kino, knjižnica, čitalnica, stanovanja in drugi prostori. Denar za gradnjo, ki bo v bodočih srednjeročnih načrtih občinske in republiške kulturne skupnosti, bo predvidoma zagotovljen iz- sredstev sedanjega in bodočega samoprispevka, prispevkov organizacij združenega dela, prispevkov krajevne skupnosti Loški potok, k financiranju pa bodo skušali pritegniti tudi druge vire.
Za zdaj je gradnja oz. prenovitev prosvetnega doma načrtovana za leti . 1983 in 1984. Če bo poteklo vse po zamislih, bo torej prenovljeni dom odprt prav v jubilejnem letu 1984.
J. P.
MARIBORSKI KIPAR RAZSTAVLJA
V	KRŠKEM
Jutri ob 18. uri bodo v kriki galeriji odpili razstavo 23 akvarelov in 23 plastik akademskega kiparja Gabrijela Kolbiča iz Maribora. Pokrovitelj razstave je SOP Krško, zato bodo nekaj Kolbičevih del razstavili tudi v tej delovni organizaciji. Prireditelji so za to razstavo pripravili zloženko, za katero je napisal uvodno besedo umetnosti kritik Franc Zalar.
(TELEVIZIJSKI SPORED
PETEK, 3. X.
C) labod
8.45 TV V SOLI: Koledar, Pro-
metna vzgoja, Ruščina, Živi organizmi na človeškem telesu, Mleko 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Zgodba, Izo-
braževalna reportaža, Zadnjih S minut
14.55 TV V SOLI, ponovitev
17.15 POROČILA
17.20 LETI, LETI PIKAPOLONICA, lutkovna oddaja
17.35 DRUŽINA SMOLA, risanka
18.00 ANSAMBEL OTTA VIA BRAJKA
18.35 OBZORNIK 18.45 RIBIŠTVO
Tokratna oddaja iz nanizanke Spoznavajmo naše morje bo govorila o vrstah rib, ki jih običajno lovijo jugoslovanski ribiči. Seznaniti se bo moč tudi z različnimi načini ribolova pa tudi s pripomočki, ki jih uporabljajo ribiči.
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 VES SVET IMAM V ROKAH Zabavnoglasbena oddaja z gornjim naslovom je bSa poleti posneta v Portorožu, kjer so nastopili glasbeniki New Swing kvarteta in njihovi gostje: skupina Sončna pot,
pevka Nada Kneževič, flavtist Ivo Svager, igralec Vladimir Jurc in še kdo.
21.10 BLAKOVIH SEDEM 22.00 V ZNAMENJU 22.15 NOČNI KINO: SLEPI KONJI Psihiater skuša odkriti, zakaj je mlad fant oslepil šest konj. Pri tem početju doktor ne razgalja le fantovo, ampak tudi lastno življenje. Film je pred dvema letoma posnel ameriški režiser Sidney Lumet, glavne vloge pa igrajo Richard Burton, Peter Firth in Jenny Agutter.
16.55 Test - 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik -17.45 Otroška oddaja — 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 Muppet show — 19.30 Dnevnik — 20.00 Zaključek Bitefa - 21.10 Včeraj, danes, jutri - 21.25 Liki revolucije: Branko Krsmanovič - 22.05 Prekleti (angleški igrani film)
SOBOTA, 4. X.
O labod
8.00 POROČILA
8.05 MLADI GODCI V GLASBENI DEŽELI
8.15 Ela Peroci: MODRI ZAJEC 8.35 ČUDEŽNA CEPIČA, japonska pravljica
8.50 TEHTNICA ZA NATANČNO TEHTANJE
9.20 POLETAVCEK 9.50. A. Haley: KORENINE NASLEDNJE GENERACIJE, ameriška nadaljevanka
11.25 PO SLEDEH NAPREDKA
11.55 V IZJEMNIH OKOLIŠČINAH, izobraževalna oddaja
13.25 POROČILA
14.55 BUDUCNOST: CRVENA ZVEZDA, prenos nogometne tekme 16.45 POROČILA
16.50 LASSIE - NOV ZAČETEK, ameriški film
Zgodba o škotski ovčarki in njenih otroških lastnikih, dokaj melodramatičen prikaz tesne povezanosti oliok in živali, navdušuje
12.25 LJUDJE IN ZEMLJA
filmske gledalce že od 1943 dalje, ko je nastal znameniti film z Elisabeth Taylor v glavni vlogi. Posneli so jo še večkrat, tokrat bo na malih zaslonih moč videti delo, ki je nastalo pred dvema letoma. Glavne veloge igrajo John Reilly, Lee Bryant in Gene Evans, režiserske posle pa je opravil Don Chaffey.
18.30 MUPPET SHOW (gostuje Elke Sommer)
18.55 NAS KRAJ: KRAJEVNA SKUPNOST PODPEČ - PRESERJE
19.10 ZLATA PTICA, pravljica 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 DNEVI SLOVENSKE ZA-
BAVNE GLASBE, prenos izvedb najboljših pesmi svobodnih oblik in nagrajenih pop skladb 21.00 BOSNA: REAL, prenos zaključnega dela košarkarske tekme 21.40 POROČILA 21.45 UJETNIKI VESOLJA, ameriški film
Dokaj poprečna znanstvenofantastična pripoved o vesoljcih, ki se zaradi okvare vesoljske ladje ne morejo vrniti na Zemljo in zato doživijo vrsto neprijetnosti, številnih gledalcev najbrž ne bo pritegnila v tolikšni meri, da bi pred malimi zasloni zdržali pozno v noč. Film je posnel John Strurges, igrajo pa Gregory Pečk, Richard Crenna, David Janssen, Gene Hackman, Nancy Kovack, Mariette Hartley in drugi.
23. 50 TV KAŽIPOT
17.30 Test — 17.45 Kontaktna oddaja — 18.30 Narodna glasba -
19.30 Dnevnik - 19.55 Bosna: Real (prenos košarkarske tekme) - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 20.50 Drugi polčas omenjene košarkarske tekme - 21.35 Iz oči v oči (dokumentoma oddaja) - 22.05 Športna sobota
NEDELJA, 5. X.
C) labod
8.15 POROČILA
8.20 ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: SREČANJE OKTETOV 80,1. del oddaje
8.50 PRILJUBLJENE ZGODBE: OBUTI MAČEK
9.20 JAZON IZ VESOLJA
9.45 ZGODOVINA POMORSTVA, poljudnoznanstvena oddaja 10.30 VRNITEV ODPISANIH 11.35 TV KAŽIPOT 12.00 KMETIJSKA ODDAJA
=32-,-
13.00 JUGOSLAVIJA, DOBER DAN
13.35 SPEEDWAY ZA ZLATO ČELADO, prenos iz Lendave
15.25 POROČILA
15.30 POT NA VZHOD, potopisna oddaja
15.55 DIRKALNA MRZLICA, italijanski film
S filmom, ki ga bodo to nedeljsko popoldne vrteli ljubljanski televizijci, bodo prišli na svoj račun ljubitelji avtomobilskih dirk, saj si bodo lahko ogledali delo o dirkah romule 1. Film, sestavljen iz vrste dokumenamih posnetkov, bo prikazal nevarnost in zaradi te tudi vprašljivost tega športa, ki često terja življenja dirkačev. Prav smrtna nevarnost pa je menda tisto, kar na ogled dirk priteguje na sto tisoče ljudi. Film sta zrežirala Mario Morra in Oscar Orefici, o dirkah pa pripovedujejo Sydne Rome, Niki Lauda, James Hunt, Mario Andretti, Emerson Fittipaldi in Carlos Reute-mann.
17.25 BOSNA: FRANCANA, prenos košarkarske tekme (med odmorom ŠPORTNA POROČILA
19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 T. Partljič: SCUKE PA NI, SCUKEPA NE
PONEDELJEK, 6. X.
C) labod
8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Igre v ritmu. Pogovarjamo se z I. Kuša-nom, P. Hektorovič: Ribarjenje ... 10.00 TV V SOLI: Materinščina, Predeli in ljudje, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Kocka kockica, Iz arhiva, Mdfb glasba
14.55 TV V SOLI, ponovitev 17.10 POROČILA 17.15 VRTEC NA OBISKU: CICIBAN KOLESARI
17.35 USTVARJALNI MISELNI VZROCI
Današnja oddaja iz nanizanke Delaj z glavo bo govorila o delovanju možganov. Za ponazoritev tridimenzionalnega, ne pa premočrtnega delovanja najpomembnejšega dela
človeškega telesa uporabljajo holo-grafijo.
18.00 ZNANA - NEZNANA JUGOSLAVIJA, izobraževalna oddaja 18.35 OBZORNIK
18.45 POP GODBA 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 Dario Fo: SEDMA ZAPOVED - KRADI MALO MANJ
Televizijsko predvajanje predstave tržaškega Stalnega slovenskega gledališča so televizijci napovedovali že pred meseci, napoved pa bodo
TOREK, 7. X.
©labod
9.00 TV V SOLI: Koledar, Geologija, Bodimo čisti, Dnevnik 10
10.00 TV V SOLI: Naravoslovje, Ljudje in predeli, Risanka, Književnost in jezik, Zgodba, Kocka kockica, Glasbena vzgoja, Moja glasba
16.00 ŠOLSKA TV: Slikarski jezik, Kaj je film
17.00 POROČILA
17.05 DIMNIKARCEK SE POTEPA, slovaška risanka 17.15 PISANI SVET: ŠIBENIK
Oddaja bo prikazala, kako je 11-letna Natalija iz Izole doživela lanski Festival otroka v Šibeniku
18.00 JUGOSLOVANSKI NARODI V PESMI IN PLESU: TANEČ, 3. del oddaje
18.35 OBZORNIK 18.45 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA
Uvodni prispevek bo govoril o topničarskih enotah jugoslovanskih oboroženih sil, sledil bo prikaz delovanja republiškega centra za obveščanje in alarmiranje, za zaključek pa bo moč izvedeti marsikaj zanimivega o samozaščitnem obnašanju udeležencev v prometu.
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK
20.00 AKTUALNA ODDAJA
20'.55 LIGABUE
22.00 V ZNAMENJU
22.15 IZ BALETNEGA ARHIV*
LJUBLJANSKE TELEVIZIJE
17.10 Dnevnik v madžar«W ' 17.30 Dnevnik - ^.45 ? nimajo pojma - 18.15
- 18.45 Narodna glasba -	. Dnevnik - 20.00 ZabavnoglasM' oddaja - 20.50 Včeraj, danes,,p
- 21.10 Prvi sledovi -Poezija
SREDA, 8. X.
O labod
9.20 TV V ŠOLI: Koledar, Oddaja za učitelje, Otok Biševo
10.00 TV V ŠOLI: Izobraževalni film, Ljudje in predeli, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba, Kocka kockica
17.25 POROČILA
17.30 Ela Peroci: ANKINE RISBE
17.45 VELIKE RAZSTAVE, dokumentarna oddaja
18.10 OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN: RAVNE, 2 del oddaje
18.45 OBZORNIK
19.00 NE PREZRITE 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA: VERINO ŠOLANJE Kmalu po zadnji vojni je Vera, sramežljivo dekle, zaposlena kot strežnica v neki bolnišnici Na sestanku javno razkrije nepravilnosti, ki se dogajajo v ustanovi, in za nagrado jo pošljejo v partijsko šolo. Šola in internat sta za Vero nekaj povsem novega, s sošolkami stežka naveže stike, zaljubi pa se v učitelja
Istvana. To seveda ni \ . j.je partijskimi načeli, Verapi'zl) ^ grešila, učitelj mora zaPu* ibjjio dekle pa je proglašena za.. učenka Po lastnem scenariju) Tj lani posnel madžarski rež ^
Gabor, na sansebastianskem	^
lu je Veronika Pap dob:ua W za glavno žensko vlogo, o F }! igrajo še Erzsi Pasztor, Dunai, Eva Szabo in drogi-21.40 V ZNAMENJU 21.55 625
22.30 ŠPORTNI PREGLED
skladu,5
17.10 Dnevnik v madiar^j® 17.30 Dnevnik - 17.45 oddaja - 18.15 Alkoholno 18.45 Glasbeni amaterji
18.45 Glasbeni amater)« ^ Dnevnik - 20.00 Televizijska" _ - 21.15 Včeraj, danes, 1»“^ 21.35 Pot na vzhod - ,q Posnetek koncerta z Bernu88
ČETRTEK, 9. X.
C) labod
9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Zgodba o jabolku, Matematika, Prijateljstvo
10.00 TV V ŠOLI: Kemija, Ljudje in predeli, Risanka, Kocka kockica, Biologija, Predšolska vzgoja, Moja
v F
prenos nogometne tekme 17.05 POROČILA 17.10 ZGODOVINA STVA, poljudnoznanstvena
18.00 TEHTNICA ZA NATA1' TEHTANJE
18.35 OBZORNIK	n0nA 18.45 DOKUMENTARNA
JA
19.15 RISANKA
19.24 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK	sr ^
21.35 V ZNAMENJU	^ 21.50 GLASBENI MAGAZIN
Znani slovenski pisec komedij Tone Partljič je o svojevrstnih ščukah spisal že dvoje gledaliških del, ki sta imeli obilo uspeha pri gedalcih. Na osnovi vsebinskih posebnosti prejšnjih ščuk pa je dramatik sestavil tudi scenarij za televizijsko nadaljevanko v sedmih delih. Da se ob gledanju teh oddaj ne bo dalo sproščeno zabavati, tega ni moč trditi, prej narobe. Nadaljevanko je zrežiral Jože Babič, igrajo pa Peter Tmovšek, Milena Muhičeva, Mina Kjudrova, Angelca Jankova, Danilo Bezlaj, Danilo Benedičič, Breda Pugelj, Janez Hočevar, Janez Klasinc in drugi.
21.00 DOKUMENTARNA ODDAJA
21.35 VZNAMEN JU
21.50 ZABAVNOGLASBENA
ODDAJA
22.05 ŠPORTNI PREGLED
9.00 Oddaje za JLA - 15.40 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri -21.05 Igrani film
13.55 ŠOLSKA TV: Slikarski jezik, Kaj je film
Prvi prispevek bo ob prikazu del Picassa, Van Gogha, Modiglianija, Renoira in drogih slikarjev skušal odgovoriti na vprašanja: kje živi umetnost, kaj nam danes pomenijo, oz. ali smo še zmožni podoživeti umetnine itd. Zatem pa bo beseda
20.00 V ŽIVO: ZA VSE LJUDI-Tokratna oddaja bo govorila o tem, da si moramo zagotoviti dovolj velik lastni pridelek hrane, ta naloga pa zahteva razsodno ravnanje z rodovitnimi površinami zemlje.
tekla o razvoju filma, o njegovih tehničnih in umetniških možnostih. 14.55 VOJVODINA: SARAJEVO,
i i
adžaitfjflj 7.45 K
17.10 Dnevnik v mafl
17.30 Dnevnik - l?-45 JT/
oblaki - 18.15 Nuklearna
- 18.45 Zabavnoglasben^0 'f
19.30 Dnevnik - 20.00 To ^
- 21.00 Včeraj, danes,.r 21.15 Po izbiri
PRVI RADIJSKI PROGR
uresničili šele ta ponedeljkov večer. O čem govori Fojeva komedija, ne bomo ponavljali, dodajmo le, da je režiserske posle opravil Jože Babič, igrajo pa Miranda Caharija, Silvij Kobal, Livij Bogateč, Stojan Colja, Mira Sardoč, Zlata Rodošek in drugi.
22.35 V ZNAMENJU
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Bajke starih ljudstev - 18.15 Izobraževalna oddaja -18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 Dnevnik -20.00 Znanost - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Washington za zaprtimi vrati
PETEK, 3. X.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (J. Sever - M. Vodopivec: Trije prijatelji). 8.38 Naši umetniki mladim poslušalcem. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljena 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 Kmetijski nasveti (Slavica Šikovec: Sadna vina). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 Orkestrski diverti-mento. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.35 Zabavna glasba. 18.00 Razgledi do slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Bonsa Kovačiča. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Petkov glasbeni mozaik. 0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 4. X.
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na poti. 10.05 Sobotna matineja. 11.05 Zapojmo pesem. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40 Zapojte z nami. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Kovačič: Nega kmečkih gozdov). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Glasbena panorama. 15.30 Zabavna glasba. 17.00 Zunanjepolitični magazin. 18.00 Škatlica z godbo. 18.30 Mladi mladim. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.30 Oddaja za naše izseljence . 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05 -4.30 Nočni program.
NEDELJA, S. X.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki. 8.07 Radijska igra za- otroke (Žarko Petan: Starši naprodaj). 8.47 Skladbe za mladino. 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Pogovor s noslnšalci. 11.10
♦ t
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. J3.50 Pihalne godbe. 14.05 Humorska tega tedna (Alberto Mo-ravia: Lopovski obraz). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Pri nas doma. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra (Z. Bogoev: Limuzina ministra Sofronija). 18.41 Na zgornji polici. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05 -4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 6. X.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno.
12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Spanring: Pridelovanje poljščin v luči republiškega načrtovanja). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 14.25 Naši poslušali čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Na ljudsko temo. 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki.
23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 7. X.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Slavko Cepin: Paša živine na strmih pobočjih). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Zabavna glasba. 18.00 Opeme arije in monologi. 18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom. 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča. 20.00 Slovenska
m 2u, r(r
zemlja v pesmi in beseot Ji-solisti in ansambli „Jlrinlc* Radijska igra. 22.30 TO godala. 23.05 Lirični ut0.ug^l* J S popevkami p° ‘ 0.05-4.30 Nočni progra^
SREDA, 8. X.	ifij
8.08 Z glasbo v dober ^9,0^ Pisan svet pravljic in il, radiom na poti. 1 v,.,vi priljubljena 12.10 Ve £ ^ orkestri. 12.30
(Franček Šivic: ^ j J čebelarili in kakšen je .
12.40 Ob izvirih lJufyian,o. % kulture. 14.05 Razrni^^ ji tavljamo ... 14.25 N« g čestitajo in P°^n0 ZK?« Zabavna glasba. 1	j8.
glasba v prostoru ul	,n.	.J,
gost 18.30 Odskočna <>
Minute z ansamblom^
dolin. 20.00 Koncert (Trgatev). 20.25 J. Bl„.duiu< v/ kvartet št. 3 v _ un0d» ^ / Odlomki iz ^loVenskfj,iV Faust 22.30 Revija sl°wo5 JA,
cev zabavne	nred P
utrinki. 23.10 JazzP m. 0.05-4.30 Nočni pr°P
ČETRTEK, 9. X-
8.08 Z Mladina poti. U.
glasbo v dot*f
»ir 11.rti-,
felfSSSlSgjSfe
nost narave gozd°v. J4.05 ^ 12.40 od vasi do vasi-, 7i *
šola. 14.20 poslušalce. 1‘ -ri. 15.30 Zabavna zemlja bo
g
asi do vasi- 'z8 y
nami
OGLENiSKi LiSi’
zemlja bo z	je«	’-g,
Lokalne «**{£$»
Sfer? IMS
Sadoma^vPe»f(Ht,0
21.05 Literarni veče ^pe
21.05 Literarni več«
Enzensberger).	u
trssr'&&&
St. 4tHlb2S) 2-J*
Zakaj ni smela
Pevinapred svoje gledalce?
'kže Antončič razoča« _ ran sedel na tribuni
Wa°s!> sljUbitdji konJskega v &TV9 e na nedavnih dirkah
bto"« eju sPraševali, zakaj ni AntnnA•xta^tu domačina Jožeta «onč.ča m njegove varovanke
PrwflnJaj 80 ° njunih nastopih vesti P11118^ razveseljive ie v.^?nec koncev je Antončič občin«!?8*	Pred domačim
nastraJ?°mi. sPomnimo se samo
!Sr te“jr
žalosten Jh .	p? * Jože
»del na tribuni. Zakaj?
n*o™n. beJed ^ Mo
bes TL raz°daranje in hkrati
Predn?.?* * Zani nerazumljivimi
sgsasaass
“ernačim jfcdalraJ. a.
posebno dobro tel pok
doviteT^T*"1* ‘
njah sv„° Peli Ša po stopi-
gledalcem, da bo hči
bil - -- -
'veje matere, tako pa in
motal namesto na stezo med gledalce. Po tolmačenju organi-zatoijev Pevina ni smela na start, ker je že nastopila kot varovanka domačega rejca, kar pa je po Antončičevem mnenju le slab izgovor prirediteljev, ki so tako domačega tekmovalca iz nerazumljivega vzroka prikrajšali za nastop na eni največjih letošnjih konjskih prireditev v Jugoslaviji. Enako ogorčeni kot Jože so bili tudi drugi rejci kvalitetnih dve-letnikov, ki se niso smeli pojaviti na startu.
Organizatojji šentjemejske dirke so brez dvoma storili napako, kajti nerazumljivo je, da sc s togimi pravili tekmovanja odrekajo morebitnega uspeha domačega tekmovalca, ko pa vemo, da marsikje za ceno uspeha domačega tekmovalca delajo prav nasprotno. Resda za Jožeta Antončiča nesodelovanje na domači dirki ne pomeni konca bogate športne kariere, M ti že v kratkem ga čaka še nekaj pomembnih nastopov, med dragim dirka za državno prvenstvo, velika spodbuda za zavzetejše delo pa gesta šentjer-ncjskih prirediteljev letošnje konjske dirke gotovo ni
B. B.
V nekaj dneh dvakrat klonili
Ribničani doživeli dva zaporedna poraza — Visok poraz Novomeščank v Labinu -< Šentjernejčanke nadaljujejo z zmagovitim pohodom — Pričakovan poraz Kočevk
Potem ko so Ribničani med tednom izgubili zaostalo tekmo 3. kola II. zvezne rokometne lige v Zagrebu, so tudi v soboto razočarali, saj so očitno precenili moči svojega nasprotnica, vodilno ekipo Rovinja. Pravi polom so doživele tudi Novo-meščanke na gostovanju v Labinu, kjer so prejele kar 21 zadetkov, na pravo katastrofo pa je kazal prvi polčas, ko so dosege vsega 3, domačinke pa kar 12 zadetkov. Nov uspeh pa so v slovenski ligi zabeležile Šentjernejčanke, medtem ko Kočevke ostajajo pri Štirih prvenstvenih točkah.
nadaljevanju pa so Inlesovci s podjetnejšo igro rezultat s petimi zaporednimi zadetki zmanjšali. že na lb: 15. Iti pa so ob koncu zastreljali še sedemmetrovko in upanje na boljši izid je splavalo po vodi
Inles: Gelze, T. Andoljšek, D. Ilc 5, Str and 1, Fajdiga 2, Zug, Karpov 3, Troha 5 (5), Ambrožič 5, Mate 2, Putre 1, Kljun.
Ribničani so s tem porazom z 2 točkama deveti, v naslednjem kolu pa gostujejo pri vrsti Zameta.
DVA INLESOVA PORAZA
BORAC - INLES 20:17 (9:7) -Ribničani so bili vseskozi enakovreden nasprotnik domačinom, ki so odpor gostov strli šele v zadnjih minutah. Pri »lesarjih” so bii najuspešnejši Putre s 6 ter Mate, Radič in Strnad s po 3 zadetki
INLES - ROVINJ 24:27 (9:15) - Očitno so se ribniški rokometaši v soboto ustrašili vodilnih Rovinjča-nov, kajti kar ne moremo se znebiti vtisa, da bi lahko domačini ob nekolikanj podjetnejši igri iztržili kaj več od častnega poraza. Srečanje so domačini izgubili na začetku, ko se je nasprotnik »odlepil”, v
Kočevcem prvi prvenstveni točki
'9iano 6. kolo v zahodni območni nogometni ligi — Pričakovan poraz Novomeščanov  	—	V dolenjskem derbiju Kočevci premagali Belo krajino
slovenskih nogometnih ligah je bilo to nedeljo na
Koč(?i“ ? b- kolo. Najpomembnejša značilnost je prva zmaga ki t2 111 to v dolenjskem derbiju proti enajsterici Bele krajine,
N°vwLvz^jno disi “ —--1 —*' j-siorifr1 so imeii t(
bičkom
na prvenstveni razpredelnici k dnu. on' So “ne** tokrat v gosteh še edino neporaženo vrsto ki pa tudi iz dolenjske metropole odhaja s polnim
K?£EVJE - BELA n*RAJINA 1:0 (0:0)
k°Čevj?fe,'? so tudi navijači v bflo, v; *Mi. Okoli 200 jih je zmag0 i 0 HWdušeni pozdravili prvo ?°e v u?l,i?tobki domače enajste-°mači „ ^jem prvenstvu. Resda ?wdušai, *ometaši niso posebno plitka	igro,	vendar	jim	gre
Phnesio bfl ^hko
8 Za Požrtvovalnost in veliko hl 38». kar jim je ob koncu “dl zaslužen uspeh. Ta bi še izrazitejši, saj so
Kočevci poleg številnih priložnosti za dosego gola zastreljali celo enajstmetrovko. Edini zadetek srečanja je v 47. minuti dosegel Abramovič.
Kočevje: Šalika, Klarič (Kuzma), Marčetič, Dobrič, Djurovič, Rajšelj (Peterlin), Kovač, Murn, Abramovič (Begič), Oken, Zečič.
Bela krajina: Furlič, Kapš, Simčič, Zupančič (Modrinjak), Vršaj, Petrovčič, A. Curk, Cimperman, Furlič, Weiss, J. Curk (Barič).
Atleti še stopnico više
—      __________
edeii'C. ,i5redni smoli novomeških atletov v sobotnih in JSkih finalnih bojih za pokal SFRJ v Celju so  Dolenjci osvojili odlično 5. mesto
l*kip v h^56^’ UVIStitev med prvih izN,«?: * novomeška vrsta Ik °<>0	^ v fin310 j« skoraj
"So uT,čk Premagala zagrebški lV*hkMawedla 5’ nres‘o-P« tem ^ in |^0J.Povemo, da sta imela pre^Sviizredn0 smolo, saj 8fSt'» i pi®11 začetne višine pa .tofte, > »zgubil približn
Prvi dan je bil izjemno uspešen za metalca kopja. Jožeta Možeta. Na
niu je večkrat popravil ekord in na koncu zasedel
no
KiS'd^.p;.i4rt h
6m .°0 tL?ekundo slabši čas ter * zaostal za realno taJi rezuIiatom. Kljub ta-
®nim 1000 točkam je
?•?" točk “■ če i »Otftkije tuni dektrično merjenje , %.t°Čk,»„?!»odneslo”približno *oJVQi nast^? 8*' povsem upravi-I 'h^nln, v elitni dražbi Nad i !*iehLVeZni	Je bil navdušen
'ti ?te tenrE,?)®tan jugoslovanske "ovit ONtuvo* Dane Korica, , »Vrt*. da b0 obiskal T?? delov? m si ogjedal
se v^s? zadovoljni, močni konkurenci KS, in £&"tantov solidno dobre rezultate, da^ ,n Ojnika pa naj le ŠSiijlMoh njiJL "^otne^i stadion b1« t.? da?? kakaIižča za skok s
Nu k° trenira«* Jek z o”18”1* pS ',ker je dolžina ^ taTta?? ?tea različna od v?	?	^veda	vpliva
med ovirami.
tekmovanju osebni rek odlično 6. mesto z rezultatom 63,94 cm. V daljini je . Šimunič zasedel izvrstno 4. mesto s skokom 692 cm, četrta pa sta bila tudi' Cujnik v metu kopja z 6934 in Penca na 110 z ovirami s 15,42.
Rezultati 1. dne: 100 m: šimunič 11,35, Keržan 11, 39; llOm ov.l Penca 15,42, Cujnik 15,82; 1500 m: Bučar 4:00,1, Gimpelj 4:17,7; krogla: Okleščen 13,17 m, Okleščen D. 12,55 m: Šega 50,43, Keržan 50,58; višina: Šuštar 190 cm, Florjane 185 cm; 10000' m: Žužek 31:45,3, Bučar 33:12,1; daljina: Šimunič 692, Penca 649; 4x1 oO m (Šimunič, Cujnik, Sega, Keržan)42,78 s.
Žoga miruje, košarkarji ne
Tečaj za košarkarske trenerje — Filmi popestrili priprave novomeških košarkarjev na prvenstveni start
J|	ob
|kv J^KEMpra;
‘ PRAZNI*U
lPtaz>UkaV kpdevslcega občin-V. vortni ^8, Popravljajo tamkaj-priredi-
Navzlic naivideznemu košarkarskemu mrtvilu je pred pribli-žajočo se prvenstveno sezono tudi v Novem mestu čutiti pospešen športni utrip. Pri tem ne miriimo zgolj na priprave novomeških košarkarjev, ki jih čaka letos nastop v n. zvezni ligi, pač pa tudi dejavnost košarkarskii organizacij.
Tako je trenerska oi črn:
medobčinski košarkatsk
. Pn
zvezi pn-
*er repub
delavci
^ bedicional
m tek po
M- glavonjic
RADEČE - KRMELJ 18:20(10:11)
Krmeljčani so v II. slovenski rokometni ligi dosegli na gostovanju v Radečah pomembno zmago. Največ zaslug zanjo imata mladi Zorc in vratar Kralj, ki je v zadnjih minutah srečanja ubranil 2 sedemmetrovki.
J. DEBELAK
RUDAR - NOVO MESTO
21:12(12:3)
Novomeščanke očitno v Labinu niso pričakovale tako dobre igre domačink. Že po prvih minutah je bilo tako jasno, da bodo Novomeščanke odpotovale domov praznih rok, rezultat prvega polčasa pa je že kazal na pravo katastrofo. Gostje so poraz nekolikanj ublažile šele ob koncu. Vzroke hudega poraza je težko iskati, eden pa je verjetno v neučinkovitosti ključnih igralk Novega mesta.
Novo mesto: J. Štrukelj, Grgič 2, Turk, D. Štrukelj 2, lličin, Sitar 3, Jakše, Bon 4, Godler, Mršnik 1, Udovč.
Po 4. kolu so Novomeščanke z 2 točkama na 9. mestu, v naslednjem kolu pa igrajo doma z neugodno vrsto Borova.
PO SLABEM STARTU USPEŠNO
ŠENTJERNEJ - POLANA 18:14 (9:9) - Nepričakovano so se morale domačinke zelo potruditi za obe točki, saj so se jrm gostje večidel uspešno zoperstavljale. Sele proti koncu je prišla do izraza boljša fizična moč Sentjemejčank, ki so tako dosegle že trerio zaporedno zmago po dveh uvodnih porazih.
