TEDNIK
LETO Lil, št. 48   PTUJ, 2. DECEMBER 1999
CENA 130 tolarjev
TA TEDEN / TA TEDEN
Sreia je v dajanju
Ste že kdaj razmišljali, kako pusti in sivi bi bili v meglo za-
viti decembrski dnevi, če ne bi bilo toliko dogodkov v znamenju
upanja in pričakovanja?
Mogoče v tem mesecu res največ pričakujejo in upajo otroci.
Toda odrasli smo, ko izpolnjujemo njihove želje, prav tako
deležni posebnega zadovoljstva. Ste že kdaj opazovali otroke,
ko pišejo dobrim možem (tako v zadnjem času radi poimenuje-
mo Miklavža, Božička in dedka Mraza), kako resno to
počnejo, kako izvirne so njihove želje in pričakovanja? Poleg
naštevanja najljubših igrač pomislijo tudi na zdravje prijatelja,
starih staršev, staršev, če mogoče kdo boleha. V teh dnevih so
zelo sočutni in ubogljivi, samo da bi se jim izpolnile njihova
pričakovanja.
Toda prav v dneh pričakovanja bodo še bolj zaskrbljeni mno-
gi starši, ki zaradi stiske in revščine svojim otrokom ne morejo
zagotoviti najnujnejšega. Že večkrat je bilo tudi v naši družbi
povedano, da pri vsej blaginji, ki nas obdaja, ne bi smel noben
otrok ostati brez najnujnejšega. Na srečo je vse več možnosti za
pomoč in tudi vse več ljudi, ki želijo pomagati. Med temi je
tudi akcija škofijske Karitas "Posvojitev na daljavo". Ta pro-.
jekt že dolgo poznajo po vsem svetu. Trenutno je pri nas vanj
vključenih 52 darovalcev in 78 otrok. "Posvojitelj" je lahko
posameznik, družina ali skupina in se s pogodbo obveže, da bo
za nekega otroka za dobo enega leta mesečno nakazoval na
žiro račun škofijske Karitas 5.000 tolarjev. In kdo so ti otroci?
Karitas ima izdelane kriterije, na podlagi katerih imajo
prednost otroci iz socialno šibkih in številčnih družin, otroci
brez staršev, bolni, invalidni in otroci brez doma.
Če prispevke pomoči daješ na primer kaki dobrodelni ustano-
vi, nikoli ne izveš, kdo jih bo pravzaprav prejel. Pri "posvojitvi
na daljavo" pa izveš tudi, komu je denar namenjen, prav tako
pa se s to osebo lahko spoznaš. Redni prijateljski odnosi s temi
otroki ti potem znova in znova pokažejo, kako zelo srečen si,
da jim lahko pomagaš. Tudi vi imate možnost, da otrokom
dokažate, da se njihovo upanje v boljše, prijaznejše življenje
lahko izpolni Vas pa bo pri tem ogrel žarek zadovoljstva. To
je le ena od možnosti pomoči, seveda pa je oblik in tistih, ki
potrebujejo vaše sočutje ter pomoč, še veliko. Ni toliko pomem-
bno, kaj narediš, ^ Oi Q
pomembno je, da tH-OJUVv ^ooduJ©^
narediš. ^
Na smučarskem sejmu je tudi letos kupčija cvetela
Foto: Martin Ozmec
DORNAVA / MERCATOR SVS JE OLAJŠAL UČENJE VAROVANCEM
Za fIsoč 9hru%0¥ sreie
v Zavodu za duševne in telesno prizadete dr. Marijana
Borštnarja v Domavi so že večkrat dokazali, da njihovi va-
rovanci zmorejo opraviti nekatere stvari enako dobro ali še
bolje kot drugi. Seveda pa njihovi vzgojitelji in terapevti pri
svojem delu potrebujejo mnogo več pripomočkov, še posebej
pri specialni obravnavi gojencev.
Mercator SVS je ob prazno-
vanju svojega jubileja, 50-letni-
ci, izvedel posebno humanitar-
no akcijo, s katero je želel po-
magati ljudem s posebnimi
potrebami, ki zaradi različnih
razlogov ne morejo opravljati
dela na enak način kot drugi.
Sedmim ustanovam za ljudi s
posebnimi potrebami iz vseh
slovenskih regij, kjer se širi
Mercator jeva maloprodajna
trgovska družba, so v sredo po-
darili opremo, ki jo potrebujejo
za lažje delo.
Stanislav Brodnjak, general-
ni direktor Mercatorja SVS,
Ptuj, je v sredo simbolično pre-
dal računalniško opremo kot
delovnoterapevtski pripomoček
za usposabljanje duševno in te-
lesno prizadetih v zavodu dr.
Marijana Borštnarja v Dornavi.
Stanislav Brodnjak je povedal,
da so se za humanitarno akcijo
"Za tisoč obrazov sreče" odločili
predvsem zaradi tega, da bi vsaj
delček, kar ustvarijo, vrnili tis-
tim, ki to najbolj potrebujejo. V
minulem tednu so lahko kupci
v Mercatorjevih trgovinah do-
bili posebno razglednico in z
njo varovancem ustanov poslali
pozdrave in lepe želje.
Direktor zavoda Milenko
Rosic je bil zelo vesel podarje-
ne računalniške opreme. Dejal
je, da se z razvojem družbe
večajo tudi zaposlitvene
možnosti njihovih varovancev.
Nove pridobitve se je veselil
tudi dornavski župan Franc
Šegula in se je osebno zahvalil
Mercatorju ter dejal, da gre za
kvahtetno pridobitev. Čeprav
prihajajo varovanci iz vse Slo-
venije, je njihov dom v Dorna-
vi. Dornavčani so zelo dobro
sprejeli varovance za svoje so-
krajane. To so že velikokrat do-
kazali.
Marija Slodnjak
še posebej so bili veseli računalniške opreme v logopedskem kabinetu. Odslej
bo učenje zabavnejše. Učenje z računalnikom si je ogledal tudi Stanislav
Brodnjak, generalni direktor Mercatorja SVS, Ptuj.
2
četrtek, 2. december 1999 - TEDNIK
AKTUAIMO
PTUJ / PRVO TEKMOVANJE SLIKOPLESKARJEV
Namen /e dosežen
v Ptuju je bilo 26. novembra prvo tekmovanje slikopleskarjev
Slovenije, na katerem se je trudilo enajst ekip obrtnikov sli-
kopleskarjev in pri njih zaposlenih delavcev. Od jutra do
večera so popleskali enajst prostorov in hodnik nekdanje
otroškega oddelka ptujske bolnišnice, kjer naj bi uredili pros-
tore za nadaljevalno nego. Pobudnik tekmovanja je bil Bran-
ko Goričan, obrtnik iz Placarja, predsednik gradbene sekcije,
ki je tekmovanje organiziralo; s svojo ekipo, v kateri sta tek-
movala Anton Letonja in Ivan Šeruga, je tudi zmagovalec
prvega tekmovanja. Druga je bila ekipa Vilija Krambergerja iz
Ptuja, ki sta jo sestavljala Ivan Vojsk in Anton Kores, tretja pa
ekipa Andreja Guština iz Metlike, v kateri je ob njem tekmo-
val še Peter Lazukin.
Ob omenjenih treh zmagoval-
nih ekipah so na prvem tekmo-
vanju slikopleskarjev Slovenije
nastopile še ekipe Franja Toliča
iz Cirkulan, Danila Krivca iz
Selnice ob Dravi, Žime, d.d., iz
Ljubljane, Boruta Ajsterja iz
Ljubljane, Srečka Vrabla iz
Vidma pri Ptuju, Andreja Her-
mana iz Kotelj in dve ekipi
Tomaža Ferlana iz Gorenje
vasi. Sicer pa so bile ekipe po
oceni komisije dokaj izenačene,
v bistvu so vsi zmagovalci tek-
movanja že zaradi same narave
tekmovanja, ki je imelo huma-
nitarno noto. Njihov prispevek
pri usposobitvi oddelka nadal-
jevalen enge ptujske bolnišnice
je ocenjen na 1,5 milijona tolar-
jev. Z barvami in drugimi po-
trebščinami sta tekmovalce
založila Jub, d.d., iz Dola pri
Ljubljani kot glavni sponzor in
Helios, d.o.o., iz Domžal kot
sosponzor.
Tekmovanje slikopleskarjev
Slovenije bo tradicionalno, tudi
prihodnje leto bo potekalo v
ptujski bolnišnici - na ureditev
čaka še podstrešje. Branko
Goričan je napovedal še drugo
humanitarno akcijo v letu
2000: uredili naj bi stanovanje
oziroma hišo družini, ki tega
sama ne zmore. Direktor ptuj-
ske bolnišnice Lojze Arko se je
tekmovalcem najtopleje zahva-
lil in izrazil upanje, da se bodo
ob podobnih akcijah ponovno
srečali.
Prvo tekmovanje slikople-
skarjev Slovenije je budno
spremljal tudi predsednik od-
bora slikopleskarjev in črkosli-
karjev pri sekciji gradbincev
Obrtne zbornice Slovenije, ki je
bil tudi član ocenjevalne komi-
sije. Vili Brandt. Tekmovanje
pa je bilo tudi priložnost za sez-
nanitev javnosti o razmerah v
dejavnosti, problemih in
težavah ter bodočih nalogah.
Predvsem so v ospredju naloge
pri prenovi poklica, izdelala naj
bi se nomenklatura poklica.
Kot član uprave Zavoda za za-
poslovanje Republike Slovenije
pa si predvsem prizadeva, da bi
poklic postal zanimiv tudi za
ženske. V sosednji Avstriji na
primer se za ta poklic odloča
kar 30 odstotkov deklet. "Glede
na to, da je v naši deželi kar več
kot 125 tisoč brezposelnih, sem
kot član upravnega odbora Za-
vodu RS za zaposlovanje dal
pobudo, da predstavimo naš po-
klic tudi nežnejšemu spolu.
Upam, da bo z njihovo prisot-
nostjo postal privlačnejši in
kreativnejši, kot je to v so-
sednjih deželah," je med dru-
gim poudaril Vili Brandt.
V imenu sponzorjev Juba in
Heliosa sta iSlarjan Krabonja in
Igor Kuzmič povedala, da bosta
obe tovarni tudi prihodnje leto
zraven, če ju bodo povabili. Ob
humanitarni noti ima tekmo-
vanje tudi poslovni značaj - so-
delovanje med sorodnimi fir-
mami, pričakujeta pa, da bo pri-
hodnje leto sodelovalo še več
ekip, saj je v Sloveniji slikople-
skarjev izredno veliko.
MCk
Branko Goričan (v sredini) s članoma ocenjevalne komisije
iz Ptuja Andrejem Herego (levo) in Vilijem Krambergerjem
(desno). Foto: Črtomir Goznik
Vili Brandt, predsednik odbora slikopleskarjev in črkosli-
karjev pri sekciji gradbincev Obrtne zbornice Slovenije
(ievo) v pogovoru z Marjanom Krabonjo, vodjo prodaje iz
JUB-a
Ekipa obrtnika Vilija Krambergerja iz Ptuja, ki sta jo ses-
tavljala Ivan Vojsk (spredaj) in Anton Kores (na lestvi), je
bila v končnem seštevku druga
Po končanem celodnevnem delu so imele bolnišnične
sobe urejen videz
TRNOVSKA VAS / S 5. IZREDNE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Potrdili predlog delitvene bilame
V Trnovski vasi so po izredni seji občinski sveta sredi
prejšnjega tedna tako rekoč "formalnopravno" pripravljeni na
pni občinski praznik konec prihodnjega tedna. Komisija za
občinska priznanja je prejšnji četrtek potrdila dobitnike
občinskih priznanj. Izvedeli smo, da bodo prva priznanja
občine Trnovska vas prejeli trije občani, in sicer za uspehe v
podjetništvu, kmetijstvu in kulturi.
Svetniki občine Trnovska vas
so na 5. izredni seji sredi
prejšnji torek kljub nekaterim
pripombam in spremembam
uspeli potrdili predlog delitve-
ne bilance bivše občine Destr-
nik-Trnovska vas. Seznanili so
se s požarnim načrtom v občini
ter izpostavili problematiko ne-
delujočih hidrantov, imenovali
pa tudi komisijo za razdelitev
sredstev požarne takse. V njej
so Edi Petrič, Vlado Fras in Mi-
ran Arnuga. Sprejeli so odlok o
priznanjih občine Trnovska vas
ter imenovali komisijo za
občinska priznanja. Ivan Lov-
renčič, Feliks Pukšič in Stanko
Tašner so dobitnike priznanj
ob letošnjem prvem občinskem
prazniku potrdili že prejšnji
četrtek. Izvedeli smo, da bodo
letos podeljena trem občanom
za uspehe s področja podjet-
ništva, kmetijstva in kulture.
Svetniki so na tokratni izred-
ni seji izdali še soglasje za le-
karno na Ormoški cesti v Ptuju,
obravnavali pa tudi nekaj pred-
logov odborov za razdelitev
občinskih sredstev. V skladu z
zakonom bodo sofinancirali na-
kup knjig za ptujsko knjižnico
Ivana Potrča, 50 tisoč tolarjev
namenili OS Trnovska vas prav
tako za nakup knjig, 10 tisoč to-
larjev pa še Društvu diabetikov
Ptuj ob njihovi 25-letnici.
Po predlogih odbora za kme-
tijstvo bo občina sofinancirala
izkope jarkov na osmih trasah v
višini 50 odstotkov, v celoti kri-
la stroške analiz zemlje in ana-
liz vina, polovico stroškov
apnjenja zemlje ter prispevala
50 tisoč tolarjev za postavitev
turističnih tabel.
Ob koncu tokratne izredne
seje so svetniki občine Trnov-
ska vas imenovali še inventur-
no komisijo za popis osnovnih
sredstev in komisijo za popis
terjatev in obveznosti. Prvo
vodi svetnica Marija Kovačič,
člana sta Mirko Roškar in Fe-
liks Pukšič, drugo pa ob pred-
sedniku Francu Pukšiču ses-
tavljata še člana Alojz Fekonja
in Ema Čuček.
AK
TEDENSKI KOMENTAR IZ ILIRIKE - BORZNOPOS-
REDNISKE HISE
Črni ieden
Dnevi pred praznovanjem desete obletnice
Ljubljanske borze niso investitorjem postregli z
ugodnimi novicami. Nizka likvidnost in padanje
tečajev sta pestila slovenski trg kapitala, ki se v
zadnjem obdobju ne more rešiti rdečih številk.
Slovenski borzni indeks, ki meri splošno giban-
je trga in vrednosti delnic pomembnejših pod-
jetij, se je v tednu dni znižal kar za dobra 2 od-
stotka. Trenutna vrednost znaša 1.816 indeks-
nih točk, dnevi, ki prihajajo, pa niso nič kaj opti-
mistični.
Največja krivca za padec indeksa sta farma-
cevtski podjetji. Delnica Leka je padla kar za 5
odstotkov, na 34.100 tolarjev. Pred še večjim
padcem ga je rešila novica o prevzemni aktiv-
nosti podjetja v tujini, saj se Lek poteguje za
prevzem podobnega farmacevtskega podjetja
na Poljskem. Novica, ki pozitivno vpliva na pod-
jetje, se je na trgu odrazila v zelo majhni meri,
saj so domači povpraševalci pripravljeni plačati
za delnico še nekoliko manj, v prihodnje pa in-
vestitorji še vedno pričakujejo prodajo delnic s
strani tujcev. Podobno kot Lek je izgubila tudi
Krka. Njena delnica je v visoki korelaciji z delni-
co Leka, zato lahko ob padcu Leka pričakuje-
mo tudi zmanjšanje zanimanja za delnico Krke.
4-odstotni padec je potisnil vrednost delnice
proti 26.000 tolarjem. Močno se je vrednost
znižala tudi delnici Petrola. Območje nakupa se
je s 26.000 tolarjev premaknilo globoko pod to
mejo. Enotni tečaj delnice se je v petek obliko-
val pri 25.428 tolarjih, kar je 3 odstotke nižje kot
pred tednom dni. Podobno izgubo so pretekli
teden utrpeli tudi delničarji SKB Banke. Tečaj
njene delnice se je še bolj znižal za 2,5 odstot-
ka, tečaj se je ustavil pri 1.950 tolarjih. Tudi v
preteklosti visoko rastoča delnica Mercatorja je
pretekli teden izgubila. Enotni tečaj se je znižal
za slab odstotek, povpraševanje ob koncu ted-
na pa je nakazalo, da se delnica lahko še neko-
liko posede.
Ena redkih delnic, ki je pretekli teden pridobi-
la, je bila Intereuropina. Njena vrednost se je
povzpela nazaj na 2.500 tolarjev, kolikor je njen
tečaj znašal v sredo. V četrtek in petek je bilo
trgovanje z delnico Intereurope prav tako kot z
Luko Koper zaustavljeno. Vzrok mirovanja na
trgu je bilo predvsem nestrinjanje države z
menjalnim razmerjem. Na osnovi nejasnih izjav
države o menjalnem razmerju se je borza
odločila prekiniti trgovanje z delnicama, neso-
glasje med državo in upravama podjetij Intereu-
ropa in Luka Koper pa je privedlo celo do pre-
klica skupščin podjetij, na katerih bi se
odločalo o združevanju.
Prav tako kot uradna borzna kotacija je hlad
začutil tudi trg poblaščenih investicijskih družb.
Visok padec lahko pripišemo predvsem
povečani ponudbi delnic pooblaščenih Investi-
cijskih družb. Možnost razpolaganja z deli del-
nic, ki so bili zamrznjeni, je na trgu povzročila
pravi kaos. Veliko število poslov in ponudba
delnic, ki ji kupci trenutno niso kos, so znižali
tečaje pidov kar za nekaj odstotkov. Indeks je v
tednu dni izgubil kar 4 odstotke in pol. Najmanj
so izgubili polni pidi, na katere odmrznitev ni
imela vpliva. Triglav steber I in Nacionalna fi-
nančna družba I sta izgubila dobra 2 odstotka,
še nekoliko manj se je negativni trend izrazil pri
Zvonu I in Pomurki - investicijski družbi 1, ki sta
izgubila manj kot 2 odstotka. Najbolj je med
polnimi izgubila Zlata moneta I, katere tečaj je
zdrsnil za 4 odstotke na 71,78 tolarjev. Mnogo
bolj je odmrzitev udarila po polpolnih in praznih
pooblaščenih investicijskih družbah. Infond zlat
je izgubil nekoliko več kot 7 odstotkov. Kmečka
družba in Atena pa sta izgubili dobrih 6 odstot-
kov. Še huje je povečana ponudba prizadela
prazne pooblaščene investicijske družbe. Nji-
hovi tečaji so se v povprečju znižali kar za okoli
12 odstotkov. Prodajalci delnic so lahko za te
delnice iztržili le še približno 30 tolarjev.
Visoka ponudba delnic pooblaščenih investi-
cijskih družb se bo po vsej verjetnosti nadalje-
vala še v decembru. Tečaji pidov se bodo
mogoče še nekoliko posedli, vendar večjih
padcev ni več pričakovati, saj so cene na zelo
nizkih in nakupno ugodnih nivojih. Prav tako je
s cenami delnic podjetij. Indeks je izgubil v
zadnjem obdobju kar precej, padec pod 1.800
indeksnih točk pa bi bil trenutno veliko prese-
nečenje.
Matjaž Bernik, Ilirika BPH, d.d.
www.ilirika.si
TianOK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor
OF Ptuj leta 1948. Izdaja
RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor; Franc Lačen.
Uredništvo; Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bračič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič Ivanuša, Martin
Ozmec (novinarji), Slavko
Ribarič (vodja tehnične
redakcije) in Jože Mohorič
(grafično-tehnični urednik).
Propaganda; Oliver Težak,
s 041-669-509.
Naslov; RADIO-TEDNIK p.P-
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;
-3(062) 749-34-10,
749-34-15, 749-34-37;
faks (062) 749-34-35.
Celoletna naročnina
6.760 tolarjev, za tujino 13.520
tolarjev.
Žiro račun: 52400-601-47280
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Davek na dodano vrednost je
vračunan v ceno izvoda in se
obračunava v skladu s 7. točko
25. člena Zakona o davku na
dodano vrednost, Uradni list
23. 12. 1998, št 89.
Nenaročenih fotografij in
rokopisov ne vračamo.
Strani na internetu:
wviw. radio-tednik. si.
E-pošta:
nabiralnik :fradio-tednik. si
tedniks amis.net
TEDNIK - Četrtek, 2. december 1999
i,
POROČIMO, KOMENTIRAMO
Izvedeli smo
"MUDI UHKO ZAUSTAVIMO AIPS"
Svetovni dan oidsa poteka letos pod geslom Mladi lahko
zaustavimo aids. Pod tem geslom je 30. novembra v Celju
potekala tudi osrednja republiška slovesnost. Na svetu se
vsak dan z virusom HIV, ki povzroča aids, okuži 16 tisoč ljudi,
med njimi najmanj sedem tisoč mladih od 10. do 24. leta
starosti, kar pomeni, da se vsako minuto okuži pet mladih lju-
di. Od začetka epidemije do danes se je okužilo že več kot
30 milijonov ljudi, umrlo jih je okoli 12 milijonov. 8,2 milijo-
na otrok je zaradi aidsa izgubilo enega ali oba od staršev,
strokovnjaki pa napovedujejo, da se bo do leta 2020 število
sirot zaradi aidsa povečalo na več kot 40 milijonov. Slovenija
pri tem ni nobena izjema, število okuženih in obolelih še
vedno narašča.
SREČANJE DIABETIKOV OB ZAKUUČKU LETA
Za ptujskim društvom diabetikov je uspešno leto;Jetos so^
namreč praznovali tudi ■25-letnico delovanja. Čaka jih
samo še tradionalno srečanje ob zaključku leta, ki ga bodo
pripravili 15. decembra ob 16. uri v prostorih Gastroja.
Cena po udeležencu je 1400 tolarjev. Prijave bodo spreje-
mali 8. in 15. decembra od 8. do 10. ure na sedežu društva
in vsak dan v obeh diabetoloških ambulantah.
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV
Vdijaškem domu v Ptuju bo danes ob 15.30 uri srečanje
starejših občanov mestne četrti Panorama.
POVOUENJE ZA INCEi
Vprostorih mestne četrti Ljudski vrt na Rimski ploščadi 24 v
Ptuju bo jutri popoldne svečana podelitev dovoljenja za
opravljanje telekomunikacijskih in kabelskodistribucijskih sto-
ritev na kabelskem omrežju Ptuj firmi Ingel. Dovoljenje, ki ga
je firmi dodelilo ministrstvo za promet in zveze Republike Slo-
venije, bo podelil župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci.
SO lET OPDEIKA ZA TRANSEUZlOiOOlJO
Vmariborski bolnišnici bo 3. in 4. decembra strokovno
srečanje ob 50-letnici oddelka za transfuziologijo in imu-
nohematologijo, ki ga pripravlja splošna bolnišnica Maribor
oziroma njen oddelek za tranfuziologijo.
ODKRIII SPOMINSKO PLOŠČO
Na pročelju Pošte Slovenije v Mariboru so včeraj svečano
odkrili spominsko ploščo, ki bo spominjala na kraj, kjer je
bila manborska bolnišnica od ustanovitve leta 1 799 do pre-
selitve na zdajšnjo lokacijo na Taboru v letu 1855. Odkritje
plošče je sestavni del programa praznovanja visokega jubile-
ja mariborske bolnišnice, ki je bila včeraj tudi uradno stara
200 let. Danes pa bodo v mariborski bolnišnici v pritličju der-
matološke zgradbe svečano odprli Slomškovo kapelo. Blago-
slovil jo bo mariborski škof dr. Franc Kromberger.
TELEVIZIJA PTUJ
Četrtek: V okviru filmskega kotička bo ob 20. un na sporedu
celovečerni film z naslovom Medicine River.
Sobota in nedelja: V produkciji Zveze prijateljev mladine
Slovenije je ob 10. nacionalnem otroškem parlamentu na
temo Spolnost in aids nastala oddaja Imava se rada, ogledali
pa si bomo lahko tudi športno oddajo Svetovni moto šport in
poljudno oddajo Kako biti zdrav in zmagovati.
Pripravila: MG
Izvedeli smo
GOVORI SE...
v,.^^A Slovence vse bolj zanima zgodovina. Ta\
hip'^poglavje o prodaji orožja. Pa ne, kdo je dobili
puške in bombe, temveč kdo je dobil denar. \
... DA bo v zvezi s tem verjetno držala resnica, da
največ in najboljše dobijo tisti, ki so pri koritu.
... DA bosta Miklavž in parkelj prinesla politikom [
špansko muho. To je menda prastar ljubezenski na- j
poj, ki vzpodbuja željo po združevanju. [
... DA sta jim prvotno nameravala kupiti viagro,,
pa sta ugotovila, da bi potem še čvrsteje stali vsak na,
.t-tu hranikilaomovine.
... DA se govori o predčasnih volitvah, ki naj bi
bile že aprila 2000. Agencija GS predlaga 1. april,
da bodo tudi volitve v stilu dogajanja v naši državi.
... DA se Ptuj in okolica sprašujeta, ali naj o
ptujski pihalni godbi razmišljata in govorita v pre-
tekliku, sedanjiku, prihodnjiku ali pogojniku.
... DA so nekoč po vaseh ustanavljali plehmuzike,
v skrbi za lepoto slovenskega jezika pa so v eni novih
občin ustanovili godbo na pločevino.
... DA je uprava mestne občine svojega župana po-
vabila na sejo sveta kot vabljenega gosta. Pri tem je
pozabila, da je župan tisti, ki sklicuje seje in nanje
povabi goste.
... DA so se mestni svetniki spraševali o svojem na-
menu in pomenu: so v svetu zaradi navadne infra-
strukture, kulturih težav ali kakih "višjih ciljev". A
tudi če bodo imeli angelska krilca, se bodo na seje
vozili po zemeljskih, infrastruktumih cestah.
... DA so taisti svetniki v pravilniku predvideli
tudi stroške za stike z občani. Občanom svetujemo,
da se zaradi nujnosti varčevanja s svetniki ne
družijo.
CIRKOVGE / FOLKLORNI VEČEk wb
SREČANJU GENERACIJ
PripravHaio
se na juhilel
Ob 68-letnici folklorne skupine Vinka Koržeta, njen
začetek je bil v 1931. letu, čez dve leti bodo torej prazno-
vali sedemdesetletnico, so se minulo soboto v domu kra-
janov v Cirkovcih srečale vse generacije tamkajšnjih
fokloristov, od najmlajših do odraslih.
Kje vse in kolikokrat so doslej
že nastopali, bi težko na hitro
zapisali. Brez dvoma pa je bil
njihov zadnji odmevni nastop
izven državnih meja v letošnjem
poletju na Siciliji.
Večer, povezovala ga je tele-
vizijska novinarka Rosvita Pe-
sek, pred leti tudi plesalka v cir-
kovški folklorni skupini, je bil v
glavnem namenjen družabnemu
srečanju. Potekal je v treh delih.
S prikupnim nastopom so ga
pričeli najmlajši folkloristi,
učenci cirkovške osnovne šole, v
nadaljevanju pa so se predstavili
še starejši plesalci. Med eno in
drugo predstavitvijo je bil ples,
namenjen vsem obiskovalcem,
najboljši plesni pari so bili celo
nagrajeni, ob koncu pa so pote-
kale še razne družabne igre.
Nesporna avtoriteta in starosta
cirkovške folklorne skupine
Vinka Koržeta je brez dvoma
Anton Brglez, ki je skupino vo-
dil od avgusta 1962 (od smrti
Vinka Koržeta) pa vse do
letošnje pomladi. Z njim so
folkloristi prepotovali skoraj
vso Evropo. V svojem nagovoru
je povedal, da so se folklorne
skupine pomlajevale vsakih pet
do osem let. Ker bo njihova
folklora 2001. leta praznovala
70-letnico, bodo v začetku pri-
hodnjega leta ustanovili po-
sebni odbor, ki bo pripravil vse
za praznovanje visokega jubile-
ja. Seveda se bodo ob tej pri-
ložnosti spomnili tudi ustanovi-
telja skupine Vinka Koržeta. O
njem želijo izbrskati in zapisati
čim več stvari, želja pa je tudi,
da bi mu v Cirkovcah v zahvalo
za vse, kar je storil za kraj, pos-
tavili doprsni kip.
VT
LJUBLJANA / 2. FESTIVAL NOVIH
VIN NA SLOVENSKEM TRGU
Vifilo v hmnw
slovenske kulture
v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
bodo danes ob 15. uri slovesno odprli 2. festival novih vin
na slovenskem trgu, katerega organizator je podjetje za
sejemske, promocijske in izobraževalne prireditve Infos iz
Ljubljane; za trgovce z vini in poslovneže so ga odprli že
včeraj popoldne.
Festival bo za obiskovalce
odprl državni sekretar za kme-
tijstvo in evropske zadeve Franc
But z ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano, odprt
pa bo še do jutri zvečer. Festival
novih vin se pridružuje projek-
tu Slovenska kulirmrika in vino v
turizmu pod sloganom Slovenija
- dežela dobrot. Organizatorji
obljubljajo predstavitev okoli
150 vrhunskih polnitev
domačih in tujih vin, številna
strokovna predavanja in de-
lavnice, vodene degustacije,
dražbe vin ter možnost druženja
vin s tradicionalnimi slovenski-
mi jedmi in nakup vina za
domačo vinoteko. V pripravah
so sodelali vsi vidnejši slovenski
vinski strokovnjaki, strokovne
institucije, priznani kuharji,
publicisti in številni drugi.
Novost drugega tovrstnega fes-
tivala v Sloveniji je tudi nagraje-
vanje najbolje zasnovanih vins-
kih etiket ter vinskih steklenic z
razstavo nagrajenih del. Nagra-
de podeljujejeta revija Marke-
ting magazine in Nedelov Vins-
ki list. Združenje za gostinstvo
in turizem pri Gospodarski
zbornici    Slovenije    pa    je
poskrbelo tudi za predstavitev
programa, po katerem se je moč
izobraziti za vinskega svetoval-
ca.
Na 2. festivalu novih vin na
slovenskem trgu sodelujejo iz-
med vinarjev pretežno manjše
in manj uveljavljene slovenske
vinske kleti, tudi iz vinorodne
dežele Podravje. Z vini zadnjih
petih letnikov se predstavljajo:
Blaž Železnik iz Maribora, vi-
nogradništvo Borko iz Gornje
Radgone, Marika in Marjan
Kardinar iz Dobrovnika, Vino-
gradništvo in vinarstvo Turčan
iz Markovcev pri Ptuju, člani
društva vinogradnikov Lenart
ter vinarja Vinogradništvo Eder
od Sv. Ane, Vinogradništvo
Šuman iz Lenarta in Stayer vina
iz Apač, Vinogradništvo
Kupljen od Sv. Jurija ob Sčavni-
ci, Vinotoč Bogomir j a Vrecla iz
Hoč in Andrej Gerenčer iz
Murske Sobote. Poleg vin iz
drugih dveh vinorodnih dežel
lahko obiskovalci v hramu slo-
venske kulture v teh dneh
pokušajo še španska, francoska,
madžarska, italijanska in čilska
vina.
AK
4
Četrtek, 2. december 1999 ■ TEDNIK
KULTURA, IZOBRAŽeVANiC
PTUJ / POKRAJINSKI MUZEJ VABI
Vurberške slike iz 17, stoletja
v Miheličevi galeriji bo v četrtek, 2. decembra, ob 18. uri otvori-
tev razstave, ki bo predstavila del obsežnega fonda slik iz 17. sto-
letja, ki so nekdaj bogatile notranjščino vurberškega gradu.
Razstavo bo odprl podžupan ptujske občine Ervin Hojker, za
glasbo pa bodo poskrbeli dijaki Glasbene gimnazije Maribor.
Razstava bo na ogled do 15. januarja.
Zadnja letošnja razstava v Mi-
heličevi galeriji nas bo popeljala
v 17. stoletje, ko je bil vurberški
grad v celoti na novo opremljen.
Turška nevarnost je minila in
tako so Herbersteini srednje-
veško in renesančno utrdbo lah-
ko spremenili v lovski dvorec in
mu z zanimivo zasnovanim iko-
nografskim programom slikars-
ke opreme dali prav poseben
pečat. V 18. in 19. stoletju je
grad zamenjal več lastnikov, a je
oprema ostala bolj ali manj ne-
dotaknjena. Herbersteini so leta
1907 grad ponovno kupili, ga
oddali v najem ruskemu
Rdečemu križu, večji del opre-
me pa preselili na ptujski grad,
kjer še danes predstavlja glavni-
no grajskih zbirk. Kar za 102
sliki iz 17. stoletja nam je uspelo
ugotoviti, da izvirajo z vur-
berškega gradu. Razvrščajo se v
več skupin.
Najbolj raziskana je zbirka
turkerij. Leta 1992 je bila na
ptujskem gradu velika razstava,
ki je z vseh zornih kotov osvetli-
la 47 slik, kolikor se jih je ohra-
nilo od prvotno precej večje
skupine. Sporočilno sorodnih je
šest velikih slik razkošno
oblečenih plemkinj. Tu so še
plemiški portreti, nabožna sli-
ka, upodobitve konj, kopije po
Pietru da Cortoni, dve veliki
platni, ki prikazujeta junaški in
plemeniti ženi, prizor s satirom
in bakhantko, lovske trofeje,
simbolični kompoziciji, krajine
in supraporte. V kratkem bi lah-
ko povzeli, da slike označujejo
Vurberg kot značilen podeželski
lovski dvorec, v katerem so hra-
nili likovna dokazila o imenit-
nosti rodbine Herberstein,
mednje razvrstili številne mito-
loške prizore in vsemu dodali
prefinjen, a dokaj poudarjen
erotični naglas.
Oprema vurberškega gradu
dopolnjuje naše predstave o
posameznikih iz rodbine Her-
berstein, hkrati pa živo slika
plemiško življenje na štajers-
kem podeželju v 17. stoletju, ki
je bilo čas vojn in mnogih gro-
zot, a tudi obdobje najbolj ple-
menite vedoželjnosti in privrže-
nosti umetnostnim vrednotam.
Mnoge slike z Vurberga so
stalno razstavljene v zbirki
fevdalne stanovanjske kulture v
prvem nadstropju ptujskega
gradu. Za razstavo v Miheličevi
galeriji so odbrani kosi iz mu-
zejskega depoja. Radovednejši
obiskovalci bodo vtise iz Mihe-
ličeve galerije lahko dopolnili še
z ogledom zbirk na ptujskem
gradu. Razstavo v Miheličevi
zbirki spremljajo pojasnila v
1
besedi in sliki. Obširneje pa se
je s tem zanimivim poglavjem iz
naše kulturne dediščine mogoče
seznaniti v članku avtorice tega
sestavka, ki je bil natisnjen v
zborniku "Razprave iz evropske
umetnosti" v založbi Narodne
galerije v Ljubljani (1999).
Avtorica razstave bo imela v Mi-
heličevi galeriji tudi predavanje
ob diapozitivih, in sicer v četr-
tek, 16. decembra, ob 18. uri.
Marjeta CIgleneikI
Satir in bakhantka, o.pl.; foto Bine Kovačič
Marija časti dete, o.pl., 1631; foto Bine Kovačič
FILMSKI KOTIČEK
Prvi poljub
(Never Been Kissed)
Se spomnite svojega prvega poljuba? Kal(o da
ne, boste rekli. Naj se je zgodil pred petimi ali
petnajstimi leti, verjetno vam je še vedno živo
pred očmi. In čim lepši je bil ta vaš poljub, z
večjim veseljem si boste ogledali današnji film.
Uspešna, toda sramežljiva novinarka dobi svojo
prvo terensko nalogo: spet mora postati
srednješolka, da bi lahko napisala članek o mla-
dostnikih. Kljub svojim petindvajsetim letom
gimnazijskih let še zdaleč ni pozabila, saj je to bilo
najbolj moreče obdobje njenega življenja. Po toli-
ko letih pa mora spet na bojno polje in postati na-
jbolj priljubljena med mularijo ...
Tokrat je Drew Barrymore grdi raček, saj brez ličila
in v neizrazitih oblekah še preveč prepričljivo pos-
tane najmanj privlačno in najmanj zaželeno dekle
na šoli. Zgodba sama je sicer nerealna in že skoraj
idealistično romantična, toda za srednješolski film
dokaj solidna. Tema namreč niso le žuri in prve
ljubezni, pač pa so mladostniki soočeni tudi z
dejstvom, da po srednji šoli preži nanje čisto dru-
gačen, krut svet.
Glede prvega poljuba pa ... Če ga zamudiš v
najstniških letih, se izkaže, da je v dvajsetih toliko
lepši... Tako vsaj trdi Drevj, toda kdo bi verjel njej,
saj med drugim čaka na princa svojih sanj in lju-
bezen, ki se zgodi le enkrat v življenju. Za piko na i
je njen prvi poljub najbolj zgrešena scena v celem
filmu; zakaj, se prepričajte sami.
Romantična komedija, ki vas bo nasmejala in
povzročila, da se boste še sami začeli spominjati
svojih bolj ali manj nerodnih začetniških poljubov.
Že zaradi tega se splača iti v kino ...
Nafaša Žuran
TEDNIKOVA KNJIGARNICA
Tri novosti za najmlajše
Zima je pohitela in nasula
pravljične beline, da je prijetna
tihota ublažila vsakdanje vrven-
je in brnenje. (Na žalost komu-
nalci ne varčujejo s soljo in so
se prijetno t»ela vozišča spre-
menila v blatne kolovoze, kjer
tudi pešci skušajo najti svojo
pot, saj so številni pločniki ostali
neočiščeni. Tako so blatni vsi:
ceste, pločniki, pešci in vozila,
da o varnosti sploh ne bi govori-
la.)
Te dni med hiteče sodijo tudi
založniki in na knjižne police
pošiljajo poslednje knjige z let-
nico izdaje 1999 - morebiti bodo
romale v nakupovalne koše
decembrskih radodarnih mož.
In hitri so tudi v ptujski knjižnici,
kjer si siikaniške novosti lahko
izposodite v mladinskem oddel-
ka (Mali grad, Prešernova 33) in
vam jih predstavljamo v
današnji Tednikovi knjigarnici.
mŠKAIAVSi
je velika slikanica, kjer se
gozdne živali pripravljajo na
zimo. Lisjak, zajčki, jelen, ježek
in divja svinja združijo moči pri
gradnji hiške za zimo. Vsak po-
maga po svojih močeh, pri-
voščijo si čas za počitek in mali-
co. Skratka - imajo se lepo in se
ne obremenjujejo z natančno in
hitro gradnjo. Pridruži se jim še
jazbec, ki je gradbeni mojster. A
prijetnega dela je z njim konec:
nobena deska ni dovolj ravna,
noben kamen ni prave velikosti,
nobena žival ni dovolj urna in
spretna. Jazbec naredi sam vse
najboljše in ostale živali
razočarano sedijo na počiva-
lišču. Sitni jazbec jim tako
presede, da si raje same zgradi-
jo vegasto hiško, kjer se odlično
zabavajo. Jazbečeva hiška je
vzorna gradnja, a kaj, ko je jaz-
bec osamljen. Veseljaškim živa-
lim se zopet prikupi, ko naredi
velikanske lesene sani.
Prijetno gozdno zgodbico o
razumevanju in spoštovanju je
napisala Annie LJersch, ilustrira-
la Christa Unzner, prevedla
Andreja Sabati Šuster. Izšla je
pri založbi Kres iz Ljubljane (šti-
riindvajset strani z dvostranski-
mi ilustracijami).
KUKAVIČiK
je avtorska slikanica Becky
Bloom in pripoveduje o pomem-
bnosti - nepomembnosti časa.
Kukaviček se ukvarja z napove-
dovanjem !e-tega. Drugim
gozdnim prebivalcem se je ku-
kanje ob polni uri, potem pa še
vsake četrt, pol in tri četrt ure,
zdelo sila imenitno. Vse so se
začele ravnati po točno
določeni uri in ničesar niso žele-
le zamuditi. Celo najmanjše
živali so poznale urnik in
točnost, A ni bilo časa, da bi
živali opazile, kako se je s priho-
dom Kukavička gozd spremenil.
Toda nekega dne je priletela
Kukavica in zaijubljeni Kuka-
viček je pozabil na merjenje
časa.
Kratka pravljica s pomembnim
sporočilom je izšla pri založbi
Kres v prevodu Mojce Mandeijc
Pengov.
VILMA IN Zim
čarovnico Vilmo slovenski
mladi bralci že poznajo. Avtorja
Korky Paul in Valerie Thomas
sta ustvarila tik prijazne in raz-
tresene čarovnice, ki živi z
mačkom Vilijem v razkošni vili.
Nova Vilmina prigoda je pos-
tavljena v zimski čas, ki ji gre že
pošteno na jetra: vse naokoli je
sneg in led in mraz. Vilma za-
mahne s čarobno palico in na
njeno domovanje posije vroče
sonce. Vilma in Vili uživata po-
letno vročino, a k.malu njuno idi-
lo zmoti naval sosedov in mi-
moidočih. Vse je zamikalo po-
letje sredi zime! Vilmin vrt posta-
ne pretesen in čarovriica je pri-
siljena na novo zamahniti s
paličico. Tako je čarovnije ko-
nec in Vilma je čisto zadovoljna
z zimo.
Zabavno in hkrati poučno
pravljico je prevedla Branka
Končar in je izšla pri založbi Di-
dakta iz Radovljice.
PRAVUIČNAURA:
ČAHOVNICA VILMA IN
ZIMA
Danes, 2. novembra, vabimo v
pravljično sobo mladinskega
oddelka prujske knjižnice, kjer
bo ob 17. uri pravljica o čarovni-
ci Vilmi.
Uliana Klemenili
TEDNIK - Četrtek, 2. december 1999
5
KULTURA IZOBRAŽEVANJE
UUBUANA/ 15. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM 99
Mnogo novih naslovov^ a nizke naidade
Doslej največji slovenski knjižni sejem je minulo nedeljo
zaprl vrata. Podelili so nagrade za najlepše natiskano knjigo,
življenjsko nagrado za založnika, nagrado za najboljši literar-
ni prvenec, sejem pa so bogatile številne spremljevalne prire-
ditve. Ptujski knjižničarji so redni obiskovalci te "največje
razstave slovenske knjige".
Sprva je bil knjižni sejem bienal-
na prireditev in založbe so postavl-
jale na ogled dvolemo knjižno pro-
dukcijo; tako se je zdelo, da je Slo-
venija dežela knjig. Vsakoletni
knjižni sejem pa daje vtis,
predvsem knjižničarjem velikih
knjižnic, da je slovenska knjižna
bera skromna. Seveda, če so všteti
vsi naslovi novih učbenikov in še
poučnih knjig (neleposlovna bese-
dila), je novih knjižnih naslovov
veliko - kakor poudarjajo
založniki, ki jih je bilo na
letošnjem sejmu sedemdeset. In
razstavili so kar 4000 novih
knjižnih naslovov! Toda budnejše
obiskovalčevo oko je kaj kmalu
opazilo razstavljene knjige s sta-
rejšo letnico izdaje.
Enako budnih oči so bili tudi
razstavljalcij ki so prav zoprno
oprezali za knjigami v rokah obi-
skovalcev. Le-tem so le redki po-
nudili sedež, da bi svobodno pre-
listali knjigo, kar je bilo med šte-
vilnimi ljubljanskimi šolarji sila
težko. Mimogrede: knjižni sejem v
Bologni je veliko prijaznejši z obi-
skovalci, namenja jim tudi vehko
več informativnega knjižnega gra-
diva (katalogi, spremne besede,
predstavitve zbirk in novih knjig,
slike in življenjepisi avtorjev,
knjižne reklame ...) in je prve dni
namenjen le strokovni javnosti.
NAGRADE KNJI-
ŽNEGA SEJMA
Po prvem, sodobnem in evrop-
sko usmerjenem slovenskem
založniku in knjigotržcu Lavosla-
vu Schwenterju (1865-1952) nosi
ime nagrada za življenjsko delo na
področju založništva in knji-
gotrštva in jo je prejel dr. Martin
Znideršič, profesor na katedri za
bibliotekarstvo filozofske fakulte-
te, knjigotrški strokovnjak in di-
rektor založbe.
Tradicionalni nagradi knjižnega
sejma sta krilati lev za najboljšo ti-
skarsko izvedbo knjige in nagrada
za najboljši prvenec (podeljuje
Društvo slovenskih pisateljev).
Krilati lev je letos pristal v rokah
Gorenjskega tiska Kranj za
odlično knjigo Mojstrovine Slo-
venije: srečanja s sodobnimi ro-
kodelci (avtor Janez Bogataj,
Ljubljana, Rokus, 1999). Nagraje-
no knjigo je založba Rokus zani-
mivo predstavila na knjižnem sej-
mu, kjer so obrtni mojstri v živo
predstavljali svoje izjenme spret-
nosti. Nagrada za najboljši prve-
nec je bila enakovredno podeljena
Barbari Korun (pesniška zbirka
Ostrina miline je izšla pri Mladin-
ski knjigi) in Primožu Cučniku
(pesniška zbirka Dve zimi založbe
Aleph).
SPREMLJEVALNE
PRIREDITVE
Knjižni sejem je ponujal pestro
paleto prireditev za velike in male
obiskovalce: literarne vrtiljake s
pesniki in pisatelji, okrogle mize
na različne teme, pravljične vrtil-
jake, literarne večere, pravljično
čitalnico, seminarje in predavanja,
tiskovne konference in predstavit-
ve založnikov.
Založba Mladinska knjiga je pri-
pra\ila predstavitev izjemno po-
membne Dustrirane zgodovine
Slovencev. Enciklopedično izdajo
so pripravili številni avtorji raz-
ličnih generacij in strokovnih pro-
filov (zgodovinarji, arheologi, sla-
visti ...). Knjiga je po dvajsetih le-
tih prva poljudno pisana celostna
podoba slovenske zgodovine, ki je
podana nazorno in pregledno ter
je Opremljena z mnogimi ilustraci-
jami ter s kartografskim gradivom.
Pričujoča knjiga obsega čez petsto
strani, kjer je še 521 dodatnih be-
sedil uveljavljenih avtorjev in 149
odlomkov iz spominov, listin, pi-
sem, znanstvenih in literarnih del,
ki pojasnjujejo in dopolnjujejo ve-
denje o slovenski preteklosti.
Založniki so prvo izdajo natisnili v
devet tisoč izvodih (seveda računa-
jo na ponatis) in niso skrivali ra-
dosti nad slovenskim knjižnim
podvigom.
Revija Otrok in knjiga z glavno
urednico Darko Tancer Kajnih je
pripravila tiskovno koferenco, kjer
se je predstavila tudi Janja Vid-
mar, letošnja nagrajenka za naj-
boljšo izvirno slovensko knjigo za
mlade bralce, ki jo podeljujejo
strokovna komisija pod okriljem
časopisa Večer - večemico. Beseda
je bila še o novih številkah edine
slovenske revije za mladinsko
književnost Otrok in knjiga, no-
vosti slovenske sekcije IBBY je
predstavila Tanja Pogačar iz Pio-
nirske knjižnice Ljubljana.
Knjižni sejem kljub množici
knjig ni dajal celotne slovenske
knjižne ponudbe. Zelo drag raz-
stavni prostor so si lahko pri-
voščile večje (ali bogatejše)
založbe, ki so zasedale glavni pros-
tor v pridičju, več založnikov je iz-
koristilo stisnjene prodajno-raz-
stavne pulte v kleti Cankarjevega
doma, kjer je bil še majhen oder za
predstavitve knjig in avtorjev. Ve-
liko mimoidočih je pritegnil pes-
nik, pisatelj in pevec Matjaž Pika-
lo, ki si je z romanom Modri e
"prislužil" čez mihjon kazni za
duševno trpljenje osebe, ki se je
prepoznala v romanu.
Ullana Klemenili
Cankarjeva založba je gostila "zgodovinskega tiskarja"
Pisateljica Janja Vidmar, prof. Darka Kajnih Tancer in
prof. Franc Just na tiskovni konferenci revije Otrok in
knjiga
V Mladinski knjigi so veseli ob izdaji ilustrirane zgo-
dovine Slovencev
Ana Selan in škofjeloški kruhki na knjižnem sejmu in
v nagrajeni knjigi založbe Rokus
STARA GORA / ZBOR TRSTENJAKOVE USTANOVE
Velik prisimvek k prmnoiiii
Prlekiief Slovenskih
Pod predsedstvom rektorja mariborske univerze prof. dr. Lud-
vika Toplaka je bil na Stari Gori pri Svetem Juriju ob Ščavnici
letni zbor ustanoviteljev in donatorjev ustanove akademika
dr. Antona Trstenjaka. INa njem so sprejeli poročilo o delu us-
tanove v minulem letu, načrt dela za leto 2000 in predloge za
razrešitev žgočih problemov financiranja. Pozvali so vse ljudi
dobre volje, naj še naprej prispevajo za razvoj in promocijo
Prlekije.
Menili so, da je treba k sodelo-
vanju pritegniti še več uspešnih
gospodarskih družb in tudi vse
novo nastale občine na tem
območju. Zato so sklenili, da mora
uprava ustanove, ki jo vodi mag.
Milan Lovrenčič, čimprej pripra-
viti posebno pismo in ga skupaj z
biltenom o dejavnosti Trstenjako-
ve ustanove poslati županom
občin v Slovenskih goricah, Prle-
kiji in Halozah. Podprli so tudi
rektorjev predlog za učenje na dal-
javo, prizadevanja občine Gornja
Radgona za trajno obeležitev spo-
mina pokojnega akademika
Trstenjaka (spominski park, spo-
minska soba, Trstenjakov dom in
Trstenjakovi spominski dnevi, ki
bodo prvič organizirani januarja
prihodnje leto), pobude za zaščito
lika in dobrega imena akademika
Trstenjaka ter zaželeli veliko uspe-
hov   tudi   novoustanovljenemu
inštitutu Janeza Puha iz Ljutome-
ra, ki ga je ustanovila mariborska
univerza.