Šentjernej: Judež, Škoda 2, Gorišek 2, Kastelic 2, Foršek, Radešček, Černe 6, Kovačič 6, Zagorc, Raše-
tičŠMARTNO - KOČEVJE 1TAS 21:15 (10:7) - Po začetnem presenetljivem vodstvu gostij so prevzele pobudo domačinke, tako da so proti koncu srečanja vodile že z devetimi goli prednosti
Kočevje: L. Oražem, Viličar 2, Oven 1, Novak 5, S. Jerič 1, M. Jerič 6, Turk, B. Oražem, Stepani-šin.
Po petem kolu so Šentjemejčan-ke na šestem mestu s 6 točkami, Kočevke pa so z dvema točkama manj mesto niže.
V naslednjem 5. kolu se- obeta zanimiv dolenjski derbi, saj se bosta v Kočevju pomerili vrsti domačih igralk in Sentjemejčank.
SODNIKU RAZBIL ARKADO
Sevniški rokometaši so dobili že drugi posavski derbi: tokrat so pred domačim občinstvom
rremagali Brežičane s 25:21 14:14). Tekma je bila v prvem delu izenačena, borbena, toda poštena. V dragem polčasu so pri rezultatu 16:16 prevzeli pohido domačini, v 51. minuti pri rezultatu 25:21 pa sta objektivna ljubljanska sodnika Mre žar in Tomšič zaradi ugovarjanja izključila enega izmed igralcev gostov. Brežičan Rožman je imel verjetno to za povod, da je grotx> fizično napadel sodnika Tomšiča, mu prebil desno arkado, zato je bila tekma prekinjena. Sevniško občinstvo, vajeno ostrih drago-ligaških prvenstvenih srečanj, česa takega še ni doživelo. Nedvomno igralci, kot je Rožman, ne sodijo na športna igrišča, saj škodujejo sebi, mo-stvu in priljubljeni igri. Tekmovalna komisija RZS bo tekmo zanesljivo registrirala 10:0 b.b. za Sevnica
P.P.
ELAN - PRIMORJE 0:3 (0:0)
Čeprav zveni malo nelogično, pa vendar so gledalci na novomeškem Stadionu bratstva in enotnosti videli v drugem polčasu navzlic trem zadetkom slabšo igro kot v prvem delu. Domačini bi si po številnih priložnostih v prvem in dragem polčasu zaslužili vsaj častni zadetek, vendar jim je sreča tokrat povsem obrnila hrbet Resda zmagi gostov ne gre oporekati, saj so ti zlahka izkoristili priložnosti in zabeležili novo prepričljivo zmago, medtem ko Novomeščanom ostaja v uteho solidna igra.
Elan: Pugelj, Primc, J. Torkar, Pavlin, Vujičič, Gojič (Gabrič), Perhaj, Venta (B. Avbar), Janežič (Goričkič), Bradač, Pevec.
Po nepopolnem šestem kolu, saj še zmeraj m znana odločitev o pred štirinajstimi dnevi prekinjenem srečanju v Kočevju, je Elan s 5 točkami na 4.mestu, Belak rajinaje s točko manj šesta, Kočevje pa z dvema točkama in katastrofalno razliko v zadetkih 1:13 zadnje.
Ze v nedeljo pa je nekaj možnosti za izboljšanje. Igrajo: Bela krajina -Stol, Tabor Jadran - Kočevje in Jesenice - Elan.
V SOBOTO MILOVANOVIČEV MEMORIAL
Zveta tabornikov Sloven pripravlja ob ponoči organizacij v soboto orientacijsko tekmovanje za Milovanovičev memorial. Tekmovanje bo v okolici Završnice pri Žirovnici, pričetek ob 8. uri, ko bo start za udeležence iz Gorenjske, ljubljanske okolice in Dolenjske. Hkrati s tem tekmovanjem pripravljajo organizatorji tega dne tudi trim orienta-cijski pohod za vse interesente. Pot bo dolga 10 km.
USPEŠNA ‘SERIJA Sentjemejčank zabeležile treflo za]^ gorčevo (bdi dres
Posnetek je zanesljivo premagale zmago v
rnmmmmmmmmmmmmm iz Orehovice, kjer so vrsto Polane in tako SRL. Na sliri vidimo
Joredno
v prodom pred vrati gostij. (Foto: Slavko
Zagorč Dokl)
Košarkarji v polfinalu
r	•
Pomembna zmaga Novega mesta v pokalni tekmi v Trbovljah s 87:83 (38:48) — V polfinalu z Libelo ali
Tl MO
pravila od 15. do 25. septembra tečaj za košarkarske trenerje. Udeleženci so večidel časa prebili v telovadnici osnovne šole Katja Ru-pena, kjer so se seznanjali z obsežnim gradivom. S takšnim načinom usposabljanja trenerjev je poslej zagotovljeno kvalitetnejše delo z mladimi igralci, kar je bilo doslej najbolj pogrešati Vsi udeleženci tečaja so od novomeške ZTKO dobili po tri košarkarske knjige, enajst od dvanajstih, kolikor jih je obiskovalo tečaj, pa bodo za uspešno opravljeni izpit prejeli tudi diplomo ljubljanske visoke šole za telesno kulturo.
V minulem tednuje medobčinska košarkarska zveza Dolenjske prikazovala po novomeških osnovnih šolah 11 ameriških filmov o košarki, ki so med mladimi vzbudili veliko zanimanja, pa tudi vodstva šol so za to akcijo pokazala veliko razumevanja. Filme so si med dragimi ogledali tudi košarkarji Novega mesta, ki so te dni sredi priprav za ponovem dragoligašld krst
Košarkarji Novega mesta, ki se tačas zavzeto pripravljajo za nastope v medrepubliški ligi, so že odigrali nekaj prijateljskii tekem, najpomembnejša pa je bila zagotovo pred dnevi v Trbovljah, kjer so se v četrtfinalu pokalnega tekmovanja na območju SRS pomerili z vrsto Rudarja, zmagovalcem zasavske regije. Rezultat: 87:83 (38:48) v korist Novomeščanov.
Tekma v Trbovljah je bila dinamična in polna preobratov. Novo-meščani so v prvem delu nepričakovano naleteli na izreden odpor domačinov, ki so pod taktirko bivšega igralca Olimpije Senice zadevali iz vseh položajev m prvi del tudi odločili v svojo korist z 48:38. Povsem pa se je podoba spremenila v nadaljevanju. Za Senico je »poskrbel” S kube, tako da najnevarnejši igralec domačinov ni v drugem polčasu dosegel nobenega koša, za nameček pa so se razigrali še Plantan, Munih in Ivančič, ki so kot za stavo zadevali nasprotnikov koš. Zmaga Novomeščanov je tako povsem zaslužena, pohvalo za uspesen nastop pa zaslužijo prav vsi.
Koše so dosegli: P. Seničar 6, S kube 6, Munih 24, Ivančič 15, S. Seničar 2, Zupevec 11, Bantan 23.
V polfinalu pokalnega tekmovanja se bo Novo mesto pomerilo z
PORAZ IN ZMAGA NOVOMEŠČANK
V predzadnjem srečanju slovenske mladinske košarkarske lige so Novomeščanke pred domačimi gledalci v srečanju s kompletno drago-ligaško vrsto Ilirije iz Ljubljane pokazale pravo vrednost Rezultat 82:83 (43:45) v korist Ljubljančank ie dovolj zgovoren.
V zadnjem srečanju pa so Novomeščanke gostovale v Ljubljani pri vrsti Ježice in zmagale z 71:68 (40:22).
Novo mesto: Avguštin 2, Gal 3, Bilobrk 7, Zura 14, Bunc 21, Kure 11, Filipovič 13.
zmagovalcem srečanja med celjsko Libelo ali mariborsko UMO. Srečanje bo v Novem mestu.
F. BEG
II. KOLO V SOBOTO IN NEDELJO V NOVEM MESTU
Na kegljiščih Loka in doma JLA v Novem mestu bo v soboto 2. kolo republiškega kegljaškega prvenstva za posameznice, na katerem bosta Dolenjsko zastopali Tatjana Soško in Angela Dalmacija. Po dosedanjih rezultatih sodeč, dolenjski predstavnici nista brez možnosti za vidnejšo uvrstitev.	N&
PRVAKINJI BAŠKOVIČ -DALMACIJA
Na kegljaškem prvenstvu Dolenj; ske za ženske pare, kije bio te dni na kegljiščih v Trebnjem in Novem mestu, sta, kot je bilo pričakovati, zmagali članici novomeške Iskre Baškovičeva in Dalmacija, drugi pa je bil trebanjski par Vencelj -Veber. Ti dvojici sta se tudi uvntii na republiško prvenstvo, ki bo te dni v Trbovljah.	n.	G.
400 KOLESARJEV NA MARATONU
Kolesarsko društvo Rog-Franek iz Ljubljane je bflo konec minulega tedna organizator zanimivega kolesarskega maratona Turjak-Kočevje -Turjak, dolgega 80 km. Maraton je potekal pod nazivom „Po poteh partizanskih kurirjev”, udeležilo pa se ga je 400 tekmovalcev, med katerimi je bilo 10 članov veteranske sekkije KK Novoteks iz Novega mesta.
ŠPORTNI KOMENTAR
Spet „prebu jeni” sklepi
Čeprav je od sprejema portoroških sklepov, ki so prinesli toliko novega na področju organiziranosti telesne kulture v Sloveniji, preteklo že nekaj let, so danes ti papirji znova aktualni Analiza doslej narejenega je namreč marsikje odkrila še stare slabosti, med katere zagotovo sodi tudi neurejeno področje vrhunskega športa in statusa vrhunskih športnikov-amaterjev. Ugotovitev, ki še kako zadeva tudi Dolenjsko, je, da za razvoj vrhunskega športa še marsikje nismo storili tistega, kar bi morali
Pri tem nimamo v mislih zgolj ne najbolj načrtovane poti k kvaliteti s pomočjo selekcij, pač pa predvsem nered pri nagrajevanju vrhunskih športnikov, organizacijo tekmovalnih sistemov, ki imajo v večini primerov pomembno ekonomsko obeležje, in nenazadnje zagotavljanje normalnejših pogojev za delo.
O prvem le toliko, da bi bilo nujno ponovno pretehtati in preveriti sedanja merila za pridobitev statusa vrhunskega športnika, ki,
mimogrede povedano, prinaša tudi kaj več od zgolj družbenega priznanja, in jih izpolniti tako, da bo nagrajevanje temeljilo resnično na delu in doseženih rezultatih.
Nekoliko več besed pa velja nameniti organizaciji tekmovalnih sistemov na vseh ravneh, še posebej, če vemo, da športne organizacije porabijo danes tudi do 70 odstotkov razpoložljivih sredstev za stroške tekmovanj. Edini izhod v takšnem položaju je, da odpravimo vse oblike tekmovanj, ki nimajo pomembnejše vloge v razvoju vrhunskega športa, in preprečimo naupravičeno in strokovno neutemeljeno širjenje tekmovalnih sistemov. O zagotavljanju normalnejših pogojev za delo pa le to, da tudi za Dolenjsko velja skromna številka, ki pove, da imamo danes komaj četrtino potrebnih športnih površin. Zanimivo, da nam manjka predvsem kvalitetnih atletskih igrišč, čeprav je atletika na republiški prioritetni listi na prvem mestu.
B.BUDJA
a
foto iliial Milan Markelj
TAKO RADA BI OPRALA AVTO, PA VODNJAK NE DELA
k
( dolenjski list pred 20 leti
Plača za roke v žepih
KOLEKTIVI NESTRPNO pričakujejo novih instrumentov za delitev dohodka med družbo in kolektivom v prepričanju, da bodo novi predpisi prinesli odločilne spremembe. Rešitev dosedanjih težav vidijo večinoma v tem, da bodo novi instrumenti vsebovali objektivna merila, ki bodo omogočila enakopraven gospodarski razvoj vsem podjetjem. Bistvo novega sistema delitve dohodka mora biti zato v tem, da bo bolje nagrajeval tistega, k i bo bolje delal. Sistem enakih pogojev se je pokazal kot neprimeren ze v administrativnem socializmu prva leta po vojni, saj je takrat dobil vsak enako: tisti, ki se je trudil in delal, in tisti, ki je držal roke v žepih.
MEDVED Z ROGA prav rad prihaja v topliško okolico. Pred kratkim je prišla tudi medvedka z mladiči na Dobravo in se lotila kopice sena na koše nici. Eno kopico so lačni gostje popolnoma pohrustali. Primerilo se je tudi, da je skočil medved na
človeka, l:i je nič hudega sluteč šel proti domu, in mu skočil na .............................. ■■	Tdiu
hrbet. Ki. pa je ta počepnil in se sključil, je medved mimo odšel naprej.
KOPITARNA GRADI večje garaže za obratom kovinskih delov. Zidovi že rastejo iz zemlje, v njih pa bo dovolj prostora za vedno številnejši vozni park naglo rastočega podjetja. Dosedaj so tovornjaki vedrili kar na dvorišču tovarne.
RAZVALINE HMEUNIŠKEGA gradu so oživele. Na spodnjem dvorišču pod mogočnim obzidjem, v notranjem grajskem dvorišču in na vrtu že dalj časa dela nekaj delavcev in delavk. Notranje dvorišče je že očišč eno, rezani kamni in deli stebrišč
_ _   1 JL ! • —. ICal. .t _ J _	ma	 ...	<ia	A.nLitl	nli
odpeljali v muzej, medtem ko na spodnjem dvorišču obnavljajo stolpe, ki so sicer brez streh, drugače pa dobro ohranjeni.
LETOS BO v Bršljinu pričela graditi svoje prostore Iskra iz Kranja, prihodnje leto pa bo rastla nova tovarna stekla.
(Iz DOLENJSKEGA USTA 29. septembra 1960)
(H
SVETU OKOLI
NAPAČEN NASLOV - Gasilske čete ameriškega mesta El. Dorado so se dogovorile z Johnom He nryjem, da bodo na njegovi stari hiši podtaknili požar in ga potem demonstrativno pogasili. Možakar je bil priprav-' ljen za majhno odšk odnino odstopiti svojo hišo. Zmotil se je le pri naslovu, in tako so vrli gasilci zažgali hišo njegovega soseda. Henryjev sosed, kije tako bil nepričakovano ob hišo, se noče zadovoljiti z majhno odškodnino in ga čisto nič ne briga, da morajo gasilci večkrat vaditi Kar naj, ampak na drugih hišah!
NESREČ A ■— Ni ravno po gosto, da bi se vlak zaletel v stanovanje, vendar se je takšna nenavadna nesreča pripetila, ko so. v Los Angelsu preseljevali montažno stanovanje. Neprevidne delavce, ki so tovorili sestavljen apartma, je presenetil tovorni v lak v trenutku, ko so se kobili-li preko proge.
PROŠNJA - Eden od kaznjencev v bonnskih zaporih je jetniški odbor zaprosil, naj mu odobri občasne izlete v javno hišo. Pristal je celo na pogoj, da ga ves čas nadzorujejo. Prošnjo so uslužbenci zavrnili. Kdo ve, če ne bi jutri možakar zaprosil, naj ga kdo občasno popraska po hrbtu?
ZA VSAK PRIMER - „CasL se spreminjajo/ si je mislil
anglikanski duhovnik, ko je rstil
krstu nekega otročička in je mati h krstu pripeljala kar šest botrčkov. Za nenavadni ukrep se je odločila, ker ni vedela, kateri od šestih korenjakov je oče njenega otroka, in da bi ne bilo zamere, je h krstu povabila vseh. šest možnih očetov. Svetniškega sijaja okoli glave radožive matere ni bilo videti, gotovo pa je tudi, da si bo le malokdo zapomnil celo ime otroka, saj ga je mati v spomin na lepe trenutke dala krstiti na vseh šest
imen.
SLABO KAŽE — Iz slavne francoske pokrajine, kjer pridelujejo poznani šampanjec, prihajajo žalostne vesti: letina bo slaba; komaj polovica lanskega pridelka odličnega penečega se vina bo prišla v kleti in kasneje med žejno svetovno občestvo. Še sreča, da pri nas tega vina ne uvažamo in da si žejo tešimo z domačimi vini.
Kaj so pred	80 leti pis Dolenjska Ilovice.
Oskurž usta skupaj vleče
(A k o) človek v nezrelo tepko, oskuiž, oparnico ali hrastov lubad ugrizne, začuti v ustih nek čudno grenak okus. Ob jednem pa tudi začuti, da se mu usta skupaj vleči pričnejo1 tako, da jih skoraj težko odpre. Ravno tak obJ čutek zadobi v ustih človek, ako vzame groj-zdno hlastino ali jagodno lupinico ali jagodni pelek v usta, in ako tega ugrizne. Ta občutek prouzroča tako zvana čreslovna ali strojninska kislina, katera se v precej obilni meri v vseh naštetih tvarinah nahaja.
(Nakupovanje) bikov v Novem mestu in Mokronogu bode danes v pondeljek. Deželni obdor bode kupoval na živinskem trgu v Novem mestu do 2 leti stare bike.
(Salamonska) razsodba. Neka v obče jako spoštovana gospa v Novem mestu imela je kokoš. Ta zahajala je na vrt sosede, kjer so imeli tudi petelina. Nekega dne je prišla soseda k posestnici kokoši se pritožit, da jej kokoš vrt razbrskava. Ye ste kaj, reče gospa, vi dajte meni vaš
1
S
i
**
n
s
s
n
S
v
*
s
vrt, jaz vam dam pa mojo kokoš, in ako bode kokoš vrt razbrskavala, ne bodem nič jezna na
njo. No kakor se sliši, ostala je vsaka pri svojem. (Z novim) šolskim letom je bilo v dijaš-
ko kuhinjo sprejetih 56 gimnazijcev in 5 učencev ljudske šole; skupaj torej 61 učencev, ki dobivajo hrano opoldne v dveh oddelkih, ker je premajhna jedilnica. Velika večina se podpira popolnoma brezplačno. Vodstvu treba bo veliko skrbeti Po dosedanjih izkušnjah bode treba' pač do 400 K, zlasti še , ako se naši vrli okoličani in drugi ne bodo prav posebno spominjali dijaške kuhinje in pošiljali živil. Prav nam pride vse, zlasti pa krompir, fižol, žito, zelje in repa. Zadnjo dobiti letos bo najbrž nemogoče.
(Oglas.) Kotlar v Samoboru na Hrvat-skem priporoča slavnemu občinstvu svoje solidno in točno izdelane žganjarske kuprene lonce vseh sistemov.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1900)
Ko se polna luna dvigne na nebo, se v občutljivih ljudeh zbudi nemir. Fantovska luč,kot soj' dejali, zanima znanstvenike tudi kot moč, ki vpliva na človekovo obnašanje
Ni še izgubila vseh skrivnosti
•ki
ko
i*v
Kako Luna vpliva na ljudi — Plime in oseke v miniaturnem človeškem ocej[^
lastno elektromagnetno?^
Velika energetska
Bledična nočna spremljevalka zaljubljencev in pesnikov je z razvojem znanosti veliko izgubila. Silovit razvoj tehnike je zmanjšal njen romantični sijaj. Ni pa Luna izgubOa vse svoje skrivnosti, in čeprav je človek že korakal po njenem površju, mu ni uspelo do konca odgrniti tančice skrivnosti z vpliva, ki ga ima na človekovo duševnost in ponašanje. Mesec ne povzroča le premikanja morskih gmot v plimovanje, ampak premika tudi valove človekovega duševnega morja. V zadnjem času je nekaj strokovnjakov ponovno proučevalo ta pojav in odkrili so, da človekovo ravnanje ni povsem neodvisno od prvih in zadnjih krajcev ter mlaja in polne lune.
nastajajo v velikih
primem posebnega P ^ besnih teles, kot je L|
8. januarja in 7. februarja leta 1974 je Luna stopila v redek položaj, za katerega je značilno, da so se Zemlja, Sonce in Luna zvrstili v isti črti. Astronomi so na pojav predčasno opozorili in obvestili ustrezne organe, da bo v tem času pojav povzročil izjemno visoko plimo. Vendar se za nevsakdanji astronomski pojav niso zanimali samo astronomi, posebno pozornost mu je posvetil tudi psihiater dr. Arnold L. Lieber, ki se že nekaj let ukvarja s proučevanjem vpliva lunin §i men na agresivnost alkoholikov, kriminalcev, narkomanov in drugih duševno neuravnovešenih oseb.
„Tako kot površje Zemlje je tudi človek sestavljen iz 80
odst. tekočin in samo 20 odst. trdih snovi. Mislim, da privlačna sila Lune vpliva na tekočine v človeškem telesu enako kot vpliva na oceane in morja. Življenje ima tudi svoje biološke plime in oseke, katere povzroča Mesec. Ob mlaju in
polni luni so vplivi najbolj izraziti in učinki na naše obnašanje največji,” pojasnjuje dr. Lieber v svoji nedavno izdani knjigi »Mesečevi .učinki”.
Psihiater Lieber je za čas izjemnega položaja nebesnih teles predvidel, seveda v skladu s svojimi zamislimi, da bo nasilnost porasla. Obvestil je tudi policijo, časnikarje in psihiatrične bolnišnice, naj bodo pripravljeni na hujše motnje. Njegova predvidevanja so se uresničila. Izbruhnil je pravi pekel. Število umorov se je podvojilo v primerjavi z enakimi obdobji v prejšnjih letih, močno je poraslo število kriminalnih dejanj s čudnimi motivi ali celo povsem brez oprijemljivih motivov, v bolnišnicah za duševno bolne so imeli zdravniki čez glavo dela.
Za dr. Liebra so bili ti dogodki odločilni. V njih
Telo zna vse
Znanstveniki so dolgo ča-smatrali gene za mirujočo, neaktivno snov, lri se v celičnih jedrih prenaša na lotomstvo, z njo vred pa ]>o-rebne biološke informacije. ’ 'oda v zadnjih petih letih so strokovnjaki prišli do presenetljivih odkritij, ki spiemin-ajo dosedanjo podobo ded-nostnih nosilcev. Pri prouče-
vanju načina prenašanja bioloških sporočil
so odkrili, da so geni'dejavni, da se lahko sami preurejajo v nove sestave in da v prvih mesecih no-življenja celo lahko ustvarijo nove dednostne kode.
Na podlagi nqnovejših ra ziskav molekulami biologi ugotavljajo, da spadajo aktivni geni v imunološki sistem živli organizmov, torej igrajo pomembno vlogo pri samovarovanju. Ko tuja snov, naj bo to virus ali bakterija, pride v organizem, se aktivirajo tri vrste genov in irično ustvarjati snov, ki na i tujek uničia. Da lahko izdelajo primerna an ti telesca, ae geni združujejo na svoj-riri način, podobno, kot se sestavi tovorni vlak. Od kombinacije je odvisno, kakšno protitdesce bodo izdelali ,/Narava je razvila zelo učinkovit način, kako izrabiti končno količino genetskih informacij na neskončno števflo načinov,” pravi molekulami biolog P. Leder. Spoznavanje načina tvor-
be protiteleac bo pomagalo strokovnjakom, da bodo v
ližnji b vorili ir
imunološke snovi in se tako v medicini uspešno borli proti števinim boleznim. Omenimo le, da odkritje zbuja upanje, da bomo kmalu lahko pisali o izdelavi učinkovitega zdravfla za levkemijo.
leta 1974, nastanejo membe v težnostnflr elektromagnetnih P°{7„
vse povzroča nered v ^ biokemiji človeškeg®
nizma.	cisten1	Pf
»Človekov živčni ,J| stane občutljiv za zun®vj
tki
Po
slo
Stv
ak<
Pri
so
no
ti
n»
na
ril
sla
be
ve m lahko se .
na,
ko
skt
živčnega požara in pomanjkanje vode v delih telesa,” dalje ^ ref Lieber in dodaja
zovanja, ko je po 0. ljudeh zasledil sočaff
nemira, razdraženosti'
stl »Živčne požare_ pomirili. To je zdravniki lahko
tudi ^
nared*-
pravi vzroki za te p°5a^ „
dogodki odločilni. V njih je vidd praktično potrditev svojih predpostavk o vplivu Lune na človekovo obnašanje. Kasneie zbral še podatke o številu
je
požarov in ugotovil, da je v dnevih polne lune za četrtino
več požigov. Ce k temu pripiše-mu še stara opažanja, med katerimi je gotovo posebno zanimiva ugotovitev, da menstruacijski ciklus pri ženskah traja približno toliko časa kot lunine mene, potem premišlja-nja dr. Liebra le niso povsem iz trte zvita.
In kakšna je njegova znanstvena razlaga vplivanja? Ameriški psihiater opisuje vplivanje velikih nebesnih teles na človekovo razpoloženje in obnašanje kot vpliv velikih energetskih polj na mala. Hektromagnetno polje Lune vpliva na ravnovesje hormonov in drugih pomembnih telesnih tekočin ter na biološke elektrolite.
, JCoža je polprepustna membrana,” piše Lieber v svoji knjigi, »ki dovoljuje gibanje elektromagnetnih ril v obe smeri in tako vzdržuje dinamično ravnovesje. Vsak živčni impulz ustvaija svoje malo energetsko polje, vsaka živa celica ima kot nekakšno mikroskopsko majhno osončje svoje
ne ležali v ljudeh, izvirali od nebesnih teM*T Zanimivo je za kofl j dati še, kaj »Plimovanje življenja _ antropolog LyaU Wat gove misli posredno P ^ Liebrove predpostavk^ namreč meni, da je v*** pravi potujoči muzej, leži shranjen natandflI.P prastarega oceana, k* milijardami let porod« ‘ Telesne tekočine vsebuj* takšne koncentracij^ kloridov, kobalta, cinka, kot so prev prvobitnem morju, prenašamo v sebi pt3?^ in še vedno naš iua|l,
ocean ček plimuje, . plime in oseke, kate^
mogoče najti tudi v i obnašanju.	,	a
Sončni bojler
J
Tehnologija za izkoriščanje sončne energije se še ni dobro razvila, a jo poskušajo uporabljati za izdelavo najrazličnejših naprav in napravic. Ena takih drobnih, za marsikoga pa koristnih, je naprava za ogrevanje vode na terenu. Namenjena je ljubiteljem taborjenja, gozdarjem, lovcem in drugim ljudem, ki morajo poklicno ali iz ljubiteljskih razlogov preživeti daljši čas v naravi in jim topla voda pride prav za umivanje, pranje, kopanje itd.
Naprava je velika kot običajni kovček, v katerem je hranilnik za deset litrov vode. Na mestu, kjer je primemo sončno, se naprava postavi, napolni z vodo, če se že ne pripelje s seboj, nato pa obme tako, da sveti sonce v posebna okenca na »kovčku". Sončno okence prenaša kratkovalovno žarčenje v hranilnik in tako ogreva vodo do primerne temperature. Poeolčti je, razumljivo, topla ali vroča voda hitreje pri roki kot pozimi. ' -	’. •
VRTU
"it
»b
. . / Ji
Naše pijančev^ £ / naklanja gospodari	^ £
potico in meso.	»
Pri nas smo*^^ J gotovo tehtal dva,	lf;1, Jb
razdelili meso nedeljo, pa
m. m biga*I?^S
posebne pnlike^^,, j »
bipekoliko P« da sc bo zdeloval	j
kri, udri po +** so yf ti vabila v hram.^^-V«, živinsko, ne po c ^ J trgatvi ni mi^JLj vilic. Po vsakem ^ ^ nc more zmanj ji ^
se prav slano, v P sV^V? bridkosti
misel, da si s g p > J
teŽaVe‘ f S JUon^t tfjj
5
io bahači, J ,,vin<>
smo bahači, J“‘lcvine-po trebuhu P«
moremo k ra
Drugi ljudje «aP
kaj večjega-	uer
orati/n*1?^ Joj
Mimi pec
gospodarji
mi P\p>
Mimi ped* *® kosti-
Še naprej po začrtanih poteh!
petelc' 3. oktobra praznu-Drs»n!L0^in' Kočevje občinski Dr«ri v ^oroin dogodke leti v dneh od 1. do 3. °Wobra 1943. leta.
Kočevski zbor
•lan
predstavlja dov»nlL^ni*C w zgodovini kot « • a nar°d« in je zapisan zbor z demokratično «kto» ?-m' Pr0d*tavniki sloven* DQkV»!idstva vseh slovenskih i *]!'• 2bor odposlancev slo-'“kega naroda je potrdil dej-
• akciL J8 0(1 ino oborožena ! pr J r.®*ila slovenski narod
so ki|!29,notiem. Na tem zboru
• non.,iu2a*conieni uspehi rtarod-£ ti SL. ^°.dilnega boja in spreje-
! nadaii ®pi* da se z borbo ca iuJe zmagovitega kon-
i ^ KnIaV'^ena j® trd'tev> da J®
• ril nr«L kem zboru spregovo-slan«« ,Sv°jih izvoljenih odpo-
S * s ovenski narod sam.
!b"e
uresničene Cankarja, ki so , 1^7" v zgodovinskem Šeš-j J domu.
r odposlancev sloven-
rePubliifI°c? je položil teme|ie Ke Slovenije in temelje
prečno je bilo planirano, da bo družbeni proizvod rastel v sedanjem petletnem obdobju s 7,5 % letno stopnjo. Prva Štiri leta izkazujejo 7,5% rast, po ocenah na podlagi polletnih podatkov za leto 1980 pa se ocenjuje, da bo poprečna rast družbenega proizvoda v letih 1979—80 7% iznad povprečja SR Slovenije, kar je nekoliko manj kot je s planom predvideno, to pa zaradi splošno znanih težav v gospodarstvu. Vse to je garant, da bomo dosegli postavljene naloge na področju gospodarstva, predvsem na področju industrijske proizvodnje, ki je osnovni nosilec rasti.
Na področju . zaposlovanja beležimo hitrejšo rast, kot je predvideno v družbenem planu.
V	obdobju 1976—79 je znašala stopnja rasti zaposlovanja 4,3 %, planirana pa je bila 3 %. Zaposlovanje se je v letu 1979 umirjalo, vendar je Se vedno znašalo 3,7 %. V strukturi zaposlovanja se daje poudarek strokovnim kadrom, ker bo le z njimi mogoče doseči zastavlje-
pi te odnose zaostrujejo in bi ohranjanje .takih razmerij v Molitvi dohodka lahko povzroči-
lo	zniževanje nominalnih osebnih dohodkov.