Trstenjakova ustanova, ki se je
ob ustanovitvi leta 1992 imenovala
Fimdacija akademika Antona
Trstenjaka (delo pa je v bistvu
začela že leta 1989), je bila prva
slovenska ustanova za vsestranski
razvoj Prlekije, Slovenskih goric
in Haloz. To temeljno poslanstvo
uspešno opravlja na številnih po-
dročjih, ki so jih posebej omenili
tudi v krajšem poročilu o delu v
minulem letu. Delovali so v okviru
sprejetih in potrjenih program-
skih usmeritev, podelili štipendije
za podiplomski študij (za tri dok-
torate in en magisterij) ter izdatno
podprli kar 17 znanstvenih in razi-
skovalnih projektov, ki so poveza-
ni s Prlekijo, Slovenskimi gorica-
mi in Halozami. Trstenjakova us-
tanova je sodelovala tudi pri pod-
pori nekaterih večjih vsesloven-
skih projektov, organizirali so sed-
mo srečanje Prlekov v Radencih,
izdali prvi bilten ustanove, razvili
medijsko komunikacijo in sodelo-
vanje ter uspešno začeli sodelovati
s srednjimi šolami v Prlekiji (s
projektom tradicionalnih gimna-
zijskih srečanj). Dejavni so pri ne-
govanju in obujanju zgodovinske-
ga spomina na j)omembne prleške
rojake (na primer Antona Slodnja-
ka, Leopolda Volkmerja, Matijo
Slaviča, Janeza Puha in druge veli-
ke može). Kot zanimivost
zapišimo, da je Trstenjakova usta-
nova vzpostavila stike z Britan-
skim svetom in angleškim vele-
poslaništvom v Ljubljani z name-
nom, da bi omogočili dodatno izo-
braževanje v angleškem jeziku v
Prlekiji. Podobne stike so navezali
tudi z nemškim veleposlaništvom
Na letnem zboru ustanoviteljev
in donatorjev Trstenjakove usta-
nove so sklenili, da bodo v okviru
osmega srečanja Prlekov pri-
hodnje leto v Gornji Radgoni pri-
pravili strokovni posvet o regio-
nalnih povezavah v Prlekiji. Za
novega člana uprave so namesto
ptujskega župana Miroslava Luci-
ja izvolili Janeza Erjavca, direktor-
ja Pomurskega sejma.
Marlan Toi
PTUJ / PREDAVANJE O OSTEOPOROZI

v jedilnici ptujske bolnišnice
je 26. novembra prof. dr. An-
dreja Kocjančič, dr. med.,
speč, predavala o osteoporo-
zi, s katero imajo največ pro-
blemov ženske. Povezana je s
starostjo, ker v kasnejšem
življenjskem obdobju kostno
tkivo veliko hitreje usiha;
kritično obdobje zlasti pri
ženskah se prične po 50. letu
starosti, ker pomanjkanje
estrogena med menopavzo in
po njej zavre mineralizacijo
kostnega tkiva, presnova v
kosteh se upočasni, kostno
tkivo pa postaja vedno bolj
krhko.
Osteoporoza je po najnovejših
spoznanjih povezana tudi s preti-
rano vitkostjo, prehrano, bolezni-
mi, pomanjkanjem gibanja in tudi
z dednostjo, zato dedno obremen-
jenim predstavnicam po 45. letu
oziroma vsaj leto po začetku me-
nopavze priporočajo preiskavo
gostote kostne snovi.
Ženske na Ptujskem so za preg-
led mineralne gostote kosti poka-
zale veliko zanimanje. Do prvega
januarja leta 2000 se jih je za brez-
plačen pregled prijavilo kar 500.
Nakup aparata je v okviru dona-
torstva ptujski bolnišnici omo-
gočil Talmn iz Kidričevega - dra-
gocen prispevek, ki pomeni več
zdravja.
MG
Dr. Andreja Kocjančič
med predavanjem, ki so
se ga v ptujski bolnišnici
poleg zdravstvenih dejav-
cev udeležili tudi drugi.
Foto: Črtomir Goznik
6
četrtek, 2. december 1999 • TEDNIK
PO HASIH KRAiim
MARKOVCI / PO DEVETIH LETIH SPET GODBA NA PIHALA
Dirigenta še iščejo
v občini Marliovci so po slioraj devetih letih "premora"
prejšnji četrtek, 25. novembra, na katarinino, spet ustanovili
godbo na pihala, ki bo delovala pod okri^em folklornega
društva Markovci.
Na ustanovnem občnem zboru
v gostilni Pri Ribeku v Stojncih
se je na Katarinin večer poleg
markovskega župana Franca
Kekca in predsednice odbora za
družbene dejavnosti Karoline
Pičerko zbralo 20 godbenikov s
svojimi instrumenti. Nekaj jih je
prišlo iz prejšnje bukovske
godbe, precejšnji del pa sestavlja
glasbeni podmladek iz različnih
krajev v markovski občini, na kar
so še posebej ponosni. Po ustano-
vitvi in sprejetju društvenih ak-
tov so za predsednika godbe
soglasno izvolili Mirka Janžeko-
viča, sicer svetnika občine Mar-
kovci, ki je bil glavni pobudnik
in organizator priprav na ustano-
vitev godbe. Dogovorili so se, da
bodo vadili enkrat tedensko v
prostorih gasilskega doma v Bu-
kovcih, z dirigentom se še dogo-
varjajo, župan pa je za dejavnost
godbe obljubil vso podporo
občine.
Pp uradnem delu so dekleta in
fantje prijeli za instrumente in za
ogrevanje kar tako, brez pravih
vaj, zaigrali nekaj skladb. Potem
ko so se okrepčali, so jih zaigrali
še nekaj ter obljubili, da se bodo
še pred novim letom, morda že
okoli božiča, predstavili tudi
širšemu krogu markovskega
občinstva.
-OM
Člani novoustanovljene markovske godbe na pihala; tretji z desne stoji pred-
sednik godbe Mirko Janžekovič in ob njem župan Franc Kekec. Foto: M. Ozmec
Nagradno turistiino vprašanje
Kar nekaj letošnjih nagradnih turističnih vprašanj smo name-
nili pomembnim obletnicam, ki smo jih bolj ali manj ustrezno
in odmevno v Ptuju praznovali letošnje leto. V mislih imamo
že velikokrat omenjeno 1930-letnico prve pisne omembe Ptuja
in 100-letnico predstavitve I. mitreja javnosti. Kljub nekate-
rim uspešno izpeljanim prireditvam, za kar gre zasluge v večji
meri pripisati Pokrajinskemu muzeju Ptuj (mednarodno
znanstveno srečanje, obnova mitrejev, ureditev sodobne
recepcije za muzejske zbirke v dominikanskem samostanu) in
občini Hajdina (ponovno odprtje 1. mitreja na Sp. Hajdini),
pa se ne moremo otresti občutka, da so tako obe pomembni
obletnici kot z njima povezane prireditve šle bolj ali manj ne-
opažene mimo večine Ptiijčanov in širše javnosti.
Svetli zgledi, kako lahko tudi v
nam bližnjih krajih, da preveč
ambiciozno ne rečemo kar v sve-
tu, iz manj pomembnih obletnic
ali dogodkov naredijo vtis iz-
redne pomembnosti in privlačno-
sti (in s tem povečajo stopnjo pri
svetovljanih sicer zaničevanega
lokalpatriotizma, ki pa bi nam bil
še kako dobrodošel, ter celo
Foto: Črtomir Goznik
povečajo zaslužek domačega gos-
podarstva v najrazličnejših de-
javnostih), žal ostajajo samo zgle-
di. Rimska Poetoviona je še danes
povsod okoli nas. Če bi le odprli
oči, bi njene sledove lahko odkri-
li na številnih mestih, mimo ka-
terih hodimo vsak dan. Za to bi
tudi tisti Ptujčani, ki niso redki
obiskovalci muzejskih zbirk ali
veliki ljubitelji zgodovine, morali
vedeti vsaj nekaj o njej. In potem
bi se morda tudi odnos do ostalin
iz njenega časa ter prireditev, ki
jo skušajo predstavili ali raziska-
li, spremenil.
Čas, ko so spomini na martino-
vo še živi, po drugi strani pa se že
vsi pripravljamo na konec starega
in začetek novega leta, je še kako
primeren, da tudi v nagradnem
turističnem vprašanju predstavi-
mo novost, ki pa se močno
spogleduje tudi s preteklostjo. O
novi vrsti vina, ki ga na trg v teh
dneh pošilja KK - Vinarstvo Slo-
venske gorice - Haloze, smo lah-
ko v Tedniku že prebrali. Tudi o
tem, da so mu nadeli ime poeto-
viona. Skladna z imenom je tudi
oprema steklenic, saj bo nad
glavno nalepko z imenom še tista,
ki predstavlja novec iz časa
rimskega cesarja Proba (vladal je
med letoma 276 in 282). Izbira
lega moliva ni naključna, saj je
ravno cesar Prob ponovno dovo-
lil prej prepovedano sajenje vin-
ske trte tudi v provincah rimske-
ga imperija (novec si lahko ogle-
dale v numizmatični zbirki PM
Ptuj v dominikanskem samosta-
nu). Novi Poetovioni želimo veli-
ko uspeha na trgu, hkrati pa upa-
mo, da bo vsaj ljubitelje te vrste
vina pripravila do tega, da se bo-
do zanimali tudi za tisto starejšo
Poetoviono in njeno zgodovino.
Vprašujemo, katera vrsta vina
nosi ime poetoviona. Nagrada za
pravilen odgovor so tri steklenice
poetovione, ki jih podarja Vi-
narstvo Slovenske gorice - Haloze
KK Ptuj, za kar se jim, hkrati pa
tudi za pomoč pri oblikovanju
tega nagradnega turističnega
vprašanja (posebej še gospodu Ja-
količu), zahvaljujemo. Odgovore
pričakujemo v uredništvu Tedni-
ka, Raičeva ulica 6, do 10. decem-
bra. Nagrado za predzadnje turis-
tično vprašanje (namreč da se je
rimski bog vina im.enoval Bak-
hos) prejme Stanko Kovačič,
Mladinska 7, Kidričevo. Čestita-
mo!
TEDNIK - Četrtek, 2. december 1999
7
PO NA5IH KRAJIH
VIDEM / SREČANJE LETNIKOV 1939
Prijetno, da bi kar ponovili
v soboto so se v Vidmu pri Ptuju srečali nekdanji
sošolci, ki so v šolske klopi sedli takoj po drugi svetov-
ni vojni, leta 1946, rojeni pa so bili leta 1939. 43 vabil
so napisali organizatorji srečanja, udeležbo pa jih je
potrdilo 25.
Zbrali so se v osnovni šoli,
tam, kjer so se spoznali pred
dobrimi petimi desetletji. Mno-
gi se že dolgo niso videli, leta so
dodala zrelost in resnobnost in
znova je bilo potrebno nekaj
spoznavnih besed. V šolo, danes
mnogo večji, sodobno dograjeni
in opremljeni, jih je sprejela
ravnateljica Marija Šmigoc. Po-
peljala jih je po šolski notranjos-
ti in zanimivo je bilo slišati obu-
janje spominov na nekdanje
šolske čase in primerjave s ta-
kratno in sedanjo šolo. Z zani-
manjem so si ogledali tudi veli-
ko računalniško učilnico in
pravkar urejene mansardne
prostore šole, ki čakajo na prvo
generacijo devetletke, moderno
jedilnico, telovadnico ... Ravna-
teljica jim je povedala, da šolo
obiskuje 350 otrok, omenila pa
je tudi načrte o gradnji vrtca tik
ob šoli, tako da bo vzgojno-
izobraževalni proces združen
tako rekoč pod enotno streho in
pod enotnim vodstvom.
Nekdanji sošolci, ki so se to-
krat srečali prvič, so zatem obis-
kali še videmsko cerkev, kjer jih
je sprejel p. Emil Križan, zatem
pa jih je sprejel še videmski
župan Franc Kirbiš, jim razka-
zal prostore občinske uprave, pa
tudi "županovo klet", kjer se ve-
dno najde kaj dobrega (tekočega
seveda). Trije predstavniki
nekdanjih učencev so s šopkom
cvetja obiskali svojo nekdanjo
učiteljico Vilmo Vrtič in ji spo-
ročili, da se z znanjem, ki so ga
pridobili v osnovni šoli Videm,
uspešno prebijajo skozi življen-
je. Srečanje so nadaljevali in
naslednji dan zaključili v gostil-
ni Pal, in kot pravijo, so se imeli
tako prijetno, da bi ga kar pono-
vili.
JB
Udeleženci srečanja letnikov 1939 pred osnovno šolo v Vidmu pri Ptuju;
PTUJ / AVTOMOBILISTICNA NOVOST
Pors€he Maribor tudi v Ptuja
Porsche Maribor je tudi na območju ptujske, ormoške,
lenarške in gordnjeradgonske regije pričel področno pro-
dajo vozil na terenu. Kot je povedal vodja področne pro-
daje Stanko Osenjak, v Ptuju trenutno razstavljajo vozila
iz programa Audi v prostorih Super mesta, vsak ponedel-
jek in petek med 11. in 17. uro pa je tam tudi njihov pro-
dajalec.
V Gornji Radgoni razstavljajo
vozila pred gostiščem Šmid, nji-
hov prodajalec pa je prisoten
vsak torek, v Lenartu razstavlja-
jo pred blagovnico Mercator,
prodajalec pa je na voljo vsako
sredo, v Ormožu pa razstavljajo
vozila pred prodajalno Tima,
prodajalec pa je na voljo ob
četrtkih, v vseh dnevih med 11.
in 17. uro.
Vsa razstavljena vozila je ob
prisotnosti prodajalca možno
tudi preizkusiti v vožnji, sicer
pa kupcem urejajo prav vse, od
prodaje "staro za novo" do kredi-
tiranja pri nakupu vozil. Med
ugodnostmi trenutno opozarja-
jo na prodajo vozil iz programa
Audi po cenah "milenium". Vo-
zila iz programa Audi A3 in A4
lahko kupujete tudi po dodat-
nem novoletnem popustu.
Področna prodaja vozil na tere-
nu je nekaj novega, saj omogoča,
da lahko vozilo kupite pri sebi
doma, v svoji pisarni ali na žele-
nem mestu, lahko tudi ob kavi-
ci.
Če želite o tem izvedeti kaj
več, zavrtite 041-675-758, Stan-
ko Osenjak vam bo rade volje
vse podrobneje predstavil.
-OM
Vodja področne prodaje Stanko Osenjak med pred-
stavitvijo novejšega modela Audi TT quatro-coupe v
Ptuju. Foto: M: Ozmec
PTUJ / 25 LET DRUŽINSKEGA PODJET-
JA AVTO ŠVARC
Janlio Zavet v leto
2000 z novim soKOJem
v pooblaščenem Citroenovem avtosalonu vozil Avto Svarc
v Arnuševi na Ptuju so prejšnji petek 49-letnemu Janku
Zavcu iz Ciril-Metodovega drevoreda 19 na Ptuju v tro-
mesečno uporabo predali nov Citroenov saxo.
Janko Zavec je namreč eden
izmed osmih dobitnikov te nag-
rade v oktobrskem nagradnem
žrebanju strank Citroenovih sa-
lonov po Sloveniji. Citroenovim
vozilom ostaja zvest že 20 let,
trenutno pa vozi AX.
Družinskemu voznemu parku
se tako do 28. februarja
pridružuje še novi saxo, ki ga
bosta vozila z ženo Milico.
Kot je povedal predstavnik
Citroena za severovzhodno Slo-
venijo Marko Trstenjak, bodo
imeli dobitniki tovrstnih Citro-
enovih nagrad po Sloveniji po
treh mesecih možnost nakupa
vozila po ugodnejših pogojih.
Podjetje Avto Švarc na Ptuju
je družinsko podjetje s 25-letno
tradicijo in danes zaposluje se-
dem ljudi. Letno prodajo med
100 in 150 Citroenovih vozil ter
se uvrščajo med srednje velike
pooblaščene Citroenove avto-
mobilske salone v Sloveniji.
AK
Janko Zavec s svojo "nagrado".
Foto: AK
8
četrtek, 2. december 1999- TEDNIK
PO MASIH KRAJIH
CIRKULANE / POKUSANJE IN ANALIZA MLADEGA VINA
Klehirienje /e zahtevno opnmlo
Že nekaj let kmetijska svetovalna služba v pozni jeseni, ko je
čas pretoka mladega vina, na terenu analizira vina in poleg
kislin in sladkorja ugotavlja vsebnost prostega žvepla. Cilj
analiz je, da kmetijski svetovalci zasebnim kletarjem z nasveti
pomagajo pri negi vina in jih opozorijo na morebitne napake
pri kletarjenju. Kletarjenje je namreč vrsta izredno pomemb-
nih in zahtevnih opravil, ki prispevajo k temu, da se kakovost
letine grozdja primerno kaže tudi v kakovosti vina.
Posebna pozornost je pri teh
anaUzah namenjena prav vseb-
nosti žvepla, saj se je mogoče na
osnovi njegove vsebnosti odločiti,
kakšni so nujni kletarski ukrepi.
Eno takih analiz mladega vina
je kmetijska svetovalna služba ko-
nec minulega tedna opravljala
tudi v Cirkidanah, v novih prosto-
rih Kmetijske zadruge Ptuj. Inž.
Miran Reberc je po analizi pove-
dal, da so boljši kletarji prinesli v
analizo nekaj vzorcev mladega
vina, ki so ga že pretočili. Vzorci
so vsebovali v povprečju od 18 do
20 miligramov prostega žvepla v
litru vina. Čeprav je za obstojnost
vina   najprimernejša   vsebnost
okoli 35 miligramov žvepla, so
bili ocenjeni vzorci stabilni. Ne-
kaj je bilo vzorcev še nepretočene-
ga vina in pri teh so zaznali nekaj
napak, predvsem vonj po gnilih
jajcih (bekser), kar pa se da s hi-
trim zračnim pretokom še popra-
viti.
Kot je znano, je bila kakovost
grozdja letos zelo dobra in v takih
letih je kletarjenje še zahtevnejše
opravilo. Stopnje sladkorja so bile
v času trgatve precej visoke in
grozdje je bilo vrhunske kakovos-
ti. Višji ostanek sladkorja v vinu
zahteva tudi pozornejše kletarjen-
je, taka vina potrebujejo tudi ne-
koliko več žvepla in pozornosti
kot sicer.
Pogovor s kletarji v Cirkulanah
je pokazal, da vsi mošta ne razslu-
zijo, čeprav je to za dobro vino
nujnost. Razsluzevanje nekateri
zamenjujejo s prvim pretokom.
Mošt je potrebno razsluziti po 24
do 48 urah in ga ločiti od ostan-
kov grozdnih lupin, pečk, zemlje,
ostankov škropiva in drugih pri-
mesi in ga tako čistega pripraviti
na vrenje. Pri razsluzevanju mošta
ne smemo še enkrat žveplati, saj je
v tem primeru prežveplan in ne
začne vreti. Razsluzenemu moštu
je dobro dodati kvasovke. Te
lahko dodamo iz soda, ki že vre,
ali pa kupimo glivice kvasovke,
jih razmnožimo v sladkani topli
vodi ali pasteriziranem moštu, jih
dodamo moštu ter ne čakamo, da
bo ta začel vreti sam. Mnogo kle-
tarjev namreč dela napako s tem,
ko po razsluzevanju čakajo kar ne-
kaj tednov, da začne mošt vreti.
V Cirkulanah smo slišali tudi za
težave zaradi prepočasnega vrenja
mošta. Po mnenju Mirana Reber-
ca je to le dokaz pravilnosti
prejšnje trditve, da kletarji po
razsluzevanju moštu ne dodajo
kvasovk. Vrenje zaradi tega nasto-
pi dokaj pozno, pri tem pa se mošt
že ohladi in nima primerne tem-
perattire. Najidealnejša tempera-
tura mošta med vrenjem je med 16
do 20 stopinjami; hladnejši je,
dalj časa vre, pri tem pa se poveča
možnost napak.
Kmetijska svetovalna služba bo
analize mladega vina opravljala še
vse do konca leta. Poleg analiz na
terenu lahko svoj vinski vzorec
prinesete tudi na sedež službe na
Ormoški cesti 28 v Ptuju - na Ob-
dravskem uzavodu za veterinarst-
vo in živinorejo.
JB
Analiza mladega vina v Cirkulanah
ANKETA / ANKETA / ANKETA / ANKETA

Na hodniku ptujske policijske
postaje sem se nedavno tega
pogovarjal s štirimi kadeti, ki so
tam opravljali tritedensko poli-
cijsko prakso. Zakaj so se
odločili za policijski poklic, kaj
jim pri njegovem opravljanju,
kolikor so ga spoznali do sedaj,
najbolj všeč in kakšni policaji
mislijo postati ter kako so zado-
voljni z mentorji? Na vsa ta
vprašnja sem dobil dokaj po-
dobne odgovore.
Bojan Zemljarič: "Policijsko
delo me veseli že od malih nog. K
moji odločitvi so do neke mere
prispevali tudi starši. Najbolj mi je
všeč delo na terenu, kjer imam pri-
ložnost priti v stik z drugimi ljudmi,
ne maram pa sedenja v pisarni."
Aleš Vindiš: "Za delo policista
me je najbolj navdušil moj stric, ki
je tudi sam policaj. Komaj čakam.
da končam šolanje in začnem
opravljati delo na terenu."
Smiljan Vidovič: 'Najbolj me je
navdušil oče, ki je bil tudi sam po-
licaj. Ta poklic sem izbral zato, ker
me veseli delo z različnimi ljudmi.
Najraje bi opravljal delo kriminalis-
ta."
Primož Firbas: "Že kot otrok
sem želel, da bi postal policaj. Ta
želja mi je ostala vse do danes in
mislim, da bo tudi v prihodnje
tako. Naibolj me veseli delo v pro-
metni patrulji."
Kadeti so na praksi opravljali
ogromno raznovrstnega policij-
skega dela. Najbolj jih je veselilo
delo na terenu, najmanj pa seden-
je v pisarni. Njihovi dnevi so pote-
kali enako kot pri drugih policistih:
zjutraj posvet, sledi pestro delo v
patruljah, nato pa še pisanje
poročila. Pravijo tudi, da ne mislijo
biti nesramni policaji, ampak tisti,
ki si zasluži kazen, jo mora tudi
dobiti. Zelo so zadovoljni s svojimi
mentorji in drugimi člani ptujskega
policijskega kolektiva, kajti bali so
se, da jih ne bodo tako dobro
sprejeli ter se v tolikšni meri zavze-
mali za njih. Hvaležni so svojim
mentorjem in celotnemu kolektivu
na ptujski policijski postaji ter upa-
jo, da se še kdaj srečajo.
Ozren Blanuša
Bojan Zemljarič
Smiljan Vidovič
Primož Firbas
Aleš Vindiš
LENART / MESTNI ODBOR PRIPRAVIL PROGRAM DELA
Prednostne nmioge m leto 2000
Lenarški mestni odbor, ki deluje v okviru krajevne skupnosti
Lenart in ga vodi predsednik Janez Erjavec, je pripravil pred-
log programa dela za prihodnje leto in oblikoval prednostne
naloge. Poslali so jih lenarškemu županu Ivanu Vogrinu in
mu predlagali, da jih vključi v predlog občinskega proračuna
za prihodnje leto.
Med najnujnejše naloge so uvr-
stili pripravo dokumentacije za
čimprejšnjo gradnjo mrliških
vežic in za ureditev parkirišča pri
mestnem pokopališču. Prav tako
predlagajo dokončno ureditev
parka z igrišči, sprehajalnimi pot-
mi in klopmi za počitek. Zavze-
majo se za ureditev drevoredov in
zelenic v mestu, obnovo rotovške
kleti (letos so lepo uredili fasado
in okolje), za ureditev vodnjaka
pri lekarni in ureditev parkirišč
na občinskem dvorišču in v Cvet-
lični ulici. Predlagajo tudi izdela-
vo ureditvenega načrta za mestno
središče in nadaljevanje urejanja
športno-rekreacijskega centra Po-
lena, kjer ob hipodromu urejajo
nogometno igrišče, nujno pa bo
treba dokončno urediti še sanita-
rije, postaviti koše za smeti in jav-
no razsvetljavo. Polena je namreč
vse bolj priljubljeno zbirališče Le-
narčanov in okoličanov in dobiva
primesi bodočega športnega sre-
dišča. Prihodnje leto naj bi lu-edili
še prostor med teniškim igriščem
in reko Velko ter postavili table z
uličnimi označbami in imeni.
Lenarški mesmi odbor se je
vnovič zavzel tudi za rekonstruk-
cijo knjižnice in lu-editev platoja
pred domom kulture, predlagajo
pa tudi načrtno urejanje fasad na
zgradbah v mestoem središču in
spoštovanje obstoječih predpisov
pri izdajanju najrazličnejših so-
glasij za obnovo zgradb in drugih
objektov v mestu. Skrbi jih tudi
propadanje nekaterih starejših
zgradb, kar vse kazi lep in urejen
videz mladega mesta. Zavzemajo
se, da bi mestni odbor in krajevna
skupnost dajala soglasje ob
važnejših gradbenih in prostor-
skih posegih ter predlagajo občini
in županu ureditev vodovoda v
Vrtni ulici, obnovo Ptujske ceste
in gradnjo pločnikov v smeri pro-
ti Radehovi. V pisnem predlogu
županu Ivanu Vogrinu je predsed-
nik lenarškega mesmega odbora
Janez Erjavec zapisal, da je mesto
tudi upravno središče za občino in
širše območje Slovenskih goric,
zato je odgovornost za lep videz
toliko večja. Ne nazadnje pa se v
mestu zbere tudi največ sredstev
za občinski proračun, zato je treba
temu primerno vlagati v gradnjo
in vzdrževanje mesme infrastruk-
ture.
Marjan Toš
APAČE / V DRUŠTVU PODEŽELSKIH ZENA IN DEKLET
OBČINE KIDRIČEVO
Izredna priložnost za
Društvo podeželskih žensk, katerega članice so same ženske
in jih je danes že kar 350, deluje od ustanovitve občine Ki-
dričevo. Naprednejše žene s podeželja so ga ustanovile na po-
budo občinskega odbora SLS ter ob pomoči Kmetijske sveto-
valne službe Ptuj in svetovalke Terezije Meško. Vanj so
vključene žene in dekleta iz vseh naselij kidričevske občine,
največ pa so skupaj v zimskem času, ko se izobražujejo,
družijo in izmenjujejo izkusile. Na njihovo pobudo so lani iz-
peljali ocenjevanje najlepše urejenih domov v občini.
Minuli konec tedna smo števil-
no žensko ekipo zmotili pri delu v
vaškem domu v Apačah, kjer so
pletle adventne venčke in izdelo-
vale aranžmaje za prihajajoče
praznične dni. Udeležba na
tečaju, ki so ga pripravile tretjič,
je bila izredno dobra, udeleženke
pa so prišle iz prav vseh naselij
občine. Tajnica društva Hedvika
Pulko je samih začetkih in
zdajšnjih aktivnostih povedala:
»Podeželske ženske smo se družile
in izobraževale že v prejšnjih akti-
vih žena, novoustanovljeno
društvo v občini pa nas je le še
bolj povezalo. Upravni odbor je
najprej štel 12 članic, danes nas je
15, še najbolj pa nas veseli števil-
no članstvo v društvu, saj nas je
po zadnjih podatkih že blizu 350;
predsednica je Marija Metličar.
Imele smo že precej tečajev ku-
hanja in pečenja, veliko koristne-
ga smo lahko slišale na zdravstve-
nih in drugih strokovnih preda-
vanjih, enkrat letno pa se odpravi-
mo tudi na kako strokovno eks-
ktu"zijo. Brez nas ne mine nobena
večja prireditev v občini; ob
letošnjem občinskem prazniku
smo poskrbele za razstavo ročnih
del v lovrenški dvorani. Vsako
leto se ob materinskem prazniku
dobimo v Cirkovcah. V društvu
sicer nimamo posebne pevske ali
kake druge glasbene sekcije, a ne-
katere naše članice prepevajo v
pevskih skupinah, zato nam na
srečanjih nikoli ni dolgčas.«
LETOS NE BODO
KUHALE IN PEKLE
Tečaj aranžerstva je bil že drugi
tečaj v letošnji jeseni, ki so ga obi-
skale članice kidričevskega
društva podeželskih žena in dek-
let, do pomladi pa se jih bo zvrsti-
lo še nekaj. Veliko pričakujejo od
tečaja risanja na svilo in steklo,
poleg tega bodo članice organizi-
rano obiskovale ptujske terme, le-
tos pa za spremembo ne bodo ku-
hale in pekle.
Iz tedna v teden se družijo v
drugem kraju, kjer se za pripravo
tečaja zavzamejo domačinke, pris-
krbijo potreben prostor in materi-
al, da pa jim gre dobro od rok, se
je bilo mogoče prepričati v
Apačah. Društvu združuje ženske
vseh starosti, saj se družijo mla-
dinke, ženske srednjih let in tiste
že malo v letih. Vasi so tudi na tak
način oživele in šele sedaj ugotav-
ljajo, da so ženske na podeželju
zadnja leta pogrešale organizirano
druženje in dodamo izobraževan-
ji-.
Članice podeželskega društva v
kidričevski občini pričakujejo, da
se jim bo pridružilo še več žensk,
same pa bodo poskrbele, da bo
društvo uspešno delalo, da se
bodo naučile čim več novega in
koristnega za vsakdanje življenje.
T. Mohorke
Hedvika Pulko, tajnica
»ženskega« društva
V Apačah so se ženske pod mentorstvom Alenke
Leber iz Jurija ob Ščavnici preizkusile kot aranžerke.
Foto: TM
TEDNIK - Četrtek, 2. december 1999
9
OD rOD f#f TAM
TEDNIKOV KLEPET Z MIRANOM STANOVNIKOM
Pušiitvski llslak
Miran Stanovnili je 34- letni Ljubljančan, ki se rad pohvali s
tem, da ni "čisti mestjan", saj stanuje izven mesta - v Logu pri
Ljubljani. Vedno dobre volje spada med tiste redke ljudi, ki
jih le malokatera stvar vznemiri. Za motoristične kolege je
Puščavski lisjak in letos je že četrtič sodeloval na najzahtev-
nejšem reliju Pariz - Dakar. Premagal je izredno težko progo
in kljub vsem pripetljajem pripeljal na cilj. Njegovi delavniki
so zelo zapolnjeni. Ob vseh organizacijskih poslih mora najti
čas še za treninge, zelo rad pa se spusti tudi po snežnih strmi-
nah. Že nekaj časa je zaposlen v policiji slovenske vojske, kjer
na podlagi pridobljenih izkušenj usposablja policiste promet-
nike za vožnjo z motorjem ali pomaga pri operativnih nalo-
gah. Na vsako tekmovanje se odpravlja z mislijo, da bi osvojil
čimboljši rezultat in skupil čimmanj poškodb.
TEDNIK: Kaj vam je najbolj
ostalo v spominu iz vašega
otroštva?
Miran Stanovnik: "Že takrat
sem bil ekstremist. Po eni strani
sem zelo uspešno opravljal šolske
obveznosti, po drugi strani pa sem
bil zelo navihan, velikokrat sem
nosil domov podpise. V tretjem
razredu osnovne šole sem jih začel
kar sam podpisovati. Očetov pod-
pis sem zadel tako dobro, da je
nekoč celo oče bil skeptičen, ali
mogoče tega ni podpisal on. Le
vsebina, pod katero je tičal njegov
podpis, mu je bila nepoznana.
Zelo sem bil dinamičen in na vsa-
kem koraku sem poskušal zas-
lužiti tudi kakšen dinar, da sem si
lahko kupil kolo, pozneje od brata
kolo z motorjem in nato še mo-
tor."
TEDNIK: Kdaj ste imeli svoj
prvi motor?
Miran Stanovnik: "Kolo z mo-
torjem sem imel že v četrtem raz-
redu."
TEDNIK: Pa menda si ga niste
kupili s svojim denarjem?
Miran Stanovnik: "Čisto zares.
Takrat še ni bila obvezna ude-
ležba na šoli v naravi in starši so
mi za ta denar kupili kolo, a sem
ga pozneje prodal in od brata ku-
pil motor."
TEDNIK: Kako pa so vas starši
obdržali na pravi poti, da pri
svojih ekstremnih korakih niste
skrenili?
Miran Stanovnik: "Moram
priznati, da jih nisem pretirano
pridno ubogal. Sledil sem le svoje-
mu instinktu, tisti pozitivni volji,
kar pa še ne pomeni, da vse to ni
zasluga staršev. Starši mi nikoli
niso rekli, naj bom dober. Vendar
sem videl, da so oni dobri in se do
mene lepo obnašajo. Bil sem pa
tudi pravi mali diplomat, saj sem
bil najbolj priden in ubogljiv ta-
krat, ko sem pričakoval 'finančno'
pomoč..."
TEDNIK: Verjetno vas novi-
narji velikokrat sprašujejo, kaj
se vam je zgodilo, da ste se
odločili za tekmovanje na reliju,
ki ga vzdržijo in preživijo naj-
spretnejši, najvzdržljivejši, naj-
bolj trmasti vozniki?
Miran Stanovnik: "Moram do-
dati, da tudi nasrečnejši ... Ne
vein, ali se je v meni kaj prema-
knilo, vem pa to, da zdaj prihaja
čas v mojem življenju, ko z
majhnimi koraki končujem svojo
aktivno športno kariero vrhun-
skega špormika in mislim, da so
tekmovanja skupek moje športne
kariere, spretnosti, znanja, pa tudi
izkušenj."
TEDNIK: Kaj vse se je dogaja-
lo v vas od tistega trenutka, ko
ste se prijavil za težaven reli Pa-
riz - Dakar, pa do trenutka, ko
ste stali na startu? Ste imeli bor-
be sami s seboj?
Miran Stanovnik: "Sam s seboj
ne, več pa z okolico. Doma sem o
svoji odločitvi povedal le mesec
dni pred odhodom, čeprav so
starši to že izvedeli iz sredstev jav-
nega obveščanja. To so mi malo
zamerili. Jaz pa sem čakal tako
dolgo zaradi tega, da jih ne bi pre-
več obremenil, saj sem vedel, da
bodo že tako zelo trpeli tisti me-
sec, ko bom na reliju. To je bila
ena izmed največjih težav. Druga
pa je bila organizacija. Spustil sem
se v čisto nekaj novega: nabiral
sem denar, iskal sponzorje, bil
sem trener in direktor teama - vse
v eni osebi. To mi je vzelo veliko
energije. Komaj sem čakal, da
začnem dirko."
MARATONSKE
PREIZKUŠNJE
ČLOVEŠKE
VZDRŽLJIVOSTI
TEDNIK: Kako bi predstavUi
ta reli?
Miran Stanovnik: "Reli Pariz -
Dakar je zelo zahtevna preiz-
kušnja v motociklizmu, avtomo-
bilizmu in vožnji s tovornjaki
prek puščav, kar največkrat vidi-
mo po televiziji. To je dirka, ki
traja tri tedne, vsak dan tekmoval-
ci prevozimo okrog 700 kilome-
trov po brezpotju. To ni tako
malo, če vemo, da je temperaturna
razlika ogronma, včasih tudi do
60 stopinj Celzija."
TEDNIK: Zakaj ste se odločili
za ta pekel, kot reli mnogokrat
imenujete tekmovalci? Zaradi
samopotrjevanja, dokazovanja,
izziva, obupa, želje po avanturi?
Zaradi adrenalina ali zaradi česa
drugega?
Miran Stanovnik: "Težko bi se
opredelil za eno od teh stvari.
Pravzaprav zaradi vsega naštetega
pomalem, razen samopotrjevanja.
Ni se mi potrebno potrjevati - ne
samemu sebi, še manj pa drugim.
To je izziv v mojem življenju. Po-
buda je prišla od kolegov novinar-
jev, ki so me prepričevali, da se
Slovenci ne upamo pomeriti na
takšnem reliju. Vsekakor to ni
avantura, kot jo mnogi radi ime-
nujejo, saj sem se za to odločil
strogo načrtno in pripravljen. V
avantiu-o se spustiš malo na pol
...Mene je bolj vlekel pustolovski
duh."
TEDNIK: Verjetno ste morali
biti do sebe zelo disciplinirani?
Miran Stanovnik: "Da. Preden
sem zapustil dom, sem se točno
odločil, kaj želim od prvega tek-
movanja - relija. Hotel sem ga pre-
voziti in priti do cilja cel, zdrav in
živ."
TEDNIK: Vedno si prizadevati
priti do cilja. Kako v vseh brez-
potjih in zmedi veste, katera
smer je prava?
Miran Stanovnik: "V tisti zme-
di je težko vedeti, kateri cilj je pra-
vi. Zato si svoj cilj postavim
doma. Potem se v realnosti držim
te rdeče niti s tistimi odstopanji,
ki so posledica nepredvidenih do-
godkov. V poplavi le-teh in adre-
nalina je zelo težko najti cilj, če ga
prej ne veš."
TEDNIK: Od česa je odvisen
uspeh: od sreče, tehnike ali
obvladovanja motorja in samega
sebe?
Miran Stanovnik: "Vsekakor je
sreča zelo pomembna. Brez te bi
človek težko preživel takšno
preizkušnjo. Ker sem znan po
tem, da rad zelo hitro in atraktiv-
no peljem, nemalokrat kje na meji
zmožnega, mi sotekmovalci pravi-
jo, da imam dva angela varuha in
oba polno zaposlena, kar je v veli-
ki meri res."
TEDNIK: Verjetno sredi
puščave človek izgubi občutek
za čas.
Miran Stanovnik: "Na reliju
tečejo sekimde, minute in dnevi.
Na cilju te čaka sodnik s štoparico
in ti sporoči, kakšen čas si dosegel
tisti dan. Zato občutku
brezčasnosti, ki te obdaja, nikakor
ne smeš popustiti oziroma ga
'spustiti' v svojo zavest."
TEDNIK: Reli Pariz - Dakar je
dolg več tisoč kilometrov po go-
rovju ali puščavi. Ena sama na-
paka ali trenutna nezbranost
lahko povzroči konec dirke
daleč od cilja.
Miran Stanovnik: "Tudi jaz
sem mislil, da je cilj v Dakarju sa-
moumevna stvar in dvakrat mi ga
je brez težav uspelo doseči. Lan-
sko leto pa sem se poškodoval, iz-
pahnil sem si rame in doživel to
kot mnogi tekmovalci - nisem
prispel na cilj. Predčasno sem mo-
ral zapustiti dirko in to je bilo tisti
trenutek zame nekaj groznega. Ni
me tako bolelo rame kot spoznan-
je, da ne bom prispel na cilj."
SREDI PUŠČAVE
S POL LITRA
VODE
TEDNIK: Tudi letos ste imeli
kar nekaj smole na progi, neo-
bičajni in nevarni dogodki so se
kar vrstili...
Miran Stanovnik: "Ta reli je bil
res čudna dogodivščina. V dvanaj-
sti etapi sem zlomil nožni zagan-
jač in potem sem moral kar nekaj
časa pešačiti, da sem ujel tovorn-
jak tovarniške ekipe, kjer so imeli
rezervnega. In če ne bi bila prav
na tem tovornjaku snemalna eki-
pa Evrošporta, mi ga verjetno ne
bi izročili, kar bi pomenilo, da bi
moral dirko končati. Tako pa sem
ob vrsti drugih neprijetnosti vsee-
no srečno prišel do cilja."
TEDNIK: In kaj bi se zgodilo,
če bi ostali sredi puščave brez
vode?
Miran Stanovnik: "V takem
primeru aktiviramo klic v sili. Se-
veda pa je za tekmovalca, ki sproži
klic v sili, dirka končana."
TEDNIK: Toda tista dva ange-
la varuha, o katerih ste prej go-
vorili, sta bila očitno močnejša
in osvojili ste cilj. Ali lahko ta-
krat, ko tekmujete, ko se prebija-
te do cilja z željo, da bi imeli naj-
boljši čas in da bi premagali ovi-
re, opazujete lepote narave?
Miran Stanovnik: "Časa je veli-
ko, so pa tudi taki odseki dirke, ko
dejansko lahko opazuješ le ozek
pas, po katerem voziš pri visoki
hitrosti. Če situacija dopušča, gle-
daš nekoliko več okrog sebe. Toda
pri 170 kilometrih na uro majhna
napaka lahko pomeni veliko ali
celo smrtno nevarnost."
TEDNIK: Zakaj vas imenujejo
Puščavski lisjak samotar, saj ste
zelo družaben človek?
Miran Stanovnik: "Mislim, da
sem si vzdevek samotar pridobil
zaradi pomanjkanja denarja: na
dirko grem vedno sam, brez me-
hanika, brez ekipe ... Da lahko
končaš in vzdržiš tak reli, pa
moraš biti zelo spreten, včasih kot
lisjak. Zato je včasih ta vzdevek
kar upravičen."
LE SREČA IN
ČLOVEK
TEDNIK: Pa vseeno ste dobili
že na svoji prvi dirki zaradi
pomoči nemški tekmovalki nas-
lov nagrado za "fair play"...
Miran Stanovnik: "To je res.
Organizator te nagrade ne podel-
juje vsako leto, ampak samo ta-
krat, ko si tekmovalec to res zas-
luži. Od takrat pa do danes je ni
dobil še nihče. Na tisti dirki se je
nemški tekmovalki Andrei Mayer
zgodila nesreča, spahnila si je
rame. Potrebovala je pomoč in
skupaj sva prevozila čez 500 kilo-
metrov. Tako sem postavil na
kocko tudi svojo uvrstitev. To pa
ni bil osamljen primer na tej dir-
ki. Veliko sem še pomagal drugim
tekmovalcem in nekaj takih
pomoči je posnela kamera. Na
osnovi teh posnetkov sem bil
deležen nagrade."
TEDNIK: Vaše tekmovanje je
v veliki meri odvisno od denarja
in od sponzorjev. Kakšno pa je
zanimanje za takšne ekstremne
športnike?
Miran Stanovnik: "Denar je
vedno problem. Sem pa deležen
vsako leto večje podpore, ker se
zavedam tudi odgovornosti do
sponzorjev. Vendar je moj šport
izjemno drag, saj moram vsako
leto zbrati okrog 120 tisoč
nemških mark, kar pomeni
ogroimio za našo malo Slovenijo,
ki je tudi gospodarsko šibka."
TEDNIK: Prej ste dejali, da
mislite zelo pozitivno. Ste po na-
ravi optimist?
Miran Stanovnik: "Realist s pri-
dihoin optimista."
TEDNIK: Kaj bi položili na
srce vsem mladim motoristom,
ki imajo radi hitrost?
Miran Stanovnik: "Naj pravil-
no ocenijo svoje zmožnosti. Če je
motor moderen, še ne pomeni, da
ga moraš imeti. Ko ga enkrat
imaš, moraš imeti tudi primerno
opremo in biti primerno strpen.
Pridobiti si moraš ustrezne
izkušnje, in ko misliš, da že vse
veš, se moraš zavedati, da obstaja
takrat največja nevarnost, da se ti
kaj zgodi."
Miran Stanovnik se bo ob no-
vem letu ponovno preizkusil na
svetovno najbolj znanem reliju
Pariz - Dakar - Kairo, ki je letos
drugače poimenovan zaradi cilja v
Kairu. To pa je velik zalogaj tako
po finančni kot po organizacijski
plati. Tudi mi mu želimo, da bi
uspešno pripeljal do cilja.
Tekst in fotografija:
Marija Slodnjak
Miran Stanovnik, avanturist, ki se udeležuje najnapornejših
vztrajnostnih dirk, s svojim najzvestejšim spremljevalcem -
motorjem
Ob podpisovanju knjige, v kateri sta z novinarjem Miranom
Vodovnikom opisala sloviti reli Pariz - Dakar.
sv. ANDRAŽ / SLOVESNO OB PRVEM PRAZNIKU OBČINE
Somostojno obiino Irof
enakoprmm pt^ajalei drime
Pri Sv. Andražu so konec tedna proslavili prvi občinski praz-
nik. Osrednja slovesnost je bila v soboto zvečer v kulturni dvo-
rani gasilskega doma v Vitomarcih. Občane in goste je nago-
voril župan Franci Krepša. Izpostavil je vidnejše pridobitve v
zadnjem letu, kot so no\1 kilometri asfalta, vodovod in izgla-
sovani samoprispevek za gradnjo šole, v kulturnem programu
pa so ob domačih ljudskih pevcih nastopili še vitomarški
osnovnošolci in člani tamkajšnjega kulturno-umetniškega
društva. Pri Sv. Andražu so bili še posebej veseli številnih gos-
tov, med njimi več županov in podžupanov sosednjih občin.
"Pred dobrim letom smo vsi tis-
ti, ki smo nekoliko aktivneje
spremljali razvoj dogodkov v zve-
zi s potrditvijo novih občin, s
težkim srcem čakali odločitev us-
tanovnega sodišča Republike Slo-
venije. Najvišji zakonodajni orga-
ni oblasti je presodil nam v dobro.
Pozneje je to potrdil tudi državni
zbor. Skratka - izborili smo si sa-
mostojno občino, občino, v kateri
bomo lahko sami uveljavljali lo-
kalne interese, potrebe in želje," je
zbrane v Vitomarcih nagovoril
župan Franci Krepša. Dodal je, da
bi v primeru ukinitve krajevne
skupnosti Sveti Andraž kot prav-
ne osebe, na kar naj bi se po njego-
vem mnenju v bivši občini že pri-
pravljali, dogodki potekali pov-
sem drugače. "Preprosta primerja-
vi med investicijskimi vlaganji
bivše občine in naše novonastale
občine nam pove, da je bilo takrat
vsaj dvakrat premalo denarja in-
vestiranega v tedanjo krajevno
skupnost. Najpomembnejše je, da
smo s samostojno občino dobili
stams enakopravnega pogajalca
do države oziroma do posameznih
ministrstev," je na sobomi slove-
snosti še poudaril župan Krepša,
ob tej priložnosti pa predstavni-
kom vseh sedmih vasi v občini
(Rjavci, Slavšina, Novinci, Hvale-
tinci, Gibina, Drbetinci, Vitomar-
ci) in predstavnikom društev
izročil nove občinske zastave v
modro-rumenih barvah - barvah
občine Sv. Andraž v Slovenskih
goricah.
Povabilu na praznovanje prazni-
ke občine Sv. Andraž so se odzvali
številni sosednji župani ter župani
nekaterih novonastalih občin na
ptujskem območju: Kari Vurcer
iz Trnovske vasi, Jože Kraner iz
Cerkvenjaka, Slako Mihelič od
Sv. Jiu-ija ob Ščavnici, Alojz
Kavčič iz Juršincev, Slavko Vi-
senjak iz Gorišnice, Franc Bezjak
iz Majšperka, Franc Kirbiš iz
Vidma pri Ptuju ter podžupana
Franc Žagoršek iz Eiornave in
Branko Zelenko z Destrnika,
občino Markovce je predstavljal
Janko Petrovič. Slovesnosti so se
udeležili še predstavniki gasilskih
zvez ter številni občani. Slove-
snost v Vitomarcih se je nadalje-
vala z družabnim srečanjem, ki so
ga pripravili GD Vitomarci, KUD
Vitomarci, Lovska družina. Tu-
ristično društvo, Društvo gospo-
dinj in podžupan Ivan Čuček.
Na Andraževo nedeljo, 28. no-
vembra, pa je bilo v Vitomarcih še
tradicionalno farno žegnanje.
Domači župnik p. Jože Kolmank
je ob tej priložnosti blagoslovil
prenovljeno notranjost cerkve pri
sv. Andražu. Ob slovesnih maših
je za praznično vzdušje poskrbela
godba na pihala od Sv. Jurija ob
Sčavnici. Del sredstev za prenovo
cerkve, katere začetki segajo v 16.
stoletje, je prispevala tudi občina.
Prav cerkev Sv. Andraža se kot
najprepoznavnejši simbol tega
predela Slovenskih goric ob groz-
du pojavlja mdi v novem občin-
skem grbu.
AK
Cerkev sv. Andraža in grozd
kot najprepoznavnejša sim-
bola tega območja v an-
draževskem grbu
10
četrtek, 2. december 1999 - TEDNIK
NASVETI
KuhmrskI nasveti
Jedi ii repe
Repa spada v družino iiapusnic, čeprav po videzu prav nič ne
spominja na zelje. Na svetu pridelujejo po barvi in obliki raz-
lične sorte, a se po okusu le malo razlikujejo.
Repa zgubi oster okus, če jo gla-
ziramo, kar pomeni, da sveži ali
kisli repi dodamo malo surovega
masla (na pol kilograma repe le 3
do 4 dekagrame masla) ter žličko
sladkorja; če je repa sveža, še soli-
mo in prilijemo toliko vode, da je
pokrita. Nato repo samo malo
prekuhamo in iz nje pripravimo
želeno jed; če je tekočine za glazi-
ranje preveč, jo kuhamo toliko
časa, da voda povre. Če repo pred
pripravo jedi glaziramo, ima
lepši, bolj sijoč videz in pri ku-
hanju ne razpade.
Oster okus repa izgubi tudi, če
ji dodamo smetano.
Kislo repo si lahko pripravimo
tudi iz sveže oziroma surove repe.
Repo operemo, olupimo, jo grobo
naribamo, temeljito solimo in do-
damo kis. Tako jo pustimo stati
vsaj pol ure, nato jo rahlo spla-
knemo in uporabimo kot kislo
repo.
Po okusu se repa lepo ujema z
divjo perutnino, puranom ter
svinjino.