Pomembna dejavnost gospodarstva v izhodiščih je večja izvozna usmerjenost in manjša uvozna odvisnost. Naloge se uresničujejo in se .nekatere delovne organizacije v večji meri kot doslej vključujejo v mednarodno delitev dela: Oprema, Lik in drugi.
Lahko ugotovimo, da niso še izkoriščene vse možnosti, kijih ima kočevsko gospodarstvo. Obenem pa še nismo dosegli zmanjšanja uvozne odvisnosti, to pa predvsem zaradi razširitve proizvodnih kapacitet v Melaminu. Pri tem je treba poudariti, da Meiaminovi izdelki v veliki meri nadomeščajo uvoz. Ugotavljamo, da gospodarstvo
občine ob doseganju planiranega izvoza pokriva svoje uvozne potrebe, vseeno pa so se nekatere delovne organizacije znašle v težjem položaju, ker niso nave-
SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE
Čestita vsem občanom
ZA OBČINSKI PRAZNIK
javnosti, r	**Jor	odposlancev
domače izdajalce
!t*.	>	ljubez,
zaupnico Osvobo-izbral sloven-za AVNOJ, je tudi izrazil itvo e.n’ ki jo slovenil -vn* -4nta	do vrhovneaa
najih	“ voiske •"
. J Jita. h Prodov - tova-
,Ven$|rj
"J 5*1 ,narod je V prvi 5«Sji	1945 doživel
**•
^	običaj,
? Kočevje tudi DruVečanem trenutku ocene gospodarji? MSJ'* 9osn 1 petletnem ob-19E& iskih uspehov 0 ’ 2 družbenim
in r ekon°m-
Sffc5iV|etu l87B°il,12Žfine
Si^nih '776 - 1980 ter ,A> biig dn '09ah v letu
jVj	hitrej.
dr^benem °bčine' ki ^fSi^PrS Pr°'zvodu A " * .S«® v^SR
ne cilje predvsem na področju produktivnosti in modernizacije proizvodnje.
Po polletnih obračunih za letošnje 4eto je dohodek v primerjavi z istim obdobjem lanskegaJeta porastel za 30%, izguba pa je bila obračunana v višini 5J576.000,00 dinarjev, kar je skoraj za polovico manj kot lani. Izgubo so izkazovali v K6P tozd Mesarija, Elektro, Hydrovod in Avto - Kočevje — vsi predvsem zaradi neusklajenosti .na področju cen. Te izgube nimajo globjih korenin in pričakujemo da jih bodo kolektivi več ali manj kmalu odoravili. Vsi kolektivi v občini Kočevje pa bodo s povečano produktivnostjo in angažiranjem strokovnih služb kljub težavam, ki nastopajo, v letošnjem letu izpolnili svoje planske obveznosti. .
Globalna politika, začrtana v izhodiščih, se, kar se tiče prvega polletja 1980, uresničuje. Globalna rast dohodka je nekaj nad predvideno, akumulacija pa precej nad planirano. Skupna in splošna poraba sta v mejah načrtovane, osebna poraba in zaposlovanje pa ssta še vedno nekoliko nad dogovorjeno ravnijo. Stabilizacijski ukre-
zale dovolj čvrstih dohodkovnih odnosov s svojimi partnerji v reprodukcijski celoti.
Racionalna in učinkovita izraba materialnih, kadrovskih in drugih pogojev, varčevanje z vsemi oblikami energije, s surovinami in reprodukcijskim materialom ter načrtna politika zaposlovanja, so naloge, ki jih moramo neprestano izpolnjevati. Na teh področjih so že opazni premiki, ki se kažejo v večji gospodarnosti V izhodiščih za leto 1980 so zadane nekatere naloge na področju načrtovanja investicijskih del, od katerih so velikega pomena:
Rekonstrukcija in modernizacija obrata za proizvodnjo termoplasta v delovni organizaciji Melamin je že končana, prav tako so končana dela pri rekonstrukciji v LIK Kočevje, zamujajo le s pripravami za izgradnjo novega obrat iver-nih plošč. Pričela se je gradnja pekarne in bodo občani lahko v kratkem času prišli do boljše preskrbe s kvalitetnejšim kruhom. - Odložena je izgradnja prostorov za medobčinski računalniški center. V kmetijstvu je končana izgradnja s Nosov za žita, pripravljena pa je že
dokumentacija za izgradnjo nove farme za 350 krav na Mlaki in čakamo le še na bančno odobritev posojila. -Nove proizvodne prostore gradi tudi Tekstilana. V gozdarstvu se nadaljuje gradnja gozdnih cest, redno pa se izvajajo dela pri negi in vzgoji gozdov po planu. Nama je .pričela z .razširitvijo prodajnih in skladiščnih prostorov. Močno pa zaostajamo v posodabljanju aji novogradnji gostinskih lokalov na področju občine Kočevje. Trgopromet še ni pričel z izgradnjo trgovin v Stari cerkvi in na Trati, čeprav vemo, da je potrebno izboljšati preskrbo prebivalstva. Investicije se odvijajo tudi v ostalih delovnih organizacijah, investira se predvsem v opremo in v izboljšanje delovnih pogojev. Že zdaj lahko ocenjujemo, da bo obseg investicij v industrijski <.dejavnosti, kmetijstvu in gozdarstvu, predviden v srednjeročnem planu, tudi izvršen.
Na področju infrastrukturne dejavnosti se odvijajo dela v skladu s predvidevanji. V izgradnji so sledeči infrastrukturni objekti: V teku je posodabljanje regionalne ceste Kočevje
—	Dvor v smeri proti Novemu mestu na odseku Mala gora — Stari Log in Smuka, odcep ceste proti Lopati. Asfaltiranje odsek ceste Jelenje — Predgrad.
V osnutkih planskih dokumentov SR Slovenije za obdobje 1981—85 je na našem področju predvidena posodobitev ceste Mirtoviči — Osilnica v dolžini 5 km, Mozelj — proti Brezovici v dolžini 5 km in dokončanje novomeške ceste Kočevje — Dvor. .Posodabljanje xest je jv občini Kočevje na zadnjem mestu v SR Sloveniji zato bomo vztrajali pri zahtevah, da se bo plan tudi uresničil.
V Kočevju smo zgradili čistilno napravo, izgradnja čistilne naprave i v Fari pa je v začetni fazi. V pripravi je tudi izgradnja kolektorja E za odplake izŠalke vasi,proti Kočevju, ki pa se še ni pričela zaradi pomankanja sredstev.
Tudi stanovanjska izgradnja, čeprav z določenimi , zamudami, V redu poteka in do konca leta bo zgrajenih in vseljivih vseh 216 stanovanj v novem naseljo ob Turjaški ulici.
V teku pa so že priprave za izgradnjo stanovanjskega naselja
4.	maj v bližini zdravstvenega doma, v Mestnem logu pa se pripravlja zadružna gradnja stanovanj.
V skladu s programom razvoja Suhe Krajine se je letos nadaljevala gradnja vodovoda Smuka — Stari log. Zgrajen je
tudi., vodovod Kostel — Banja Loka pri gradnji pa so se izkazale mladinske delovne brigade iz kočevske občine in vojaki iz ribniškega garnizona. Zaradi znanih težav, ki so bile v Hydrovodu je zaostala tudi gradnja regijskega vodovoda Ribnica — Kočevje.
Na področju PTT je bilo v preteklem obdobju obilo storjenega. Montirajo se telefonske centrale v Dragi in Osilnici, v izdelavi pa so projekti za razširitev telefonske centrale v Kočevju, potrebno pa bo urediti tudi sodobnejšo telefonsko povezavo s Predgradom in Strugami.
Tudi z električno energijo je Kočevje dobro preskrbljeno, saj
je povezano z dvema zankama
—	z daljnovodom proti Ljubljani in z daljnovodom proti Črnomlju. Nadaljujejo pa še z izgradnjo omrežja in trafo postaj.
Družbena dejavnost se odvija v skladu s sprejetimi sporazumi. Nedavno je bil zgrajen otroški vrtec v Stari cerkvi, priprave za izgradnjo vrtca v. Turjaški ulici pa.so v teku. Potrebe po vrtcih v naši občini so velike zato bi bilo potrebno to ..vprašanje reševati ob intenzivnejšem sodelovanju delovnih organizacij. Določeni problemi so prisotni tudi v usmerjenem izobraževanju, predvsem, pri usmeritvah in lokacijah srednjih šol. Še naprej pa se kažejo kadrovski problemi v zdravstvu.
V	lanskem letu je bil izglasovan samoprispevek za financiranje in sofinanciranje Jtomu-nalnih objektov in objektov družbenega standarda. Odbor za financiranje del iz samoprispevka je imel tečave pri usk lajevanju interesov krajevnih skupnosti z ozirom na čas izvajanj. V letu 1980 je bilo s samoprispevkom urejeno sledeče:
— v krajevni skupnosti Stara cerkev posodobitev ceste v Koblarje,
— v krajevni skupnosti Struge teče gradnja ceste Polom — Žvirče, tu so še prisotni problemi s financiranjem,
— v krajevni skupnosti Kočevje se ureja ograja na pokopališču, predviden pa je tudi d enar • za izgradnjo vrtca v Turjaški ulici,
— v krajevni skupnosti Predgrad so posodobili ce sto,
— ostale krajevne skupnosti so porabile sredstva za razne komunalne zadeve
— sto starih milijonov je oddvojenih za pripravo doku-
Savo Vovk
mentacije za izgradnjo doma ostarelih občanov.
V	občini Kočevje smo s samoprispevki že veliko storili, urejali vodovode, zgradili bazen in telovadnico, osnovno šolo, sofinancirali cesto Kočevje — Brod na Kolpi in drugo. V vseh krajevnih skupnostih so občani močno angažirani, urejajo in dokončujejo ter obračunavajo dela pred iztekom petletnega planskega obdobja. Kljub stalni skrbi in naporom, ki jih vlaga izvršni svet skupščine občine Kočevje za skladnejši razvoj krajevnih skupnosti pa obstaja še dolg do KS Struge in do ICS Poljanska dolina, da se jim zgradi proizvodni obrat.
Ugotavljamo, oda se je v preteklem obdobju povečala aktivnost in organiziranost v pripravah za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Velik poudarek je dan usposabljanju in izobraževanju kadrov vseh vidov splošnega ljudskega odbora, to je teritorialne obrambe, narodne zaščite in civilne zaščite. Vsi nosilci priprav na SLO izkazujejo visoko zavest in pripravljenost za izvrševanje danih nalog.
Planski dokumenti za obdobje 1981—85 so. v pripravah, vendar se čuti zaostajanje pri teh opravilih zaradi pomanjkanja kadrov. Težave so na področju usklajevanja med nosilci planiranja. Z delom bo potrebno pohiteti, ker močno zamujamo z roki.
Uspehov je bilo v letošnjem letu na pretek, vendar pa so še težave, ki se kažejo v počasnem prilagajanju ustavnim določilom ter Zakonu o združenem delu.
Ob občinskem prazniku, 3. oktobru, želim občanom in delavcem ter delovnim ljudem še obilo uspehov pri delu, v osebnem življenju pa zdravja in osebnega zadovoljstva!
ing. SAVO VOVK
predsednik skupščine občine Kočevje
Kočevje iz leta v leto vidno raste in postaja veliko mesto.
980
VSEM OBČANOM IN KRAJANOM TER POSLOVNIM SODELAVCEM KOČEVSKE REGIJE
INDUSTRIJA TRANSPORTNIH SREDSTEV IN OPREME
TRGOVSKO PODJETJE
nama
LJUBLJANA
VELEBLAGOVNICA
M nama
KOČEVJE
JE PRAVO IN ZNANO IME ZA
DOBER, SODOBEN in HITER NAKOP
VSEH POTREBŠČIN ZA DOM IN DRUŽINO
PROIZVODNI PROGRAM:
prikolice in polprikolice
kiper prikolice in polprikolice
polprikolice za prevoz kontejnerjev
avtomešalce za prevoz betona
cisterne za prevoz materialov v razsutem stanju
betonarne
oprema za prevoz in vskladiščenje živinske krme
stabilne silose za žitarice in druge materiale v razsutem stanju
pretovame postaje za materiale v razsutem stanju
kkomletna oprema za pnevmatski transport materialov v razsutem stanju
konte jner-c is teme za prevoz materialov v razsutem stanju
ZDRU2ENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE
GOZDNO GOSPODARSTVO KOČEVJE:
TOZD Gozdarstvo Rog j TOZD Gozdarstvo Pugled TOZD Gozdarstvo Draga TOZD Gozdarstvo Jelenov žleb TOZD Gozdarstvo Lašče TOZD Transport - Gradnje TOZD Gojitveno lovišče Medved TOK Gozdarstva Ribnica DSSSGG
KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE
TOZD Govedoreja
TOZD Prašičereja
TOZD Mesarija
TOZD Agroservis
IZVAJAMO VSE VRSTE VISOKIH IN NIZKIH GRADENJ
TOZD Gradbeni sektor Kočevje,
TOZD Gradbeni sektor Ljubljana TOZD Gradbeni sektor Reka TOZD Strojni obrati Kočevje
ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE!
TOK Kmetijska kooperacija DSSS KG
GRADBENO PODJETJE GRAMIZ
Delovna skupnost skupnih služb ZKGP Kočevje
VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE ISKRENO ČESTITAMO!
PRAZNIK OBČINE KOČEVJE PRAZNIK OBČINE KOČEVJE
TEKSTILNA TOVARN«
.JEKSTILANA”
Kočevje
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
VARTEKS-
PRODAJALNA
KOČEVJE
V	naši prodajalni v Kočevju, Trg zbora odposlancev 6
v&m nudimo širok izbor moške, ženske in otroške konfekcije.
JESTITAMO CENJENIM KUPCEM IN OSTALIM OBČANOM ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE IN SE PRIPOROČAMO ZA OBISK!
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
kovinar kočevje
REŠKA CESTA 23 Podjetje storitvenih obrti
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED p.o. sedež KOČEVJE
Trg zbora odposlancev 64
ČESTITAMO ZA PBAZNIK OBČINE!
TRIKON
KOČEVJE
- i
HHUli.
WL
ČESTITAMO ZA PBAZNIK OBČINE!
hyd rovod
kocevje - ribnica
TeL (061) 86 430
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE
f
Prašičja farma v Klinji vasi - 30.000 prašičev letno
DO „VARNOST" o. sub. o.,
TOZD VAROVANJE PREM02ENJA KOCEVJE, o. sub. o.	/
VABI K SODELOVANJU za opravljanje nalog in opravil
VEC VARNOSTNIKOV
za TOZD Varovanje premoženja Kočevje Pogoji:
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— osnovna šola ali najmanj 6 končanih razredov
- primerne moralno—politične lastnosti
-uspešno opravljen preizkus znanja (Uradni list SRS št 27/76)
Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi sredstev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 15 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komjsija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh.	716/40-80
mn
i '
mm
v*
li iBi
ute--.
LJUBLJANA — V Kompasovi galeriji na Titwi 12 v Ljubljani je turistična razstava madžarske turistične agencije IBUSZ, kije odprta vsak dan	od	8.	do 19.	ure, ob
sobotah'pa do	12.	ure. Ob	10. in ob
17. uri predvajajo madžarske turistične filme. Razstava je odprta do 27. septembra.
NOVO MESTO — V avli Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke v	Novem	mestu,	Kettejev
drevored	1,	je	odprta	razstava
slovenskih partizanskih plačilnih sredstev.
LIPICA — 24. septembra so odprli novi Klub hotel Lipica, ki je namenjen izključno stacionarnim gostom, ki so se zapisali jahalnemu Športu.
p .
nlctr.h-. 193,
M/B metalna
..METALNA" - TOZD TOVARNA LAHKIH KONSTRUKCIJ KRMELJ
PO SKLEPU KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja prosta dela in naloge:
1. VODJA PROJEKTNIH NALOG
2. VODJA PRODAJE IN KOOPERACIJE
3. SAMOSTOJNEGA KALKULANTA
4. STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA ZA u. VZDR2EVANJE
5. 10 KLJUČAVNIČARJEV ZA PROIZVODNJO
6. 5 VARILCEV
7. 3 REZKALCEV ZA HVS
Pogoji za sprejem:
pod 1: diplomirani infenir strojništva in 2 leti delovnih izkušenj;
pod 2: diplomirani ekonomist in 2 leti delovnih izkušenj, pod 3: višja šola strojne smeri in 2 leti delovnih izkušanj, pod 4,5 in 7: poklicna kovinarska šola ustrezne smeri, pod 6: eiektrovarilec z izpitom iz varjenja.
Posebni pogoj za vsa objavljena dala je 3-mesečno poskusno delo.
Pod 1—3: stanovanje po dogovoru.
Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov:
»Metalna" — TOZD Tovarna lahkih konstrukcij Krmelj — Komisija za delovna razmerja, 68296 Krmelj.
Rok vložitve je 16 dni po objavi v časopisu.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka.
709/40-80
DONIT MEDVODE TOZD TESNILA TREBNJE Velika Loka
razpisuje
javno licitacijo za odprodajo delovnih sredstev, in sicer:
TOVORNEGA AVTA TAM 110 S PRIKOLICO.
Izklicna cena je 235.580,00 din.
Licitacija bo dne 8.10. 1980 ob 10. uri v TOZD Tesnila-Ogled vozila je možen isti dan od 8. do 10. ure.
Pravico odkupa imajo pravne in fizične osebe, ki neposredno pred licitacijo vplačajo 10-odst. varščino od izklicne cene.
710/40-80
OZD AVTOPROMET, GOSTINSTVO IN TURIZEM »GORJANCI" NOVO MESTO - STRA2A, komisija za delovna razmerja
OBJA VLJA
naslednja prosta dela in naloge:
1. PROMETNIKA v TOZD Avtobusni promet
2. AVTOMEHANIKA v TOZD Tovorni promet -več delavcev
3. SNA2ILKE v TOZD Gostinstvo in DSSS - več delavk.
Pogoji:
— pod 1: izobrazba po programu srednjega izobraževanja cestnoprometne stroke. Zahteva se 3-letna praksa v cestno-prometnih podjetjih in kot poseben pogoj voznik B kategorije.
— pod 2: izobrazba po programu srednjega izobraževanja v avtomehanski stroki. Zaželena praksa na težkih tovornih vozilih.
— pod 3: nedokončana osemletka.
Za moške kandidate je pogoj odslužen vojaški rok.
Vsi kandidati nastopijo poskusno delo do 3 mesecev. Ponudbe z dokazili dostavite kadrovski službi podjetja.
Rok: do popolnitve del in nalog.
723/40-80
KRKA, TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO
Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe razpisuje
javno licitacijo
za odprodajo rabljenih vozil, in sicer:
1. TOVARNI AVTO ZASTAVA 620/B reg. št NM 301-63	*
2. TOVORNI AVTO TAM 60 C 6 reg. št. NM 338-91
3. TOVORNI AVTO 60 C GF reg. št NM 326-92
4. TOVORNI AVTO TAM 2001 CF reg. št NM 355-29
5. KOMBI IMV (MORIS 1500 Diesel) reg. št. NM 166-87
6. OSEBNI AVTO ZASTAVA 1500
Licitacija bo v ponedeljek, 6. oktobra, ob 10. uri v IN IS.
£
AVTO-MOTO DRUŠTVO NOVO MESTO
RAZPISUJE
JAVNO LICITACIJO za prodajo dveh osebnih avtomobilov
ZASTAVA - 750
Licitacija bo 8. 10. 1980 ob
15.	uri na Ljubljanski cesti 8/b
Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odst. kavcijo.
MONTAŽNI DIMNIK Z GIBLJIVO KISL00DP0RN0 OGNJESTALNO SAMOTNO. CEVJO
Uporobiio se zo peC' m <otle od 4 OOO dc^
'lOO OOOKcot/h '
Proizvaja:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
61000 l)«Mj*u.Opclinfti »
Tel.: 22113 »Ml Wti:31<Ž6YUKIP
Prodaja
in strokovni nasveti:
2 OPEKARNA ZALOG
Tel.: 21-403, 22-291
novoies
KIT KZ „KRKA"
-TOZD AGROSERVIS NOVO MESTO
DVA KV AVTOKLEPARJA IN KV STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA sprejmemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Pogoj: odslužen vojaški rok. Poizkusnega dela ni.
Pismene prošnje naslovite na KIT KZ „Krka" - TOZD AGROSERVIS, Pot na Gorjance 8, 68000 - NOVO MESTO.
711/40-80
Načrtovanje nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini je neposredno povezano tudi z zaposlovanjem oz. razpoložljivo delovno sila
Da bi dobili popolnejše podatke o tem, koliko imamo kandidatov za zaposlitev, ki šb niso prijavljeni pri občinskih skupnostih za zaposlovanje, ;
POZIVAMO
vse nezaposlene, za delo voljne in sposobne občane, ki bi se bili v bodočnosti pripravljeni zaposliti, da se prijavijo pri pristojni občinski skupnosti za zaposlovanje (Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje) do 30. 11. 1980. Ker gre za določeno raziskavo proste delovne sile, prijava ne pomeni obveznosti sprejetja ponudene zaposlitve.	./
Občinske skupnosti za zaposlovanje
RUFAC
I^IiL IS. lianannilnll, -1 — * 
uaoiavu lunKin irnn»po rutin »rnosiov
KOČEVJE — Bračičeva — Tal. 86-197
RUFAC
izdelava lahkih cestnih transportnih sredstev Hudi Franc, Kočevje, Bračičeva 24
Zaradi povečanja obsega poslovanja zaposlimo takoj:
KLJUČAVNIČARJE
ELEKTROVARILCE
Delovni in ostali pogoji zelo ugodni. Interesenti naj se prijavijo pismeno ali osebno.
721/40-80
	
rmmmm	
[Mfr	
Delavski svet TOZD STANDARD po sklepu z dne 12. 9. 1980 razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
vodje gospodarsko r računovodske službe
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje:
— višja strokovna izobrazba ekonomske oziroma finančne smeri
(kot enakovredna se šteje višja strokovna izobrazba, priznana po samoupravnih aktih podjetja),
— srednja strokovna izobrazba enake smeri 5 let delovnih izkkšenj na ustreznih delih in nalogah
— moralnopolitične lastnosti	v Naloge razpisujemo za 4-letno mandatno obdobje.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Mercator — Velepreskrba TOZD Standard Novo mesto, za razpisno komisijo.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključenem roku objave.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE METLIKA ODBOR ZA DRU2BEN0 POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
na podlagi 9. člena pravilnika o pogojih in merilih za pridobivanje stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi odbora za družbeno pomoč
JAVNI NATEČAJ
za pridobitev stanovanjske pravice na stanovanjih, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči.
I. RAZPISNI POOOJI
UPRAVIČENCI ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE SQ:
a) Družine in občani z nižjimi dohodki
b) Upokojeni občani
a) Družine in občani z nižjimi dohodki lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi odbora za družbeno pomoč, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
— da prosilec za stanovanje ni imetnik stanovanjske pravice za primerno stanovanje,
— da poprečni mesečni dohodki prosilca in njegovih članov družine v preteklem letu ne presegajo 50 % višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu,
— da prosilec doslej še ni imel ^ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja,
— da je prosilec zaposlen na območju metliške občine,
— da ima prosilec stalno prebivališče na območju metliške občine.
b) Upokojeni občani lahko zaprosijo za stanovanje, zgrajeno s sredstvi odbora, ki jih je stanovanjska skupnost najela kot kredit za nakup stanovanj pri Republiški skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
II. MERILA ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKE PRAVICE
a) Občani in družine z nižjimi dohodki lahko glede na število članov gospodinjstva pridobijo pri skladu stanovanje po naslednjem normativu:
— za eno osebo 28 m2
— za dve osebi do 42 m2
— za tri osebe do 57 m2
— za štiri osebe do 66 m2
in za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva do 8 m2.
Za člane gospodinjstva se v smislu določil tega pravilnika štejejo: imetnik stanovanjske pravice in člani njegovega družinskega gospodinjstva, ki skupaj z njim stalno stanujejo. To so: zakonec, otroci, starši obeh zakoncev ter osebe, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan vzdrževati po zakonu in stanujejo skupaj z njim.
III. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV STANOVANJSKE PRAVICE
Prosilec, ki želi dobiti stanovanjsko pravico, vlpži prošnjo na posebej tiskanih obrazcih in priložena potrebna dokazila najpozneje do 30. 10. 1980 na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Metlika.
Če je poslana vloga pomanjkljiva, mora na ustrezen poziv prosilec vlogo dopolniti, v nasprotnem primeru se vloga ne obravnava.
IV. PREDNOSTNA LISTA
Upravičenci za pridobitev stanovanjske pravice bodo razvrščeni na prednostno listo, ki bo objavljena v Dolenjskem listu.
Predsednik odbora: HORVAT MARIJA, I. r.
725/40-80
BEOGRADSKA BANKA TEMELJNA BANKA LJUBLJANA POSLOVNA ENOTA KRŠKO
RAZPISUJE prosta dela in naloge
BLAGAJNIKA '
dinarsko devizne blagajne v Poslovni enoti Krško Pogoji:
srednješolska izobrazba ekonomske smeri in najmanj 2 le® prakse na blagajniških poslih. Poskusno delo traja 3 mesec* Rok prijave 15 dni po razpisu.
Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh P° razpisu.	.
727/40-8®
EKONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
s
objavlja prosta dela in naloge ČISTILKE
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delov'1•,,1
Prijave sprejema Ekonomsko administrativni šolski ce Novo mesto, Ulica talcev 3a, 15 dni po objavi oglasa. .gV,-Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po 0 °9lasa-	 /4oj0,
imroii
Innrmvn
prejšnje križanke
VOJ.
oddelek
vetrnica
zapisnik
jug.
radiote-
levizija
germorel
naročilo
prebivalci
skednja
g	Čriček je zapel med brajdami, klopotci so zaropotali. *
£ Pepe in Nace sta se pripravljala v trgatev. Povabil ju je bil ^ g Stanko. Vsak zase sta bila zanimiva človeka, oba skupaj pa * 0 sta še bolj pritegnila pozornost vseh. Pepe je včasih študent, £ J Nace j pa je že od rane mladosti pomagal grobarju. Prvi je J g poznal zakone fizike, drugi narave.
£	Bilo je lepo jesensko iutro. Gospodinja je pripravljala jeda- i
g čo za trgače. Pepe in Nace sta pripravljala škafe in brente in > J nato sporočila, daje vse pripravljeno. Gospodar Stanko je bil £ g zadovoljen s skrbnimi pripravami in natočil vsakemu kožar- 5 0 cek žganja. Možakarja sta sedla na voz ter popila okrepčilne * g požirke.	^
£ Trgatev se je začela. Pepe in Nace sta ves čas nosila bren- 5
staradoli
mera
neroda
užitna
goba
J^^nečenje vodi ljudi k fcsmčnim stvarem.
D. COVRIG
književnik
Joyek je talko velik, koli-Prizna, daje majhen.
I. ZORAN
neg.
elektroda
medmet
peroci
£ te, med delom pa po svoje modrovala. Prvi je hvalil pomen ( g izobrazbe, drugi prakse, medtem ko so ju trgači priganjali: £ £ »Brente! Brentarja, prinesita brente!”
' llnhe sramujemo preteklosti, 5 kujemo prihodnost.
1	M.	RAVBAR
Gospodar si je zaskrbljeno ogledoval traktor in priključni > z. Grozdja je bilo obilo in skrbelo gaje, ali bo lahko speljal 3
Plutonij, ki ga nekatere nuklearne elektrarne uporabljajo kot gorivo, je dokazano povzročitelj raka. Ker ostane radioaktiven tudi v odpadkih nekaj tisoč let, je vprašanje, kam dajati odpadne snovi jedrskih elektrarn — teh je po svetu iz leta v leto vse več — zares kočljivo. Spuščanje odpadkov v posebnih zabojih na morsko dno iz več razlogov ni priporočljivo, pa tudi skladiščenje odpadkov globoko pod zemeljskim površjem ne pride v poštev, ker bi lahko pri potresih prišlo do radioaktivnega okuže-nja podtalnih voda. Pred dvema tednoma so znastveniki Berkle-yevega laboratorija v Kaliforniji oznanili, da so iznašli način, kako izločiti nevarni plutonij iz odpadkov.
V nekaterih živih organizmih šo odkrili posebno snov, ki veže nase kovinske delce in jih odnaša tja, kjer so potrebni. S veda je proces v živih organizmih na ravni molekularnega dogajanja, vendar odkritje omogoča, da omenjeno snov osamijo in jo uporabijo pri obdelavi odpadkov jedrskih elektrarn.
. Pri obdelavi radioaktivnih odpadkov so dosegli 90-odstotno očiščenje, kar je lep uspeh.
Smrtni žarek je zadel sovražni satelit. Risba kaže bodoče orožje, ki nastaja že danes.
Američani in Sovjeti preizkušajo novo orožje — uničevalne žarke
Laseiji že nekaj časa niso Novost, saj so se že pred dve-r*4 desetletjema razvili iz la-^atorijske igračke v široko jP°rakno orodje. Uporablja-J zdravniki, astronomi, •netalurgi, telefonisti, indu-strija zabave itd. Po njih pa segli tudi vojaški strokovnjaki in iz uporabnega orodja naredili grozljivo uničeval-i a Sredstvo. Obe vodeči vojaki super sili ZDA in SZ povijata laserske topove, karih naloga je uničevanje ^ražnikovih izstrelkov in kovalnih satelitov.
Laserski topovi so zasnovani enako kot običajni le-saiji. Atomske delce - običajni lesarji imajo fotone, ki so brez mase - pospešujejo in strinjajo v energetsko močan žarek, ki v hipu izniči snov, v katero je uperjen. Če laserji kot za šalo vrtajo luknje v jeklo, potem laserski topovi kot za šalo izparijo cele satelite. Posebna odlika laserjev je njihova izjemna natančnost, ki pa je hkrati občutljiva točka laserskih orožij, saj pri uničevanju 5.000 km oddaljenega sateli-
ta že tisočinka stopinje narobe pošlje smrtni žarek daleč mimo cilja v vesolje.
Po ameriških vohunskih podatkih je Sovjetska zveza trenutno pred ameriško vojsko. Sovjeti že imajo laserske topove in naj bi jih celo že preskusili v vesolju. Američani pa pospešeno hite za resnično ali namišljeno sovjetsko premočočjo na tem področju. Jasno pa je, da bi tako vloženi denar koristneje porabili, če bi laserje razvijali v naprave za drugačne namene.
£ Ne visi na steni, ne leži zaprašena v predalu, vendar jo J g vidim. Imam jo v srcu in leta je niso izbrisala. Tako živa je * p kot tisto mrzlo zimsko iutro 2. januarja 1942.
* Bilo mi je šestnajst let. V zgodnjih jutranjih urah sem se J 0 vračala iz sosednje vasi. Ko sem prišla v domačo vas, sem ^ £ videla, da je polna italijanskih vojakov. Temna slutnja me je i
# stisnila pri srcu, skoraj tekla sem proti domu. In tedaj sem ^ £ zagledala prizor, ki ga ne morem pozabiti. Stari skedenj seje ^ J pogrezal v sneg, oreh, ki ga je moj oče posadil, ko se mu je J J rodil prvi otrok, pa je stezal kvišku črne veje. Pod njim je ^ g stal oče v sami srajci, ves razmršen, obkoljen s tropom voja- J £ kov, ki so ga suvali sem in tja, žlobudrali v italijanščini in ^ g kazali na oreh, na katerega naj bi ga obesili. Skočila sem k J
4 njemu, se ga oklenila in zavpila: „Kaj hočete, nič ni naredil 3 £ hudega!”
g V hipu so puške upeli vame. Ko jim je oče pojasnil, da *
5 sem njegova hčerka, so me pričeli zasliševati: „Kje brati ga J g lomijo...? ”
£ Spogledala sem se z očetom in v hipu sem razumela, daje ^ J brat ušel in da mu je oče pri tem pomagal.
£ „Ne vem,” sem jim vneto zatrdila, „in oče tudi nič ne (
t w.”	^
0	Ko so sprevideli, da ne bodo nič opravili, so me sunili ^
£ stran, očeta pa uldenili. Planila sem v jok. Oče mi je mirno !
5	a:	 :____i.i_i i_” t i  j_ •	 i	•	i.____i• J
g rekel: „Pojdi mi po klobuk” kakor, da je zdaj to najbolj £ £ važno.
J Stekla sem vhišo, mu prinesla še suknjič, gaz njim ogrnila £
0 in pokrila. Potem so ga odgnali uklenjenih rok. ŠeLje ponos- ^ £ no, vzravnan, lep in velik. Strmela sem za njim.
Proti večeru se je vrnil. Povedal je, da se je zagovarjal na % £ komandi, da pa niso nič iztisnili iz njega. Ko sva v poznih J g urah krmila živino, se je naslonil na jasli in tedaj sem videla, % S daje ves v solzah. Bal se je za sina, ki pa se je srečno prebil v J g Gorjance.	£
^ Takšna je slika mojega očeta. Skupaj sva preživela vojno 5 J in doživela veliko hudega. Stregla sem mu v poznih letih > ^ njegovega življenja, ko je več let ležal hrom, trdo prikovan ^ £ na posteljo. Neko pomladno jutro je zaspal za vedno.
^	Ko je ležal na mrtvaškem odru, nisem zatisnila očesa. Bila ^
£ je lepa majska noč, na oreh je priletelo polno ptic in nikdar J g poprej in ne kasneje nisem slišna tako žgolenje. Zdelo se mi s J je, da me tolažijo, da življenje teče naprej kljub smrti.	^
g	Zdaj, po mnogih letih, je naše dvorišče predrugačeno, sta- £
£ rega skednja ni več, le oreh še stoji in spomin je živ.
£	.	JULKA	£
: Prodaja žetvi, po ■olici in v ikaterega v drugC,
zdravniki Se zmeraj bore za njegovo življenje, medtem ko jo je sin z družino popihal v neznano in ga sedaj iščejo miličniki. Dolgo se jim zagotovo ne bo zmikal, saj so z njim tudi člani družine.
	dežurni	
I	naročaji	
DOMA GROZIL S PRETEPOM - V sredo zvečer so novomeški miličniki pridržali do iztreznitve 44-letnega Alojza Bukovca s Težke vode. Bukove je doma razgrajal in grozd s pretepom, da so ga slišali tudi sosedje. Poleg sobe v Jerebovi si je prislužil še pot pred sodnika za prekrške.
RAZBIJASKA ZABAVA - Isti večer so imeli novomeški miličniki opraviti še z razgrajači v bifeju v Žabji vasi 25-letm Muhamed Make-lič, enako stari Dragan Bogunovič in 23-letni Hajič Murče, ki so v Novem mestu na delu, so si popoldne krajšali s popivanjem, proti večeru pa so odšli v bife in se tam zabavali z razbijanjem steklenine in razgrajanjem.
NAŠEL DENARNICO IN LISTINE - Metličan A. I. je minuli teden ob cesti pri Starem Lipju našel denarnico s fotografijami in listinami na ime Peter Sam bol iz Lekušja pri Ozlju. Najdeno denarnico je prinesel metliškim miličnikom, ki so o najdbi obvestili lastnika. Ta je povedal, da je bil ob denarnico že 2. septembra, ko je bil v Metliki.
DRAGA NEPREVIDNOST - Davek letošnje turistične sezone na dolenpklt cestah je bil ogromen, pomagala niso niti številna opozorila na previdnejšo in razumnejšo vožnjo. Še bolj kot to pa opozarja tudi podatek, da so ob magistralki vse p^osteje prizorišča nesreč tudi ostale ceste. To kaže tudi naš posnetek.
Iz „spominkarja” kockar
Miličnik: prijeli 42-letnega Andrijo Djordjiča — Na cerkveno prireditev kot kockar in prekupčevalec
Z navidezno čudovitim namenom je prišel 21. septembra v Kostanjevico 42-letni Zagrebčan Andrija Djordjič. Po njegovih zagotovilih bi naj na tamkajšnji cerkveni prireditvi prodajal razne spominke, krški in kostanjevišld miličniki pa so odkrili povsem drugačno Djordjičevo dejavnost.
Kot je pokazala akcija miličnikov, je Djordjič spremenil poklic pohlevnega trgovca in prodajalca spominkov v uspešnega koc-
karja in prekupčevalca. Možje ppstave so namreč ugotovili, da je Djordjič v slabe pol ure ogoljufal kar nekaj občanov za preko 6.000 din, za nameček pa so miličniki našli pri njem še več raznih ročnih ur, zaenkrat še neznanega izvora, verjetno zastavljenih pri igrah na srečo.
Zoper Djordjiča je bil uveden kazenski postopek, hkrati pa so mu miličniki najdene stvari začasno tudi zasegli.
Sin s sekiro nad očeta
Družinski spor v petek pri Ajdovcu — Oče v kritičnem stanju, sin pa jo je z družino popihal v neznano
Ne prav nedolžne besede so v petek zvečer privedle do družinskega spora, v katerem jo Je naj’.uje skupil 70-letni Valentin Kovačič iz Hudej, ki je v času našega poročanja še zmeraj v kritičnem stanju.
Omenjeni večer so v novomeško bolnišnico pripeljali hudo poškodovanega Kovačiča, novomeški kriminalisti in trebanjski miličnik pa so hitro prišli na sled vzrokom poškodb. Ugotovili so, da je Kovačič žrtev medsebojnega obračuna s sinom Elkom Brajdičem, (29 let), iz Male Goričice. Oče in sin z družinama sta se v petek odpravila v okolico Žužemberka nabirat zdravilna zelišča. Po uspešnem delu so se proti večeru s konjsko vprego vračali domov, takrat pa je pri Ajdovcu prišlo med sinom in očetom do prerekanja, ki je preraslo v odkrit spor. Elko je zato enostavno pograbil sekiro in z njo udaril očeta po glavi ter ga hudo poškodoval.
Kovačiča so nemudoma prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer se
PO DOLENJSKI DEŽEU
• V petkovih popoldanskih urah je nekdo vlomil v sodo Ivanke Bubnič v Črnomlju-Vlomilec je vdrl kar skozi vJata’ razmetal oblačila po omarah, P tudi videzu sobe ni prizanesel. Odnesel je tudi 500 dm ne, za nameček pa sta izginila likalnik in fen. Po sledniem W » dalo sklepati, da vlomilec ni d
Zaradi pijače ob službo
Sodišče SRS potrdilo odločbo novomeškega sodišča, da je Jože Hočevar upravičeno ostal brez službe — Vzrok:
pijača
Velko tega je ddovaa organizacija Novograd - tozd Vodovod in kanalizacija Novo mesto očitala svojemu ddavcu Jožetu Hočevarju iz Pramče vari in mu zaradi tega tudi izrekla disciplimki ukrep prenehanja ddovnega razmerja. Očitno pa Hočevar s takšno odločitvijo ni bfl zadovoljen in se je obrnil na novomeško sodišče združenega dda, ki je pred dnevi vso zadevo obravnavalo.
Hočevar je tudi na obravnavi trdil, da so očitki delovne organizacije o neopavičenem izostanku z dela, domnevi vinjenosti in še čem neutemeljeni, predvsem pa očita izvedenemu postopku, saj po njegovem pri izreku disciplinskega ukrepa niso razpolagali z nikakršnimi dokazi. Povsem nasprotne pa so bfle, razumljivo, trditve iz- Novograda.
Predstavnik delovne organizacije je trdil, da je bil postopek zakonito in dosledno izpeljan, pri čemer je še dodal, da sta bila Hočevarju v lanskem letu zaradi pijančevanja izrečena še dva disciplinska ukrepa, ki pa sta bila očitno bob ob steno.
Sodišče je bilo po zaslišanju prič in pregledu vsega razpoložljivega materiala enotno, da gre verjeti trditvam iz Novograda, saj je pri Hočevarju konec koncev šlo za hude kršitve delovnih dolžnosti in je s svojim početjem kvaril delovno disciplino in red. Se zmeraj pa s takšno odločitvijo Hočevar ni bil zadovoljen. Zatekel se je še na sodišče združenega dela SRS, ki pa mu ni poslalo prav nič obetajočega odgovora. Njegov zahtevek, da se izrečeni disciplinski ukrep razveljavi in da ga je Novograd dolžan sprejeti nazaj na delo in mu povrniti osebni dohodek za nazaj, je bfl tudi v Ljubljani zavrnjen.
TRAKTOR ZNOVA POKOPAL TRAKTORISTA
V nedeljo okoli 16. ure v Čanju pri Sevnici prišlo do nove prometne nesreče traktorista. 48-letni Ernest Špan iz Čanja 7 je tisti dan vozil traktor po kolovozni poti v strmi klanec. Miličniki domnevanjo, da je do usodnega trenutka prišlo med menjavo prestav. Traktor je namreč pričel drseti nazaj in se po 50 metrih prekucnil. Pri .nesreči se je Span hudo poškodoval in so ga odpeljali v celjsko bolnišnico.
Z MOTORJEM V DREVO
23. septembra ob 20.30 se je 20-letni Stanko Levičar iz Ceste pri Krškem peljal na kolesu z motorjem po lokalni, cesti od Gore proti Krškemu. Zaradi prevelike hitrosti ga je v ovinku zaneslo v levo izven vozišča, kjer je trčil v drevo. Hudo poškodovanega so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Podan je tudi sum, da je Levičar vozil pod vplivom alkohola.
ODNESLI 19 KG KAVE
V Dolenjkini trgovini na Ljubljanski cesti v Novem mestu so imeli v noči na 24. september vlomilski obisk. Ob jutranjem prihodu v trgovino so prodajalke namreč ugotovile, da so jim vlomilci odnesli kar 19 kg kave, več steklenic žganih pijač, nekaj kosov salam, moško srajco in pulover, pobrali pa tudi nekaj drobiža, tako da so v trgovini oškodovani za 18.000 din. Ugotovili so, da so vlomilci prišli v prodajalno skozi skladišče. -
Elka BRAJDIČA Se vedno iSčejo. Visok je 165 cm, srednje postave, temno-kostanjevih las, rjavih oči. Kdor bi kaj veda o njem, naj javi najbližji enoti milice ali UJV Novo mesto.
plešast
• O vlomih Bele krajine. Ti
L DO
ako
ioročajo tudi 'a lilo v noči
na soboto vdrto v Iciosk „Del£
'razbil
steklo na okencu in iz kioska
Metliki. Storilec je na
91CA1U 114 UNCI1CU Ul	V
odnesel kar 115 zavitkov c*8^v| Kriminalisti se sprašujejo, to morda dobronameren ph*P\ vek vlomilca v tednu boja zop** kajenje.
• Krški mfličnikisov/oboto
pridržali do iztreznitve 24-ieu®* ga Draga Haletja. Ta je vožnjo z osebnim avtomopao^ v Brežicah meni nič tebii ® podrl neko žensko, ki jo je srečo odnesla brez poskodo, odpeljal dalje do Krškega. Jv®" so ga prijeli miličniki. NjeflJ izgovor je bil, da udarca m cul Blažilec je bfl alkohol. .	■
• V soboto so brežiški nn ličniki pridržali do iztreznjtVj 394etnega Viljema Matjašiča . Črnca pri Brežicah. V phJ®. miličnikov stoji, da je P1® pridržanjem motil javni reč mir v gostinskem lokalu. Oči “V je Matjašič pozabil na hišni r*0-
Sevnice. Med
vožnjo skozi naseti® ;čai1
Izza avtobusa v smrt
Huda prometna nesreča v Gornjem Brezovem_
V Gornjem Brezovem pri Sevnici je prišlo prejšnjo sredo do hude prometne nesreče, ki je terjala življenje 754etne Marije Alič iz Gornjega Brezovega L Preiskava je ugotovila naslednje:
Omenjenega dne okoli 10.30 je peljal 51-letni Sevničan Anton Mirt osebni avtomobil z Blance do
ŽALOSTEN POGLED
10 mladenič na posnetku še zmeraj
»Uživaški” trgovec
Sevniški miličniki prijeli 38-letnega »trgovca" Muharema Buliča - Prodajal konfekcijsko blago in strahoval občane -
Verjetno
ne more razumeti, da travruk pomeni konec lepe poti, še huje pa mu je verjetno pri srcu ob pogedu na zadek še do pred nekaj minutami sijočega „alfa-romea“.
Približno mesec dni je romal po Dolenjski in Posavju 38-letni »trgovec’’ Muharem Bulič iz Podhuma (SO Livno, SR BiH). Kakšno drogo delo, kot je prodaja kosov metrskega blaga, ki ga je kupil v Zagrebu po 182 do 252 dinarjev, prodajai pa po 500 din, mu očitno nikoli ni šlo od rok. Zakaj neki, ko pa si je lahko tako »zaposlen" celo privoščil že pred štirimi leti golfa LX! Potovanje in trgovanje po sevniški občini je Muharem na lastno jezo začasno zaključil 24.- 9. malo po 12. uri. Miličniki so že dobivali prijave iz raznih koncev. Na Novem gradu je kmetu, ki je kupil nekaj »poceni” blaga, ukradel 6 tisočakov, v sevniškem zdravstvenem domu so zdravnici med malico zmanjkali trije stotaki, na Pečju je podjetni Bulič ustrahoval vašča-nko, da je kupila 7 kosov blaga za 3.500 dinarjev. Verjetno seznam še ni zaključen.
Le kaj je Muharema pičilo, da je uprizoril 24. 9. po sevnišklh ulicah pravi rally? Morda mu ni bil všeč svetlo modri odtenek miličnikove uniforme, ki ga je zaustavljal na Prešernovi? Vse-
kakor se mu je zelo mudilo spoznavati lepote manj razvitih kozjanskih krajev, saj je po Planinski cesti pobegnil naravnost proti Zabukovju. Golf pa se je moral ukloniti težki cestni mehanizaciji, ki so jo delavci samozaščitno namestili na posodobljeni cesti v Podgorju. Ko so ga delavci milice dohiteli, je tu in tam zamrmral kakšno sočno, sicer pa je kar molčal. Menda ni razumel slovenski niti pri sodniku za prekrške. Potem je pa kar naenkrat, brez uradnega tolmača, pričel spoznavati našo lepo, a težko mgjerinščino. A tedaj je bilo že prepozno - zaradi kršitve zakona o blagovnem prometu, neupoštevanja odredbe in omalovaževanja uradne osebe 'in zaradi neupoštevanja zakona o temeljih cestnega prometa, mu je sodnik za prekrške odredil 10 dni zapora, denarno kazen 3.400 dinarjev in varstvena ukrepa odvzema 16 kosov blaga ter vozniškega dovoljenja za 2 meseca. To je šele uvertura - finale čaka Muharema in njemu podobne pred preiskovalnim sodnikom.
P.P.
TEMENICA
POPLAVILA
SKLADIŠČI
Med hudim neurjem, ki se je 23. septembra razdivjalo nad Trebnjim, je voda naredila precej škode. Ne samo da je bil oviran promet zaradi nanesene zemlje na cestah, pač pa je narasla Temenica poplavila tudi skladišči trgovskega centra v Starem trgu. Domala en meter visoka voda je uničila uskladiščeno blago in naredila za preko 170.000,00 din škode.
NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO
Prejšnjo sredo je prišlo v naselju Stari grad pri Krškem do hude prometne nesreče, v kateri jo je s hudimi poškodbami skupila 29-letna Justina Dreo iz Starega grada.
Omenjenega dne je 26-letni Anton Novak z Gornje Dobrave peljal osebni avtomobil iz Krškega do Brežic, v Starem gradu pa je s stranske poti speljevala na prednostno cesto Justina Dreo. PriSo je do trčenja, v katerem se je slednja hudo poškodovala in so jo prepeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico. Materialne škode je za 30.000 din.
Prijateljevo smrt zakrivil nesrečen slučaj
Sodišče oprostilo obtožbe Antona Bremsa iz Medvod
Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je pred dnevi oprostil obtožbe 34-letnega Antona Bremsa, poklicnega šoferja Sped-transa iz Medvod, ki gaje obtožnica bremenila, da je iz malomarnosti povzročil smrt svojega poklicnega tovariša Vladimirja Škerjanca.
Dogodek sega Še v september 1978. Brems je 26. septembra med vožnjo s tovornjakom od Zagreba proti Ljubljani opazil na parkirišču pri Dobruški vasi svojega poklicnega kolega Škerjanca, ki je s tovornjakom, ki je bil prav tako last špedtrflnsa, stal v okvari zaradi prometne nezgode. Brems je zato v dogovoru z miličniki skušal pomagati Škerjancu in sklenil odvleči s svojim vozilom pokvarjeni tovornjak v Ljubljano. Voznika sta se pri tem dogovorila, kako in kaj, iz nepojasnjenega vzroka pa je Škerjanc potem, ko je Brems že peljal svoj tovornjak vzvratno proti drugemu, stopil med vozili. Vlečni drog se je skrivil, pri tem pa je tovornjak Škerjanca stisnil, tako da je zaradi dobljenih poškodb že na kranju nezgode umrl.
Z MOTORJEM V AVTOMOBIL
V nedeljo dopoldne je Alojz Avgustinčič iz Železnega pri Dobiv niču peljal osebni avto, v Dobrniču pa mu je iz leve z dvorišča pripeljal na cesto Stane Sepe iz Gornjega Kamnja na kolesu z motorjem. Pri trčenju se je Sčpc poškodoval in so mu pomoč nudili v trebanjskem zdravstvenem domu. Gmotne škode je bilo za 5.000 din.
OSIROMAŠENA
AVTOMOBILA
Na parkirnem prostora v bližini VP Cerklje je bilo od 19. do 21-. septembra vlomljeno v osebna avtomobila Vjekoslava Krahutjca in Srebrobrana Vojanoviča iz Brežic. Prvemu je neznanec odnesel radiokasetofon, vreden 3.000 din, drugemu pa usnjene rokavice, vredne 150 din. Storilca še iščejo.
UKRADLI
OJAČEVALEC
Od 13. do 20. septembra so neznartci iz Motela Čatež ukradli električni ojačevalec, vreden kar 30.00U din. Oškodovan je član dobottikega ansambla Stanko Dežman ti Malega Obreža. Upajmo, da bo nflvzlic kraji v čateškem motelu še kakšen ples.
Gornje Brezovo se je Mirt sre ju. avtobusom, ki je prav takrat spoj val iz postajališča. Medtem P® L izza avtobusa nenadoma preč* cestišče 75-letna Marija Alič. kij°l Mirt zaradi prekratke razdalj« ** in zbil po tleh. Aličeva je pd dobila hude poškodbe, zaradi so jo nemudoma prepeljali v i bolnišnico. Vendar je že h* prevozom podlegla poškodbam-
;:L1
IZGUBIL RAVNOTE2#
14-letni Novomeščan Tom** Škrabec se je v nedeljo popold®* peljal s kolesom od Biča p*0*1 Velikemu Gabra. Med vožnjo P« klancu navzdol je izgubil ravnotefl* m padel, pri tem pa *e tatf poškodoval, da so ga morali odpeli*1 ti v novomeško bolnišnico. J* kolesu je za nekaj stotakov ško^'
• l
AVTOMOBIL KONČAL NA STREHI
(JO
V nedeljo popoldne je P1***® prometne nesreče na magistralkM ( Jezera. Ivan Mrzelj iz Stehanje »
je p,vi čri
prometne nesreče na magistral***^
fll* j,
in Milka Granič iz Rovinja st« osebna avtomobila mimo J** j proti Ljubljani. Dohitela sta °K.tA avtomobil, ki ga je Mrzelj P^jj prehitevati, enako pa je storil* Graničeva, za nameček pa jes hkrati po skrajnem levem * » cestišča prehiteti tudi Mrzelja-** ^ slednji to opazil, je naglo za«*'
sieanji to opažu, je nagio tem pa jga je zaneslo čez na nasip, od koder se je prevrnilo na streho.
OB 2.500 DIN
21. septembra je bil Ljute) ^ Jože Kalin ob čeden znesek d«®^ p pred gostilno v Grobljah spreten zmikavt odnesel i* z' hlačnega žepa denarnico * din.
DEKlt NENADOMA NA CESTO - V sredo dopoldne seje Olga Može z (jomjih Kamene prijala z osebnim avtomobilom po Zagrebški cesti v Npvem mestu proti Žabji vasi. Med vožnjo ji je nenadoma stopila na -cesto 15-letna Damjana Gomilšek £ Krškega. Voznica je Gomilškovojbila po tleh, tako daje ta morala iskati pomoč v novomeški bolnišnici
V OVINEK PO LEVI - Rasim Sadič iz Kanižarice se je v sredo dopoldne peljal s kolesom od samskega doma rudnika Kanižarica proti kegljišču. V ovinek je zapeljal po levi in trčil v nasproti vozeče motorno kolo, ki ga je vozil Jože Flak iz Svibnika. Pri trčenju je bfl Sadič ranjen in so mu zdravniško
pomoč nudili v črnom zdravstvenem domu.
IZSILIL PREDNOST -	»
popoldne se je Hajtudu' & Kanižarice peljal na moto ^ v Cesti 15. brigade križišču je zavil na magss« . in tako izsilil prednost P kom osebnega avtomobila^,
pomoč ci. Materialne din.
škode je
_ V «?*'
ZDOMCA TRČILA ob eni uri ponočis*® bna a^TjU pri Kronovem	1?
bila zdomcev iz Turčije. noJl£C
a zaomcev u. »--7-«. vo
jo odnesla brez hril ao za 4 ' materialne škode je din.
ČETRTK0V INTERVJU
Učinkoviti samo z znanjem
Izobraževanje za člane ZK se začenja v novi sezoni, zajetega pa bo 10 odstotkov celotnega članstva
»V nekaj letih naj bi v naši občini ne bilo nobenega komunista, ne glede na pdo-in izobrazbo, da ni šel skozi eno od oblik idejnopolitičnega usposabljanja,” J® za začetek rekla Lilijana Milenkovič, ki vodi izobraževanj e članstva ZK pri občinskem komiteju ZK v Novem mestu. Program idejnopdi-tičnega usposabljanja članstva je bil sprejet pri CK ?KS> p0 občinah pa ga Ovajajo. Tovarišica Lilijana pravi:
J-flijana Milenkovič: „IMVje ofl včasih najslabša, zdaj je °ajboljša pri kadrovanju v ^zne oblike idejnopditične-
»Letos bo v razne oblike usposabljanja članstva ZKv naši občini vključenih okrog 50 komunistov ali kandidatov za članstvo. Občinski komite je kadroval v enolet-I? srednjo pditično šdo v jubljani 4 kandidate: 2 iz p0 enega pa sta dala ™ovoteks in Mladinska turistična poslovalnica. Trimesečno šolo, katere odde-*ek je v Novem mestu za celotno regijo, bo obiskova-° 13 kandidatov iz naše občine. Pri teh oblikah izobraževanja se kandidati šda-iz dela, se pravi, da med Časom šolanja ni kovnem mestu.
•. Rezen tega je več oblik Idejnopolitičnega usposab-/tS3 ^u' ^ občinsko ^fumo politično šolo, ki ?aja 3 do 4 mesece, bomo adrovali slušatelje za 10 odelkov. V sodelovanju z
medobčinskim študijskim
radjgčem pa organiziramo ^minar o združenem delu,
jih
na
namenjen direktorjem, sekretarjem 00 ZK in predsednikom delavskih svetov, ki ga bo letos obiskovalo 50 slušateljev. Naslednja oblika izobraževanja za naše članstvo je dopisna šola marksizma, ki ima dva oddelka. Prvi bo letos splošen, drugi pa namenjen delavcem v zdravstvu s posebej zanje prilagojenim programom. Udeležili se ga bodo kandidati iz Splošne bolnišnice, Zdravstvenega doma in Zavoda za socialno medicino in higieno dela, medtem ko iz Zdravstvenega centra niso dali nobenega kandidata.
Nadaljevali bomo seminarje za novosprejete člane ZK. To so 40-umi seminarji za člane, ki so bili nedavno sprejeti v ZK. Prav tako bomo imeli seminarje za kandidate za člane ZK, ki pa so obvezni za bodoče komuniste. Računamo na 5 oddelkov s približno 30 kandidati.”
— Kako je z izobraževanjem v osnovnih organizacijah ZK? Ali tudi njim pomagate in na kakšen način?
,,Imamo program v obliki 9 predavanj, zanje vso literaturo in napotke, medtem ko si osnovne organizacije izberejo same eno ali več teh tem in navadno priskrbe tudi predavatelja iz svojih vrst. Ce pa doma predavatelja ne morejo dobiti, pomagamo mi z našim predavatdj-skim aktivom.”
— Slišati je, da je težko dobiti kandidate za večino tovrstnega izobraževanja. Kje so zatika in zakaj?
»Dejstvo je, da se nekatere osnovne organizacije še vedno ne vključujejo v naš sistem idejnopolitičnega usposabljanja in navadno take tudi nimajo lastnih izobraževalnih programov. Dejstvo je, da se je v zadnjih dveh letih kadrovanje bistveno popravilo, denimo v IMV, kamor je prej letela večina kritik. Zatika pa se tudi zato, ker je doslej premalo sodelovanja med družbenopolitičnim izobraževanjem, ki ga vsak zase in po svoje organizirajo sindikat, mladina, ZK in še kdo. Tako je v delovnih organizacijah potrebno mnogo kadrovati, pa bi ob boljšem dogovarjanju lahko izobraževalno akcijo vodili skupno.” R.B.
Spremembe v občinskem vrhu
Boris Škedelj SZDL, Uroš
novi predsednik Dular pa novi skupščine
občinske konference predsednik občinske
BIFE TUDI V VRTCU — Za kratek čas in za posnemanje odraslih imajo med igro na prostem v vrtcu naselja na Ragovski priročni bife (na sliki). Kar skozi odprto okno točijo čaj ali sok in nudijo sadje.Kot je videti, je bife za malčke vabljiv. (Foto:Bačer)
Občanom je znano, da je bil julija letos ob izvolitvi novega izvršnega sveta SRS za enega članov imenovan tudi Marijan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine. Zaradi odhoda na novo službeno dol* žnost je bilo potrebno izvoliti novega predsednika.
Ker je postal kandidat za novega predsednika občinske skupščine Uroš Dular, dosedanji dolgoletni predsednik ob-
Zglede iščejo v komunistih
Na občinski partijski konferenci: „Ne samo zaostriti odgovornost komunistov do dela v ZK, ampak predvsem odgovornost komunista kot delavca v združenem delu."
2. septembra je zasedala v Novem mestu občinska konferenca Zveze komunistov in pretresla zlasti polletne gospodarite rezultate in naloge v zvezi s pripravo dokomentov za novi srednjeročni plan. Konferenca je dala vso podporo kandidaturi Borisa Gabriča za sekretarja Medobčinskega sveta ZK, ker odhaja dosedanji sekretar Lojze Šteik v politično šolo v Kumrovec.
Z uvodnim reteratom je na poslej zasedanja partijske kon-
konferenci -nastopil Janko Go-leš, predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Gospodarske rezultate v prvi polovici leta jo prikazal s pomočjo dejavnikov, ki krojijo usodo gospodarskim gibanjem v občini. Iz delegatskih klopi je nato razpravljal le Slavko Medle iz Novolesa, navajajoč vrsto težav kolektivov izvoznikov, ostali pa o gospodarjenju niso rekli ničesar.
Verjetno pa bi bilo marsikaj reči zlasti o produktivnosti, katero štejejo ob sicer ugodnih poslovnih rezultatih za najslabšo točko novomeškega gospodarstva. Produktivnost je namreč že vrsto let za okrog 10 odstotkov v zaostanku za poprečjem v republiki, prav toliko pa zaostajajo tudi osebni dohodki zaposlenih.
Pri oceni priprav planskih dokumentov je bila ponovljena že znana in za novomeške razmere značilna ugotovitev: nekateri tozdi so pravočasno in dobro opravili naloge v prvem krogu priprav na srednjeročni plan, nekateri površno, od nekaterih pa do zdaj še ni glasu. Prav zato bo ob kratkem rokovniku preostalih nalog potrebnega še veliko nehvaležnega, vendar pomembnega dela. Predvsem gre za usklajevanje planov, črtanje neuresničljivih želja in podobno.