V našem delu Slovenije si naj-
pogosteje pripravimo kislo repo,
zraven pa ponudimo različne
kašnate klobase ali pečenice. Zelo
znana jed iz repe je tudi repa
krhljanka - krhlenka. To pripra-
vimo iz sveže repe. To olupimo in
jo narežemo na nekoliko večje
kocke. Prav tako na kocke
narežemo olupi j en krompir. Obo-
je stresemo v slano vrelo vodo,
dodamo kumino in kuhamo. Ko
sta repa in krompir kuhana, ju
odcedimo in zabelimo s pre-
praženo zaseko in ocvirki. Danes
krhlenko ponudimo najpogosteje
k pečeni svinjski pečenki ali pre-
kajeni svinjini. Krompir so doda-
jali predvsem zato, da so omilili
oster okus repe. Včasih so to jed
ponudili h kuhani svinjski glavi,
da je bilo mastno meso lažje preb-
avljivo.
Kislo repo pri nas pripravljamo
tako, da jo damo kuhat v mrzlo
vodo, saj ostane tako po dolgem
kuhanju še rahlo čvrsta na ugriz.
Vode prilivamo le toliko, da je
pokrita, ter narahlo solimo. Ku-
hamo jo približno pol lu-e, ji do-
damo podmet iz moke in kisle
smetane ter kuhamo še 10 do 15
minut. Za popestritev lahko repi
dodamo manjšo količino ktihane-
ga rjavega fižola.
Na Primorskem kislo repo pri-
pravijo nekoliko drugače. Prav
tako jo dajo kuhat v hladno vodo;
če je prekisla, jo narahlo operejo z
vodo in pristavijo. Kuhajo jo pol
ure, in ko je kuhana, odlijejo po-
lovico vode, polovico pa je
prihranijo. Na manjši količini
maščobe narahlo prepražijo se-
sekljan česen, prisipajo repo, do-
dajo še paradižnikovo mezgo,
premešajo , dodajo malo moke,
narahlo prepražijo in zalijejo s
tekočino, v kateri se je kuhala
repa. Nato počasi kuhajo še 15
minut. Po potrebi repo še dosoli-
jo.
Pogosto si pripravljamo kislo
repo s kašo ali biu-kaš, tega najpo-
gosteje pripravljajo na Gorenj-
skem, ter bujto repo, za katero so
pravi specialisti Prekmm-ci. Kis-
lo repo s kašo ali burkaš pripravi-
mo tako, da vzamemo pol kilo-
grama repe, jo po potrebi opere-
mo, ji prilijemo toliko vodo, da je
pokrita, in damo kuhat. K napol
kuhani dodamo 15 dekagramov
prosene kaše, ki jo potresemo po
vrhu in pokrito kuhamo dalje.
Kuhamo tako dolgo, da se kaša
zmehča, ter tik pred serviranjem
zabelimo s prepraženo zaseko in
ocvirki. Bm-kaš ponudimo najpo-
gosteje kot samostojno jed.
Pripravimo pa si lahko tudi
praženo kislo repo. Kislo repo do
polovice skuhamo, nato jo odce-
dimo in posebej v kožici pre-
pražimo na majhni količini
maščobe žlico sladkorja in fino
sesekljano čebulo. Ko čebula za-
rimaeni, dodamo repo in kumino,
po potrebi solimo ter prilijemo
malo vode, v kateri se je kuhala
repa. Pokrito pražimo, da postane
repa mehka. Po želji jo lahko po-
tresemo tudi z malo moke, da je
gostejša, sploh če jo ponudimo
kot prilogo k mesni jedi.
Mednarodna znana jed iz repe
je nadeta repa. To pripravimo
tako, da izberemo manjše okrogle
repe, ki so na vrhu rahlo vijo-
ličaste barve. Na tanko jih olupi-
mo ter z nožem in s pomočjo žlice
izdolbemo sredino. Izdolbeno
kuhamo v slani vodi 8 do 10 mi-
nut. Kuhano odcedimo in ohladi-
mo. V sredino napolnimo polju-
ben nadev, odvisno ^od tega , k
čemu jo ponudimo. Če jo ponudi-
mo kot samostojno jed, jo nade-
vamo z mletim mesom, po vrhu
potresemo s sirom in postavimo v
pekač z juho; ta naj sega repi le
do polovice. Postavimo v pečico
in spečemo. Zraven ponudimo
pire krompir in poljubno toplo
omako. Nadevamo jo lahko tudi z
_ glazirano zelenjavo in
ponudimo kot prilo-
go k pečenki.
Nada Pignar,
učiteljica kuharstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC.
KLIN.  PSIH.   /   KAKO   OBVARUJEMO
DUŠEVNO ZDRAVJE . - 253. NAD
Zukon, družina in
duševno zdrorvje
115, nadaljevanje
Terapevtski proces
zakona in družine -
na splošno - 33. nad.
Analitska zakonska
in družinska terapija
- še nekatera formal-
na in tehnična
pravila - 3. nad.
Kako pristopi
terapevt v družino
narkomanov?
V praksi srečujemo v skupini
narkomanov najrazličnejše
osebnostne strukture in je seve-
da že iz tega razloga potrebno
skrbno pretehtati indikacije za
družinsko terapijo. V družinski
terapiji nastanejo številne
težave. Narkomani so relativno
malo orientirani v prihodnost,
njihova razsodnost in samood-
govomost sta nizki, opraviti
imamo s samodestruktivnimi
težnjami itd., poleg tega pa je,
kot so pokazale ameriške študi-
je, njihova odvisnost v veliki
meri posledica trajajoče patoge-
ne družinske dinamike, ki niha
od ekstremnega, regresivnega
razvajanja do popolnega od-
klanjanja in zanemarjanja otro-
ka. Ustrezno temu je treba tudi
uravnati prvi intervju.
Pa še poglejmo v družino s
suicidalnimi člani.
Če obstaja sum, da se en ali
več članov družine nagiba k sa-
momoru, je potrebno v prvem
intervjuju dodatno razčistiti
težo suicidalne nevarnosti, na-
dalje izluščiti konstalacijo od-
nosov, ki lahko vodijo do samo-
morilnega poskusa, ter tretjič, s
suicidalnim posameznikom in
celotno družino je potrebno
skleniti dogovor o odgovornosti
za sprejete ukrepe glede pre-
prečitve samomorilnega dejanja
(tak dogovor vključuje npr. ta-
kojšnje obvestilo terapevtu o
suicidalni nevarnosti, informa-
cijo Članov družine o tem, kaj
bo terapevt v tem primeru sto-
ril, itd.). Vsak sum na suicidal-
no nevarnost je treba vzeti re-
sno; kako resno, je odvisno od
tendence k ponavljanju (poleg
lega je najbolje uporabiti
ustrezne ocenjevalne lestvice)
ter od družinske konstalacije.
Po podatkih iz literature raste z
vsakim ponovnim poskusom
verjetnost, da bo naslednji po-
skus pripeljal do smrti. To velja
posebno tedaj, če je naslednji
poskus resnejši kot presnji.
Izmed družinskih dejavnikov,
ki pogojujejo suicidalno nevar-
nost, je treba posebno upošteva-
ti: osamljenost in zapuščenost
oseb v družini, njeno breziz-
hodnost, nemoč, maščevalnost
do drugih članov družine ipd.
Na srečo nam uspše večkrat že
v prvem pogovoru tveganje sa-
momora zmanjšati. Že ugotovi-
tev in priznanje, da se oseba
čuti na kraju moči in ra robu
obupa, pomaga, da drugi člani
vsaj nekoliko spremenijo svoje
ravnanje.
Naslednjič pa še nekaj o
družinah s telesno in duševno
manj razvitimi otroki in o
dnižinah s psihosoroatskim
bolnikom.
mag. Bojan Sinko
DRUŠTVO ZA VARSTVO IN PROTI MUČENJU ŽIVALI MARIBOR POZIVA
Neprimerno
ravnanje z živalmi
člani društva za varstvo in
proti mučenju živali ponovno
opozarjamo na neprimerno rav-
nanje z domačimi živalmi, saj
na    terenu    vse    pogosteje
opažamo, da nekateri lastniki
slabo ravnajo z njimi. Premalo
se zavedamo, da je človek le del
narave, in če si je prilastil pravi-
co, da si je žival podredil, potem
nima pravice brezbrižno, malo-
marno in kruto ravnati z njo.
Tudi živali čutijo strah,
bolečino, trpijo, če so trpinčene,
čutijo kot človek lakoto, žejo,
vročino in mraz. Potrebujejo lju-
bezen in razumevanje človeka.
Zima je tu, in ker so v tem času
najbolj prizadeti priklenjeni psi
čuvaji, posebno na podeželju,
prosimo vse lastnike, da čimbolj
poskrbijo za svoje najzvestejše
prijatelje. Njegovo bivališče naj
bo lesena uta, opažena in dobro
izolirana, dovolj topla in suha,
nepremočljiva, varna pred vre-
menskimi spremembami. V uti
naj bo vedno otep suhe čiste sla-
me ali primerno ležišče. Pred
vhodom naj bodo položene deske,
ne pustite psa ležati na cement-
nih tleh, ker bo kmalu postal bol-
nik (revma,  mehur, ledvice).
Tudi utrjen pes čuvaj ob hudem
mrazu ne sodi več v pasjo uto,
temveč v hlev ali hišo. Pes naj
ima okrog vrata usnjeno ovratni-
co, ki ga ne sme stiskati, veriga
naj bo lahka, dolga najmanj 3-4
metre, za sprostitev pa ga je treba
večkrat spuščati z verige. Pes
čuvaj mora imeti poleg čiste pitne
vode tudi najmanj enkrat ali dva-
krat na dan izdaten gost obrok to-
ple zdrave hrane. Ne dajte psu
votlih kosti perutnine, zaužita
kost se psu pogosto zarije v čreve-
sje, kar ima za posledico bolečine,
hiranje in pogin živali. Mlade
psičke do enega leta je treba hra-
niti večkrat na dan. Psu, ki vam
zvesto čuva imetje, nudite v pri-
meru bolezni pravočasno veteri-
narsko pomoč. Do ostarelega ali
neozdravljivega psa bodite huma-
ni in mu podarite nebolečo
usmrtitev, ki jo opravi živinoz-
dravnik.
Društvo za varstvo In
proti mučenju živali
Maribor
Krvodajalci
16. november - Ivan Ružman, Gomila 51/b, Vinko
Nemec, Slovenska 77, Središče ob Dravi, Jožica Pla-
nino, Trate 19, Bojan Gavez, Slovenska c. 6, Središče
ob Dravi, Boris Bezjak, Šatovci 32, Ivan Lukman,
Obrez 117, Branko Škrinjar, Obrez 96, Boštjan Petek,
Kog 23, Vinko Štrman, Gomila 6, Zdravko Hanželič,
Kog 46/a, Peter Fergola, Ivanjkovci 40, Jožica Pokri-
vač, Jastrebci 60, Franc Majč, Prečna 2, Središče ob
Dravi, Anica Kreč, Slovenska 46, Središče ob Dravi,
Dušan Novak, Kog 54, Stanko Pokrivač, Jastrebci 60,
Marijan Potanec, Obrez 28, Metka Pišek, Ul. 5. preko-
morske 17, Ptuj, Franc Trstenjak, Šaiovci 30, Stanko
Bauman, Partizanska 13, Središče ob Dravi, Zdravko
Hlebec, Kog 107, Branka Žibek, Godeninci 39, Dušan
Šavora, Partizanska 7/a, Središče ob Dravi, Anton
Horvat, Godeninci 9, Marija Škrinjar, Breg 39, Pavel
Rubin, Jastrebci 9, Zdravko Hlebec, Kog 107, Katica
Ružman, Gomila 51/b, Majda Ploh, Breg 39, Središče
ob Dravi, Janez Lukman, Partizanska 9/a, Središče ob
Dravi, Boris Čulek, Trg talcev 6, Središče ob Dravi,
Ivan Kirbiš, Vareja 4, Boštjan Kotar, Gorišnica 117,
Janez Krajnc, Zagorel 9, Emil Pravdič, Rucmanci 6,
Jože Rubin, Jastrebci 34, Ztatko Gajšek, Podlehntk
66/a.
18. november - Srečko Čeh, Bišečki Vrti 15, Marija
Levanič, Mihovci 75, Stanislav Torič, Frankovci 38,
Vladimir Fras, Hlaponci 25/a, Ida Žnidarič, Kukava 7,
Zvonimir Mere. Povodnova 10, Franc Gabrovec, Ul.
25. maja 19, Ruj, Friderik Majcen, Spuhlja 118, Sta-
nislav Vilčnik, Muretinci 20, Franc Gomjec, Hlaponci
7, Janez Škerjanec, Tibolci 19/b, Milan Munda, Ul.
Žetaiskega Jožeta, Ruj, Franc Began, Kraigherjeva
28, Ptuj, Stanko Božičko, Doiena 36/a, Jožica
Starčič, Markovci 26/a, Jože Belšak, Moškanjci 7,
Dušan Cizerl, Destrnik 26, Ivanka Vidovič, Kraigherje-
va 27, Ruj, Rudolf Repec, Tržeč 19/a, Janez
Potočnik, Hrastovec 26, Alojz Geč, Pobrežje 39, Ve-
sna Škofič, Vegova 2, Kidričevo, Edvard Jurgec, Lan-
cova vas 68, Marjana Kokol, Nova vas 17/a, Renata
Plohi, Stojnci 57/a, Milan Bombek, Formin 28/a. Ma-
rija Belšak, Moškanjci 7, Martin Cafuta, Gorca 69,
Ivan Šegula, Juršinci 48, Danilo Krajnc, Arbajterjeva
7, Ruj, Anton Kelenc, Gorišnica 47, Branko Firbas,
Moškanjci 125, Jeka Kirbiš, Podgorci 17, Franc
Kovačec, Podgorci 1/d, Ivan Kukovič, Suha veja 7,
Marija Rojko, Nova vas 77. Matjaž Pišotek, Leskovec
25, Jožef Rezar, Lovrenc na Dravskem polju 1, Janez
Javornik, Žikarce 12, Slavko Jerebic, Zagorel 21, Dra-
go Damiš, Ljubstava 15/c.
PISE: ING. MIRAN GLUSIC / ^    V VRTU   *   V VRTU   *    V VRTU  *    V VRTU  *    V VRTU   *    V VRTU
Ko vrf odevtt snežna odela
Vremenski pregovor "Če mokro zemljo sneg prekrije, bo malo pri-
da za kmetijo," kakor se običajno pričenja zima, v zadovoljstvo ob
njenem letošnjem začetku ne velja. Prvi sneg je zapadel ob pra-
vem času, ko nam je pred tem ob ugodnem vremenu uspelo opra-
viti večji del jesenskih opravil na vrtu, in zapadel je na nepremočena tla, kar bo
imelo ugodne posledice za prezimitev vrtnih tal in rastlinja ter njihovo postopno
napojitev z zimsko vlago.
Ko se v SADNEM VRTU prično zimske razme-
re, so po njem potrebni pogostejši obhodi in
nadzor sadnega drevja, da bi pravočasno pre-
prečili škodo, ki jo še posebej na mladem sad-
nem drevju povzročata sneg in divjad. Težak
sneg, ki se oprijenna vej, otresemo, da se veje
pod njegovo težo ne bi polomile. V ograjenih
vrtovih nadzorujenrra, da vanj ne bi zašla divjad, v
neograjenih pa popravimo varovala, nameščena
na debla kot zaščito pred objedanjem ali drugimi
poškodbami, če so bila zaradi vetra ali na drug
način poškodovana.
Na zalogi so nam gotovo ostali še kakšni
kemični pripravki, namenjeni varstvu sadnega
drevja in drugega vrtnega rastlinja pred rastlin-
skimi boleznimi in škodljivci. Skrbno jih hranimo
v originalni embalaži v posebnem prostoru, kjer
ne zmrzuje, je hladno, suho in temno. Do škropiv
ne smejo imeti dostopa otroci in domače živali.
Hraniti jih ne smenx) z živili in krmili, ker obstaja
nevarnost zamenjave, živilom pa se lahko pos-
labša okus. Če tekoči pripravki zamrznejo, se jim
povsem spremene kemične in fizikalne lastnosti,
za nadaljnjo uporabo so neuporabni in za rastli-
ne škodljivi. Ob zamrzovanju se poškoduje enn-
balaža, pri čemer pride do razlitja in do težkih za-
strupitev. Pred zmrzaljo zavarujemo tudi škropil-
nike, s katerimi nanašamo tekoča škropiva na
rastline. Škropilnikom ne glede nato, kakšni so,
od najpreprostejših ročnih do rTKDtornih, iz rezer-
voarja, črpalke in cevovodov izpraznimo ostanke
škropiv oziroma tekočin, jih operemo, posušimo
in prezračimo. Razne ventile, kroglice, vzmeti in
razpršilce pa očistimo in naoljimo.
V OKRASNEM VRTU po obilnejših snežnih
padavinah, kot so bile pred dnevi, posvečamo
pozornost okrasnim drevninam in grmovnicam,
ki so klonile pod težo snega in so močno upogn-
jene v sneg, da jih rešimo pred poškodtDami.
Zimzeleni lovorikovci, rododendromi, mahonije,
nekatere vrste iglavcev pa tudi vrtnice, ki jim listje
še ni odpadlo, imajo izredno krhek les. Če je nanj
primrznjen sneg, se listje in brsti z vej osmukajo,
če jih dvigujemo iz zamrznjenega snega, zato jih
dvigujemo oziroma otresamo le, ko je južni sneg,
in to pazljivo, da ne pride do poškodb.
Če so žive meje iz zimzelenih listavcev
(češmina, kotonastra, lovorikovca, mahonije, li-
gustruma in podobnih) vzgojene prekomerno v
višino in širino, jih moker in težak sneg zaradi šib-
kih stebel upogne in znnaliči njihovo vzgojno obli-
ko. Otresemo jih in poravnamo v prvoten položaj,
preden sneg na njih zamrzne, da ne pride do
loma vej, dalj časa upognjenih vej pa ni mogoče
več poravnati v prvotni položaj oblikovane žive
meje.
S snegom, ki ga imamo na dvorišču, pa z njim
ne vemo kam, lahko obložimo zimzelene listavce
in iglavce, da jih zaščitimo pred izsuševanjem, če
bo v zimskem obdobju prišlo do suše, ker te rast-
line tudi pozimi potrebujejo talno vlago za živl-
jenjske procese v listju in igličevju. Obloženi
sneg bo rastline obvaroval pred ostrimi zimskimi
vetrovi, pa tudi zemlja pod njim ne zamrzne tako
glotx)ko.
ZELENJAVNI VRT, odet v snežno odejo, miru-
je in se ob taljenju snega počasi napaja s
snežnico. Vpijanje snežnice je boljše na gredi-
cah, ki so bile prelopatane in puščene v grobi
brazdi, še preden je zemljo prekril sneg. Ker prvi
sneg nikoli ne obleži vso zimo, po prvi odjugi ne-
prekopane gredice globoko prekopijemo in pus-
timo neporavnane, da bodo zmrzal in padavine
imele večji učinek na zlog zemlje za naslednjo
rastno sezono.
Globoka jesensko-zimska obdelava vrtnih tal
je v različnih tipih tal različna. Težja je zemlje,
globlje jo je potrebno rahljati, vendar le do globi-
ne rodovitne obdelovalne plasti, da na površje ne
spravimo mrtvice. Po brazdi potrosinx> apno, 10
kg na ar površine. Apnjenje je potrebno na pov-
prečnih vrtnih tleh vsako tretje leto.
Oktobra ali v začetku novembra smo pospravi-
li radičeve korenine, namenjene za siljenje, v
prostor, kjer ne zmrzuje, je pa dovolj vlažen, da
se ne bodo izsušile. Stanje korenov nadzoruje-
mo, da ne bi pričeli zaradi bolezni, pomanjkanja
vlage ali neustrezne toplote propadati. Vlaganje
korenov v postopek siljenja pričnemo šele, ko bo
zmanjkalo drugih vrst sveže solate. Na vrtu pobi-
ramo glavice brstičnega ohrovta; ta dobiva svoj
pravi okus šele sedaj, ko je dobro premrznil. Po-
birati ga smemo le v odtaljenem stanju oziroma
ko je sneg, ki ga obdaja, južen. Če imamo rastli-
ne brstičnega ohrovta na izpostavljeni vetrovni
legi, ga pred ostrimi zimskimi vetrovi in zrmzaljo
zavarujemo tako, da jih obložimo s smrekovim
vejevjem. Najbolje pa brstični ohrovt pred
zmrzaljo zavaruje snežna odeja.
Miran Glušič, ing. agr.
TEDNIK - Četrtek, 2. december 1999
11
OD rOD fff MM
PRAVNI STROKOVNJAK SVETUJE / PIŠE: MIRKO KOSTAN-
JEVEC
Odgovornost pravnih
oseb za Itazniva dejania
Nadaljevanje iz prejšnje številke
2. ZA KATERA KAZNIVA
DEJANJA ODGOVARJAJO
PRAVNE OSEBE
Pravne osebe lahko odgovarjajo
za nekatera kazniva dejanja iz že
prej omenjenega sedaj veljavnega
KZ in za druga kazniva dejanja,
če kateri zakon tako določa.
# Kazniva dejanja fz KZ
V 25. členu ZOPOKD so
našteta v KZ navedena poglavja
in členi, ki vsebujejo tista kazni-
va dejanja, ki jih lahko stori stori-
lec in za katera potem, če so poda-
ni pogoji iz 4. člena ZOPOKD,
odgovarjajo tudi pravne osebe. V
tem članku bom iz posameznih
poglavij navedel le naslove in
člene, ki vsebujejo tista kazniva
dejanja, za katera lahko odgovar-
jajo te osebe. Tisti bralci, ki jih
zanima celotna vsebina posamez-
ni členov, pa si jo lahko prečitajo
v KZ, kajti navajanje celotne vse-
bine teh členov v Tedniku bi bilo
za ta časopis preobširno.
Pravne osebe lahko odgovarjajo
za tale kazniva dejanja:
1. iz 16. poglavja: kršitev enako-
pravnosti (141. čl.), nedovoljena
objava zasebnih pisanj (151. čl),
neupravičena izdaja poklicne
skrivnosti (153. čl.), zloraba oseb-
nih podatkov (154. člena), kršitev
avtorske pravice (158. člen), neu-
pravičeno izkoriščanje avtorske-
ga dela (159. člena), kršitev pravi-
ce izvajalcev (160. čl.);
2. iz 17. poglavja: kršitev proste
odločitve volivcev (162. čl.);
3. iz 19. poglavja: zvodništvo
(185. čl.), posredovanje pri prosti-
tuciji (186. čl.), prikazovanje in
izdelava pornografskega gradiva
(187. ČL);
4. iz 20. poglavja: prenašanje
nalezljivih bolezni (188. čl.), ne-
dovoljena presaditev delov
človeškega telesa (191. čl.), malo-
marno opravljanje lekarniške dej-
avnosti (192. čl.), proizvodnja in
promet škodljivih sredstev za
zdravljenje (193. čl.), proizvodnja
in promet zdravstveno opo-
ročenih živil in drugih izdelkov
(194. čl.), nevestno pregledovanje
mesa za prehrano (195. čl.), neu-
pravičena proizvodnja in promet
z mamili (196. čl.);
5. iz 22. poglavja: kršitev te-
meljnih pravic delavcev (205. čl.),
kršitev pravic pri zaposlovanju
ali brezposelnosti (206. čl.),
kršitev pravic do sodelovanja pri
upravljanju (207. čl.), ogrožanje
varnosti pri delu (208. čl.),
kršitev pravic iz socialnega za va-
rovanja (209. čl.);
6. iz 23. poglavja: zatajitev (215.
čl.), odvzem motornega vozila
(216. čl.), goljufija (217. čl.), izsil-
jevanje (218. ČL), oderuštvo (219.
ČL), zloraba zaupanja (220. čl.),
prikrivanje (221. čl.), nedovoljen
izvoz in uvoz stvari, ki so poseb-
nega kulturnega ali zgodovinske-
ga pomena ali naravne znameni-
tosti (222. ČL), poškodovanje ali
uničenje stvari, ki so posebnega
kulturnega ali zgodovinskega po-
mena ali naravne znamenitosti
(223. ČL), poškodovanje tuje stva-
ri (224. ČL), poškodovanje
računalniških podatkov in pro-
gramov (225. ČL), požig (226. čl.),
poškodovanje stanovanjskih in
poslovnih  stavb  in  prostorov
(227. ČL), nezakonita vselitev
(228. ČL), oškodovanje tujih pra-
vic (229. čL);
7. iz 24. f>oglavja: ustvarjanje
monopolnega položaja (231. čl.),
lažni stečaj (232. čl.), povzročitev
stečaja z nevestnim gospodarjen-
jem (233. ČL), oškodovanje upni-
kov (234, ČL), preslepitev pri pri-
dobitvi posojila ali ugodnosti
(235. ČL), preslepitev pri poslo-
vanju z vrednostnimi papirji
(236. čL), preslepitev kupcev
(237. ČL), neupravičena uporaba
tuje firme, vzorca ali modela
(238. ČL), neupravičena uporaba
tujega izuma (239. člen) ponare-
ditev ali uničenje poslovnih listin
(240. čL), izdaja in neupravičena
pridobitev poslovne tajnosti (214.