Konferenca je menila, da ni potrebno tokrat sprejemati kopice novih sklepov, marveč pobrskati po že sprejetih sklepih in stališčih, na katere so nekateri pozabili. Poudarili pa so zaostritev osebne odgovornosti pri uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. Nista pa zanemarljiva sklepa pod razno: da bodo
Dobre izkušnje sedmih let
•^5j^®šole imajo povsod, topi iška pa je svojevrstna, ker traja vse leto in je celodnevna .J*rva >ke
celoletna mala šola za •taros« mec* 6- 411 7. letom •edim Je začela delati pred k0jeT“ le« v Dol. Toplicah, Non- z8rajeno novo šolsko e’ košnje topliških šd-m vzgojiteljev lahko s
^MORALNO
^esPREJEMLJIVO
da Je novomeški izkj , ektro v prvem pollet-l9 Se iP PrcceiJnjo izgubo, da ^flcev H krati Plavil na listi j^bna, “°S°vora o izplačevanju
^d°hodkov-Ceravno1^-
naV v “Pravičilo s spora-
tudi.p.°?pisi
i»ielc*ati uporabnikov dvig-
ki so se s takimi
s° deli. nja*‘’ Je le vprašanje, i «'egatl uporat •	•
tečnem'! S°8lasju z ..bazo’. Dn^0' di*1 °^anu je nerazu-4n!?*ujejo r> 'v5 izgubi lahko k?0v°nenp SC^ne dohodke nad zlasti zato-Čai? J?rav za elektriko
- “e odšteti	-
toliko
pridom uporabljajo še drugod v novomeški občini. Razlika med topliško malo šolo in drugimi, ki delujejo prav v vseh šdskih okoliših, je v tem, da imajo topliški predšolski otroci vzgojo in varstvo v zadnjem letu pred vstopom v 1. razred vse šolsko leto in ne le 120-urni program, ki je utečen drugod.
Letos je v mali šdi, ki deluje v Toplicah, nekaj čez 50 otrok. Razdeljeni so v dve skupini. Dopddanska začne z rednim delom ob 8. uri in konča ob 11.30, predtem in zatem pa ostanejo otroci v šdskem varstvu, dobe po želji kosilo, imajo čas za igranje itd. Popddanslca izmena traja od 13. do 17. ure. Otroke iz obeh skupin vozi v šdo in domov kombi.
Velika prednost take organizacije je še v tem, da otroci že poznajo prostore šole in ni nobenih težav ne strahu, ko je potrebno iti v malo šlo. Večina otrok iz male šole je že prej
i «	% k # ♦ * 0	<
I t t * 'HlM H * ‘ '
ponedeljek v ku
ference samo v popoldanskem času in da je nujno po petih letih sporazumevanja doseči to,
da v združeno delo ne bodo kapljali razni sporazumi ob koncu leta kot kaplje skozi raztrgano rešeto. Sporazume interesnih skupnosti in plane za novo obdobje naj bi v združenem delu obravnavali naenkrat, ker je to koristna izraba časa in je tudi laže razumljivo za delavce.	R.	B.
činske organizacije SZDL, je bilo potrebno tudi na njegovo mesto izvditi drugega. Vse te kadrovske zamenjave so bie izpeljane deloma .26. septembra, deloma 29. septembra.
Najprej je bil na petkovi občinski konferenci SZDL izvoljen za novega predsednika SZDL v občini Boris Škedelj, 35-letni diplomant I. stopnje strojne fakultete, zaposlen več let v Krki in aktiven v družbenopolitičnem življenju že od mladih let. V zadnjem času je med drugim član novomeškega občinskega komiteja ZK.
V ponedeljek pa je bil na skupnem zasedanju zborov novomeške občinske skupščine najprej razrešen dosedanji predsednik Marijan Simič, kateremu so izrekli toplo zahvalo za uspešno delo, nato pa je bil na tajnih vditvah izvdjen za novega predsednika občinske skupščine Uroš Dular, doslej predsednik Socialistične zveze v novomeški občini. Ob izvolitvi je delegatom dejal.
Preveriti, kaj draginja ogroža
Splošna poraba je ušla z vajeti hkrati s cenami, ki so že nad dogovorjenim okvirom — Kaj je z medrepubliškim sporazumom o cenah? — SZDL sredi vseh dogajanj
26. septembra je novomeška občinska konferenca SZDL ocenjevala pdletno gospodaijenje v luči stabilizacije. Posebno pozornost so posvetili problematiki oskrbe in naraščajoči draginji, ki že ogroža življenjsko raven zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki. Podpora sindikatu, ki se zavzema za zaustavitev padca realnih'osebnih dohodkov.
Združeno delo novomeške občine so razpravljalci na konferenci pohvalili za rezultate, dosežene v prvem polletju, ki kažejo resno stabilizacijsko obnašanje. Hkrati je potrebno računati na malo slabše uspehe v drugi polovici leta, ker so pogoji gospodarjenja vedno ostrejši in tako Jie bo možno srednjeročnega plana
obiskovala vrtec, ki posluje v sosednji učilnici, ostali pa so prihajali v šolo vse leto na ure pravljic.
Starši plačajo ob začetku male šole 150 din za potrošni material, ki služi za pouk in igro, kosilo plačajo po 18 din na dan, malica za ves mesec pa velja 90 dinarjev.
Domala idealne rešitve za organizacijo male šole po zgledu Toplic žal ni možno posnemati na večini šd
UMETNIKI PELI UČENCEM
Operni pevci £onja Hočevar, Ladko Korošec, Rajko Koritnik pa harmonikar Milan Štante so zadnji
novomeškem Domu kulture "pripravili umetniški nastop za učence zdravstvene in ekonomske šole. Umetniki so peli slovenske narodne pesmi, samospeve in arije, posamezne stvaritve in skladatelje je na kratko predstavljal L. Korošec, učenci pa so bili navdušeni nad umetniško polnim programom, kije bil zanje pravcato doživetje.
IRENA yi?;LAR
Iz nedavno obelodanjenih statističnih podatkov je razvidno, da je med 105 delovnimi organizacijami s področja gospodarstva v novomeški občini v prvem polletju večina zaposlenih zaslužila 6.000 do 8.000 din osebnega dohodka. Nad 8.000 in do
9.000 din zaslužka na mesec so izkazali samo v 24 kolektivih, z nad 10.000 din poprečnega zaslužka pa se pohvalijo le zaposleni v delovnih organiza-
Ost je zdaj uperjena v drug konec
cijah. Prav tako je v občini 5 delovnih organizacij s približno
5.000 zaposlenimi, kjer pa mesečni osebni dohodki ne dosegajo niti 6.000 din.
V prejšnjih obdobjih je ob takih podatkih družba rada iskala grešnega kozla v »zaslužkarjih”, kazala s prstom nanje, tokrat pa se slika obrača. Pozornost se obrača k tistim, ki morajo živeti s poprečnim osebnim dohodkom od 5.000 do
6.000 dinarjev, kar je ob zdajšnji draginji pravcata umetnost.
Bistveno drugačna slika je v drugem trimesečju tudi ob zaslužkih v delovnih skupnostih skupnih služb. Medtem ko so ravno te v prvih mesecih leta izkazovale (seveda ne vse) največji porast osebnih dohodkov in so bile mnoge tudi rišiteljice družbe nega dogovora, je v drugem trimesečju kuverta zaposlenih v teh dejavnostih postala na splošno tanjša. Pri marsikateri tak i skupnosti je celo nekaj neizplačanih rezerv.
Osebni dohodki, ki so vsekakor najbolj kočjiva zadeva, bodo v drugi polovici leta deležni posebne družbene skrbi. Za začetek bo o sistemih nagrajevanja, delitvi dohodka in dosedanjih napakah pri nagrajevanju spregovorila konferenca občinskega sindikalnega sveta, kjer bo predočena temeljita analiza s področja nagrajevanja po delu.
R. BAČER
za novo obdobje načrtovati s takim pogumom in optimizmom , kot je bilo še pred nekaj meseci predvideno. Zavzeli so se za organizacijo temeljitih razprav v delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in pri drugih nosilcih planiranja pred sprejemom planskih dokumentov, ker je potrebno doseči, da bodo delavci z vso odgovornostjo sprejemali odločitve o novih naložbah itd.
O problematiki preskrbe so dejali, da o tem veliko govorimo, potrošnik pa lahko opaža le, da gre za slabše in ne na boljše, vsaj kar zadeva razmere v domači občini. Poudarili so, naj bi sveti potrošnikov v zdajšnji situaciji bolje odigrali svojo vlogo.
Precej razprave pa je bilo o rasti cen in naraščajoči draginji, ki verjetno že ogroža normalno živ-
ljenjsko raven zaposlenih z najnižjimi osebnimi dohodki. Vso podporo je dala konferenca sindikalnim stališčem, da so potrebni ukrepi za zaustavitev padca realnih osebnih dohodkov. V delovnih organizacijah pa naj bi socialne službe še posebej preverjale, če je komu že zdaj potrebna pomoč. Po podatkih o izplačanih osebnih dohodkih v zadnjih mesecih živi v novomeški občini še približno 300 ljudi, ki ne prejemajo na mesec niti toliko zaslužka, kot znaša zajamčeni poprečni dohodek v republiki. Preveriti pa je treba tudi druge zaslužke posameznikov, kajti znano je, daje prenekateremu „plača” le eden od virov preživljanja, kar v popoldanskem času šušmarijo z obrtjo ali obdelujejo zemljo.
Glede kršiteljev resolucije in dogovora o izplačevanju osebnih dohodkov pa so na seji menili, da je proti pravnim kršiteljem potrebno ukrepati v izvršnem svetu in naj ne bi z ukrepi preveč odlašali.
R. B.
Novomeška kronika
NA ŽIVCE JIM GREDO - V poznem dopoldnevu sredi prejšnjega 'edna so soncu pomagale osvetljevali mesto tudi vse liTči javne razsvetljave. Da bi popravili narobe razumljeno govorjenje o varčevanju, smo na prižgane luči opozorili odgovornega tovariša pri Desu. Ta nam je pojasnil, da na nekaj koncih mesta popravljajo razsvetljavo in da zato luči morajo goreti. Bodi kakor že, tovariš nam je svetoval, naj „damo v časopis” raje nepridiprave, ki jim gredo na živce neonske luči na konzolnem mostu. Četudi so zamrežene, jih s palicami ali čim drugim klatijo, ko da bi bie hruške.
V VRSTO ZA PRAŠEK - V petek ob 15. uri so po vnaprejšnjem obvestilu v trgovinah začeli prodajati pralni prašek. Dolge vnte čakajočih so bile nestrpne, ljudje so se rinili, kljub temu pa je marsikdo odšel praznih rok. Ponekod so imeli v trgovinah (na primer: Drska) celo razbito steklo, ker je množica preveč navalila. Oskrba z mesom pa je bila ob koncu tedna porazna. Marsikdo niti za nedeljsko kosilo ni prišel do mesa.
GOBARJI UŽIVAJO - Gobja sezona še vedno traja, zato množice po končani službi hitijo v gozdove. Ob sobotah in nedeljah pa se vneti gobarji podajo v hosto še v mraku. Cim se naredi dan, je ob poti na Gorjance in proti Krakovskemu gozdu že več deset parkiranih avtomobilov.
Novega mesta, in sicer: Cvetka Vavpotič iz Šegove 50 - Bojana; Dragica Rifelj, Nad mlini 44 -Ireno; Štefka Bojane iz Kristanove 53 - Mitja; Jelka Redek iz Paderši-čeve 12 - Tomaža; Ljubica Cukut s Trdinove 5 a - Nino; Erna Hribar z Ljubljanske 48 - dečka; Himzija Poljaicovič iz Segove 8 - Valdesa in Ivanka Gabrič iz Valantičeve 5 b -Dejana.
V ZNAMENJU PAPRIK -Mestna tržnica je ves teden domala založena z vrečami paprik, ki jih številni prodajalci ponujajo kupcem za vlaganje. Za nakup večjih količin so tudi nižje cene, in sicer od 8 do 12 din za kilogram. Sicer pa je b3o na trgu dobiti vsega, od raznovrstnih gob po 1200 dinarjev kilogram do sadja in zelenjave.
TA TEDEN 8 NOVIH - V pretcklcm( Jetiju (ie v npvprpeški
Ena gospa je rekla, da že ve, kako so se nekateri znašli ob podražitvi bencina. S službenimi avtomobli vozijo zasebno. Pri terenskem delu kot ga imata Elektro ali Cestno podjetje se fO, mimogrede $krij? . - ■
» » ♦ i t * v i i t * V t <k i i.
Štipendistov ni v brigadah
Doslej največ odziva med delavsko in dijaško mladino — nič pa iz študentskih vrst
Brežiško mladino je na letošnji publiški delovni akciji »Goričko 80” zastopala samostojna bngada, vendar ni bila polnoštevilna. Štela je 39 prostovoljcev namesto 40. Brigada je osvojila vsa možna priznanja, ne pa tudi traka akcije, ker je manjkal en brigadir. V njej so bili večinoma dijaki.študente že vsa leta pogrešajo na delovnih akcijah. Tudi štipendisti se ne odzivajo, čeprav jih je v občini kar
Ob tolikšnem številu štipendistov na raznih stopnjah, od poklicnih do višjih in visokih šol, in ob 900 dijakih v Šolskem centru za brigadirje ne bi smelo biti zadrege,
ZA BEL PAPIR GRE VEČ LESA
V obdobju, ko sejna gradiva za občinske skupščine, dmžbe-nopolitičnc organizacije in samoupravne interesne iupno-sti tehtamo na kilograme, ne na dekagrame, ni odveč vedeti, koliko bi lahko prihranili brez okrnjenega obveščanja. Poročila in dogovi-re ipd. namreč skoraj povsod brez izjeme razmnožujejo na belem papirju. Za tono lieljenega papirja potrebuje tovarna 5 kubikov lesa, za tono nebeljenega ciklostilnega papirja pa samo 3 kubike. Zdaj lahko vsak sam izračuna, koliko bi prihranil s smortnejšim ravna-
njem.!
J. T.
so ugotavljali delegati ZK na zadnji seji občinske konference. Dijakom Šolskega centra se prizna ddo v brigadi kot obvezna praksa, torej še ena ugodnost več. Nezainteresiranost mladih za brigade je gotovo tudi posledica premalo načrtnega dela z njimi, prešibke povezave med generacijami na šolah. Tam, kjer so lokalne akcije bolj utečene in so postale nepogrešljivi del rednih oblik udejstvovanja mladih, laže pridejo do izkušenih brigadirjev za zvezne in republiškk acije.
Nekaj uspešnih lokalnih akcij je bilo tudi v brežiški občini, na primer Stadion 77, Hortikultura 76, in mladina je zadovoljivo sodelovala na regijskih in republiških akcijah. Akcije v občini pa so bile zastavljene premalo široko, premalo konti-ruirane in zato niso sproti obnavljale vodstvenega kadra za bodoče brigade. S stalno brigado bo ta povezava med mladimi in mlajšimi zagotovljena.
V dosedanjih akcijah so pogrešali predvsem študentsko mladino. Od 1975 dalje je v brigadah sodelovalo
največ delavcev in dijakov. Kolektivi so spodbujali udeležbo mladih na delovnih akcijah in Tozd Jutranjka je bil vsa leta tudi pokrovitelj.
Občinska konferenca ZSMS letos zaradi stabilizacijskih nalog prvič ni iskala prostovoljcev med delavsko mladino, vezi s študenti pa so bile tudi prerahle, da bi zagotovile boljši odziv. Sestanek s štipendisti je sklicatelja močno razočaral, saj se jih je od 500 odzvalo komaj 37.
J. T.
SVET OKOLI NAS
V torek, 7. oktobra, bo ob 17. uri v Domu JLA v Brežicah zanimivo predavanje Draga Košmrlja. Vabljeni so vsi občani, ki jih zanimajo dogodki v svetu, zlasti tisti, ki nas zadnje čase najbolj vznemirjajo.
Novo v Brežicah
DAVKARIJA NA POMOČ -Zasebni sektor dolguje občinski zdravstveni skupnosti ogromne vsote zato bo pri izterjavi sodelovala
davčna uprava, kar seveda ne bo zastonj. Na seji občinske skupščine
so zato zastavili vprašanje, zakaj se služba zdravstvene skupnosti doslej ni sama bolj potrudila in zakaj je čakala tako dolgo, saj segajo zaostanki daleč nazaj.
bna
SMRT NE ČAKA - Pogre služba v Brežicah premalo račur tem, da lahko več ljudi naenkrat umre, saj bi bfla sicer bolje založena z žalno opremo za take primere, ko plačilo za morebitno izposojnino ni vprašljivo. Občani razumejo tudi to, da v staro zasilno mrliško vežo na pokopališču ne vlaga nihče več, vseeno pa ni potrebno, da njen borni videz kazijo še pajčevine pod stropom.
NOVA AVTOBUSNA POSTAJA V BREŽICAH - Dograjena bo do občinskega praznika 28. oktobra. Investitor je SAP Tozd Brebus Brežice. Vrednost naložbe je 210 tisoč dinaijev. (Foto: J. Teppey)
TAKO NE GRE VEC - Občinska skupščina je podprla zahtevo izvršnega sveta po družbenem varstvu v gostišču ,,Pri gradu”, kjer so osebni dohodki zaposlenih pod povprečjem v panogi in občini in kjer šepa tudi samoupravna organiziranost
BREŽIŠKE VESTI
Se bo zdravstvo pozdravilo?
Rok za samoupravno organiziranost v krškem zdravstvenem domu se izteka
Ko je družbenopolitični zbor občinske skupščine v Krškem 24. septembra obravnaval oceno dela občinske zdravstvene skupnosti in zdravstvene službe v občini, je zahteval hitro družbeno akcijo za ustrezno samoupravno organiziranost v zdravstvenem domu, kjer zlasti neurejeni medsebojni odnosi že predolgo zavirajo nemoteno podovanje te delovne organizacije.
upoštevali tudi pri štipendiranju
Zbor je hkrati dal podporo stališčem in sklepom izvršnega sveta občinske skupščine. Taje na julijski seji natančno opredelil, kaj vse so v kolektivu dolžni storiti, da bi uredili razmere in se samoupravno organizirali. Razen ustreznih aktov za samostojno poslovanje po odcepitvi od Novega mesta je izvršni svet zahteval tudi čimprejšnjo zapolnitev nezasedenih delovnih mest v skupnih in strokovnih službah, kar naj bi
KRŠKE NOVICE
oziroma pri planiranju razvoja v novem petletnem obdobju. Predlagal je smotrnejšo izrabo delovnega časa in skrajšanje čakalne dobe pred vrati posameznih ordinacij.
Družbenopolitični zbor pričakuje, da bo izvršni svet sodeloval pri pripravi ustreznih ukrepov za izboljšanje zdravstvene službe in po šestih mesecih analiziral rezultate sprjetih rešitev. Zbor je nadalje predlagal družbenopolitičnim organizacijam v zdravstvenem domu, naj temeljito razčlenijo vzroke skaljenih med-
sebojnih odnosov in zaostrijo osebno odgovornost Menil je, da bi spričo naraščajočega bolniškega sta-leža morali poostriti nadzor nad ..bolniškimi.”
Krško zdravstvo se mora čimprej postaviti na noge, ker močno zaostaja za razvojem občine. V srednjeročnem obdobju mora dohiteti zamujeno, zato so se občani širokopotezno izrekli za hitrejše napredovanje zdravstvenega varstva v naslednjih petih letih, ko naj bi v občini med dnigim zrasel tudi večji in sodobnejši zdravstveni dom in ko naj bi se ta služba tudi strokovno bolj razvejala in okrepila.
J. T.
VEC KOT SAMO OBISKI - Ko se je delovni kolektiv krškega Šolskega centra mudil pri stanovskih kolegih v pobratetni Bajini Bašti, so veliko časa posvetili izmenjavi delovnih izkušenj. Dogovorili so se, da bodo te dni sprejeli v Krško 10 dijakov za papirniško šolo in da bodo resno razmislili o možnostih za izmenjavo predavateljev, predvsem slavistov in zgodovinarjev.
ZMAGA V KRŠKO - TVD Partizan v Leskovcu je organiziral res množično tekmovanje ekip v malem nogometu, z obveznim preizkusom vseh v strelski veščini. Med 32 moštvi so zmagali Krčani, ki so na' topili pod imenom „Sajspoh”. %
CA KO BO LETOS - Varilci iz kr te občine bodo ob koncu tedna po iovno sodelovali na zaključnem ret ubliškem tekmovanju, ki bo v Lj' bljani v proizvodnih prostorih to arne ,.Litostroj”. Lani so se kar dr >ro izkazali, saj se jih je več uv .tilo med najboljših deset. To-_ la I bo iz krške občine tekmovalo ' tuui troje najboljših sjrugarjev, ki so v občinskem okviru prvič merili svoje znanje.
r N <
OŽIVELA NAT BI DO PRAZNIKA - Delo v novi osnovni šoli v Kostanjevici gre h koncu. Občani se nadejajo, da se bodo njena vrata odprta konec meseca in da bodo
KRŠKI
TEDNIK
otvoritev slavili v okviru krajevnega praznika. Druga velika
pridobitev za krajevno skupnost bo industrijski obrat Iskre onstran Krke. (Foto: J. T.)
Mojstri varjenja
Društvo za varilno tehniko v Krškem je bilo deležno pohval strokovnjakov in tekmovalcev, čeprav je šele drugič sodelovalo pn organizaciji nedavnega občinskega tekmovanja kovinarjev. Napredek je bil viden tudi pri-kakovosti varjenja, zlasti razveseljiva pa je bila udeležba. Med okoli 40 tekmovalci so tokrat prvič nastopili strugarji, ki so pokazali tudi najboljše delo. V posameznih panogah varjenja so se najboljši tekmovalci v posameznih panogah varjenja uvrstili; takole:
V ročnem obločnem varjenju so vodili Franc Petrišič (SOP Oprema), Vinko Šalamun in Ivan Slovinc iz Kovinarske. Pri plamenskem varjenju so bili med prvimi Franc Pirc in Milan Andrejaš iz Celuloze ter Janko Ferenčak iz Kovinarske. Pri varjenju z ogljikovim dioksidom so zasedli prva tri mesta Roman Jankovič iz Kovinarske, Karel Radanovič iz SOP - Ikon in Ivan Zuželj iz Metalne. Naslov najboljšega strugarja je osvojil Justin Sribar iz Sop - Oprema, drugi je bil Mirko Zalokar iz i.°*ega tozda, tretji Alojz Sribar L. vinarske.
Kmetijci in trgovci delijo usodo
2 združitvijo Mercatorja in kmetijskega kombinata se je začelo pravo skupno delo
Omenili smo načrte kmetij-vse do leta
Nedavni uspeli referendum, ko se je 80,3 odst delavcev in kooperantov Mercatorja sevniškega Kmetijskega kombinata in 54,9 odst. delavcev Trgovskega podjetja odločOo za združitev obeh delovnih organizacij, je dokaz želje okoli 320 delavcev in kmetov v obeh kolektivih po hitrejšem napredku.
V preteklosti je bilo za združitev več pobud, vendar do referenduma ni nikoli prišlo. Glede na potrebe po hrani se je v naslednjem srednjeročnem
obdobju kmetijstvo znašlo med prednostnimi dejavnostmi. Spo-
Jugotanin v stečaj?
Predvidoma mesec dni trajajoča rekonstrukcija nekaterih naprav v Jugotaninu se je zavlekla. Ponovna oživitev proizvodnje te dni spet povzroča nejevoljo v okolici tovarne. Siri se namreč nevšečni prah. Kot je dejala delegatka na seji zbora združenega dela občinske skupščine, v Naselju heroja Maroka sploh ni mogoče zdržati na balkonu, kaj šele sušiti perilo.
Iz razprave na tem zboru je mogoče povzeti nekaj informacij. Odgovorni resno obravnavajo možnost stečaja. Navsezadnje so sprejeli tudi kadrovsko zamenjavo v kolektivnem poslovodnem organu po sprejetem začasnem ukrepu družbenega varstva. Vnaprej naj bi tej peterici načeloval Oton Sket namesto Lojzeta Moto reta.
Samim delavcem v Jugotaninu ni lahko. Delegat iz te tovarne Peter Kurnik je prizadeto vprašal po odgovornosti Omenil je, da pravzaprav delajo v težavnejših delovnih razmerah. Trenutno pa je za finančnike težko vprašanje, kako zagotoviti denar za izgube in velika odplačila posojil. Ravno slednje grozi z najhujšim - s stečajem.
znanje, da bi bila združitev največje jamstvo razvoja bodisi kmetijstva ali trgovine, se je pokazalo oktobra lani v pobudi trgovcev. Združitev so podprle tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi kombinata. Skupna integracijska komisija je odgovorno opravila vse priprave za izvedbo referenduma. Ta je morda uspel tudi zavoljo podpore občinskih političnih in ohlastnih dejavnikov, ki pa ni bila tako očitna, da bi jo lahko kdo, kot v preteklosti, ocenil za vmešavan-
cev in trgovcev	.
1985. Te bodo do pričetka prihodnjega leta, ko se pričelo skupno poslovanje po isto streho, zanesljivo še uski • jevali, saj ko so sedli za skupn mizo zaradi združitve niso p0 čakovali, da je konec d°Bj^ varjanja po uspešnem refere dumu. Vsi zatrjujejo, Aa “ *
da se je
pravo delo šele začdo.ELpER(,
BOSTANJ: GASILCI PRIPRAVLJENI
V nedeljo, 14. septembri. Jj zatulila sirena na domu bostanjJ gasilcev. Urnemu moštvu tokri
je:
bilo treba nad pravega r^e.?!
;o se namreč 10
dve u°
združena je
milijo-dka
Računajo, da bo DO Mercator KK že leto dosegla okoli 6 nov dinarjev celotnega prihoi (letos ga načrtujejo za 530 mil gonov), ustvarili pa naj bi skupno okoli 90 milijonov dohodka. Za letos pričakujejo trgovci 31 milijonov, v KK pa 42 milijonov dohodka. Združitev bo dala večjo socialno in ekonomsko varnost kmetu -proizvajalcu, omogočila razširi-
petelina. Jadrno so se : vaje v Dolenjem Boštanju, -	.
zatem pa še na Vrhu. V novo nririj-v zgornjem delu Dolenjega .to uspešno potegnili vodo iz Gr vice. Na klic sirene so prish sevniški gasilci z avtocisterno.
IMENOVANJA
Na ločenih sejah zborov občin^8
skupščine v Sevnici so minuli
imenovanj-
tev živinorejske proizvodnje za meso in mleko pri zasebnikih,
potrdili tudi nekaj uuv..-- -. j svet otroškega vrtca Ciciban so zunanjega člana imenovali Mar Horož iz Šivalnice tozda Usce-
gVfll** .
zunanjega člana delavskega. sev-^.
si:v\išj:i vhvi kii
i
družbeni sektor kmetijstva pa bo še nadalje bdel nad obnovo in razširitvijo nasadov v sadjarstvu in hmeljarstvu. Trgovina pa naj bi zagotovila občanom kakovostno preskrbo, zato se niso odpovedali načrtom za blagovnico v Sevnici. Stvamejši so obeti za večjo specializacijo prodajaln, za posodobitve in izgradnje novih lokalov oz. trgovin v stari Sevnici, na Bučki, Blanci, v Loki in Šmarju. Mestna tržnica pa bi bila Sevnici tudi v precejšnjo korist, saj bi kmetje laže prodali tržne presežke, gospodinje pa ne bi bile izpostavljene slabi ponudbi ali »prenapetim" cenam.
ga zdravstvenega doma so —	=
Alojza Završnika st, podpied*. ka zbora združenega dela. P°“ so tudi sklep o imenovanju direj«" ja Doma počitka Impoljca dr. c-
Gradišarja, Le-ta terja ureditev vrit8
vprašanj. Ob tej p ril Oti je dejal,
bi morali v občini stalno in načr skrbeti za rast poslovodnih kad* q Vprašal se je, zakaj je & J . :e kadrov zapustflo Sevnico, kot j menil na seji, naj bi ta vpriš*f“ pretresla javna tribuna.
SKODA NA CESTAH IN POTEH
Hudo neurje s točo 8. septen'^
v hribovskih piedelOt šentjanške
jevne skupnosti je razen v krn* stvu napravilo veliko škode poteh in cestah. Cestišča so h razjedena.
Pri porabi bo zmagala treznost
Spremembe v resoluciji o družbenem razvoju trebanjske občine se dotikajo investicij^
Na seji družbenopolitičnega zbora trebanjske občinske skupščine, ki je bila pretekli petek v Trebnjem, je bfla osrednja točka dnevnega reda sprememba in dopolnitev resolucije o politiki družbenega plana razvoja trebanjske občine.
V skladu z zaostrenimi pogo- pojavljajo težnje po manjši
ji gospodarjenja, ki se kažejo tudi v trebanjski občini, bo treba marsikaj načrtovanega črtati, drugje spet pa načrte postaviti na realna tla. Predvsem naj bi se zmanjšala realna rast družbenega proizvoda, prav tako tudi rast investicij, medtem ko na področju rasti cen in izvoza, ki je slej ko prej strateška naloga trebanjskega gospodarstva, številke niso točno določene. Tako naj bi planirana rast družbenega proizvoda namesto za 10 odstotkov znašala le 4 odstotke, predvidena rast investicij pa naj bi znašala le 2 odstotka namesto 4. Hkrati se seveda po logiki zahtev gospodarske stabilizacije
porabi tudi na drugih področ-
jih, ki pa niso izrecno zajeta v resoluciji, kar pomeni, da vse
bolj prevladuje treznost.
Na seji so delegati obravnavali tudi predlog odloka o družbenih svetih družbenopolitične skupnosti, poročilo o delu izvršnega sveta, predlog samoupravnega sporazuma o štipendiranju v trebanjski občini in analizo periodičnih obračunov 6-mesečnega gospodarjenja. K že znanim rezultatom o uspešnosti gospodarjenja v prvem polletju delegati skoraj niso imeli kaj dodati. Dejstvo je, da še naprej ostaja največje in najbolj pereče vprašanje izguba
v IGK, kjer pa že pote^ razgovori v okviru SCT, kako lotiti težav.
Pred koncem seje so delegati seznanili še s kadrov^ mi spremembami, po katerih o® Niko Brecelj prevzel nalog^ temeljnega javnega tožilca Novem mestu, Anton Pezdirc Metlike pa za njim preVzaJJe dela in naloge načelnika upr* javne varnosti v Novem myl '
MLADINSKI POHOD ;
RAZSTAVA OB OTVORITVI - V novem prizidku mirenske osemletke, ki so ga predali namenu preteklo soboto, so med drugim pripravili tudi razstavo del Sandija Leskovca in Zdravka
Kramarja. Prvj :e razstavljal globoke reliefe v lesu pa tudi nekaj tapiserij^ Zdravko Kramar pa se je predstavil z umetniškimi
ob«£
dci konferenci ZSMS njega in Grosupljega ste FVj p0. teden organizirali mladm . y hod po partizanskih P trebanjski občini. Na P-^eg* ,ki šteje v okvir že sodelovanja med °he,tI ^adi
skima konferencama, obiskali Dolenjo Nems*^0 Debenec in Dob, ?eJLf s o * samo nekrj postaj, pogovarjali z hotci. s0 st klenili na Mimi, kje sft(r pridružili proslavam .. ^gp' nju pobratenih kraje
fotografijami. Razstavo si je ob otvoritvi šole o^edal tudi Matko BUlC’ Marž;3 l°yens eeJ^egac?eJv zboru rePuU* in pokrajin. Na
nosti
siki
(Foto: J. S.)
Bulc s Sandijem Leskovcem in Janezom Gartnjarjem.
TREBANJSKE
n
Prehitro v kante za smeti
V	času, ko zaradi pomanjša surovin številne gospodar-«*** $ava, bi pričako-l’“a bomo pametneje ravnali odpadnimi surovinami, se ItP*' da jih bomo vestneje irali m prek ustreznih posred-ov namenjali industriji, kijih cdo uvažati. Kako je s to „J°.V ,Beli krajini, smo se P^anunali v črnomaljskem Di-skladišču priprave od-P«nih surovin.
Sldadišenilc Franc Jakša: „Pre dolnji * tajalo, če bi našteval vse
7.to ,st*' ^ spremljajo naš posel.
Za^ na kratko tole:
ne w-e oc*Pa<lnih surovin običajno n>ij UaJ°> med železnimi ostanki in »a^*0 npr' tudi PaPir. krpe, kruh *teki» m°' ^ec* Belsadovo odpadno sadje in kumare niso ne In*-- V Semi5*ci Iskri pa dostikrat fcem *J° posameznih barvnih kovin.
. e ane odpadke bakra, aluminija odi«®.-6	.°	na	kupe. Za., načrtno
tanie J* "* nihee odgovoren, teh-
sortira°t	V’	j'*1 moramo sami
možaV • pa sPren*lja tudi po pet bi	ki	budno pazijo, da ne
p .a?a*i. kakega grama premalo.” so gL|'J* -i® nenehno premalo, zato cdo * n*ki resnim zbiralcem dali pohvali za Povezovanje. Jakša je ca lj zaPoslene v trgovini Mavri-Paoir16 0 San*i dovažajo kartonski ’ raenii pa je, da so šolarji
premalo dejavni. »Samo dve akciji zbiranja odpadnega papirja v enem letu nista dovolj, kazalo bi jih pripraviti več. Mladi so se letos enkrat že izkazali tudi pri zbiranju odpadnega železa, zaslužili so nad sedemdeset tisočakov. Dvomim, da se bodo spet kmalu lotili zbiranja. Sploh pa imamo z otroci tudi težave. Kradejo nam akumulatorje in jih čez čas prodajo, seveda nam. Letos so nas tako oškodovali že za več tisočakov, miličniki pa tatov ne utegnejo razkriti”
Lani so trije črnomaljski skladiščniki s področja Bele krajine odkupili nad 1.700 ton odpadnih surovin, Jakša pa dvomi, da bi bila bera letos večja. »Odkupne cene niso spodbudne:	za eno kilo odpadkov
različnih barvnih kovin dobijo firme od 18 do 34 dinarjev, posamezniki nekoliko manj, kartonski papir je po pol dinarja, za kilo sortiranega in zvezanega časopisnega papirja ponudnik dobi 1,8, za neurejen papir pa 1 dinar.” Celo Rom Franc Brajdič iz Lokev, ki je sredi prejšnjega tedna za staro železo iztržil kar nekaj tisočakov, s cenami ni zadovoljen, zato si Romi že iščejo boljši zaslužek, tudi med njimi ni več navdušenih zbiralcev odpadnih surovin. Je pač tako. Jakša pravi: „2al, pot uporabnih odpadkov prehitro zavije v kante za smeti ali pa se železje valja po hostah in travnikih.”
D. R.
Trgatev je pred durmi
Nedavnega zbora vinogradnikov v Vinski kleti mediške T^jjtijske zadruge se je udeležilo nad 250 vinogradnikov iz j,/—.belokranjskih občin, prišli so tudi lastnici vinogradov ‘ Rodine. Predstavniki zadruge so prisotne seznanili z Sradnjo nove prevzemne rampe, s cenami vin pa o roku trgatve, prevzemom m odkupnimi cenami grozdja, ^nom plačila in podobnim.
Točni roki tigatve še niso y° očeni. Strokovnjaki Vinske .j nenehno nadzorujejo zore-bi Jf0Z(*ja> in če se vreme ne bo
i	"eno poslabšalo, predvidevano k° Portugalko moč trgati oktobru, srednje sorte in 2a' 10 frankinjo sredi oktobra, r^?*0 in pozne bele sorte pa ^ •‘S- oktobru. Navedeni roki boZ?oli okvirni, glavno besedo kra	vreme. Vsem belo-
nJskim vinogradnikom velja Dr* °^°’ naJ ne hitijo, saj bi s njeno trgatvijo kaj lahko *°dovali kakovosti in ugledu ^okraujskih vin.
Prevzem grozdja bo to jesen en ^ote)cai na novi rampi, ki je a najsodobnejših na Sloven-na*?- Plevzem b° potekal hkrati tirih mestih, gajbe pa bodo mi r stresati vinogradniki sa-Grozdje bo šlo skozi pecljal-Pa Ibazen> na posebno kartico tež vinogradniku zapisali p ?. oddanega grozdja brez „0 Jev’ Istočasno bodo s poseb-ko *0n<*° izmerili stopnjo slad-Po tako zbranih podatkih
si bo vinogradnik lahko sam izračunal, koliko denarja bo dobil za kilogram oddanega grozdja. Cena bo odvisna od stopnje sladkorja in sorte. Jasno je, da bo grozdje z več sladkorja bolje plačano. Cene bodo zagotovo višje od lanskih, za kilogram primemo zrele modre frankinje bo vinogradnik lahko dobil tudi 19 dinarjev.
O rokih trgatve bodo vinogradniki pravočasno obveščeni prek pospeševalne službe in zbiralcev mleka. Za kršitelje so sicer predvidene kazni, toda v Vinski kleti se zavzemajo, naj bi kaznovali le najbolj predrzne, saj menijo, da večina vinogradnikov ne bo delala škode sebi in predelovalcem. Vsekakor pa bo treba preprečiti krajo grozdja. V vinogradih je po tleh že polno odtrganih in nepozobanih grozdov, tudi sprehajanje med trtami ni najbolj koristno za zoreče grozdje. Zlasti ob cestah bi kazalo vinograde zaščititi z ustreznimi ograjami.
F. DERGANC
Ne manjka
kadiva
pododbora . froh!°V- 0sv°bodilne dokaj uspešno
O*?*} so se pred kratkim
S	(v*anJ pododbora skrivijo Rodine fronte, ki L6**. ni«^ viru Socialistične v Titani °Va ^avna naloga pa k4 0 ddirl^odovinskega gradi-ritnim F tned narodnoosvo-bojem na področju ;	s*«?1*,Kke Občine.
l’ L K So ugotovili, da
*	°	pododbora	v
v^nlr.i aSu. dokaj uspešno (v r	fr tadcn	zbiranje	gradiva
V	S Lmu°kolici> kar bodo 1’ S	Člani	so
gradiva, da
i	C561 o	bd->
V v ve^J1iP0Sebnegazbor'
j	!Nčil0 m k??gah> kar bi
5	kNtavke ° tna ^P^nila
) M°^0Vorn, PnSpeVke Pa bi pX P1Scisami.
r	Rusa>
Javne razprave zdaj v tozdih
Javne razprave o osnutkih samoupravnih sporazumov o temeljih planov za prihodnje
O	muze'
^HS&ododborhkra-^°Wičn odbor Zbornici? nai bi ^ pod°bl slednje-stov np^vorili na zboru Za Belo krajino.
R. FIR
N
srednjeročno obdobje so bi-lu v vseh krajevnih skupnostih mediške občine dobro
obiskane. Ljudje so imeli dokaj pripomb, nasploh pa želijo, da bi se načrtovano tudi uresničilo. Ali se bo res, to bo pokazal čas, saj je že zdaj negotovo, ali bo za investicije dovolj denarja. Krajani so še naprej pripravljeni pomagati s prostovoljnim delom pa tudi z denarnimi prispevki.
Podobne razprave tečejo zdaj po tozdih; najbrž bodo burneiše od tistih v krajevnih skupnostih, saj je navsezadnje od združenega dela odvisno, koliko bo na voljo denarja za razvoj družbenih dejavnostih. Nesporno je, da bo treba najprej uresničiti osnovni program in šele nato investicijske reči.
Kakor po krajevnih skupnostih tudi po tozdih javne razprave o omenjenih osnutkih spremljajo predavanja o žgočih mednarodnih dogodkih.
V-----------------------------  s
Izmikajo se predsedništvu
Akcija za oživljanje samoupravljanja v stanovanjskih hišah še ni rodila sadov Pripravljajo dogovor o odpravi barakarskih naselij — V barakah žive predvsem Romi
Jože Dragoš je izddal tudi po 30 sodov in kadi na leto.
Ni več sodar
Pet let je že tega, odkar Jože Dragoš iz Gribelj nima več sodarske obrti, ljudje, ki tega ne vedo, pa še zmeraj prihajajo k njemu z naročili. „Žal mi je, ko razočarani sprašujejo, kje naj iščejo drugega mojstra,” pravi Dragoš, ki je poldrugo desetletje po vojni izdelal na leto tudi po 30 sodov in kadi.
Tovrstno mizarjenje je nasledil po očetu. „On je bil pravi mojster, sod je spravil skupaj v enem dnevu, sam pa sem se s posamezno posodo ukvarjal tudi po več dni. Mizarski pult, tračno žago, napravo za oblanje, šablone za različne velikosti posod - vse to sem si izdelal sam po knjigi, ki mi je v petdesetih letih po naključju prišla v roke, dandanes pa takih pripomočkov ni moč dobiti.”
Dragoš se čudi, kako morejo Ribničani za 150-litrski sod iztržiti celo po šest tisočakov. „Tako odiranje ljudi gre očitno na račun pomanjkanja prayih sodarjev, ki so posel opravljali z radostjo. Zgolj navezanost na to obrt pa se ne da vnovčiti, pomanjkanje ustreznega hrastovega lesa, železnih obročev je dodobra zredčilo sodaije, ■ v Beli krajini ima obrt samo še eden,” pravi Dragoš, ki se zdaj, ko ga več ne nadlegujejo številni naročniki, temeljiteje posveča kmetovanju, saj mora skrbeti še za precej od osmih otrok.	D.R.
„Z akcijo za' podpis samoupravnega sporazumi« o obliko-u in postopnem prehodu na ekonomske stanarine je treba nadaljevati,” so sklenili na zadnji s«ji predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL Kočevje.
Razprave je treba dosledneje prenesti v hišne svete in OZD, pri čemer naj sodelujejo tudi krajevne skupnosti in SZDL. Predvsem pa je treba oživiti hišno samoupravo. Vsa dosedan-
IZ DRAGE
Na območju krajevne skupnosti Draga te dni nadaljujejo z urejanjem nove zdravstvene postaje in gradnjo vodovoda. Pred kratkim so v Pod-preski betonirali vodni zbiralnik, v Dragi pa so pokrivali vodovodne cevi in dokončavali dela pri vodnem zbiralniku. Vodstvo KS pa ima veliko dela s pripravo programa dela KS za naslednjih pet let, ki pa ne zajema le komunalno dejavnost, ampak tudi vsa druga področja.
ja prizadevanja v teh smereh niso prinesla večjih rezultatov . Odziv na sestanke je slab, stanovalci odklanjajo dolžnost predsednika HS in akcija za ekonomske stanarine se prepočasi premika z mrtve točke. Na seji so tudi soglasno izglasovali, naj občinska konferenca SZDL podpiše sporazum o prehodu na ekonomske stanarine.
Udeleženci seje so pozdravili predlog družbenega dogovora o odpravi barakarskih naselij na območju občine Kočevje. V največ takih naseljih prebivajo Romi, 'razen tega pa je tako naselje še za Inkopom. V prvi fazi je predvidena gradnja štirih montažnih hiš za Rome v Zeljnah. Težave pa SQ> ker y
občini ni nobenega zasebnega obrtnika ali družbene organizacije, ki bi postavljala temelje za montažne hiše. Po enem izmed predlogov naj bi za stanovalce, ki bi jih preselili iz barak, gradii vrstne hiše, kar bi bOo nekoliko ceneje. Seveda je treba po preselitvi „barakarja” v novo hišo barako podreti, saj sicer
Še več za otroke
Pod Titovim geslom „Otroci so naše največje bogastvo” bo potekal letošnji teden otroka od
6.	do 12. oktobra.
V	kočevski občini bo občinska Zveza prijateljev mladine v tem tednu pripravila program svojega dela. V njegovem osnutku predvidevajo ustanovitev Društev prijateljev mladine v vseh krajevnih skupnostih, medtem ko delata zdaj le v dveh (Struge, Fara). Najprej jih bodo skušali ustanoviti tam, kjer je največ otrok. V sodelovanju s KS in drugimi bodo nato skušali v stanovanjskih soseskah urejati otroška igrišča in druge prostore za otrokovo dejavnost, saj niti v Kočevju še ni primernih otroš-
poiroievd/ee
naprej se bodo zavzemali
kih igrišč.
Še napr za vključevanje otrok v organizirano varstvo. Brez ustreznega varstva je trenutno 170 otrok, ki
jih vrtci ne morejo sprejeti. Tudi v bodoče bodo posvečali posebno pozornost poletntmu letovanju otrok (letos jih je bilo na moiju okoli 180) in rekreaciji med zimskimi počitnicami. Novoletne prireditve za otroke s prihodom dedka Mraza pa bodo skušali v bodoče še izboljšati.
Šole vedno tesneje sodelujejo z delovnimi organizacijami. Lani so si učenci višjih oddelkov Kočevske šole ogledali 8 delovnih organizacij in se seznanili z delom v njih. Zdaj bo ZPM poizkušala skupno z vodstvom sole dobiti čimveč mentoijev izven vrst prosvetnih delavcev, ki bodo vodili posamezne svobodne dejavnosti oziroma krožke v šolah.
Posebno pozornost bodo še naprej posvečali prenašanju tradicij NOB na mladi rod in vzgoji čuta solidarnosti.
problem „barakarjev” ne bo nikoli rešen, ker prazne barake dobijo hitro nove stanovalce.
DROBNE IZ KOČEVJA
PREGLEDI BODO OKTOBRA -Društvo diabetikov Kočevje-Ribni-ca in Zdravstveni dom bosta organizirala prve preglede v oktobru.
TATOV NE ZMANJKA - Miličnik on je uspelo odkriti skupino, ki je kradla bencin iz parkiranih avtomobilov. Pojavila pa se ie že nova skupina, ki vdira v barake za hrambo orodja in materiala na zasebnih gradbiščih. Pobirajo predvsem hrano in pijačo, ki jo je
nravil graditelj za delavce, ki o prišli naslednji dan na delo. Najpogostejši so vlomi od sobote na nedeljo.
SPOMENIK OBNAVLJAJO - Na Rudniku obnavljajo spomenik žrtvam iz NOV, ki stoji pred nekdanjo upravno stavbo rudnika. Imena na plošči so bila že skoraj nečitljiva. Organizacija ZZB Rudnik skrbi za spomenik, kar je lepo, saj so prav borci in aktivisti s tega območja med prvimi v kočevski dolini darovali življenja za svobodo.
KRUHA JE SE VEDNO PREVEČ - Ob sobotah se vsi gnetemo v pekariji za kruh, ob ponedeljkih pa je okoli smetnjakov vse nastlano s kruhom in skorjami. Okoli šol leže celo sendviči, po svetu pa umirajo milijoni lačnih otrok. Kaže, da je kruh še prepoceni in tudi da naša kultura ni na posebno visoki stopigi.
POVSOD POLNO CIKOV -Teden boja proti kajenju v Kočevju
•	ni bil posebno učinkovit. Zjutraj je Gaj pometen, dopoldan pa je že ves nastlan s cigaretnimi ogorki, ki jih tam odmetavajo predvsem šolaiji, ki hodgo sem iz n različnih šol k telovadbi. Pri kajenju je enakopravnost moških in žensk izpričana že od otroških let naprej. Ta enakopravnost pa se kaže kasneje tudi pri boleznih, ki jih povzroča ali pospešuje kajenje.
KOČEVSKE
ŠOLARJI IZ LOKVICE IN RADOVIČE V SUHORSKI SOLI?
Na pobudo metliške osnovne Šole, ki jo zaradi prevelikega števila učencev tare huda prostorska stiska in je zato pouk možen le v dveh izmenah, je v teku postopek za spremembo šolskih okolišev. Če bo do spremembe prišlo, potem bodo v prihodnjem šolskem letu otroci iz Lok vice in Radoviče namesto v metliško hodili v celodnevno osnovno šolo na Suhorju. Za tako spremembo se bodo morali izreči tudi starši, zato bodo v omenjenih vaseh pripravili pogovore z njimi.
Riko: stroški še galopirajo
Ni se posrečilo v celoti uresničiti stabilizacijski načrt_
SPREHOD PO METLIKI
V	SREDNJO TEHNIŠKO TEKSTILNO ŠOLO, oddelek za odrasle, ki deluje pri Izobraževalnem centru Beti, se je prijavilo blizu 45 kandidatov, sprejeli pa jih bodo lahko le 35. Predavanja naj bi se pričela 1. oktobra, šolanje pa naj bi kandidati zaključili v treh do štirih letih. Predavanja bodo vsak drugi teden popoldne, prvi izpiti pa bodo na vrsti v začetku prihajajočega leta. Kandidati so lahko izbirali med konfekcijsko in pletilsko smetjo.
NEKAJ METLIČANOV SE JE ODLOČILO obnoviti svojim hišam izprano in zaprašeno zunanjo podobo, zato so zidaiji postavili odre, so-boslikarji pa so zmešali barve ter opravili svoje. Tako je zdaj zunanjost nekaterih hiš sveža, živahna, mesto pa je pridobilo na prikupnosti, kar pride zelo prav prav zdaj, ko je videti po cestah vedno več izletnikov, ki vedo, daje Bela krajina jeseni svojsko lepa.
MENZA V DELOVNI ORGANIZACIJI BETI ie dobila lepšo podobo, ko so položili na mize bde prte ter postavili nanje vaze z rožami, kruh pa je v košaricah in zaposleni Udijo, da ga gre veliko manj v pomije. Vsakdo si p?č vzame toliko koščkov, kolikor jih poje, prej pa ni bilo tako. Delavci, ki malicajo, so zadovoljni, glasba iz radijskega sprejemnika pa Še pweča prijetno vzdušje.
V RIKO Ribnica so ocenili, da so stabilizacijski program za letos v prvih šestil mesecih razmeroma zadovoljivo izpol-njevali. Tako jim je dohodek poraste! v primeijavi z istim obdobjem lani za 63 odst., čisti dohodek za 76 odst., osebni dohodek za 61 odst., izvoz pa celo za preko 230 odstotkov.
Žal so materialni stroški oz. porabljena sredstva v celotnem prihodku porasdi od 58,9 na 60,7 odstotkov. Ti stroški naraščajo hitreje zaradi splošnega naraščanja cen materiala in storitev.
Občutno ali skoraj za polovico v primerjavi z načrtovanim jim je uspelo znižati stroške za reklamo in propagando, zato pa so nad načrtovanimi in dovoljenimi odstotki po-ras tli stroški repre zentance, dnevnice in kilometrine ter podobna Pri reprezentanci kaže, da jim bo izdatke uspelo spraviti v dovoljene
VRTCA SE NE BO
V Sodražici je veliko prošenj za vključitev otrok v vrtec, a je v njem prostora le za 22 gojencev. Vrtec je še vedno v kletnih prostorih osnovne šole, ki jih ogroža tudi poplava. Načrtovana gradnja novega vrtca je preložena doleta 1983.
okvire, pri dnevnicah in kilometrinah pa bo težje oziroma celo nemogoče, ker je število potovanj večje zaradi bistveno oteženih pogojev v zvezi z izvozom in uvozom, nabavo materiala, pogodbenim sodelovanjem, prodajo in novimi investicijami.
Občutno je porastla tudi amortizacija po predpisanih stopnjah in nad predpisano stopnjo ter obveznosti iz dohodka. Boleznine do 30 dni jim je uspelo znižati od lanskih letnih 55 ur na delavca na 46 ur, f------------------------------->
CEZ NOC ZREZANO
V	ribniški občini se neradi odločajo, da bi dovolili odpiranje novih ali posodobitev starih žag. Menijo namreč, da imajo žagarskih obratov preveč in še ti zasebni, ki so, povzročajo težave. Prav zaradi zasebnih žag prihaja do „čmega” žaganja in preprodaje lesa. Dogaja se, daje les na zasebnih žagah razžagan čez noč, ko inšpekcije spijo, oz. nimajo delovnega časa, zjutraj pa je les že odpeljan v neznano smer. Posebno vprašanje je tudi, kako zasebnik lahko polnojar-menik uvozi, vsa industrija pa ima z uvozom težave.
porastle pa so boleznine nad 30 dni od letnih 30 ur na delavca na 36 ur.
Razen že naštetemu bodo v drugi polovici leta posebno pozornost posvečali še zniževanju števila nadur, ki so letos kljub večjemu številu zaposlenih porastle, in prihrankom pri materialu, saj so tu lahko učinki zelo veliki, ker je material vedno dražji
POTOŠKE IVERI
E°“
Sus
Šola in proizvodno delo
Pomagali bodo ohranjati domačo suhorobarsko obrt
metliški tednik
V	osnovni šoli Sodražica skupno s podružnicama na Gori in pri Sv. Gregoiju je letos 258 otrok, medtem ko jih je bilo lani 12 več.
Za šolo na Gori so dobili novo učiteljico, ki je domačinska iz Sodražice. V Sodražici so odprli še tretji oddelek podaljšanega bivanja. Lani so imeli le dva. V podaljšanem bivanju je zdaj 54 učencev.
Po. opravljenih popravnih izpitih je učni uspeh več kot odličen, saj razred ponavljata le dva učenca. Največ popravnih izpitov je bilo iz
matematike, kemije, slovenščine in tujega jezika.
Sola organizira proizvodno delo za učence že mnogo let. Gozdarjem pomagajo pri pogozdovanju in gnojenju gozdnih sadik turističnemu društvu pri urejanju parkov, zelenic in cvetličnih nasadov, ob sobotah pa pomagajo v tozdu Inlesa umikati žaganje ter pospravljati delavnice in okolico. Ta dela bodo nadaljevali tudi v tem šolskem letu. V bodoče bodo sodelovali še z obrtniki in „Domom”, in sicer predvsem pri ohranjanju domače suhorobarske obrti.
POLHARSKE NOČI - Polhar-jenje je zajelo te dni vso zahodno Dolenjsko in tudi Loški potok. 27. in 28. septembra je organiziral olharski noči Bife Albin KošmHj,
S je pri lovski koči v bližini partizanske bolnišnice Ogenjca.
ZAPRTA GOSTILNA - Zdenko Mohar je zapri svojo gostilno na Hribu v Loškem potoku, in sicer že 1. avgusta. Gostilna bo spet odprta, ko bo Moharjev sin dokončal gostinsko šolo. V Loškem potoku je 7 gosti n.
PREPOVEDANA PASA - V ožjem okolišu vasi Hrib, ki je središče Loškega potoka, so prepovedali pašo živine. Tu so šola, zdravstveni dom, poslovna stavba, razni obrati, trgovina in drugo. Vzrok za prepoved je bi, ker so koze uničevale okrasno grmičevje in motile pouk v šoli.
DISKO UKINJEN - V mladinski koči brunarici pri izviru deluje mladinska knjižnica, medtem ko so diskoklub ukinili. 28. septembra je bilo tu srečanje aktivistov in borcev iz območja Loškega potoka, na katerem so izvolili ddegate za oidbor aktivistov OF Barje-Kolpa.
VLEČNICO BODO PRESTAVT-LI - S pomočjo RIKO Ribnica so lani v Travniku postavili mladinci vlečnico, dolgo okoli 250 m. Zdaj jo bodo prestavili na primernejši prostor.
MANJ UČENCEV - Pred desetimi led je osnovno šolo v Loškem
f>otoku obiskovalo še 272 učencev, ani 214, le tos pa le še 203. Kaže, da se bo število šolaijev ustalilo, ker se je ustalilo tudi število rojenih otrok.
REŠETO
bled
lesna industrija
64260 bled ljubljanska c. 32 telefon:064-77 - 661 telegram:lip bled telex:34525 yu lipex
PRODAJALNE:	'	%
DOLENJKA - BLAGOVNICA TREBNJE*	**
POSLOVALNICE MERCATORJA: METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, KOČEVJE IN KRŠKO I	•+'
VSE POSLOVALNICE SLOVENIJALESA V LJUBLJANI
STRUŽENO
POHIŠTVO
Naraven les s svojo strukturo in barvo daje toplino in svojevrstno prijetnost struženemu pohištvu, ki s svojo bogato obliko sprošča in osvobaja človeka v domačem ambientu.
Struženo pohištvo s svonmi razkošnimi oblikami in dimenzijami poudarja trdnost m trpeznost. z barvami pa nam pomaga pri usklajevanju in poživitvi prostora
Struženo pohištvo, ki zajema postelje z nočnimi omaricami s svojo uporabno kinkajo omogoča prilagajanje prostoru po širini in višini ter namenu. Sluzi nam lahko za vsakdanji počitek, pjijeten oddih na dopustu, vikendu ali hotelu.
Struženo pohištvo je izdelano iz prvovrstnega masivnega smrekovega lesa. površinsko obdelano v naravni barvi lesa ali z lužili in lakirano s prozornim
mtio lakom v pol mat izvedbi.
MJITRGOAVTO Koper
hm I POSLOVALNICA Orežice
Obveščamo cenjene kupce, da posluje nova trgovina z rezervnimi deli za avtomobile ZASTAVA, opremo, orodjem, avtomobilskimi gumami, avtokozmetiko in ostalimi potrebščinami za avtomobile
v BRE2ICAH - Milavčeva 16, v stavbi AMD. Tel.: (068) 62-476
DELOVNI ČAS: vsak dan od 7. do 16. ure in ob sobotah od 7. do 12. ure.
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK IN NAKUP!
GOBARJI!
GOBARSKA DRU2INA NOVO MESTO vabi na
DETERMINATORSKE
VEČERE
V Osnovni šoli Grm, v razredu za tehnični pouk
VSAK PONEDELJEK ob 18. uri.
Determinator je dr. Boh.
708/39-80
✓ > OBVESTILO
Društvo upokojencev Črnomelj
obvešča
Vse upokojence!—ke), da so uradni dnevi v pisarni D U Črnomelj od 1. 11. 1980 dalje vsako sredo in petek od 9. do 11. ure.
722/40-80
V _________________________
ISKRA - IEZE LJUBLJANA
TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA
KOSTANJEVICA NA KRKI
Komisija za delovna razmerja
OBJAV UA
prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom za opravljanje nalog na naslednjih delovnih področjih:
1.) VODJE SLU2BE KONTROLE KVALITETE
— enega delavca z višjo strokovno izobrazbo elektro smeri in tremi leti delovnih izkušenj, znanjem enega svetovnega jezika. Poskusna doba 2 meseca.
Z) NABAVNEGA REFERENTA
— enega delavca s srednjo izobrazbo elektro smeri ali 3—letno poklicno šolo, s tremi oziroma petimi leti delovnih izkušenj, poznavanje materialov in osnov komercialnega poslovanja.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: ISKRA — IEZE Ljubljana, TOZD Industrijska elektronika, 68311 Kostanjevica na Krki. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku roka za prijavo.
733/40-80
Kmetova ura je vredna vse manj
V zadnjih letih je hektarski pridelek krompirja ostal na enaki ravni .
Vprašanje, ali so bfli najprej vdici tržni presežki krompirja krivi, da je zrasda na Mimi tovarna za preddavo krompirja, ali pa so začdi kmetje na vdiko saditi krompir šde po njeni zgraditvi, bo bržkone ostalo odprto. Resnica je le, da je za kmete iz trebanjske občine krompir pomenil stalen in dober vir dohodka, iz katerega so veliko vlagali tudi v druge veje kmetijstva. V takem nekritičnem samozadovoljstvu dtoraj nihče ni razmišljal o razvoju te veje kmetijstva, v zaostrenih pogojih gospodarjenja, pa se je šele do kraja pokazala slabost take poiitke. V zadnjih dvajsetih letih je namreč ostal hektarski pridelek na več ali manj enaki ravni.
Podrobnih izračunov, da je zdaj pridelovanje krompirja na tem območju, pa tudi na drugih področjih Dolenjske vse dražje, skoraj ne more nihče ponuditi.
f
Če pa bi že taki obračuni obstajali, bi nihče ne vedel točno pojasniti, zakaj je pridelovanje krompirja tako drago. Zato je treba tudi izračune o proizvodni ceni krompirja, ki jih je s pomočjo svojega knjigo-ostva napravil Alfonz Jaki z pri Šentrupertu, jemati z
vo
Z novimi urbanističnimi načrti in redi bo v trebanjski občini tudi več parcel za gradnjo
Vse več se gradi
rezervo. Kljub temu pa so izračuni, katere bo na koncu obdelal še Kmetijski inštitut Slovenije, za katerega Jaki vodi knjigovodstvo, vendarle dovolj zgovorni.
Jaki je namreč za krompir, katerega je posadil na 1,9 hektara velikih površinah, porabil 136.262,00 dinarjev, v kar so všteti samo stroški za gnojila, semena, zaščitna sredstva, traktorske in delovne ure, medtem ko stroški amortizacije niso všteti. Ker je pridelal samo 37 ton krompirja za prodajo, kar 5 ton pa ga bo porabil za prašiče, bi za vse skupaj dobil 1’ 8.500,00 dinarjev. Tako zne-
Hiter razvoj trebanjske občine e v zadnjih letih pogojeval tudi ustrezno prostorsko načrtovan-e. Medtem ko je to nalogo včasih opravljal nekdanji Domin-vest, jo zdaj že nekaj časa opravlja Projektivni atelje iz Ljubljane. Nekaj časa je to sodelovanje potekalo na relaciji med Trebnjim in Ljubljano, kar e povzročalo nemalo tehničnih težav, zdaj pa že od januarja letos v Trebnjem deluje njegova izpostava; vodi jo dipl. inž. gradbeništva Marja Hribar.