ČL), vdor v račtmalniški sistem
(242. ČL), zloraba notranje infor-
macije (243. ČL), zloraba položaja
ali pravic (244. čl.), neupravičeno
sprejemanje daril (247. čl.), neu-
pravičeno dajanje daril (248. čl.),
ponarejanje denarja (249. čl.), po-
narejanje in uporaba ponarejenih
vrednotnic ali vrednostnih papir-
jev (250. ČL), izdelava, pridobitev
in odtujitev pripomočkov za po-
narejanje (251. ČL), pranje denar-
ja (252. ČL), izdaja nekritega čeka
in zloraba bančne ali kreditne
kartice (253. čl.), davčna zatajitev
(254. čl.) tihotapstvo (255. čl.);
8. iz 26. poglavja: dajanje pod-
kupnine (268. ČL), nezakonito
posredovanje (269. čl.);
9. iz 28. poglavja: preprečitev na
delo (292. čl.) kršitev prepovedi
opravljanja poklica (293. čl.);
Nadaljevanje prihodnjič
PfUJ / GIMNAZIJCI NA EKSKURZIJI
Naravosjovne
znamenitosti v Mundma
Dijaki 2. letnikov ptujske gimnazije smo bili na dvodnevni
strokovni ekskurziji v Miinchnu. 107 dijakov je napolnilo tri
avtobuse. Spremljali so nas profesorji: Janez Bezjak, Slavica
Bratuša, Dobrinka Voršič Rajšp, Vesna Pintarič, Boris Zma-
zek, Stanislav Šenveter in Marina Benkhardt.
Ob 11. uri smo prispeli v mili-
jonsko mesto Miinchen, kjer smo
si najprej ogledali Nemški
tehniški muzej in tam prebili pet
ur. Bili smo navdušeni, ko smo
videli razvoj tehnike in znanosti
ter ob vsem tem lahko še sami
eksperimentirali. Očaralo nas je
tudi zvezdnato nebo v planetari-
ju.
Miinchen smo si želeli ogledati
tudi iz ptičje perspektive, zato
smo se odpravili na 285 m visok
olimpijski stolp, kjer nas je dodo-
bra prepihalo, vendar nas je pog-
led na mesto zelo prevzel. Bili
smo presenečeni nad ogromnimi
parki. Izkoristili smo že pri-
ložnost in si ogledali olimpijski
stadion. Za tiste, ki so si Miin-
chen ogledali v večernih urah in
videli na tisoče lučk, ki so
osvetljevale mesto, je bilo to po-
sebno doživetje.
Po namestitvi v mladinskem
hotelu smo se odpravili na nočni
potep po Miinchnu. Sprehajali
smo se po pešconi, si ogledali sta-
ri del mesta in izložbe trgovin,
kjer smo naslednji dan praznili
denarnice. Po poučnem sprehodu
smo imeli še toliko moči, da smo
se zabavali v diskoteki mladin-
skega hotela.
Po slabo prespani noči smo se
vidno utrujeni odpeljali na ogled
muzeja BMW, kjer so se
predvsem fantje navduševali nad
raznimi modeli vozil. Pot smo
nadaljevali proti botaničnemu
vrtu. Tam so nas očarale rastline
iz vseh krajev sveta. Naš zadnji
postanek je bilo še športno leta-
lišče in letalski muzej.
V ponedeljek smo radovednim
sošolcem in razredničarki opisali
vse svoje pripetljaje in zanimi-
vosti. Spoznali in videli smo veli-
ko novega.
Dijakinje 2. c ptujske
gimnazije
Pred Deutsches Museum
PTUJ / DAN ODPRTIH VRAT NA OS OLGE MEGLIC
Ob dnevu šole
V petek, 19. novembra, so imeli na OŠ Olge Meglic ob 21. dne-
vu šole dan odprtih vrat. Organizirali so različne ustvarjalne
delavnice.
Pouk so obrnili na glavo. Mate-
matika, zgodovina, fizika ... so
bile predstavljene na igriv način.
Učenci so peli, igrali na odru, se
rekreirali v različnih športnih
igrah, se preizkušali v ročnih
spretnostih, ustvarjali v likovnih
delavnicah in se zabavali pri soci-
alnih igrah. Tokrat so imeli
možnost spoznati poklic frizerja -
predstavil se jim je bivši učenec
te šole Sašo Fenos s svojo ekipo.
Pred njimi so postrigli dva mode-
la. Učenci so predstavitev poklica
z navdušenjem spremljali. Ker ni
bilo dovolj časa, da bi v šoli post-
rigel "vse", je nekatere učence kot
modele oblikoval še v svojem sa-
lonu.
Ta dan so imeli tudi starši
možnost ponovno sesti v šolske
klopi in skupaj s svojimi otroki
ustvarjati. Povabilu so se
nmožično odzvali predvsem
starši, babice in dedki razredne
stopnje. Udeležba staršev bi bila
gotovo še številčnejša, če nam je
ne bi zagodel sneg.
Zvečer so imeli namen pris-
luhniti besedi na čitalniškem
večeru po običajih 19. stoletja, ki
so ga pripravljali z gojenci
srednje glasbene šole iz Maribo-
ra, učenci glasbene šole Karola
Pahorja iz Ptuja, pevsko in fol-
klorno skupino bolnišnice dr.
Jožeta Potrča, Ptuj in skupino
plesne šole Mambo, Ptuj. Zaradi
vremenskih nevšečnosti so ta
ktilturni dogodek prestavili na
četrtek, 25. novembra.
Fanika Novak, Simona
Planine, svetovalni delavki
PfUJ / AKTIVNOSTI NA EKONOMSKI SOLI
Ob dnevu 60/o profi aidsu
V Ekonomski šoli na Šolskem centru Ptuj za osveščenost svoj-
ih dijakov dobro poskrbijo, še posebej pa v tednu, ki je namen-
jen boju proti aidsu. Pod mentorstvom profesorice Nataše Ku-
har so dijaki pripravili razstavo s propagandnim materialom o
boju proti tej bolezni, učitelji pa so v svojih razredih pripravili
za svoje dijake pogovore o aidsu.
Na Ekonomski šoli Ptuj pa
hkrati poteka projektni teden o
aidsu. Med dijake so razdelili ve-
liko propagandnega materiala,
učitelji in dijaki pa so v ta namen
opremili svoje učilnice s plakati,
ki opozarjajo mlade na to nevar-
no bolezen. Prvega decembra, na
dan boja proti aidsu, pa so razde-
lili prezervative.
Tekst in foto:
Milan Krajnc Pavlica
Slika desno: Mentorica Nata-
ša Kuhar ob panoju, namenje-
nem dnevu boja proti aidsu.
STROKOVNJAKI ENERGETSKE SVETOVALNE PISARNE
SVETUJEJO
Talne ogrevcinfe
Nadaljevanje iz prejšnje številke
Kamen in keramika sta v bist-
vu najbolj naraven in najstarejši
material za oblaganje tal in tudi
najprimernejši pri talnem ogre-
vanju prostorov. Že stari Rimlja-
ni so cenili sposobnost kamna, da
akumulirano toploto oddaja še
dolgo po tem, ko je vir toplote že
zdavnaj ugasnil. Vendar se ka-
men redko uporablja v stanovanj-
ih, saj kljub tem dobrim toplot-
nim lastnostim deluje hladno. To
pa privede do tega, da na kamen
še dodatno polagamo talne oblo-
ge in zmanjšamo toplotno pre-
hodnost. Keramika je najprimer-
nejša v kopalnicah, kjer ne potre-
bujemo dodatne obloge.
Tekstilne talne obloge zelo po-
gosto uporabljamo, posebej tiste
kvalitetne. Njihov največji prob-
lem je, da so zelo gosto tkane ter
zato predvsem volnene dober izo-
lator toplote. Glavni parameter
pri kvalitetni tekstilni talni oblo-
gi je količina (masa) tekstila,
izražena v g^m^. Kvalitetne talne
obloge jmajo maso 400 do 600
g^m^ Če želimo takšno talno
oblogo kljub temu uporabiti ter
doseči njeno temperaturo 28 sto-
pinj Celzija, moramo povišati
temperaturo ogrevne vode v siste-
mu. To pa pomeni, da se med
juto, na katero je obloga tkana, in
estrihom pojavi temperatura
okrog 40 stopinj Celzija. Pri upo-
rabi nekvalitetnih talnih oblog se
lahko zgodi, da lepila ne bodo
vzdržala takšne temperature, am-
pak se razgradijo in na oblogi
nastanejo mehurji.
Za talno ogrevanje so najpri-
mernejše tekstilne obloge iz po-
liamida, narejenega na gumirani
podlagi, umetni juti (action back),
naravni juti ali pa brez podlage.
Manj primerna pa je sintetična
zaprtocelična pena.
Pri uporabi lepil se v zadnjem
času pojavljajo problemi, posebej
pri uporabi disperzijskih in eko-
loško sprejemljivih lepilih. Vse
manj se uporabljajo poliuretan-
ska lepila, umetno smolnata ali
neoprenska, ki jih nadomeščajo
vodotopna disperzij ska lepila. Ta
so za talno ogrevanja le izjemoma
primerna.
Parketi se pri nas izdelujejo iz
različnih vrst lesa, najpogosteje
so to hrast, bukev in jesen. Bukev
se zaradi svojih lastnosti za talno
ogrevanje ne priporoča. Za ta les
je značilno, da je zelo higrosko-
pičen, kar pomeni, da nase zelo
rad veže vlago in jo oddaja. Zelo
primerna vrsta lesa je slavonski
hrast, imenovan tudi dob, ker
ima fino strukturo. Pomembno je
tudi, da je les pred obdelavo pra-
vilno posušen in obležan, njegova
vlaga ne sme presegati 10 %. Da
se doseže dobra toplotna prehod-
nost, se pri talnem ogrevanju ne
priporoča klasična debelina par-
keta 16 do 22 mm, temveč je naj-
primernejša 8 do 10 mm. Vedno
pa je potrebno uporabiti les I. ka-
kovosti. Zelo je pomembno, da
pri polaganju uporabimo epok-
sidna oziroma epoksi-poliuretan-
ska lepila. Disperzijska lepila
kljub drugačnim navedbam
proizvajalcev niso primerna. Ves
čas polaganja parketa naj bo talno
ogrevanje vključeno s polovično
močjo, sistem ogrevanja pa naj
pred polaganjem parketa obratuje
vsaj teden dni. Posebno pozor-
nost je potrebno posvetiti tudi
vrsti laka, ki ga bomo kasneje na-
nesli na parket. Pri klasičnem
načinu ogrevanja se največkrat
uporabljajo poliuretanski ter
vodni laki. Talno ogrevanje zelo
suši zrak, poliuretanski laki pa
pri strjevanju nase vežejo vlago iz
prostora. Če vlage primanjkuje,
nastanejo v laku majhne luknjice
in kazijo videz parketa. Rešitev so
naprave za vlaženje zraka, ki za-
gotavljajo vsaj 60 % relativno
vlažnost. Za primerjavo: ne pre-
več zračen prostor ima v času
ogrevanja brez dodatnega
vlaženja le okoli 35 % relativne
zračne vlažnosti.
Svetovalna pisarna na Ptuju,
Mestni trgi, tel. 778516, je odprta
za brezplačno svetovanje
občanom vsak ponedeljek in sre-
do od 16. do IS^^^. Svetovanje je
namenjeno učinkoviti rabi ener-
gije v gospodinjstvih. To je
pomoč vsem, ki nameravajo ople-
menititi svoj denar z vlaganjem v
učinkovito rabo energije. Z iz-
boljšanjem toplotne zaščite
zgradb, uporabo sodobnejših
ogrevalnih naprav in večjo upor-
abo obnovljivih virov energije
prispevate k varovanju okolja,
zmanjševanju stroškov za energi-
jo in izboljšanju bivalnih raz-
mer. Svetovalec vas lahko tudi
obišče na objektu in po svetovan-
ju vam pošljemo domov poročilo
o nasvetu. V pisarnah ENSVET
si lahko občani ogledajo tudi raz-
položljivo strokovno literaturo.
Bojan Grobovšek,
unrv.dip/.fng.sfr.
12
četrtek, 2. december 1999 - TEDNIK
ZANIMIVOSTI, POSLOVNA SPOROČILA
IŠČETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL
Matela /e po novem rdeieiasa
Mateja Rajh iz Ormoža je dijakinja drugega letnilia programa
poslovni tehnik v ptujski ekonomski šoli. Rada se sprehaja,
druži s prijateljicami in prijatelji, posluša glasbo in zapleše v
diskoteki. Kot večina mladih najraje obleče športna oblačila
oziroma kavbojke. Za akcijo Iščete svoj stil seje prijavila iz ra-
dovednosti, ni pa pričakovala, da bo izbrana.
V okviru akcije Iščete svoj stil
je Mateja prvič obiskala kozme-
tičarko. V kozmetičnem studiu
Neda v Prešernovi 18 v Ptuju so
ji najprej predstavili celoten po-
tek nege. Kozmetičarka Neda
Tokalič je pri pregledu kože
ugotovila, da ima mešani tip
kože. Po globinskem čiščenju so
opravili še piling in dezinfekci-
jo. Po masaži obraza, vratu in
dekolteja ji je bila nanešena še
maska Thalgo za mlajšo kožo, ki
vsebuje morsko sol in propolis,
ker oboje kožo hrani, pomirja in
prečiščuje. Za nego doma naj
Mateja uporablja hidratantno
kremo za mlajšo kožo, občasno
pa je priporočljiv tudi obisk
kozmetičarke.
Oblika obraza je narekovala,
da se je frizer Sašo Fenos
odločil za srednjo dolžino in jo
je nato oblikoval v mladostno
razgibano linijo. Barvo so enos-
tavno samo poudarili v bolj
živo, ker so bili mnenja, da je že
sama linija striženja dovolj zani-
miva, da dodatno igranje z bar-
vo ni potrebno.
Vizažist Dani Kolarič je na
Matejin obraz najprej nanesel
transparentni puder, s katerim
je izenačil barvo kože. Oči ji je v
celoti obarval v purpurni barvi
ter jih narahlo osenčil po zunan-
jem delu očesa, predel tik pod
obrvmi s svetlo bež nianso,
spodnji del vek pa je obarval z
belim črtalom, da je bil dosežen
prodornejši videz. Obrvi ji je
počesal in jih narahlo poudaril z
rjavim senčilom. Ustnice ji je
obarval v podobnem tonu, kot
so lasje. Za bolj svež videz kože
je uporabil rdečilo v obliki kre-
me.
Pri oblačilih modni stro-
kovnjaki modnega studia Bar-
bare Plaveč niso šli v tako skra-
jnost kot pri frizuri, čeprav so
izbrali sicer popolnoma nov
imidž oblačila v sivi barvi z mla-
dostnim žakardnim vzorcem, ki
so ga izbrali v prodjalni NAF
NAF v Ptuju. Glede na njeno
novo barvo las ji bolj pripo-
ročajo zamolkle tone, ne toliko
žive barve, da še vedno pride do
izraza njen obraz, ne pa toliko
barva las in oblačila. Tudi sicer
Mateji priporočajo stil, ki so ga
ubrali to pot, a ga lahko kombi-
nira z mini krilom. Linije pa naj
bodo oprijete zaradi lepe posta-
ve, ki jo ima.
V Šport studiu Olimpic so,
kot je povedal strokovni vodja
prof. Vlado Čuš, Mateji poklo-
nili enomesečno vadbo po izbra-
nem programu v fitnes studiu v
Jadranski ulici 7 v Ptuju.
Strokovnjaki akcije Iščete svoj
stil so pri Mateji poiskali vse tis-
to, kar njeno lepoto le še bolj
poudarja.
MG
Mateja Rajh prej ...
... in pozneje.
Fotografije: Črtomir Goznik
IVIateja v obiačilih prodajalne NAF NAF v Ptuju
TEDNIK - Četrtek, 2. december 1999
13
PO MASIH KRAJIlt
GORIŠNICA / S KONCEM LETA TUDI KONEC INVESTICIJ
Nadvoz v Zamušanih - varneie tez progo
v občini Gorišnica letošnje leto uspešno končujejo tudi na
področju urejanja komunalne infrastrukture. Jeseni so že
končali gradnjo zadnjega »občinskega« vodovodnega sistema,
asfaltiranje blizu štirih kilometrov cestišč, nekatera dela na
šolskem prizidku pri OŠ Cirkulane, dogradili so vrtec v
Gorišnici in opravili še nekaj manj obsežnih del. Največ de-
narja za to so vzeli iz občinskega proračuna, nekaj pa so ga us-
peli pridobiti tudi iz državne blagajne, predvsem za vodovod v
Halozah. Kmalu pa se bodo lotili še ene pomembne naložbe -
gradnje nadvoza nad železniško progo v Zamušanih.
Po nekaj letih opozarjanj, da je
prečkanje železniških tirov na
tem območju izredno nevarno -
to potrjujejo tudi prometne nes-
reče s smrtnim izidom - so v
občini vendarle prišli do rešitve
problema. Pred časom so v
občinskem svetu že sprejeli od-
lok o lokacijskem načrtu za
nadvoz nad železniško progo
Pragersko - Središče v
Zamušanih, tik pred izdajo pa je
ustrezno gradbeno dovoljenje. S
celotno gradnjo se je ukvarjala
strokovna služba z vodstvom
občine Gorišnica, saj so jim Slo-
venske železnice dale vsa
pooblastila za izvedbo investici-
je, pravi Slavko Bratuša, ki v
občini po strokovni plati skrbi
za področje infrastrukture in
nadzor investicij. Podpisan je
tudi že štiristranska pogodba:
Slovenske železnice so
naročnik, DARS prevzemnik
aktivnosti, občina Gorišnica so-
fmancer in Gradiš - Nizke
gradnje Maribor izvajalec.
Gradbeniki bi morali delo
pričeti že pred dnevi, pa je vse
skupaj zmotil sneg, zato bodo
morali počakati na ugodnejše
vreme v prihajajočih tednih.
VREDNOST
NADVOZA
165 MILIJONOV
TOLARJEV
»Območje obeh nezavarovanih
železniških prehodov v
Zamušanih je dolgoletni prob-
lem, na katerega so opozarjali
krajani, ptujska in zadnja leta
gorišniška občina,« pravi Slavko
Bratuša. »Prečkanje železniških
tirov je speljano na povsem nep-
reglednem območju, pozimi
svoje naredita še megla in pole-
dica. Zato smo bili v letošnjem
šolskem letu primorani spreme-
niti tudi pot šolskega avtobusa
in ta sedaj otroke vozi po neko-
liko daljši poti v šolo in domov.
V pogovorih o rešitvi problema
smo prišli že tako daleč, da je
gradnja nadvoza tik pred pričet-
kom, kljub zimi pa bo izvajalec
lahko opravil nekaj del še letos.
Cesto za Zamušane smo že zako-
ličili, urediti moramo še posek
gozda, pričenjamo kopati
vodnjake, kajti sistem temeljen-
ja je narejen ravno na vodnja-
kih. Gradbeno dovoljenje je si-
cer tik pred izdajo, vendarle pa
ne gre brez težav, saj *še nismo
našli skupne besede z lastnikom
zemljišča ob cesti v Zamušane.
Šli bomo v razlastitev, ostalo pa
smo na srečo uspeli že urediti.
Gradili bomo nadvoz razpona
2x20 metrov, približno 1000
metrov deviacije lokalnih cest,
nivojski križanji pa v tem pri-
meru odpadeta. Nadvoz prinaša
rešitev za oba nezavarovana pre-
hoda čez železniško progo, v
Zamušanih pa ostaja še eden; v
tem primeru zanj nimamo us-
trezne rešitve. Povedal bi tudi,
da je pogodbena vrednost omen-
jenih del 165 milijonov tolarjev,
rok za izvedbo načrtovanih del
pa pet mesecev. Poskušali bomo
narediti okope in deviacije
poljskih cest, saj prometa na
tem območju ne moremo kar
tako ustaviti. Pred poletjem
2000 bo nadvoz zagotovo že
končan.«
VRTEC PRIDOBIL
ŠE EN ODDELEK
Tudi prizidek k obstoječemu
vrtcu v Gorišnici je ena od
letošnjih dokončanih naložb,
saj že dobra dva meseca služi na-
menu. V novi, svetli igralnici so
našli prostor otroci, stari od 3
do 7 let. Dograditev Marlesove-
ga montažnega objekta je bila
načrtovana in nujno potrebna
naložba že precej časa, šele letos
pa se je za nov prostor v
občinskem proračunu našlo 12
milijonov tolarjev, kolikor so
znesla vsa dela brez zunanje ure-
ditve. Vrtec je dobil dodaten
montažni prostor v fičlih nekaj
tednih in je bogatejši za 70 m
novih površin, ki na slovesno
odprtje še čakajo.
Poleg ureditve vrtca v
Gorišnici so letos poskrbeli še
za vrtec v Cirkulanah, kjer so
uredili parkirišča, zunanje tera-
se ter okolico, obnovili so fasado
na starem zdravstvenem domu v
Cirkulanah, obnove pa je bil
deležen tudi grad Bori. Kot pra-
vi S. Bratuša, so na nekaterih
delih grajskega poslopja obnovi-
li ostrešje, zamenjali kritino,
popravili dimnike in podstrešna
okna, za kar so porabili 8,5 mili-
jona tolarjev, že na pomlad pa so
obnovili fasado prvega grajske-
ga dvorišča.
»V letošnjem letu smo uspeli
odstraniti plaz v Gruškovcu, na-
rediti trafo postaji v Pohorju in
Pristavi, končali pa smo tudi že
nekatera nadaljevalna dela na
prizidku pri OS Cirkulane. Po-
rabili smo načrtovanih 16 mili-
jonov tolarjev, pred koncem leta
pa bo v novih prostorih zagoto-
vo že speljan sistem centralnega
ogrevanja. Z gradnjo zadnjega
vodovoda v Halozah, sistema
Pristava - Slatina - Mali in Veli-
ki Okič - Pohorje, pa smo v
občini končali izredno pomem-
bno investicijo, vredno kar 140
milijonov tolarjev. Doslej smo
na vodovodni sistem že priklju-
čili okrog 250 gospodinjstev ter
200 priključkov prevezah s hr-
vaškega na slovenski vodovod.
Rad bi poudaril, da je v izdelavi
še projekt prevezave vodovoda v
Gruškovcu in Mejah, potem pa
bomo oskrbo z vodo po vsej
občini dokončno končali.
Letos smo uspeli asfaltirati
tudi nekaj manjših odsekov
cest: v Gruškovcu, dva odseka v
Gradiščah, v Dolanah, Pohorju
in Paradižu. Vrednost omenje-
nih del znaša 41 milijonov tolar-
jev,« je še povedal S. Bratuša.
Občinska zimska služba, ki bo
imela v zimskih mesecih precej
dela, je, kot zagotavlja Bratuša,
dobro pripravljena in je zanjo
rezerviranih 5 milijonov tolar-
jev. V občini Gorišnica pa že de-
lajo načrte za prihodnje leto.
Spoprijeli se bodo s tremi veli-
kimi investicijami: poleg
gradnje nadvoza v Zamušanih
še dokončanje prizidka pri OŠ
Cirkulane in adaptacija obsto-
ječe šolske zgradbe, zgradili pa
naj bi tudi novo mrliško vežico
v Gorišnici in pridobili lekar-
niško enoto. Svoj sedež bo le-
karna imela v novi poslovno-
stanovanjski zgradbi v centru
Gorišnice, katere lastnik je
domačin Janko Bezjak iz Gaje-
vcev.
fafiana Mohorko
Vrtec v Gorišnici je pridobil veliko igralnico za starejšo skupino
otrok
Že čez nekaj mesecev bo z nadvozom konec vseh nevarnosti na
območju železniške proge v Zamušanih; v medlenih zimskih
dneh je tu še nevarnejše. Foto: TIVI
PTUJ / PLESALCI PK MAMBO ZELO USPEŠNI V MEDNARODNEM MERILU
Novim uspehom naproH
v sejni sobi Mestne hiše v Ptuju je bil 26. novembra svečan
sprejem za plesalce članske hiphop formacije plesnega kluba
Mambo Ptuj, ki je dosegla na nedavnem svetovnem prvenstvu
v Osnabrucku v Nemčiji izreden rezultat: med dvajsetimi sku-
pinami so se uvrstili na odlično četrto mesto, o čemer smo v
Tedniku že poročali; med sodniškimi ocenami so bile tudi
prvo in drugo mesto.
V imenu mestne občine Ptuj,
mestnega sveta in župana Mi-
roslava Lucija je mladim plesal-
cem za njihov izredni rezultat in
promocijo mesta ter plesa česti-
tal podžupan Ervin Hojker in
tudi obljubil, da se bo mesto po
najboljših močeh potrudilo, da
bi se pogoji za plesno dejavnost
v Ptuju v bodoče le izboljšali. V
imenu plesnega kluba Mambo
se je za prisrčen sprejem zahva-
lil vodja Metod Peklar in ob tej
priložnosti, napovedal nove us-
pehe kluba. Za hiphop skupino
pa je dejal, da so njen cilj ponov-
no stopničke na državnem
prvenstvu in dobra udeležba na
svetovnem prvenstvu.