Stari urbanistični načrt že ne ustreza več, zato zdaj v tem projektivnem ateljeju pripravljajo novega, ki bo ustrezal vse večjim potrebam po gradnji stanovanjskih hiš in novih tovarn. Novi urbanistični načrt bo za Trebnje narejen do sredine naslednjega leta, medtem ko bo za ostale večje kraje narejen malo kasneje. Prav tako je v izdelavi tudi urbanistični red, ki velja za manjše kraje. Dopolnitve in spremembe obeh so nujno potrebne, saj v trebanjski občini že krepko manjka gradbenih parcel.
Marja Hribar je povedala, da se v njihovi izpostavi poleg teh ^obalnih nalog ukvarjajo še izdelovanjem lokacijske dokumentacije, dajejo informacije o možnostih gradnje na splošno, posredujejo pa tudi tipske načrte za gradnjo hiš. V skladu z zahtevami ustreznega zakona občani dokaj hitro pridejo do vseh potrebnih dokumentov za gradnjo, še vdiko lažje pa bo potem, ko bodo vsi urbanistični načrti za Trebnje, Mimo in Mokronog do kraja narejeni. Tudi urbanistični redi, ki veljajo za ostale manjše kraje, bodo kmalu izdelani. Z njimi pa bodo bistveno razširjeni gradbeni okoliši, saj je potreb po gradnji stanovanjskih hiš in stanovanjskih blokov v trebanjski občini vse več.
TEČAJI SO SE ZACELI
Trebanjski Center za izobraževanje in kulturo je s prihodom jeseni začel prirejati vse več tečajev, kar pomeni, da se je tudi za takšno izobraževanje začelo šolsko leto. Tako se bodo Trebanjci lahko prijavili na tečaje iz angleščine, nemščine, skladiščnega poslovanja, varstva pri delu, šiviljstva ipd. Rok za prijave še ni potekel.
se lastna cena za kflograrn krompirja 4,10 dinarja, kar je za 80 par manj od letošnje priporočene cene.	,
Res je, da so si mnenja strokovnjakov pri tem izračunu nekoliko nasprotujoča. Saj po mnenju nekaterih Jaki za te površine računa preveč ur. ro Jakijevih zapiskih je letos za krompir porabil kar 780 delovnih ur, kar s 40.560 dinarji poleg traktorskih ur predstavlja največji strošek v proizvodni-Vendar v glavnem izračun dra, saj nekoliko manj vkalkuliranjn ur ne bi bistveno spremenilo končnega računa.
In ko novinarji sprašuje®0’ kako bodo kmetje krili vecj proizvodn e stroške, dobim skoraj vedno enak odgovof-Ura, ki jo kmet vloži v delo na kmetiji, je vredna vedno manj-Tako Jaki ure ne bo dob plačane po 2,00 dinarjev, ampak veliko manj. In vpm; šanje, ali bodo kmetje še napmj pripravljeni delati za tako niz*0 ceno, ostaja še naprej odprt0.
SLABA LETINA - Tudi kmet
Jeršin, ki smo ga letos zalotiti®* j njivi, ko je krompir sadil, ponovno pa spet,ko gaje pobiral, pl*”: daje letos slaba letina. Pridelek je vsaj za 30 odstotkov manjši, k0 • je bil lani. Temu je nedvomno velico krivo slabo vreme, v skladu .
»Dolenjski list« v vsako družino
AU BO KDO POSNEMAL TREBANJSKE TRGOVCE?
Gonja za pralnim praškom te nadaljuje z nezmanjšano silo, ker gp na policah trgovin še vedno manjka. Zato prašek tudi hitro zmanjka, kadar ga v kakšno trgovino dobijo. Skoraj praviloma pa ga dele po načelu: kdor prej pride; prej melje. Tako ga v vseh trgovinah razdele že dopoldne, za kupce, Id nimajo možnosti kupovati dopoldne, pa ne ostane: nič. V Mercatorjevi samopostrežnici v Trebnjem to se spomnili tudi na te kupce in zanje vsakič prihranijo nekaj pralca. Dobro bi bilo, ko bi trebanjske trgovce posnemali še kje.
PRAZNOVANJE RK V MOKRONOGU
Občinski odbor Rdečega kri' ža Trebnje vabi na slavnost*", prireditev, ki jo organizh*'
zahvalo krvodajalcem za njih®r humanost. Prireditev bo v ned* ljo, 5. oktobra, ob 14. U® Mokronogu. Po kulturnem gramu, ki ga bodo mladi člani in mladina R<k"?? križa, bomo podelili krvods)*1' cem priznanja.	.i
Organizirani so tudi p0** .. prevozi, in sicer vozijo avtobo*' Vel. Gaber 12.30, Bič l*.4"’ Sela-šumberk 12,50,
13.30, Dobrnič 13,14, Trebffl*
13.30, Mirna 13,40,
- Čatež 13.10, Sen*5?*?: (na križišču) 13,20, Vel. ^ 13,25, Šentrupert 13,45.
- Statemberk 13,15, Tr*.jj) (pri 801
no 13,25, 13,35.
Jelševec
OBČINSKI O--,.
rdeCegtAbS|
IZ KRAJI V KRAJ
KRITIKA IN HVALA 7 Ob odpiranju nove šole na Mimi je bio slišati marsikatero pikro na račun graditeljev. Zaradi njihove nemarnosti so se morali udeleženci srečanja pobratenih krajevnih skupnosti Jugoslavije skoraj spotikati ob kupe peska. Toda do uradne otvoritve je bio že vse lepo in prav, seveda pa ne po zaslugi graditeljev. Kljub temu se
Leskovčeve če pa sta
in Zdravke moška, bi Stri1
na različnih pJ*J>*)t-zer je uuco, ne bi bio torij*
BSPliV!iTs&fa
Je ravnatelj mirenske osemletke graditeljem zahvalil za uspešno in dobro delo. Zal pa so te besede mnogi preslišali, sicer bi se med prisotnimi prav gotovo oglasi smeh. Ali pa so Mirenčani tako kratke zamere?
KATEREGA SPOLA STA -Pretekli teden je v Trebnjem velik plakat vabi na razstavo del,,San dna Leskovec in Zdravka Kramar.” Če sta to ženski bi moralo pisati Sande
ob znani akciji »Slovenščin* rabi.”
.pl®?
VESELIC JE KOT TOČE^ jeseni je po podeželju ^ veselic. In na teh pril* op***;
tie vse mani tepej°’c,veri*l strokovnjaki za folkloro.
fantje vse mani tepej°i_vei strokovnjaki za folkloro. mladi fantje ne ostanejo To krepko nadomestijo * .tfft * katerimi se prevažajo * w »spJ veselica In pri tem ne	*
bušk, ampak marsikdo o*15 v prezgodnjo smrt
TREBANJSKE NOVICE
niDNip
aasanszsrjsm
VABIMO NOVE SODELAVCE
ker se razširja dejavnost sgp »pionir"
'OZD STROJNO PROMETNI OBRAT,
gabimo k sodelovanju nove sodelavce s področij, ki bi s °jimi izkušnjami prispevali k razvoju dejavnosti TOZD frojno prometnega obrata.
elovne naloge in opravila, ki jih načrtujemo za nove avce, se bodo opravljala v delavnicah TOZD SPO in na srenu po vsej Jugoslaviji.
sodelovanju vabimo in objavljamo naslednje delovne ^oge in opravila:
^ 2 STROJNA TEHNIKA za opravljanje tehnološ-* kih del «■ 2 GRADBENA DELOVODJA f ] AVTOMEHANIKA ZA TE2KA VOZILA
J« ključavničarje
KV ZIDARJA S'} KV TESARJA o 1 KV ELEKTR'CARJA J'5 NK DELAVCEV
kan 'n^0rmacije in dodatna pojasnila lahko dobite v na	odde,ku	SGP .»PIONIR" osebno ali po telefonu
|r st*.21-826. Pismene ponudbe sprejema SGP „PIONIR'', ttejev drevored 35, kadrovski oddelek. Novo mesto, 15 K Po objavi razglasa.
andidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh do ^Jjučku oglasa.
714/40-80
_ LIVAR Ivančna gorica, n. sol. o. OZD Livarna barvnih kovin,n.sol.o.
Ljubljana, Gaijevica 266 Na
razPisujemo
osnovi sklepa komisije za odpis z dne 8. 9. 1980
jJAVNO DRAŽBO,
J bo dne 14. 10. 1980 ob 8. uri v prostorih TOZD Livarna Vn,h kovin, Gaijevica 266.
?J®<*ražbi bodo naslednji livarski predmeti: r*«'* 450 x 370 x 120	16	kosov
Jrjvir 490 x 360 x 100 Z** 450 x 360 x 75 ^•r 610 x 390 x 220 600 x 390x150 Ou !r 610 x 390 x 210 •o>ir410x360x 120 ^450 x 360 x 260 ^presor EK 250 2,2 KW 34/550
58 kosov 30 kosov 4 koti 4 kosi 19 kosov 16 kosov 12 kosov 1 kos
80.50 din 79,00 din
60.50 din
210.00 din
160.00 din
190.00 din
80.50 din
210.00 din 1.375,40 din
I - vseh predmetov je možen eno uro pred pričetkom J* dražbe, ki se jo morejo udeležiti le tisti, ki bodo poprej 'ožili varščino v višini 10% in ki bo ob koncu dražbe tena vsem tistim, ki ne bodo uspeli.
bo moral položiti ceno in prevzeti motor takoj po dra*be. Najmanjši dvig je 50 din. Varščino je položiti '•Mre v tajništvu TOZD.
^	715/40-80
domovina-
OHRID
^ dni, 3.700 din po osebi °dhodi:
Ssa.rtfrsft,.
Nica5Mac,je ,n pr,jave v posloval-
NOVO MESTO, Novi trg 6, telefon: (068)21-333,23-404 S LJUBLJANA, Miklošičeva 11, telefon ^AVua (061)323-496
ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO MESTO
razpisuje
za šolsko leto 1980/81 vpis v naslednje enote za izobraževanje ob delu - izobraževanje odraslih:
1. POKLICNO GOSTINSKO SOLO - enoto za odrasle za poklic kuhar in natakar. Pogoji za vpis: starost 18 let, končana osnovna šola.
2. POSLOVODSKO ŠOLO — enota za organizirano pripravo na razredne izpite Poslovodske šole Ljubljana v Novem mestu. Pogoji za vpis: končana gostinska ali njej sorodna šola ter najmanj tri leta prakse iste ali sorodne stroke.
3. TEČAJE ZA POKLIC - pomožnega kuharja in pomožnega natakarja, točaja in sobarica Pogoji za vpis: končanih vsaj 6 razredov osnovne šole.
4. TEČAJE ZA ZAHTEVNEJŠA DELOVNA MESTA V GOSTINSTVU (izpopolnitveni) - za vodje oddelkov
— šefa kuhinje (kuharski mojster) in
— šefa strežbe (natakarski mojster)
5. TEČAJE ZA PRIDOBITEV STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI — za ravnanje z nevstekleni-čenim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih.
6. TEČAJE ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE GOSTINSKIH DELAVCEV
Za posamezne skupine jedi po dogovoru.
7. TEČAJE ZA GOSPODINJSTVO. KUHANJE IN MEŠANJE PIJAČ (v okviru domačih gospodinjstev).
8. Po potrebi lahko organiziramo tudi druge tečaja iz kuharstva, strežbe, slaščičarstva in drugih znanj s področja gostinstva in gospodinjstva.
Prijave pošljite čimprej na Šolski center za gostinstvo Novo mesto, Društveni trg 1, najkasneje do 16. 10. 1980, kjer dobite tudi vse potrebne informacije.
Pričetek pouka po dogovoru.
V primeru, če ne bo dovolj prijavljenih, se bo pričetek pouka ustrezno odložil.
730/40-80
»NOVOLES" LESNI KOMBINAT NOVO MESTO—STRA2A, N. SOL. O.
TOZD TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA
Delavski svet TOZD razpisuje prosta dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi:
1. VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE DELA
2. VODJA TEHNOLOŠKE PR ll>,< A VE DELA
3. VODJA PROIZVODNJE MASIVNEGA ODDELKA
4. VODJA PROIZVODNJE PLOSKOVNEGA ODDELKA
5. VODJA PROIZVODNJE POVRŠINSKEGA ODDELKA
6. VODJA SPLOŠNEGA ODDELKA pod naslednjimi pogoji:
ad. 1. višja šola lesne smeri, nad 4 leta delovnih izkušenj pri
opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene
delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
ad. 2. visoka šola lesne smeri, 4 leta delovnih izkušenj pri
opravljanju enakih ali sorodnih del ali z delom pridobljene
delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
ad. 3., 4., . višja šola lesne smeri, 3 leta delovnih izkušenj
pri opravljanju enakih eli sorodnih delali zdelompridobljene
delovne zmožnosti za opravljanje teh del in nalog
ad. 6. višja šola upravne, organizacijske ali drage ustrezne
smeri, 3 leta delovnih izkušenj pri opravljanju enakih ali
sorodnih del ali z delom pridobljene delovne zmožnosti za
opravljanje teh del in nalog.
Kandidati morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še pogoja: organizacijske in vodstvene sposobnosti in moralno politično neoporečenost.
Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpoljnevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: „NOVOLES" lesni kombinat kadrovsko socialna služba, 68351 STRAŽA.
O izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v 60 dneh po poteku razpisnega roka.	728/40-80
SE KOMPAS
JUGOSLAVIJA
POSLOVALNICA NOVO MESTO
Novi trg 16, telefon: 068/21-333,	23-404
TELEX: 35811 KOM-NOV
Tradicija, širok izbor programov za izlete, letni in zimski oddih in strokovna potovanja po domovini in tujini. Prodajamo tudi letalske in železniške vozovnice.
Po želji zaključenih sindikalnih skupin in društev pripravljamo posebne programe.
OBIŠČITE NAS - POSKRBELI BOMO, DA BO VAŠ PROSTI CAS LEPŠI!
697/39-80
AVTOPREVOZNIK STANE KOŠICEK,
Novo mesto, Koštialova 30,	tel.	23426
opravlja vse kiperske prevoze.
731 /40—80/
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DELAVCEV PRI OSNOVNI ŠOLI JANCKAMEVZLJA MOKRONOG
objavlja prosta
dela in naloge
\
KUHARICE
za nedoločen čas.
Pogoj: KV kuharica.
Nastop službe 1. 12. 1980. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi.
726/40-80
KZ„KRKA' prodaja
TOZD BRAZDA
JABOLKA IN HRUŠKE z lastnih plantaž na Brezovici pri Šentjerneju vsak dan razen nedelje od 10. do 17. ure.
KZ„KRKA"TOZD OSKRBA PRODAJALNA BLAGOVNICA ŽABJA VAS
prodaja
KOMPLETNE OZIMNICE po konkurenčnih cenah.
PRODAJALNA NA GRABNU nudi -
RAZNE OSTANKE ITISONOV po znižanih cenah od 30 do 60 odstotkov.
Vse informacije dobite po telefonu 21—756 in 21-866
732/40-80
SLOVIN-DO "BIZELJSKO—BREZICE" objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo osnovnih sredstev. Licitacija bi se opravila dne 14, 10. 1980 ob 8. uri v Brežicah, Cesta prvih borcev 5, in
sicer:
STARA VAS BIZELJSKO (EKONOMIJA)
1. Traktorska lopa št O. S. 10297 izklicna cena 7.000.00 din
2. Svinjaki št O. S. 10296 izklicna cena 1.000 00 din
3. Remiza
shramba za vozove št O. S. 10289 izldicna cena 12.000.00 din
4. Kozolec—dvojni št. O. S. 10295 izklicna cena 10.000.00 din
STARA VAS -SATERJEVO
5. Go veji hlev št O. S. 10287 izklicna cena 20.000.00 din
6. Senik s kozolcem št O. S. 10285 izklicna cena 4.500.00 din
Predmeti, ki so predmet licitacijske prodaje, se razstavijo in odpeljejo ter za seboj počisti.
Od izlicitirane cene se zaračunava še 10-odstotni prometni davek po najnižji stopnji od nepremičnin, katerega je dolžan plačati kupec, oziroma oseba, ki je predmet izlicitirala.
Vsaki licitant je dolžan .pred licitacijo položiti pri naši blagajni 10 % od izklicne cene — varščino. S tem potrdilom o plačilu se lahko prijavi na licitacijo.
V primeru, da licitant izlicitira predmet in nato odstopi, se varščina zadrži, v nasprotnem pa vrne.
712/40-80
SGP PIONJR - TOZD TOGREL
Leskovec pri Krškem, objavlja prosta dela in naloge:
1. REFERENTA ZA STORITVE Pogoji:
srednja ali višja šola. gradbene smeri s 6 oziroma 4 leti delovnih izkušenj iz razpisanega delavnega področja.
2.2 KV ZIDARJEV za opravljanje delovnih nalog in opravil na montaži
3.2 KV TESARJEV za opravljanje delovnih nalog in opravil na montaži
4. 2 KV TESARJEV za opravljanje delovnih nalog in opravil na montaži Pogoji pod 2, 3, 4: poklicna šola določene sm»ri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj.
Nastop dela takoj. Poskusno delo traja 3 mesece.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi. O izbiri kandidata bomo ponudnike obvestili v 30dneh po končanem zbiranju ponudb.
713/40-80
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
TONETA
MIKLAVŽA
iz Podstrma 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadrgi poti, mu darovali vence in cvetje ter nam pomagali. Posebno se zahvaljujemo podjetjem Novoles TOZD Lipa Kostanjevica, Labodu TOZ’* Libna Krško, Jutranjki TOZD Odica Brežice in OS Kostanjevica za podarjene vence, pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi direktorju TOZD Lipa za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Jožica,, otroci Tonček, Daija in Silvi, mama, oče, sestre, bratje ter drugo sorodstvo
2
pfaobijpj m
'jr
■*!»*» v-v
mašmmam
tedenska
m
Četrtek, 2. oktobra - Miran Petek, 3. oktobra - Evald Sobota, 4. oktobra - Frančišek Nedelja, 5. okotobra - Marcel Ponedeljek, 6. oktobra — Bruno Torek, 7. oktobra - Dan topništva Sreda, 8. oktobra - Pelagija Četrtek, 9. oktobra - Abraham
LUNINE MENE 9. oktobra ob 3.49 - mlaj
BREŽICE: 3. in 4. 10 hongkon-Tki barvni film V zmajevem gnezdu. 5. in 6. 10. nemški barvni film Resnične zgodbe. 7. in 8. 10. ameriški barvni film Obračun v kačjem klancu.
KOSTANJEVICA: 4. 10. hong-anški film Na zmajevi poti. 5. 10. '	‘	Po
BRESTANICA: 4. in 5. 10 ameriški barvni film Vsi gremo v raj.
konški
libijsko-kuvajtski film Pod Mohamedovo zastavo. 8. 10. ameriški film Visoka tarča.
KRŠKO: 4. in 5. 10. ameriški film Noč generalov. 8. 10. angleški film Ljubi Viljem. 9. 10. ameriški film Ptiči.
MIRNA: 4. 10. ameriški film Sladka mala.
MOKRONOG: 4. in 5. 10. francoski film Zanesenjak.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 3. do . 10. ameriški barvni film Oči Laure Mars. 6. in 7. 10. japonski barvni film Palčica. 8. in 9. 10. ameriški barvni film Benhur.
SLUŽBO DOBI
1SCEM KUHARICO IN NATAKARICO. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovom. Ponudbe pismeno ali osebno na gostilno Peter Deu, Mokronog 3.
VARSTVO od 6. do 15. ure za 4 letno deklico na našem domu iščemo takoj. Plačilo po dogovoru. Vizjak, Segava 14, tel. 24-530, Novo mesto.
STANOVANJA
ŠTUDENT najame sobo v Šmihelu ali v Novem mestu. Naslov v upravi lista (3569/80).
TRIČLANSKA DRUŽINA išče stanovanje ali garsonjero v Novem mestu. Plačilo po dogovoru. Naslov v upravi lista (3571/80).
ODDAM opremljeno ogrevano sobo dijakinji. Naslov v upravi lista (3578/80).
Motorna vozila
PRODAM Z 101, letnik 1978. Informacije po telef. 21-242 popoldan.
AUSTIN 1300, letnik 1971, prodam. Ponudbe na tel. 21-911, Novo mesto.
NUJNO PRODAM AUDI 60 L, registriran do oktobra 1981. Informacije na tel. (068) 81-355.
PRODAM karamboliran ford 17 M, letnik 1971. Božič, Vel. Brusnice 12.
PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1972, malo karambolirano za 18000 din. Zlomljena je tudi zobata letev v volanu. Stane Popelar, Florjanska 38, Sevnica.
OBNOVLJENO ZASTAVO 750, letnik 1971, prodam za 2 M. Ogled pri J. Horvat, Smarjeta45.
PRODAM FIAT 126 P, malo rabljen, v zelo dobrem stanju. Franc Lušina, Bela Cerkev 13.
VW 1200 J, letnik 1976, registriran do 26. 8. 1981, prodam. Tel. (068) 22—108, Kostialova 30 a, Novo mesto.
UGODNO PRODAM Z 101, letnik
DOLENJSKI LIST
SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed-
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo piesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebrne.
IZDAJATELJSKI nik: Niko Rihx.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni ih odgovorni, urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Magan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Ježe Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Duferr-L-a«*. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc.
A vsak četrtek — Posamezna številka 8 din, letna naročnina
anko saj IZHAJ,
52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni strani 200 din. 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din. 1 cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja beseda 6 din - Za vse druge oglase velja do preklica cenik š 111 do 1. 1. 1980 - Na podlagt mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100603-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon (068) 23-606 - Nasfov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon'. 068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5, p. p. 33, telefon (068) 22-365 - Nenaročen?'" rokopisov in fotografij ne vračamo -Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto -. Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
1973. Olovec, Oštrc 19, Kostanjevica na Krki.
PRODAM TAM 5500 kasonar. Ivan Rebselj, Prekopa 11, 68311 Kostanjevica.
PRODAM Z 750, letnik 1973. Informacije po tel. 22-331 int 45 dopoldne - Virant
PRODAM LADO 1200, prevoženih 40.000 km, po ugodni ceni. Ogled možen vsak dan od 6. do 14. ure v prostorih AMD Novo mesto.
PRODAM WARTBURG, letnik 1975, registriran do avgusta 1981. Stane Senica, Dol. Toplice 66.
PRODAM LADO L, letnik 1978 september, prevoženih 23000 km. Tel. (068) 23-030 int 382 do 7. do 14. ure.
PRODAM poltovomi avto TAM 2000, registriran do marca 1981, v dobrem stanju. Jože Urbančič, Vel. Cimik 12, Šentjanž.
PRODAM Z 750, letnik 1974 in 125 PZ, letnik 1974. Franc Sintič, Gabmik 2, Škocjan.
PRODAM FIAT 125, letnik 1967, lahko tudi po delih. Opašite se na naslov v popoldanskih urah. Jože Hriberšek, Milke Kerin n. h., 68270 Krško.
PRODAM karambolirano Z 101, letnik 1975. Ogled vsak dan v popoldanskem času v Gor. Straži pri prodajalni KZ ali po tel. 84-597, Milan Zadravec, Gor. Straža 9.
PRODAM ŠKODO S 100, motor po generalni - lahko tudi po delih ter j. plinsko peč Iskra še v garanciji. Zagorc, Regerča vas
PRODAM dve Z 750, letnik 1976 in letnik 1973. Naslov v upravi lista (3572/80).
PRODAM dobro ohranjeno Z 101, letnik 1977. Matija Žabčič, Ul. 1. maja 5, Metlika.
PRODAM LADO SL 1500. Andrej Jakše, Drska 44, Novo mesto.
VRSTNI RED za R 18 oddam. Dobava julija 1980. Tone Hočevar, Ajdovec 5, 68361 Dvor.
SIMCO 1000 prevoženih 98000 km, dot to ohranjjno, prodam. Alojz Mir , Senovo .207, tel. (068) 75-116.
PRODAM Z 101, letnik 1974. Tel. (068) 21—853 od 15. ure dalje.
PRODAM FIAT 75 lux, letnik 1978 in moped na štiri prestave. Roman Vodeb, Dolenja vas 45, 68270 Krško.
PRODAM Z 101, oktober 1978. Marjan Kužnik, Dol. Ponikve 12, Trebnje.
PRODAM ŠKODO 120 LS, 6400 km, letnik 1979. Drska 30, Novo mesto, tel. 22-921.
PRODAM VVARTBURG, letnik 1976, registriran do julija 1981. Marjana Kozine 15, Novo mesto.
PRODAM KADETT CL 1200, dobro ohranjen, letnik 1974, prevoženih 80.000 km. Mavretič, Cesta herojev 32, tel. 21-723 do 14,30. ure.
PRODAM AUDI 60, letnik 70, ali zamenjam za FIAT 750. Naslov v upravi lista.
Kmetijski stroji
PRODAM elektromotor 11 KW (15 KM) na vozičku s stikalom zvezda trikot levo in desno, dvobrazdni obračalni plug levo in desno, dve brazde (nemške) predvsem priporočljiv za težje traktorje ali na prvi pogon, dvobrazdni plug desni, molzni stroj znamke „Octaw“ nemški, poravnalni sko-belni stroj domače izdelave širine 50 cm, priključek na krožno žago in vrtalno glavo. Naslov v upravi lista (3575/80).
PRODAM traktor Ferguson 65 KM na prvi pogon in prikolico Viševi-co, dvojna kolesa 3 t kiper, vse registrirano do 15. 7. 1981, rabljeno. Naslov v upravi lista. (3576/80).
KUPIM manjši traktor od 18. do 30 KM s prvim pogonom Tomo Vmkovič Goldoni - Ferari ali podobno. Naslov v upravi lista (3577/80).
PRODAM neregistriran trak tor Porsche. Sitar, Vrhpeč, Mirna peč.
PRODAM traktor Kramer KA 110, 11 KM s kosilnico. Franc Vrhov-šek, Malo Mraševo 6 (Križaj), Podbočje.
PRODAM
PRODAM kompletno kuhinjo in trosed. Milutin Mihajlovič, Kettejev drevored 41, Novo mesta
PRODAM dva meseca stare jarčke (rjave in grahaste) po 55,00 din. Jurij Stanonik, Log 9, 64220 Škofja Loka.
PRODAM nov pony ekspress. Vrhovšek, Šutna30, Podbočje.
PRODAM skoraj novo leseno drvarnico 7 x 4 m. Naslov v upravi lista (3573/80).
PRODAM dobro ohranjen štedilnik natrda goriva Kue ppe rsbuch, k om-biniran štedilnik plin-elektrika in pomivalno mizo. Janez Medic, Črmošnjice pri Stopičah 12 a, Novo mesto.
PRODAM motorno žago Stihi 041, novo, nerabljeno. Tel. 78-713.
PRODAM grozdje (šmarnico). Ogled 4.-5. 9. pri Jeke, Ravno pri Raki.
PRODAM jabolka za obiranje. Tomič, Loke, Straža
PRODAM grozdje (šmarnico). Granda, Dobrava 26, Škocjan.
PRODAM motorno žago Pantner PS 100 še v garanciji. Jože Grabnar, Mali Kal 6, Mirna peč.
PRODAM 8 kosov armature (mrež) 8x6. Mirtič, Sela 9, Straža
PRODAM pohištvo za dnevno sobo. Informacije na tel. 25—178.
PRODAM prikolico za osebni avto. Daniel Vrhovnik, Gor. Brezovica 11, Šentjernej.
PRODAM dva komada novih 700 1 kadi in 1 kom 4001 sod. Oglasite se od 14. ure dalje na naslov: Jože Kregulj, Ragovska 14, Novo mesto.
PRODAM prikolico za osebni avto. Šmihel 11, Novo mesto.
PRODAM 10 m suhih drv. Dostava na dom. Informacije na tel. 21-747-
UGODNO PRODAM otroško pony kolo in rolka Informacije na tel. 21-747.
UGODNO PRODAM giser G 370 KvameTplastika, s cerado in motorjem T 18 ali zamenjam za kredit. Naslov v upravi lista.
600 kg grozdja (šmarnice) prodam
S) ugodni ceni in jabolka. Jožefa olenko, Goriška gora 4, Škocjan.
PRODAM suhe smrekove deske in drug gradbeni les. Naslov v upravi Usta. (3567/80).
PRODAM večji kozolec dvojnik. Ajster, Krška vas 4, teL (068) 61-683.
UGODNO PRODAM spalnico in kombiniran štedilnik (plin-elektrika). Marija Rotar, Gotnavas 6l/a, Novo mesto.
PO UGODNI CENI PRODAM mešalec. Informacija na tel. 21-287.
ČOLN 1STRANKO in motor Yama-ha (15 KM), prodam ali zamenjam za kredit. Naslov v upravi lista (3568/80).
PRODAM 1000 kg grozdja. Franc Muren, Podturn 65 - Grič, Deš. Toplice.
PRODAM grozdje na trti (šmarnico). Končina po želji kupca. Bakšič, Koroška vas 4, Novo mesto.
UGODNO PRODAM rabljene dele
pohištva: kavč, mizo m stole, klubsko mizico, tabureje, komod-no omarico in omarico za čevlje. Ribič, Kettejev drevored 41, Novo mesto.	•
IMAMO ŠE NEKAJ RAC - dobite jih vsak dan od 16. ure dalje. Informacije po tel. 23-385. Pe-telinkar, Cegelnica 20, 68000 Novo mesto.
•PRODAM 700 kosov modularne opeke 30X20X15. Slavko Hočevar, Ločna 22, Novo mesto. PRODAM 330kg ozlita P bele barve za fasado (izolacijski). Golob, Šmihelska 17, Novo mesto.
POSEST
HIŠO Z VRTOM ob asfaltni cesti v predmestju Črnomlja prodamo najboljšemu ponudniku. Informacije: Weiss, Vinja vas 6, Črnomelj, KMEČKO HIŠO Z VINOGRADOM (pripravljene terase) in sadovnjakom ugodno prodam. Informacije po tel. (061) 556-127 od 29. 9. dalie, v večernih urah.