"Četrto mesto na svetu je dos-
lej največji slovenski uspeh na
tem področju. V tej zvrsti je bila
doslej najboljša uvrstitev 11.
mesto. Rezultati so nas malo
prehiteli, naredili smo veliko
stvar, sedaj imamo enkrat težjo
odgovornost. Ob tej priložnosti
se bi rad zahvalil tudi stilistki
Stanki Vauda, podjetju Ascot in
mestni občini Ptuj za dosedanjo
podporo," je v petek povedal
vodja Plesnega kluba Mambo in
direktor Plesnega centra Mam-
bo Metod Peklar, ki je
prepričan, da se z izboljšanjem
prostorskih razmer v ptujskem
osnovno- in srednješolskem
prostoru napovedujejo novi časi
oziroma kvalitetnejši pogoji za
razvoj plesne dejavnosti v Ptuju
in širše.
MG
Nadvse uspešni ptujski hiphop plesalci v ptujski Mestni hiši,
kjer jim je za izreden uspeh, četrto mesto na svetovnem
prvenstvu, v imenu ptujskega župana in mestne občine čestital
podžupan Ervin Hojker. Foto : Kosi
14
četrtek, 2. december 1999 - TEDNIK
OD rOD IN TAM
ORMOŽ / USPEŠEN SPOPAD S PRVIM SNEGOM?
rima, zima Ifela...
Pravijo, da prvi sneg tistih, ki skrbijo za njegovo odstranje-
vanje s cest in pločnikov na ormoškem koncu, ni presenetil.
Že v sredo so plužili ceste. Kljub temu pa smo v petek
doživeli prometni zastoj po vsej Sloveniji. V letošnjem letu
si skrb za prevoznost cest v zimskem času v občini Ormož
delijo troji izvajalci: Cestno podjetje Ptuj, Komimalno pod-
jetje Ormož in različni posamezniki, ki so jih izbrali v kra-
jevnih skupnostih. Stroški zimske službe za celotno občino
bremenijo to zimo občinski proračim. Občinska uprava je
tokrat vzela stvar v svoje roke.
PETKOV
PROMETNI
ZASTOJ
v petek, 19. novembra, je
letošnja zima pošteno pokazala
zobe. Snega je bilo toliko, da je
prihajalo do prometnih zasto-
jev. Za prevoz poti od Ptuja do
Središča ob Dravi so vozniki po-
trebovali več kot tri ure. Avto-
busi so se ustavili. Ponekod so
prekinili pouk in otroci so se
odpravili peš domov. Nekateri
so v snežni ujmi pešačili tudi
pet kilometrov.
V ormoški občinski stavbi pa
je dopoldan, ko je najbolj
snežilo, potekal koordinacijski
razgovor s predstavniki krajev-
nih skupnosti. Že pred prvim
snegom je bil izdelan plan zim-
ske službe, v katerem so bile
opredeljene prioritetne lokalne
ceste in javne poti. Za lokalne
ceste skrbi v letošnjem letu
Cestno podjetje Ptuj. Mesto
Ormož, KS Središče ob Dravi
ter pločniki ob regionalnih ces-
tah so tokrat na skrbi Komunal-
nega podjetja Ormož, za krajev-
ne ceste - javne poti pa skrbijo
posamezne krajevne skupnosti,
ki so delo zaupale različnim iz-
vajalcem. Slednji naj bi imeli
pravnoformalno urejen status,
kajti delo po pogodbi je visoko
obdavčeno in zvišuje stroške
vzdrževanja cest v zimskem
času.
Do organizacijskih problemov
in s tem povezane zamude zim-
ske službe je v Ormožu prišlo
zaradi odloka o kategorizaciji
občinskih cest, ki ga je letos
spomladi sprejel občinski svet,
na žalost pa ga direkcija za ceste
pri ministrstvu za promet ni
potrdila, zato so ga morali na-
knadno bistveno spremeniti v
škodo lokalnih cest. Kljub temu
pa v petek ormoška zimska
služba ni opravila svoje naloge
nič slabše kot drugje v Sloveniji,
je povedal župan Vili Trofenik.
ZIMSKA SLUŽBA
BREMENI
OBČINSKI
PRORAČUN
Do letošnjega leta so krajevne
skupnosti same skrbele za
vzdrževanje krajevnih cest oz.
javnih poti pozimi s sredstvi iz
lastnih virov - v pretežni meri
so bila to s samoprispevkom
zbrana sredstva. Občina je pris-
pevala manjši delež. Od
letošnjega leta dalje pa bo
plačevala občina iz svojega pro-
računa vse normirane stroške,
nam je med drugim povedal Vili
Trofenik in dodal, da se ne da v
naprej napovedati, kolikšni
bodo stroški letošnje zimske
službe, ker so odvisni od količin
zapadlega snega in števila
snežnih dni. Na osnovi nekaj-
letnega povprečja je bil obliko-
van predvideni znesek. Če bo
zaradi vremenskih razmer
prišlo do prekoračitve, pa bo de-
nar zagotovljen iz ene izmed
dveh proračunskih rezerv, ki sta
namenjeni za elementarne nes-
reče in druge nepredvidene
stroške.
V ponedeljek, 22. novembra, je
ormoški župan Vili Trofenik
povabil na sestanek predstavni-
ke krajevnih skupnosti in izva-
jalcev zimske službe, da ugoto-
vijo pomanjkljivosti in jih po-
skušajo v prihodnje odpraviti.
Predstavniki krajevnih skup-
nosti so povedali svoje pripom-
be, nanje pa so lahko prisotni iz-
vajalci takoj odgovorili. Govori-
li so tudi o mladi, po besedah
župana "na črno" posajeni lipi v
Bresnici, ki je ovirala pluženje
in obračanja šolskega avtobusa.
Naslednjo pomlad sporna lipica
ne bo več cvetela.
Nekaj pripomb je bilo tudi na
račun - po mnenju nekaterih iz-
vajalcev na posameznih odsekih
cest - prenizkih cen za pluženje.
Cena je enotna in se plačuje na
kilometer opravljene storitve,
pri tem pa se ne upošteva, da se
za pluženje v hribovitih prede-
lih porabi nekajkrat več časa kot
v ravnini. Predsednik KS
Ivanjkovci Franc Gorjak nam
je povedal, da znesek 1190 sit za
kilometer pluženja oz. predvi-
devanje^^da se lahko v eni uri
splužijo' 4 km ceste, na njiho-
vem hribovitem področju ni re-
alno. V tej KS, ki je v 75 odstot-
kih hribovita, so imeli težave
tudi zaradi ozkih cest in ovir na
njih. V povprečju so porabili za
pluženje enkrat več ur, kot je
predvideno z normativi. Eden
od predlogov za rešitev tega pro-
blema je bila kategorizacija cest
in s tem povezana raznolikost
plačila za storitve. Županovo
mnenje je bilo, da se cene v
bodoče ne bodo bistveno spre-
menile in da kategorizacija cest
v različne cenovne range ne bo
potrebna. Posamezne primere
bo verjetno potrebno reševati
posebej, vendar ne na račun in v
breme krajevnih skupnosti, je
bilo mnenje Vilija Trofenika.
Dodal pa je tudi, da posamezni
izvajalci, ki so letos opravljali
storitve, niso dovolj dobro
opremljeni ali usposobljeni za
tovrstno delo. V naslednji zimi
bo potrebno z razpisom poiskati
glavnega izvajalca za področje
celotne občine ter večje število
podizvajalcev ter tako omo-
gočiti enako prevozne ceste v
zimskem času za občane na ce-
lotnem področju občine Ormož,
je povedal ormoški župan, ki je
imel vrsto pripomb na letošnje
storitve.
Direktorica Komunalnega
podjetja Ormož Pavla Majcen
nam je povedala, da v letošnji
zimi skrbijo za zbirne mestne
ceste, ceste in pločnike v mestu,
parkirne prostore, pločnike ob
državnih cestah v Cvetkovcih,
Trgovišču, Veliki Nedelji in
Središču ob Dravi. Letos so po-
leg tega že posipavali ceste
predvsem na hribovitem po-
dročju v KS Ormož, Velika Ne-
delja, Podgorci in Sv. Tomaž.
Do težav, predvsem zakasnitev
posipavanja poledenelih cest, je
prihajalo, ker so se naročniki
del, krajevne skupnosti, nanje
obrnili šele v petek, ko je že
močno snežilo. Pluženje pa je
potekalo nemoteno po ustalje-
nem vrstnem redu. Vedno zno-
va pa se seveda srečujejo s pro-
blemom odrinjenega snega.
Cestno podjetje Ptuj, ki pluži
ceste, in Komunalno podjetje
Ormož, ki skrbi za pločnike, sta
si tudi tokrat sneg "podajala" s
ceste na pločnike in nazaj. Po
mnenju Pavle Majcen se dva iz-
vajalca težko uskladita, tako da
bi v kratkem času lahko očistili
oboje. Problem Ormoža pa je
tudi nespoštovanje občinskega
odloka, ki zapoveduje lastni-
kom in najemnikom stavb, da
očistijo funkcionalno površino
pred objektom. Zato so bili
ormoški pločniki tudi letos
slabše očiščeni. Pavla Majcen pa
nam je povedala tudi, da bi žele-
li v prihodnje prevzeti
vzdrževanje lokalnih cest na po-
dročju celotne občine Ormož.
Majda FridI
Snega je letošnja zima natrosila v Ormožu več kot preveč.
Foto: Majda FridI
Od tod in tam
BRATISLAVCI •
Dobili vodovodno omrežje
z dokončanjem vodovoda v Bratislavcih so
končali gradnjo primarnega vodovodnega
omrežja po vsej občini Dornava. To pomembno
pridobitev bodo predali v uporavo v soboto ob
15. uri na slovesnosti pri hidrantu ob ribniku
Pihler v Bratislavcih.
MS
CERKVENSAKm
700 let prve omembe kroja
v Cerkvenjaku v Slovenskih goricah se bodo
to soboto, 4. decembra, spomnili 700-letnice
prve omembe kraja. Prireditve so bodo pričele
ob 15. uri z okroglo mizo o varovanju kulturne
dediščine v tamkajšnji osnovni šoli. Ob 17. uri
bodo V prostorih osnovne šole odprli likovno
razstavo članov Slovenskogoriškega foruma,
med njimi dela akademika Bojan Golja, Iva Lo-
renčiča, Mirka Žmauca in kiparja Mitja Stonika.
Ob 18. uri bo v cerkvenjaškem kulturnem domu
še slovesna akademija ob 700-letnici prve
omembe kraja, domačin, zgodovinar in pred-
sednik Slovenskogoriškega foruma Marjan
Žmauc, pa ob tej priložnosti pripravlja razstavo
Cerkvenjak skozi čas.
AK
MEZGOVO m Predttovoletno
sreianje iianit OZ Domova
v Gasilski zvezi Dornava imajo zelo uspešne
gasilke. V soboto ob 17. uri bodo v gasilskem
domu v Mezgovcih imele prednovoletno
srečanje. Nanj vabijo tudi nove članice.
MS
IMRIBOR m
Predstavili knjigo Ajda miru
MaritxDrska literarna družba MLD je sinoči v
nekdanji poročni dvorani starega mariborskega
Rotovža pripravila literarni večer s predstavitvijo
knjige avtorice Vesne Rečnik-Šiško z naslovom
/^da miru. Pesmi je brala Liljana Jarh, na harfo
pa zaigral Dalibor Bernatovič.
ak
SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI
Vraianje v preteklost
Praznovanje desete obletnice
ustanovitve Demosa (Demokra-
tične opozicije Slovenije) je po-
tekalo v znamenju zahteve po
ponovni koaliciji pomladnih
strank na Slovenskem. Seveda
je težko reči, kolikšno vlogo je
pri tem igrala nostalgija, ko-
likšno pa aktualno prepričanje,
da bi bila takšna združba spet
lahko (najučinkovitejša) pot do
oblasti. Vsekakor pa tudi to neiz-
podbitno potrjuje, da se začenja
čas volitev in očitno tudi novih
političnih prestrukturiranj.
Čeprav nekateri opazovalci
mislijo, da obujanje starega De-
mosa oziroma rojevanje novega
v spremenjenih razmerah nima
ravno veliko realnih možnosti za
uspeh, je vendarle res, da za
zdaj desna opozicija kaže veliko
več volje (in različnih poskusov),
da bi se povzpela na oblast, kot
vladajoča LDS, da bi to oblast
ohranila. Pri levem delu politične
scene bi nasploh lahko govorili
o nekakšni dezorganizaciji,
čeprav ga desnica še vedno vidi
kot nekakšen (ne)formalen vla-
dajoči blok. V LDS bodo morali
čim prej razjasniti nekatere poja-
ve zaznavne (javne) različnosti v
pogledih na posamezna aktual-
na vprašanja, čeprav za zdaj
predsednik stranke in premier te
pojave proglaša za dokaz velike
demokratičnosti v tej stranki.
ZLSD se še naprej nekako iz-
gublja s svojo tretjo potjo, ne da
bi prav identificirala svoje dejan-
ske in potencialne zaveznike.
Lahko bi celo rekli, da se levica
bolj ukvarja sama s seboj in
medsebojnim diskvalificiranjem
kot pa s političnimi konkurenti in
nasprotniki na nasprotnem poli-
tičnem polu. Takšne razmere pa
so idealne za izgubljanje oblasti.
Kot da se tega na levici ne bi za-
vedali ...
KDO ŽELI
POVEZAVE
Klicanje k oživljanju Demosa
sicer govori tudi o zagatah na
desnici. Kaj pomeni ta ideja z vi-
dika (ne)združevanja Slovenske
ljudske stranke in Slovenskih
krščanskih demokratov? Ali je to
sploh zamena za združevanje?
Nič nenavadnega ni, da je za
novo združbo še najmanj nav-
dušenja pri SLS, torej pri stranki,
ki zdaj sestavlja vladajočo koali-
cijo in ki bi imela tudi pri
združevanju strank najpomemb-
nejšo vlogo. V novem Demosu
bi takšna vloga zagotovo pripa-
dala Janševi SDS, zato je tudi
navdušenje zanj v njej največje.
Glede na dosedanjo vlogo v
opoziciji in na rezultate najno-
vejših merjenj razpoloženja med
volivci, bi v novi združbi Janševi
stranki nesporno moralo pripasti
voditeljstvo in ob morebitnem
volilnem uspehu tudi premier-
sko mesto.
Janez Janša je pred nekaj
dnevi izjavil, da bo do "povezave
strank slovenske pomladi prišlo
še pred naslednjimi državnoz-
borskimi volitvami. To je želja
volivcev večine članstva strank
in tudi večjega dela vodsh/a teh
strank. Gre za objektivno spoz-
nanje, ki izhaja iz desetletnih
tako dobrih kot slabih izkušenj.
Ta pa kažejo, da smo nekaj
lahko dosegli samo takrat, ko
smo nastopili združeni. Na
osnovi tega spoznanja se je na-
bralo dovolj energije, ki bo do-
segla skupen nastop. Ključna
stvar je dogovor o skupnih kan-
didatih za naslednje volitve (to
so skupni kandidati, ne kandida-
ti ene ali druge stranke), ki bodo
lojalni celotni koaliciji. Tudi
zadržanost Marjana Podobnika
postaja vse manjši problem, saj
so volivci SLS zagreti za sodelo-
vanje."
Seveda je veliko vprašanje, ali
bi bila nova koalicija sposobna
zagotoviti takšno enotnost, še
zlasti na kadrovskem področju.
Problematično se zdi tudi
Janševo "razdvajanje" vodstva in
člansh/a SLS, kar sicer ni no-
vost, ko gre za njegov pogled in
za pogled njegove stranke na
razmere v SLS, vprašanje pa je,
ali to rahlja ali krepi vlogo Po-
dobnika v njej. Vsekakor pa je
takšno početje "bratske" stranke
nenavadno.
"Kadrovski problem" oziroma
boj za prevladujoče (vodilne)
pozicije je kljub vsem visokim
načelom tudi med pomladniki
najpogostejša ovira za tesnejše
sodelovanje. To se še posebej
izrazito kaže tudi ob neuspelem
združevanju SLS in SKD. Na
proslavi Demosa je Marjan Po-
dobnik tako rekoč v hipu pogo-
rel s svojo idejo, da naj bi se v
korist hitrejšega združevanja
med SLS in SKD on in Peterle
odpovedala predsedniški pozi-
ciji oziroma tekmi zanjo v korist
Janeza Podobnika kot
bodočega predsednika
združene stranke in Hilde
Tovšak kot nove glavne tajnice
združene stranke...
Na "kadrovsko vprašanje" v
svojem komentarju posebej
opozarja tudi Delo. "Četudi bi se
pomladna opcija v celoti strinja-
la, da se še pred pariamentarni-
mi volitvami poveže v skupen
politični blok, se zaveže skup-
nim ciljem oziroma programu,
se utegne zgoditi, da bo naletela
na podobne težave, kot jih imata
v procesu združevanja SLS in
SKD. Torej - kdo bi lahko vodil
novi Demos. Za zdaj bi verjetno
imel največ možnosti Janša, ki
že tako velja za nefornrialnega
opozicijskega voditelja. Če bi se
SKD in SLS združili, bi bilo raz-
merje moči seveda drugačno. In
navsezadnje zgodovina se ne
ponavlja. Demos je nedvomno
odigral svojo zgodovinsko vlo-
go. V desetih letih pa se je tudi
strankam pomladi marsikaj zgo-
dilo - svoje programe, cilje in in-
terese so si dokončno izobliko-
vale. V takratni specifični situaciji
je pet strank lahko prisluhnilo
druga drugi in si zadalo skupen
cilj: izpeljali so osamosvojitev,
kar je bil njihov prvenstveni cilj,
nato pa so se razšli, saj pri
'manjših temah' niso našli več
skupnega jezika. Danes bi se
najbrž najhitreje poenotili glede
cilja 'priti na oblast' (kar seveda
ni očitek, saj je to cilj vsake poli-
tične stranke), potem pa bi tudi
nova koalicija prej ali slej trčila
na različne interese."
DRAMATIZIRANJE
NAPAK
Medtem ko se pomladniki
ukvarjajo predvsem s svojo "pri-
hodnostjo", pa se LDS in preos-
tali politični dejavniki zaznavno
posvečajo razkrivanju in drama-
tiziranju svojih "napak" in "razlik'.
Seveda bo šele čas pokazal,
komu bo koristila takšna "neiz-
prosna kritika", ki včasih ravno
nima veliko elementov racional-
nosti. Na desni strani slovenske
politične scene se poskušajo
vsaj pogovarjati med seboj, na
levi strani pa za zdaj teh posku-
sov ni čutiti. Še vedno med se-
boj tekmujejo predvsem v tem,
kdo bo do drugega bolj jedek in
bučnejši. Najnovejši nazoren
primer so prepiri in medsebojna
obtoževanja v zvezi s pravnim
urejanjem odnosov med sloven-
sko državo in Svetim sedežem.
Premiera Drnovška so tako
rekoč "njegovi" obtožili za
nenačelno dogovarjanje s Cer-
kvijo, za kršenje ustavnih določil
itd. Med kritiki so se nenadoma
znašli tudi nekateri funkcionarji
LDS in celo ministri, ki so še
kakšen teden prej v vladi "sogla-
sno" sprejemali "sporni" spora-
zum s Cerkvijo.
Zaplet v zvezi s sporazumom s
Svetim sedežem vsekakor opo-
zarja, da v LDS in na levem blo-
ku zagotovo nekaj ni v redu s
sistemom sprejemanja in pre-
verjanja posameznih odločitev
in da se o posameznih spornih
vprašanjih ne znajo pogovarjati
umirjeno in pravočasno brez
vnaprejšnjih velikih (dis)kvalifi-
kacij. Prav neverjetno je, koliko
polresnic je v zvezi s sporazu-
mom "obvladovalo" slovenski
javni prostor. Kaj vse se ni špe-
kuliralo. Od tega, daje Drnovšek
zavestno sprejel takšen spora-
zum, pa do tega, da mu je bil
podtaknjen. Na koncu je sicer
Drnovšek vse skupaj relativiziral
in s svojim pojasnilom celotni
zadevi odvzel dobršen del dra-
matičnosti in "usodnosti". Toda -
zakaj se s takšnim pojasnilom
Drnovšek ni pojavil prej? In kdo
bo imel korist od tega?
Jak Koprive
TEDNIK - Četrtek, 2. december 1999
15
OD rOO f M TAM
JERUZALEM / VODNIK PO SPREHAJALNI UČNI POTI "BRENHOLC"

v sredo, 24. novembra, je bila v gostišču Vinka Brenholca na
Jeruzalemu predstavitev Vodnika po sprehajalni poti Brenholc
avtorja Daneta Kataliniča. Povabilu so se odzvali tudi nekateri
ravnatelji osnovnih šol, saj je učna pot namenjena prvenstveno
organiziranim skupinam učencev, ki bodo lahko v bodoče tudi
s pomočjo delovnih listov in vodnikov v manjših skupinah
spoznavali zanimivosti različnih rastlinskih vrst in lepoto po-
krajine.
Avtor je na predstavitvi pove-
dal, da si v sodobnem, hitrem
načinu življenja ne vzamemo
časa za sprehode v naravi. Zato
ni naključje, da kamorkoli gre
kot pedagoški delavec, pusti za
sabo učno sprehajalno pot.
Sprehajalna učna pot "Bren-
holc", ki je avtorjeva tretja po
vrsti, poteka med gozdnim.ro-
bom in goricami oz. terasastimi
vinogradi Ijutomersko-
ormoškega območja, sadovnja-
ki, travniki in njivami. Namen
poti, ki ima 15 postaj, je, da v tej
prelepi krajini slehernega obi-
skovalca nevsiljivo seznani z več
kot stotimi različnimi drevnina-
mi. Takoj na začetku se seznani-
mo z divjim kostanjem, danes z
drevesnim rakom ogroženo dre-
vesno vrsto. Različnim dreve-
snim vrstam, grmovnicam in
drugemu rastju, bezgu, robidi.
avtohtonim vrstam sadnega, po-
gosto že pozabljenega drevja sle-
di terasni nasad trt ter pokrajina
z visokimi topoli, ki so značil-
nost Prlekije.
Krožna pot, ki se začne pri
gostišču Brenholc, tega obdaja
zanimiv park manj znanega ek- J
sotičnega rastja, se tam tudi
konča. Zato velja^ omeniti tudi
zanimivo cerkev Žalostne mate-
re Božje v neposredni bližini
gostišča, kjer se obiskovalci sez-
nanijo ob razlagi vodnika z zgo-
dovino kraja. Za tri kilometre in
pol dolgo pot bodo učenci ver-
jetno porabili 2 - 3 ure. Če bodo
lačni, jim bodo v gostišču Bren-
holc pripravih malico, sestavlje-
no iz za te kraje značilnih tradi-
cionalnih jedi.
Predstavitve se je udeležila
tudi podžupanja občine Ljuto-
mer Marija Gjerkeš Dugonik
in čestitala avtorju vodnika Da-
netu Kataliniču iz Murske So-
bote ter gostinskemu in turis-
tičnemu delavcu Vinku Bren-
holcu za njegovo vztrajnost.
Obljubila je vso pomoč občine
za nadaljnji turistični razvoj
kraja, ki predstavlja steber turis-
tične ponudbe. Predsednik TD
Ivanjkovci Stanko Žličar je po-
novno opozoril, da občinske
meje ne bi smele biti meje turis-
tičnemu razvoju. Kot gozdar je
poudaril pomen vodnika v
smislu spodbujanja opazovanja
narave. Sekretar Obrtne zborni-
ce Ljutomer Niko Šoštarič je
povedal, da bodo dogodek zabe-
ležili kot nekaj posebnega in
originalnega tudi v reviji Obrt-
nik, ustvarjalcema pa je zaželel
še veliko podobnih projektov.
Ravnateljica   OŠ   Cesanjevci
Zinka Habjanič je čestitala Da-
netu Kataliniču za že tretjo
učno pot, ki jo je pripravil za
učence, ter opozorila na pomen
spodbujanja opazovanja in od-
krivanja lepot narave, mimo ka-
terih hodimo brez pravega od-
nosa.
Tajnik občine Ljutomer Bran-
ko Novak je opozoril na promo-
cijo turizma v občini po Interne-
tu, kjer je poudarek prav na Je-
ruzalemu kot biseru Prlekije.
Ravnatelj OŠ Velika Nedelja
Boris Skok pa je povedal, da so
obiskovalci šole iz Anglije, ki so
v tem prelepem kraju že bili,
sporočili po elektronski pošti,
da so navdušeni nad lepoto po-
krajine in si želijo ponovnega
snidenja.
Temelj turističnega razvoja Je-
ruzalema je postavljen. Vztraj-
nost in neutrudnost Vinka
Brenholca sta obrodila sadove,
še več jih bo, če se bo obljublje-
na podpora občine Ljutomer
uresničila. Korak naprej pa bo
morala narediti tudi občina
Ormož. Uspešen gostinec in tu-
ristični delavec je razkril tudi
svoje načrte za prihodnost. V
kratkem lahko pričakujemo
odprtje novega lokala v bližini
sedanjega s površino 2500 kva-
dratnih metrov, ki bo dal kraja-
nom tudi nekaj novih delovnih
mest. Pripravlja pa tudi vinski
muzej v 300 let stari kleti. Zbra-
ti želi in za potomce ohraniti et-
nološke predmete, ki izginjajo,
turistom pa ponuditi na ogled
del zgodovine kraja.
mf
Dane Katalinič, avtor Vodnika po sprehajalni poti "Brenholc",
in Vinko Brenholc. gostinec In turistični delavec.