PRODAM več parcel za vikende v Srednjem Grčevju. Naslov v upravi lista (3570/80).
PRODAM VINOGRAD (350 trt na žici) s sadnim vrtom in gradbeno dokumentacijo v bližini Novega mesta. Prodam tudi montažno hišico, ki je prestavljiva. Ponudbe pošljite pod šifro ..VINOGRAD”.
PRODAM parcelo v Vinjem vrhu 10 a za vinograd, in vrt 15 a ter „ skedenj in peč Kuepperbusch.
Tel. 22-412 od 15. do 17. ure. PO UGODNI CENI PRODAM vinograd (16 a) 12 km oddaljen iz Novega mesta. Naslov v upravi lista (3574/80).
PRODAM vseljivo, skoraj novo hišo v Brežicah Čmc 18, ugodno za zdomce. Vlado Kožar, Dol. Piro-šica 17/a, 68263 Cerklje ob Krki.
RAZNO
OBVESTILO voznikom! Prosim voznika poltovornjaka, ki se je peljal iz smeri Novo mesto -Otočec dne, 27. 8. 1980 okoU 01. do 02. ure ponoči, mislim da si prevažal živino, da se nujno proti nagradi javiš štoparju, ki si mu ustavil pri tovarni zdravil Krka Novo mesto in me peljal do Otočca. Prosim te, da se mi javiš s polnim naslovom, ker si mi nujno potreben zaradi pomoči kot priča na sodišču. Čaka te lepa nagrada.
. Alojz Mrgole, Jerebova 1, Novo mesto.
V PETEK, 26. 9. 1980 sta se na Vel. Slatniku izgubila lovska psa istri-janec in štajerski gonič (dolgodlake pšenične barve). Slišita na ime
DRAGI MAMI OLGI IN ATU SILVU VIDRIHU iz Ločne, želijo za nujna življenjska praznika veliko sreče, zdravja in dobre volje v krogu svojih dragih, hvaležna sinova Marjan in Zdravko z ženo Darinko, vnuček Zdravko pa pošilja stari mami 50 poljubčkov.
DRAGEMU in skrbnemu MOŽU in ATKU FRANCIJU KAMNE-NOVIČU iz Javorja nad Litijo iskreno čestitajo ■aa njegov 39. rojstni dan in bližnji god žena Martina, hčerke Marjanca, Vidka
in sin Janez, čestitki se pridružujeta še obe mami.
KLIČEMO FANIKO in ŠTEFANA KOM JANOVI Č iz Kiela v Nemčiji za srebrno poroko, jim želim še mnogo skupnih let, brat Franc z ženo Martino, Marjanca, VidM, Janez in obe mami, lepe pozdra pa Ivanu, Zlatki, Miranu, Monic, Danici in Tomasu.	-.
DRAGI MIO ZUPANČIČ zanjen praznik, želijo vse najbolj*J® najlepše družine Petrič iz dU vasi, Petrič iz Segove in Penca Sl a trnka.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, tasta in starega očeta
VLADA JUŽNIČA
Fara 13
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh trenutkih stali ob strani.
Vsi njegovi
im<i
UREDNIŠKI ODBOR ..Pustnih novic” TD Krško se opravičuje Tinci L., Mici K in Stanku L. v zvezi s šalo ,,Pri zbiralnici mleka v Gorenji vasi”, objavljeno v „P. n.” št XX 1 od 19. II. 80, ker je šala neresnična in je zloraba „P. n.” kot javnega obveščanja do imenovanih oseb.
hiši
DRAGI MAMI MARIJI KLOBUČAR iz Vinjega vrha 26, želijo za
.:	ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, atija, sina, brata in strica
ALOJZA GLIV ARJA
se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki ste ga spremili na zadnjo pot. Hvala za številno cvetje, ki ste ga poklonili v slovo, hvala za številne izraze sožalja. Posebej * zahvaljujemo TZ Litostroj, godbi in govorniku za P04*0™®! besede ter tovarni zdravil Krka Novo mesto. Iskrena hvala pevcem in župniku za opravljeni obred, vsem sošedom, ki ste tiam kakorkoli pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči: žena Fani, otroci Magda, Tomaž, Darko ® Danica, mama, brata France in Jože z družinama, sest® Angelca z družiiio ter ostalo sorodstvo.
S
Aš in Hera. Poštenega najditelja prosim, da javi na tel. 21-570 Goršin.
VDOVEC, star 42 let, z lepo majhno domačijo želi spoznati žensko od 36 do 40 let zaradi ženitve. Ponudbe pbd šifro »VDOVEC 78”.
IŠČEM VARSTVO za 10-mesečno deklico (vsaj za dva meseca),
§airaie na Zagrebški cesti ali v mihelu. David Stjepan, Zagrebška 15, Novo mesto.
I^OB/ESTILAl
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da bo gostilna od 4. 10. 1980 dalje zaprta ob sobotah. Gostilna Jakše, Drska, Novo mesto.
RTV SERVIS ZLATKO ŠEPETA VC, Krško, obvešča, da popravlja vse vrste kasetofonov in avtoradiov. Zlatko Šepetave, CKZ 11. Krško.
OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da izdelujem slike za potne liste, vozniška dovoljenja in osebne izkaznice. Slike dobite takoj. Obratovalni čas v ponedeljek in petek od 7. do 9. ure in od 15. do 20. ure. Priporoča se fotograf Cvetko Tramte, Breška vas 3, Šmarješke Toplice.
ZAHVALA
Po kratki in težki bolezni nas je v 82. letu za vedno zapustil mož, ata, stari ata in brat
JOŽE ŠTUKELJ
železničar v pokoju, udeleženec iz Kota 107 pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najte^ trenutkih in sočustvovali z nami, darovali vence in cvetje »j spremili na njegovi zadnji pori. Še posebej se zahvaljuj« ^ družinama Štefanovima za vso pomoč ter govornikoma #* Špringerju in Tinetu Golobiču za tople poslovilne besede.
Žalujoči: žena Marija, otroci Anica, Milka, Pepca, P°f^£’ Jože, Sandi, Ivan in Edi ter brata in sestri z družinam1'
Semič, 30.9.1980
79. rojstni dan in praznovanje podu vse najboljše hčerk i Minka m Jožica z družinama in sin Ignac, vnukinja Janja pa pošilja še posebej stari mami 79 poljubčkov.
dnj‘J
ZAHVALA
Žalostni in z bolečino v srcu smo se 17. septembra za'
poslovili od	.	i:‘	'
IVANA FINKA
iz Kota pri Semiču	dobr0
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, mu. „0ti< besedo lajšali bolezen in ga spremljali na njegovi P°*^*V:Ujefl'c’ nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Posebej se z®1gtjjidjevl’ sosedom Ivanu Jakšatu za njegovo skrb, Lojzki .eZOviin' Sajetovim, Berčonovim, Štukljevim, Jakšatovim in	0vi&
Hvala GD Kot Brezje za organizacijo zadnjega slovesa, o za opravljeni obred in vsem govornikom za ganljive besede.
Žalujoči: mama, sestri Marija in Francka z družin družini Kump in Glavan
Semič, Murska Sobota, Ivančna gorica, 19- 9-
<* F s. o *?• .►
K * V »'»f^^OLENISS! UST
^ VAr^.ir**?5 <r>** »vj**
Prisrčna hvala vsem sosedom in vaščanom, ki so nam v težkih &enutkih kakorkoli pomagali, vsem znancem in prijateljem za Otečeno sožalje in spremstvo pokojnega na zadnji poti. Posebna zahvala KZ Žužemberk in podjetju IGO Ljubljana za podarjene vence, Društvu, upokojencev Dvor za poslovilni govor, pevcem iz Žužemberka in župnik u za opravljeni obred. Se enkrat hvala ^em, ki ste pokojnemu izrazili zadnje spoštovanje.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage maine, stare mame in tašče
MARIJE BUČAR
roj. Urbanč
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
MARIJE TOMŠIČ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojno v tako velflcem številu spremili na njeni zadiqi poti Prisrčna hvala sosedom in sorodnikom za pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala delovnim organizacijam Lisca Sevnica, Pionir Novo mesto, Cestno podjetje Novo mesto in Iskra Žužemberk ter pevcem za zapete žalostinke. Iskreno se zahvaljujemo dr. Leopoldu Kocutarju iz Žužemberka za lajšanje bolečin med boleznijo. Vsem še enkrat hvala.
Njeni otroci — sinovi in hčerka z družinami Jama pri Dvora, 24. septembra 1980
ZAHVALA
V 75. letu starosti nas je tiho za vedno zapustil ljubljeni mož, ata, stari ata, tast, svak in stric
ANTON GAŠPARAC
dimnicaiski mojster v pokoju iz Kočevja
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnicam, sosedom, znancem m prijateljem za pomoč v najtežjih trenutkih, izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Posebna zMivala Gasilskemu ' društvu Kočevje, Društvu upokojencev, Društvu Invalidov, Združenju obrtnikov, dimnikarjema Jakšiču in Lavriču za darovane vence, Splošni bolnici Novo mesto, govorniku Gasilskega društva, duhovniku za opravljeni obred, kočevski godbi in vsem, ki ste pokojnika spremil na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Fanika,hčerka Darinka z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V	87. letu starosti je prenehalo biti plemenito srce našega dobrega očeta, dedka, pradedka, brata in strica
ALOJZA KOŠMRLJA
iz Dol. Težke vode 21, Stopiče
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter sosedom za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo družini Strajnar za vso pomoč in podarjeni venec, Gasilskemu društvu iz Stopič za spremstvo s praporom in častno stražo, pevskemu aru štvu iz Stopič za zapete žalostinke, ZŽB Stopče in Postaji milice Črnomelj za podarjena venca in udeležbo na pogrebu, zdravnikom za lajšanje bolečin na domu. Iskrena hvala župniku za opravljeni pogrebni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerki Francka in Marija z družinama, brata, vnuki in pravnuki ter drugo
sorodstvo
ZAHVALA
V 76. le.tu starosti nas je po težki bolezni zapustil mož, oče in stari oče
aoJfc«« zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in poti ?n’ k*so j0 v tako velikem številu spremili na njeni zadnji *ahvsi,50vali cvetje ter ustno ali pismeno izrazili sožalje. Posebno P°žrtvn. ?rekaino dr. Pircu, dr. Sikošku, dr. Simčiču za oleznii P01,10^ *n lajšanje bolečin med njeno dolgotrajno pri Enaka hvala tov. Francu Juvancu za poslovilne besede Pesmi J?. grobu, pevcem Pevskega društva Senovo za žalne obred! ..Djuro Salaj” iz Krškega ter župniku za opravljeni
kujoči: sinovi Jože, Franc, Lojze, Tone, Ivan, Stane z družinami ter drugo sorodstvo
Kiflco, 22.9.1980
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedka in pradedka
ALOJZA MARINČIČA
z Rožnega viba pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo vaščanom, ki ste z nami v najtežjih dneh sočustvovali in nam ob smrti našega očeta nudili pomoč ter darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo se za podarjene vence
Indos,.............
Veletekstil, Labod, Indos, Nadzorništvu proge m tvu upokojencev. Posebna zahvala velja župniku za opravljeni obred in ganljivi poslovilni govor ter pevcem za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njegovi
Trebnje, Čoka, Velka Nedelja,
Ljubljana, Škofljica
ZAHVALA
V	66. letu starosti nas je po zelo težki bolezni zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta m svakinja
ANA NEMANIČ
z Radoviče 85
Iskreno se zahvaljujemo vsem( ki ste z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, podarili pokojni vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Metlika, osebju Onkološkega instituta v Ljubljani in osebju ginekološkega oddelka Splošne bolnice v Novem mestu za lajšanje bolečin med dolgotrajno boleznijo. Zahvala ZB Radoviča, SZDL Radoviča, IMV-obrat Suhor ter GF TOZD Zvezda Maribor in enota Ljubljana, pevkam in župniku za -opravljeni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: sinovi Jože, Tone in Martin z družinami, sestra Marija z družino ter ostalo sorodstv o
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE SAJE
iz Gomjii Praproč 1 pri Velicem Gabra
Je iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvefle ter pokojno v tako velikem številu spremili na njeno zadnjo pot Posebna zahvala velja sosedom Strmoletovim (Spankovim) in Kastdčevim za nesebično pomoč. Prisrčna hvala OOS SO Trebnje in kolektivu Davčne uprave za podarjene vence, pevskemu zboru iz Sentlovrenca in Velikega Gabra za zapete žalostinke ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Ludvik, sin Ludvik, hčerka Milka z družino in ostalo sorodstvo
FRANC GUČEK
iz Stavče vasi pri Dvoru
V SPOMIN
V SPOMIN
4. oktobra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče in stari oče
PETER KOBE
s Sitega viha
Tih in žalosten je dom brez tebe. Odšel si in se več ne vrneš. Bolečina v naših srcih je ostala. Ne bomo te pozabili in vedno boš živel z nami
Žena Katarina, h čeike in sin z d nižinami
8. oktobra bo minilo štiri leta, odkar nas je v najlepšem cvetu, v 23. letu mladosti, za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat stric
NENAD-NENO NEGOVANOVIČ
Zahrbtna in neozdravljiva bolezen nam ga je iztrgala v trenutku, ko se je življenja najbolj veseli in od njega veliko pričakoval. Ni ga več, v naših s reti pa je ostala doboka brazda žalosti in lepi spomini na fantiča, katerega so odlikovale vse najboljše človeške lastnosti. Zahvaljujemo se vsem tistim, ki se ga radi spominjate in mu prinašate cvetje in prižigate sveče ob njegovem tihem domu.
Žalujoči: mama Božana, oče Radojica in brata Čedo in Milan z družinama, stric Radivoje, strina Savka, sestrični Vera in Dragica z družinama, teta Cana z družino iz Partizana
\ Zrno do zrna energija ^
i
!
I
I.
„ Ves svet se pogovarja o energiji, mi, kurjači, pa jo vsak dan držimo v rokah, ” je rekel Zvone Štemberger, ključavničar po poklicu, sicer pa uradno in samoupav-no „vzdrževalec toplovodov in vodovodov ter upravijalec centralne kurilnice” na Ra-govski cesti in Ulici Majde Sile v Novem mestu.
,JVe glede na Irak in Iran, tam se menda bliskajo bajoneti, topovi in gori nafta,” pravi Zvone, „mi je zelo jasno, da smo pred letom zaradi slabe izvedbe toplovodnih del v našem naselju, ki šteje natančno 398 stanovanj, toplo vodo dobesedno zlivali v zemljo. Ocenjujejo, da stanuje v tem naselju okoli 2000 ljudi ali skoraj desetina takih ali drugačnih Novomeščanov.”
Štemberger sam pove, da le dokaj neuk človek, da se spozna samo na pipe in ventile. V našem primeru je tudi to dovolj. Kdo je na koncu svetovnega gesla „Varčevanje z energijo, vodo itd. ” tisti zadnji člen, ki to geslo sploh izvaja?
Morda Zvone Štemberger in njemu podobni V imenu 2000 ljudi, katerih toplovodne in vodovodne naprave vzdržuje ali se vsaj trudi, da pipe ne bi preveč curele.
To so njegove besede: „ Veliko tople vode greje naša peč, veliko je je pred leti šlo tudi v zemljo. Pa so popravili in pozabili in zdaj bi mi, kurjači, res lahko varčevali Napeljali nam bodo celo avtomatiko. Druga zadeva so tudi avtomatski termostati na vsakem radiatorju v stanovanju. Odzgoraj so reldi, da bodo naravnani na 18 stopinj Celzija. Pa lahko tisto zaporo vsak odtrga, tudi termostati niso najboljši Ljudje jih snamejo,
potem pa je vroče in morajo odpirati okna. Toplota -družbena - kar drvi v zrak, potem pa sosedom pripovedujejo, da so okno odprli zato, ker so prežgali palačinke.
Vsak se včasih tudi kopa, pije vodo in vse ostalo z vodovjem. Če pipe ne tesne dobro - in pipe v naselju Ragovska in Majde Šilc imajo to navado - kaplja v prazno kaplja za kapljo naftne energije. Čeprav sva tu v službi kurjača in obenem inštalaterja, ki morava na telefonski klic takoj zastonj popraviti vsako pipo.
Zal naju bolj malo kličejo. Vestni, to je vendarle naselje 2000 ljudi (malo mesto), naju pokličejo ali se sami znajdejo, drugi imajo zasebne javne kopalnice, tretjim je vseeno, če je kad napolnjena na pol ali pa do vrha. Tisti števec, ki izračunava, koliko bo kdo plačal, pa prešteva samo stopnišča in koliko ljudi stanuje, se kopa ali ne kopa, greje ali ne greje. Stoprdšče se razdeli s številom prebivalcev in račun je tu!
Vendar niso vsega krivi vsi ljudje. Kdo je pred naftno krizo mislil na čim boljšo izolacijo? Kdo je menil, da mora pipa solidarnostnega stanovanja vzdržati vež kot leto dni? Kdo je računal, da ima okno lahko tudi tri sloje stekel?
To je preveč zame, ki lahko popravim samo ventil, gledam na termostat in podobne „šravfe". Pravzaprav ne vem, kdo vse stanuje v 400 stanovanjih, ki jih greje naša peč. Vem pa, da sem med njimi tudi jaz, Zvone . Štemberge r, 5.500 dinarjev OD na mesec in nekoliko l ’fuša’. Plačamo pa vedno." % MARJAN BAUER *
■%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%*%%%%%%»
Novo mesto: v nedeljo ženski rally
Start bo ob 9. uri pred tovarno zdravil Krka
VSILJIVE .JPAPIGE” - Na prvi pogled bo kdo pomidl, da gre na posnetku za dvorjenje papig, tisti pa, ki imajo kaj več izkušenj z nego vrtov, vedo povedati, da gre za precej nadležno rastlino, ki se hitro razrašča. Razen podobnosti nima torej s papigami nič skupnega. (Foto:-
PRAVA POLHARJA - V noči s sobote na nedeljo sta v kočevskih gozdovih lovila polhe tudi Vama Bradač in njegov prijatelj Jože. Prištevata se med prave polharje, saj sta ujela 15 repov, njuni prijatelji »turistični polharji” pa samo tri. (Foto: J. Primc)
Polhe pasejo sove, ne hudič
Resnica o grozljivem tleskanju in žvižganju — V eni pasti celo po 5 repov — Za vabo tudi kolonjska voda — Polhovka, tradicionalno slovensko pokrivalo
Ste že kdaj pomislili, od kod vraža, da hudič polhe pase? Ljudje, ki se ukvarjajo s tem, trdijo, da sega to verovanje v 17. stoletje. Nastalo naj bi na podlagi tleskanja in žvižganja, ki ju je	bilo	včasih slišati	na
polšjem	lovu.	No,	kmalu	so
ugotovili	da	se	hudič	ne
ukvarja s polšjim pastirjevan-jem, saj ima že z ljudmi preveč dela. Grozljivega tleskanja in žvižganja so krive prestrašene sove, ki so jih polharji ponoči slepili in dušili z baklami.
Tolik» o hudiču, polšji paši in sovah. Sicer pa sega prvo pričevanje o lovu na polhe v naših krajih v častitljivo	leto	1240.	Vsi načini
polšjega lova od takrat do danes so v bistvu enaki. Do slastnih polhov je mogoče priti z bezanjem iz dupel, nastavljanjem lesenih ločnih pasti (tudi po 100 jih je bilo pri eni domačiji) in postavljanjem tako imenovanih skrinj pred polšje luknje. V eno ločno past se je v dobrih starih časih ujelo tudi do 5 repov na noč, kar pomeni, dst-so polharji plen sproti pobirali. Za skrinje pa velja, da se je vanje včasih ujelo tudi do 50 polhov.
Za vabo v ločnih pasteh in pasteh na pero je bilo razno sadje, sveže ali posušeno, kasneje pa so si polhaiji pomagali tudi s premazom iz dišečih olj, špiritom, tropinovcem in (verjeli ali ne) v novejšem času tudi s kolonjsko vodo. Kar pa se lesa za pasti tiče, je bila najbolj v čislih orehovina, polhi pa so bili radi ob življenje tudi v bukovih, javorovih in lipovih ..krstah”. Nekoč so jedli polšje meso predvsem na deželi in pozimi. Nasoljene so jih držali v loncih, sodih in kadeh. Polšja mast pa je bila zdravilo. Predvsem zoper rane.
V letu 1973 najdemo podatek, da so tisto jesen samo na Notranjskem in Dolenjskem ujeli 800.000 polhov. Obilni polšji lovi so bili tudi v našem stoletju, saj so leta 1962 izpričani „čedni dohodki” polharjev, ko so nekateri kočevski trgovci prodali na leto po 10.000 do 15.000 polšjih kožic.
Polhovka je bila nekoč značilno slovensko pokrivalo, saj vir iz 19. stoletja sporoča, „da'so jih nosili pozimi skoraj vsi, v poletnem času
pa samosrajčniki”. Lani je bilo treba v ljubljanskih trgovinah odšteti za polhovko skoraj 700 dinarjev, dosti cenejše pa ■ je to pokrivalo na Notranjskem, na primer v Ložu, kjer se še dobe polhovke domače izdelave. Poleg polhovk tradicionalne oblike izdelujejo danes tudi polhov-Ke - titovke ter nekakšne kučme, torej bolj visoke polhovke.
Polšji lov je po drugi svetovni vojni pri nas zelo nazadoval, saj je
polhov vse manj. Zakaj je tako, bi morda vedeli povedali naravoslovci, če bi se lotili tega vprašanja. Neuradno pa velja, da so vzrok vse manjše trume polhov veliko bolj urejeni gozdovi, ki ne trpijo dreves z duplinami.
Vsekakor polšji lov danes ni več gospodarska dejavnost, pa tudi vrste polharjev se redčijo. In človek ne ve, ali bi bB tega vesd, ali pa potočil solzico nostalgije. -
M. BAUER
Uničevali na svojo pest
IMV poslala v stiskalnice novomeškega Dinosa nekatere še neuporabljene dele za vozila DKVV in BMC — Izjava
UJV
Minulo sredo je znova oživel spomin na januar 1978, ko je bilo Dinosovo odlagališče odpadkov v Ljubljani zasuto s kopicami rezervnih delov vozil BMC, ki so jim v IMV namenili klavrn konec. Po Novem mestu se je razširila novica o ponovnem uničevanju nadomestnih, delov, tokrat za vozila DKW in BMC, le da so tovornjaki, naloženi s temi deli tokrat zavijali na novomeško poslovno enoto Dinosa.
Govorice so bile točne. Pod stiskalnice na novomeškem Dinosu so v sredo in četrtek romali rezervoarji zi gorivo, stekla, kolesa, hladilniki, kupi sijoče pločevine, tapete in drug avtomaterial za vozila DKW in BMC. Težko je presoditi uporabnost in vrednost uničenih delov, ki so jih v IMV že odpisali. Če že za dele vozil DKW, ki jih danes skorajda ni več videti na naših cestah, lahko govorimo o upravičenosti takšnega početja, je taista razlaga vprašljiva dele avtomobilov znamke BMC. Se posebej, če vemo, da prenekateri lastniki teh vozil hodijo po nadomestne dele v Trst
Sicer pa so se duhovi večinoma pomirili ob pojasnilu, objavljenem v dnevnem tisku, da je bla o početju iMV minuli teden obveščena novo-’ meška UJV in da je bilo uničenje rezervnih delov opravljeno ob njihovem soglasju. Presenetljiv pa je bil odgovor, ki smo ga dobili od Milana Laha, načelnika oddelka za zaitrapje kriminalitete pri novomeški UJV.
„Vse to ne drži. Resda so se odgovorni iz IMV pogovarjali z nami, vendar smo njihov predlog, ker bi pač na odpad šle tudi stvari, ki tja ne sodijo, zavrnili. Načelno
smo se pogovarjali le o tem, da uničijo tapete in podoben material brez vrednosti, vendar pod (foloče-nimi pogoji. Od IMV smo zahtevali, da napravijo dva seznama. Na enem bi naj stale stvari, ki bi lahko brez večje škode končale na odpadu, na drugem pa deli, ki tja nikakor pe sodijo. Oba seznama bi nam seveda morali pokazati predno se polote uničevanja delov. Tega v IMV niso storili in, če je res, da so na odpad romale tudi stvari, ki tja nikakor ne sodijo, bomo pač temu ustrezno ukrepali.”
B. BUDJA
IVOSti
popevki
Trije večeri novih venskih popevk in svobodnih Oblik — Mate-Koležnik z lastno skladbo „Veš"
ja
Danes ob 8. uri zvečer se bo* Linhartovi dvorani novega K turnega doma' Ivana Cankarj* Ljubljani začela vsakoletna bavnoglasbena prireditev, Uf letos spremenila naziv v Dn slovenske zabavne glasbe, m * obljubljajo organizatorji, ® svojo zasnovo. Osvežitveni d* malce okostenelo prireditev M bi dahnila predvsem kvali“®J domačih skladb in privlacn tujih izvajalcev.	.	'«•
Prva dva večera, 2. m ' oktobra, sta namenjena P1* stavitvi 13 novih slove1’** pesmi svobodnih oblik, 0Z’rl7': 14 novim pop skladbam, l \, večer, 4. oktobra, pa b°f° ^ sporedu nagrajene P0!*?**..#! najuspešnejše pesmi svobod oblik. Vsak večer bo i*11 -nekakšen drugi del, v katetP
A
PRIZNANJE - Nastop
elitni slovenski zabavno#*' beni prireditvi je prizna sposobnostim Mateje K®*®’ nk iz Medite.
bodo nastopili gostje iz od britanskega pevca šanso® Labija Siffra do Dine skratka grla, ki z uspe*1'® prepevajo na valovih 11 ™.{ radijskih postaj. Da prepev®1^ in igranje ne bo izzvenelo , prazno, so organizatorji priprt ! li več nagrad.
Dolenjske barve bo na vsesl^ venski prireditvi zastopala čanka Mateja Koležnik,kise bolj uveljavlja kot kantavtorjjjl Nastopila bo prvi večer in Dr lastno skladbo „Veš”.
Prizadevni delavci AMD Novo mesto pripravljajo v okviru praznovanj novomeškega občinskega praznika v nedeljo zenski avto rally s pričetkom ob 9. uri. Pravico nastopa imajo vse voznice .z izpitom „B” Kategorije, biti pa morajo tudi članice AMD. Start tekmovanja bo na parkirnem prostoru izpred tovarne zdravil Krka v Ločni, cilj pa pred AMD Novo mesto na Ljubljanski cesti Organizator opozarja voznice, da bodo vozile po cestnoprometnih predpisih, start pa bo z enominutnim presledkom. Med vožnjo bo potrebno pokazati nekaj znanja v spretnostnih veščinah, ob prihodu na cilj pa čaka še vse udeleženke streljanje z zračna puško. Voznicam je celo dovoljeno, da vzamejo s seboj na vožnjo tudi može. Seveda le takšne z dobrimi živci.
OGLAŠUJTE V DL!
KAMERA ODKRIVA - Republiška skupnost je bila žep meseci obveščena, da je most pod Migolico, na cesti med ^ Gabrovko, močno poškodovan. Od tedaj ni bilo do dar* mostu nič narejenega. Postavljene so samo nekakšne ^ planke, ki ne bi zdržale niti kolesarja. Verjetno bo pr'1 popravilo počakati do tedaj, ko se bo z mosta avtomobilist (Foto: Jože Simčič) "	^
----------------------------------------------------
SEKRETAR ME JE ZAPOSLIL
Moj Sekretar, bolje rečeno naš Sekretar, ni slab fant. Priznati moram, da je moralno-po-litično neoporečen, še več, z dušo in telesom je za našo stvar, za našo stvarnost. Je širokih pogledov, in kar mu štejem najbolj v dobro: je človek akcije. Kako naj si sicer razlagam pogovor, ki sva ga imela pred leti. Spominjam se, da je sedel v širokem fotelju, vrgel je levo
v možgane, da me je zabolelo. Pridobil sem še nekaj športnih gorečnežev in aktivnost te vrste je pričela cveteti kot češnja na pomlad. Tako je prav, sem si mislil,. tako mora biti, kajti neaktiven član organizacije je mrtev član, takšnih je tudi brez mene preveč. Pofučkal sem se na ,napravljene" popoldneve, večere, proste sobote in nedelje.
V
Moj Sekretar se je preselil v novo hišo prav na isti dan, kot so zasedli naši rokometaši prvo mesto v republiški ligi.
»Čestitam, vendar bi lahko tudi adeti pokazali kaj več,“ je Sjegove besede so se"mi vrezale bil zadovoljen, a hkrati mrk, v
krat je pogledal na steni visečo fotografijo.
„Dolga leta si že naš član, kajne? Opažam pa, da nisi kdove kako aktiven. Zmigaj se, šport je pri nas bolj na psu!“ Nii
meni pa je podžgal že dozorelo odločitev, da bodo mladi pokazali tudi v kraljici špdrtov vse, kar zmorejo in znajo.
Delo je pripomoglo, da sem zamenjal noč za dan. Dva dni za tem, ko je vrgel repiški mladinec disk najdlje v regiji, je dobil moj Sekretar nov citroen.
„Ni slabo. Toda kaj je s plavalci? “ je bil drezajoče spodbuden.
Po dveh letih je repiška plavalka Vodičeva dobila kolajno na sto in dvesto metrov prsno, moj Sekretar pa ključe za vikend ob Zeleni reki. Ne, ne,, lepega vikenda mu ni nihče podaril, to bi bolo zmotno misliti. Zaslužil je denar, veliko
je sam delal: dopoldne, P0!^ ne, zvečer, mučil se i » sem njegove žuljave roK • ^ dar se mi zdi, da m® J Sekretar vseeno posten y kretaril. Poglejte: staI!ir1 s solidarnostnem s.tan0^V(jrat^ vršino dvaindvajset jjji * metrov, dopustovat naš delavski počitm1 troV je osemnajst kflometi :	„j
daljen od morja, in # . mi je zaribala mašma■ P 0id>' Povrhu vsega pa me J je cal moj Sekretar. . \e< širokem fotelju, vrg ^ <jv3 nogo preko desne, ». vjseC
n8*
d»
sliko.	.
»Dolga leta si že kajne? Opažam kdove kako aktl*e,n’aju j« kulturnem po*0^
Pravo mrtvili G/Č?&y
na
nas