Tabla, ki opozarja obiskovalce kraja na sprehajalno pot. V
spodnjem delu bo v kratkem dodan še podnapis v nemškem
in angleškem jeziku. Foto: Majda FrIdI
OD rOD m TAM
PTUJ • Ustanovili Delavsko zvezo
Da bi ustvarili pogoje, ko ix>do lahko tudi delavci
javno izpostavljali svoje probleme in predloge ter
uveljavljali vsaj tiste pravice, ki so jim še ostale, so
v okviru območne organizacije Združene liste so-
cialdemokratov na območju nekdanje občine Ruj
v četrtek, 25. novembra, ustanovili območno orga-
nizacijo Delavske zveze Ruj. Na ustanovnem zbo-
ru zveze, ki naj bi kot interesno združenje delovala
kot povezava med sindikati in politiko, so za pred-
sednika izvolili Miroslava Kosija. Namen zveze
so predstavili na tiskovni konferenci na sedežu
območne organizacije ZLSD Ruj v Prešernovi 29
in med drugim povedali, da bodo delavcem nudili
tudi brezplačno pravno pomoč pri uveljavljanju nji-
hovih pravic na sodiščih. V DZ se lahko včlani
vsak, ki želi, članarine pa ne bodo pobirali.
-OM
POUČANE m Neodvisni sindikati
praznuiejo 10'letnico
Neodvisni sindikati Slovenije, ki jih od vsega
začetka vodi Rujčan Rastko Plohi in ki s svojimi
skoraj 7000 člani sodijo med slovenskimi sindikati
na peto mesto, bodo v petek, 3. decembra, ob 11.
uri proslavili 10-letnico obstoja, delovanja in borbe
za pravice delavstva na slovenskem gospodar-
sko-političnem prizorišču. Osrednja slovesnost bo
po slavnostni seji predsedstva Neodvisnih sindi-
katov v kulturnem domu v Ločah pri Poljčanah,
kjer se bodo zbrali predstavniki iz vse Slovenije.
-OM
IVUUŠPERKm
Razstava voščilnic iz 13 držav
v počastitev rojstnega dne največjega sloven-
skega pesnika Franceta Prešerna, ob prazniku
župnije sv. Miklavža in v okviru delavnice lepih
voščilnic pripravljajo člani kulturno-umetniškega
društva Majšperk v sodelovanju z društvom Exlib-
ris Slovenije in občino Majšperk jutri, v petek, 3.
decembra, ob 18. uri v prostorih majšperške
občine svečanost ob odprtju mednarodne razsta-
ve grafičnih voščilnic iz 13 držav. Razstavljene
voščilnice so iz zbirke dr. Rajka Pavlovca, razstava
pa bo na ogled do 10. januarja.
-OM
PTUJ • Kondomi ob svetovnem
dnevu boja proti aidsa
Ob svetovnem dnevu boja proti AIDSU so v sre-
do, 1. decembra, med 10. in 13. uro člani Mladega
foruma iz Ruja, Kidričevega in s Hajdine pred Mer-
catorjevo blagovnico postavili stojnico, na kateri
so mimoidočim delili rdeče pentlje, poučne
knjižice o spolnosti in kondome.
-OM
MAJŠPERK m Koncert ob dnevu šole
Učenci in delavci osnovne šole Majšperk bodo
ob dnevu šole v petek, 3. decembra, ob 17. uri v
svoji telovadnici pripravili koncert, zbranim pa
predstavili tudi novi znak šole.
-OM
PTUJ m
v Paam autu prodali tisoii daewoo
v poslovnem sistemu Paam avta so se že v lan-
skem letu izkazali kot uspešen prodajalec avtomo-
bilov, saj so si v poslovnih enotah Daemobil, kjer
prodajajo avtomobile znamke Daevvoo, prislužili
naziv najboljšega prodajalca te avtomobilske
znamke v Sloveniji. Tudi letos se približujejo temu
naslovu, saj so konec novembra prodali tisoči
daevvoo v letošnjem letu. Kupca s to srečno števil-
ko, ki je iz Maribora in ne želi biti imenovan, so do-
datno nagradili.
-OM
MARIBOR m
Inspirativni iudezi v Sloveniji
V torek, 7. decembra, bo v veliki predavalnici
Inštituta informacijskih znanosti (IZUM), Prešerno-
va 17 v Mariboru, ob 18.30 predstavitev knjige
Svetlobni križi in drugi čudeži s predavanjem In-
spirativni čudeži v Sloveniji. Inspirativni čudeži -
neobičajni pojavi so v zadnjih dveh letih pritegnili
pozornost številnih posameznikov pa tudi medi-
jev. Knjigo, ki je izšla v samozaložbi, so napisali
posamezniki neformalne skupine iz Gibanja za
razvoj zavesti, ki spremljajo in proučujejo tovrstne
pojave. Prva avtorja sta Tatjana Gros in Primož
Skoberne. Naslednji dan, 8. decembra, se lahko
ob 18.30 v IZUMU udeležite srečanja in doživite
izkušnjo zdravilnih energij svetlobnega križa.
Zdravljenje ob svetlobnem križu poteka istočasno
v štirih mestih po Sloveniji: Mariboru, Novem
mestu, Ljubljani in Novi Gorici.
mf
GOMILA PRI JURSINCIH / DELOVNO SREČANJE NOSIL-
CEV PROJEKTA O JANEZU PUHU

Na Gomili pri Juršincih sta Zgodovinski arhiv Ptuj in občina
Juršinci pripravila v ponedeljek, 29. novembra, delovno
srečanje, na katerem so ocenili dosedanje rezultate razisko-
vanja življenja in dela Janeza Puha, velikega slovenskega
tehniškega uma, ter nakazali naloge, ki jih še čakajo pri uvel-
javljanju njegovega imena. Srečanja so se udeležili predstavni-
ki različnih dejavnosti, v katerih na najrazličnejše načine pou-
darjajo Puhov pomen pri razvoju tehnike 20. stoletja: maribor-
ske univerze, zlasti njenih tehniških fakultet, klubov ljubitel-
jev starih vozil, lokalnih skupnosti in obeh organizatorjev
srečanja.
^ Kot nam je povedala Kristina
Šamperl Purg, voditeljica pro-
jekta o Janezu Puhu, se je 25.
novembra s koncem razstave o
J. Puhu, ki je bila dva meseca
postavljena v ptujskem poslov-
no-trgovskem centru Domino,
končal drugi del projekta o tem
velikem Juršinčanu, zbrane pa
je seznanila tudi o pričetku pos-
topkov za zavarovanje Puhove-
ga imena. Sedaj je pred stro-
kovnjaki nov izziv - tretji del
Puhovega projekta: mednarod-
ni simpozij na temo Janez Puh
in konkurenca; ta bo v septembru
2001.
Razpravljavci so na srečanju
pozvali, da se spomnimo še ene-
ga velikega tehniškega uma
Hermana Potočnika. Vzpodbu-
jena je bila tudi ustanovitev Pu-
hovega centra na državni ravni,
ki bi vzpodbujal slovensko
družbo k tehniki. Na maribor-
ski univerzi razmišljajo o usta-
novitvi Puhovega inštituta, ki
bi pokrival področji tehnike in
prometa. Prav tako razmišljajo,
da bi najboljšim študentom na
področju strojništva podeljevali
Puhove nagrade.
V Juršincih, je povedal tam-
kajšnji župan Alojz Kaučič,
bodo odkupili cimprano hišo v
neposredni    bližini    Puhove
domačije in jo obnovili v smislu
varovanja etnološke dediščine
tega področja, njena notranjost
pa bo hkrati Puhova spominska
soba. Ta naj bi bila ena od pos-
tojank slovenske tehniške poti,
ki bi povezovala Tehniški mu-
zej Slovenije, Muzej motociklov
Vransko, Maribor, Sakušak in
še kateri pomemben kraj, kjer
so ohranjeni delčki slovenske
tehniške dediščine. Zaenkrat je
Puhova spominska soba v stari
juršinski mežnariji, kjer je bila
nekoč šola; najbrž je tam trgal
hlače tudi Janez Puh, je menila
Marta Toplak, predsednica
Društva za ohranjanje dediščine
v Juršincih.
Prihodnje leto bo še nekaj pri-
reditev, povezanih z imenom Ja-
neza Puha, je povedala Kristina
Šamperl Purg. Na Vranskem naj
bi po njem poimenovali dirka-
lišče, ki ga načrtujejo med staro
cesto in novo avtocesto, 9. julija
bo na karting stezi v Hajdošah
dirka s Puhovimi motorji, sredi
julija pa bo v Ljutomeru Puho-
vo srečanje.
Ur
BENEDHCT / n . SEJA OBČINSKEGA SVETA
BenetSkt za lokalno tmisHino
oraonizocf/o v Lenartu
Svetniki občine Benedikt so večji del torkove 11. redne seje na-
menili prvi obravnavi proračuna za prihodnje leto, potrdili pa
tudi rebalans letošnjega, ki je za slabih 27 milijonov večji od
načrtovanega. G<ivorili so tudi o pristopu k lokalni turistični
organizaciji Slovenske gorice občin Lenart, Sveta Ana, Cer-
kvenjak in Benedikt. Če bodo predlagano pogodbo županov
vseh štirih slovenskogoriških občin potrdili še drugi trije
občinski sveti, naj bi ta v začetku leta pričela delovati v hotelu
Črni les v Zamarkovi pri Lenartu, kjer je trenutno sedež turis-
tičnoinformativnega centra. Njen začasni direktor ali vršilec
dolžnosti direktoija pa naj bi bil lenarški župan Ivan Vogrin.
Večji del zadnje seje so bene-
diški svetniki namenili prvi^
obravnavi proračuna za leto
2000. Ta obsega dobrih 251 mi-
lijonov tolarjev in kljub nekate-
rim pripombam svetnikov -
predvsem pri subvencijah pod-
jetnikom in kmetom - ostaja ne-
spremenjen, svetniki pa naj bi
ga sprejeli že na svoji prihodnji
seji, 15. decembra. Benediški
podjetniki naj bi imeli v
bodoče, podobno kot lenarški in
kot to predvideva občinski pro-
račun, možnost najema ugodnih
občinskih kreditov (temeljna
obrestna mera -!- O odstotkov),
kmetom pa se obeta subvencio-
niranje poslovnih načrtov,
gradnje zakonsko določenih
gnojnih jam ter več sredstev za
testiranje škropilnic. Največ
proračunskih sredstev bo v pri-
hodnjem letu namenjenih in-
vesticijam, kot so ureditev avto-
busnih čakalnic, gradnja vrtca
in posodobitev cest.
Še pred razpravo o proračunu
za leto 2000 so benediški svetni-
ki v torek potrdili tudi rebalans
letošnjega proračuna. Razlika
med načrtovanimi in dejansko
dobljenimi sredstvi je nekaj
manjša od 27. milijonov tolar-
jev. Največ sredstev - za kar je
tudi prišlo do razlike - je občina
pridobila po preklicu sklepa
države o zagotovitvi 75-odstot-
ne primerne porabe, od prispev-
kov za komunalno urejenost, s
pokritjem kredita pri OŠ Cer-
kvenjak ter s prodajo teniškega
igrišča s klubskimi prostori.
Svetniki so se v torek strinjali
tudi s pristopom k lokalni turis-
tični organizaciji občin Lenart,
Sveta Ana, Cerkvenjak in Bene-
dikt, katere sedež bo v le-
narškem hotelu Črni les. Zanjo
naj bi po pogodbi občina prispe-
vala dobrih 500 tisoč tolarjev.
Potrdili so še odlok o gospodar-
skih javnih službah v občini ter
imenovali predstavnike občine
v svet javnega izobraževalnega
zavoda Osnovna šola Benedikt.
Pod točko razno so tokrat
obravnavali vlogo upokojencev
ter jim za ureditev prostorov na-
menili 400 tisoč tolarjev. Nekaj
besed so tudi tokrat namenili
regionalizmu, kjer so svetniki
izrazili več simpatij do Maribo-
ra, manj pa do povezovanja s
Ptujem ali Gornjo Radgono.
AK
16
četrtek, 2. december 1999 ■ TEDNIK
OD rOD IN TAM
ALEKSANDER GLATZ7 OB OSEMDESETLETNICI USTANOVITVE DEIAVSKO-
IZOBRAZEVALNEGA DRUŠTVA SVOBODA PTUJ / VII.
DPD S¥9b9da Pful 1980 - 1999
Zgodovinske obletnice, ki se
navezujejo na dogodke prete-
klosti, nosijo svoje sporočilo v
sedanjost. Njihove vrednote v
današnjem času so aktivno de-
lovanje sekcij v društvu. To so:
gledališka sekcija - Teater lil,
lutkovna sekcija, likovna sekcija
dr. Štefke Cobelj, ženski pevski
zbor, mešani pevski zbor DU,
zbor ljudskih pevk, plesna sek-
cija (s plesno šolo, plesnim klu-
bom in plesno rekreacijo), ple-
sno-mažoretni klub, ART plesni
studio, baletni studio, sekcija za
sodobni ples, folklorna skupina
Bolnišnica z odraslo skupino,
otroško skupino Klopotec in
pevkami Spominčice, esperant-
ska skupina in ročk sekcija s
petimi skupinami. Omenjene
skupine aktivno sodelujejo pri
razvoju društva, kar dokazuje
tudi veliko število članov - več
kot 340.
Aktivnost društva in delovanje
članov se nadaljujeta in v
društvo vstopajo novi člani, ki
se zavedajo, da gre za ljubi-
teljsko kulturno dejavnost in s
svojim delom prispevajo k
živahnejšemu kulturnemu živl-
jenju, razvoju Ruja in njegove
okolice. Društvo v prihajajočem
tisočletju pripravlja nove ljubi-
teljske dejavnosti.
Meksander Glatz
Ena od tradicionalno uspešnih dejavnosti v DPD Svoboda
Ptuj je tudi plesna dejavnost; na fotografiji sedanji pred-
sednik Svobode, uspešen plesalec In aktiven plesni peda-
gog Aleksander Glatz s soplesalko Cvetko
£iJlrovnff kolmiiio Kog
99 ¥ Seimi
otvoritve razstave Likovna kolon^a Kog 99, ki je bila v
četrtek, 18. novembra, v avli kulturnega centra Srečka Koso-
vela v Sežani, se je udeležil tudi predsednik sveta KS Kog
Zdravko Hlebec ter obiskovalce in novinarje Primorskih novic
in lokalne TV Primorje pogostil s koruznim kruhom in
odličnimi vini kogovskih vinogradnikov Čurina, Prapotnika,
Grlice, Plemeniča in Hlebca.
Razstavo so pripravili udeleženci likovne kolonije, ki je bila maja letos
na Kogu: Janko Kastelic, Boris Štrukelj, Jana Strušnik, Jan Milkovčič
in Janak Hatheesing. Vodila jo je mag. Jasna Kožar Hatheesing.
V otvoritveni slovesnosti je mag. Jasna Kožar Hatheesing poudarila,
da sprememba življenjskega prostora odločilno vpliva na ustvarjalnost,
še posebej pri težavah v duševnem zdravju, kajti hospitalizacija zelo
omeji izkustveni svet, stalen nadzor bolniškega osebja pa onemogoča
spontano izražanje. Udeleženci kolonije so življenjsko energijo in ust-
varjalni navdih črpali iz zemlje ter prisrčnosti in odprtosti ljudi na
Kogu.
Organizatorja prireditve s^ bila Društvo za duševno zdravje in krea-
tivno preživljanje prostega časa VEZI iz Sežane in Slovensko društvo za
vzajemno pomoč PARADOKS iz Ljubljane.^Otvoritvi razstave je sledi-
la slovesnost ob odprtju dnevnega centra v Štor j ah. Prostor in sredstva
za lu-editev hiše z opremo za dnevno bivanje oseb s psihičnimi motnja-
mi je zagotovila lokalna skupnost, v kateri velja moto, da je lokalna
skupnost vredna toliko, kot se počutijo najšibkejši členi te skupnosti.
mf
KIDRIČEVO / SEJA OBČINSKEGA SVETA
O letošnjem in
prihodniem proraiunu
Svetniki občine Kidričevo so na 9. redni seji v torek, 30. no-
vembra, končno ugodili svetniku Vojtehu Rajheiju in na prvo
točko dnevnega reda tokrat le uvrstili vprašanja in pobude
svetnikov. Kar precej jih je bilo in izkazalo se je, da ni slabo o
tem razprav^ati že kar na začetku.
V nadaljevanju seje so po
skrajšanem postopku sprejeli
spremembe in dopolnitve odloka
o občinskem proračunu za
letošnje leto. Rebalans letošnjega
proračima tako predvideva dobrih
499 milijonov prihodkov in 622
milijonov odhodkov, kar pomeni,
da bo proračimski primanjkljaj
dobrih 122 milijonov tolarjev. V
prvem branju so podrobneje
obravnavali vsebino odloka o pro-
računu za leto 2000, ki predvideva
dobrih 564 milijonov skupnih
prihodkov in 558 milijonov od-
hodkov. V drugem branju so
premlevali in sprejeli vsebino od-
loka o organizaciji in delovnem
področju občinske uprave, ob
koncu pa so v celoti potrdili tri
predloge odborov in komisij in
soglašali z odprtjem lekarne na
Ormoški cesti v Ptuju.
•OM
DRUŠTVO TA VARSTVO IN PROTI
MUČENJU ŽIVALI MARIBOR POZIVA
Zašiitimo živali pred hrupom
V hrupnih predprazničnih dneh, ki so se glede na
bližajoče se leto dva tisoč začeli že ob dnevu državnosti,
naprošamo vse lastnike hišnih živali, da zanje odgovorno
poskrbijo.
Pomislite na žival (psa ali muco), ki je^izpostavljena kanonadi pe-
tard in drugih pirotehničnih sredstev. Žival sliši pok v veliko večji
jakosti kot človek. Prirojenemu strahu sledi zbeganost in pobeg z
domačega dvorišča. Nemalokrat se zgodi, da se živali brezglavo po-
dijo po sicer znanem okolju in cestah in ne znajo domov. V prome-
tu lahko povzročijo prometno nesrečo ali pa so same žrtve prometa.
Zavedajte se svoje odgovornosti do živali! Večkrat na dan
skušajte žival pomiriti s prijazno besedo, v času, ko ni nikogar
doma, ali preko noči namestite žival v prostor, kjer je pokanje naj-
manj slišno. Pogrešano žival začnite iskati še isti dan. Izgubo spo-
ročite tudi azilu na tel. 062 513 350. Uradne lu-e so vsak dan, tudi
ob nedeljah in praznikih, dopoldan od 9. do 11. ure in popoldan od
15. do 17. ure.
Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor
20
četrtek, 2. december 1999 - TEDNIK
PO NMSIH HRAiim
PTUJ / VEČER (HUMORJA) LAČNEGA OBČINSTVA IN SITIH HLAPCEV
Multimediisko nad Sodobno zgodovino Ptuia v karikaturi
Prepričljiv dokaz, da se Ptujčani radi smejemo sebi, svojim
majhnim nerodnostim, spodrsljajem, morda celo hibam ali na-
jrazličnejšim napakam, je bila zagotovo polns
občinstva v dvorani ptujskega kina, ko smo v ponedeljek, 29.
novembra, bili priča muldimedijsko podkrepljeni predstavitvi
knjige karikaturista Tednika Borisa Miočinoviča-Bobe in soa-
vtorja Aleša Gačnika Sodobna zgodovina Ptiya v karikaturi s
podnaslovom Prva petletka. Knjiga je izšla v založbi
Znanst>eno raziskovalnega središča Bistra in sozaložbi družbe
Radio-Tednik.
Ta večer je v ptiijskern kinu po-
leg glasbene skupine Siti hlapci in
(humorja) lačnega občinstva bles-
tela predvsem Prešernova ulica v
Ptuju, saj je poleg moderatorke
Nevenke Dobljekar iz te znameni-
te ptujske ulice doma tudi soavtor
knjige Aleš Gačnik, pa še kdo iz-
med obrazov v dvorani, med kate-
rimi je bilo tudi precej takih, ki
smo jih prepoznali z Robanovih
karikatur v Tedniku.
Kot je uvodoma ugotovil soa-
vtor oziroma pisec večine teksta
Aleš Gačnik, gre v omenjeni
knjižni novosti za ilustrirane
pomnike slavne ptujske zgodovi-
ne. Karikaturist, ilustrator, razla-
galec, analitik in kritik družbene-
ga dogajanja, križanec med rado-
vednostjo in iznajdljivostjo Sher-
locka Holmesa, med župnijskim
kronistom in arhivarjem, med no-
vinarjem, likovnikom in litera-
tom je lahko po Gačnikovem
mnenju le predrzno nagajiva ose-
ba, skoraj praviloma moškega spo-
la, ki svet dojema celostno z vsemi
čutili. Slišali smo lahko še kup po-
dobno hudomušnih in zanimivih,
za karikaturo in rahločutneže
morda celo preveč visoko zveneče
podanih ugotovitev, ki so bojda
zapisane tudi v uvodnem delu
knjige, zato bo bolje, da jih tam
preberete kar sami - če vam bo us-
pelo priti do sicer ogleda vredne,
dobro oblikovane in lično na-
tisnjene knjižice.
In kaj ima s knjigo karikatur
ptujsko znanstvenoraziskovalno
središče Bistra? Tudi njegov di-
rektor mag. Štefan Čelan ni za-
molčal, da so ga najprej vprašali,
kaj ima on kot kemik s karikatu-
rami. Veliko, predvsem ustvarjal-
nost, jim je odvrnil in ob tem do-
dal, da je eden od čudovitih vzvo-
dov za ustvarjalnost lenoba. V
svetu imamo kroniste, ki pišejo o
času, v katerem živimo, v Ptuju pa
imamo Borisa Miočinoviča, ki zna
s karikaturo povedati veliko in na
prisrčen način. Vsak teden v
ptujskem Tedniku, kamenček za
kamenčkom in še smešno je
povrhu. Zato je knjiga, ki sta jo
naredila z Alešem Gačnikom, po
njegovem mnenju čudovit pripo-
moček k ustvarjalnosti.
Osrednji, na vabilu zapisan kot
slovesni govornik doc. dr. Darko
Friš, prodekan pedagoške fakulte-
te v Mariboru, je, kljub temu da ni
Ptujčan, ugotovil, da je razisko-
vanje preteklosti lahko tudi za-
bavno in hudomušno. Tudi po
njegovem mnenju poleg resnih
kronistov našega časa svet nujno
potrebuje tudi tiste manj resne, ki
vidijo dogodke in ljudi z vsemi
napakami in posebnostmi, ki s
svojim srcem in humorjem
ustvarjajo "smešno zgodovino"
kot dopolnilo; kot poper in sol.
brez katerih je še tako dobra juha
brez pravega okusa. Pravi okus se-
danjemu trenutku je pripisal
temu dogodku, predstavitvi, tudi
z idejo za prihodnji Tednik, ki se
avtorju Bobanu morda prav ta tre-
nutek plete v glavi. Karikaturistu
in ptujskemu kronistu Borisu je
zaželel čimveč iskrivih domislic,
pa četudi pol ure pred zaključkom
redakcije, Alešu Gačniku pa, da bi
se Ptuj čimprej uvrstil na zemlje-
vid evropskih univerzitetnih
mest. In zato se je pridružil njego-
vim besedam: "Naj živi slavna
ptujska zgodovina in nje pri-
hodnost!"
Še to: slišali smo, da je knjiga, ki
ima 112 strani, vsebinsko razdel-
jena na pet sklopov. Daljši uvod je
zapisan pod naslovom Ilustrirani
pomniki slavne ptujske zgodovi-
ne, karikature pa so predstavljene
v petih tematskih sklopih: Ptuj -
mesto stoterih čudes. Politične
(ne)resnice. Vsakdanje življenje.
Kulturne diagonale in Svet skozi
seks. Ob kozarčku rujnega v avli
kinodvorane smo slišali, da je iz-
dajo knjige soomogočila tudi
mestna občina Ptuj, natisnili pa
so jo v Mariborski tiskarni v nak-
ladi 1000 izvodov. Pohitite, da jo
še dobite...
M. Ozmec
Pri nastanku prve ptujske knjic^e karikatur so so-
delovali: (od leve) mag. Šefan Celan, direktor Ra-
dia-Tednika Franc Lačen, Boris Miočinovič, Aleš
Gačnik, lektorica Marija Holc ter oblikovalca San-
dra Dimovski in Marjan Mršek.       Foto: M. Ozmec
Slovesni govornik doc.
dr. Darko Friš, prodekan
pedagoške fakultete v
Mariboru
Tednikov karikaturist
Boris Miočinovič-Boba
že razmišlja, kaj bo na-
risal za prihodnji Tednik
Za prijetno glasbeno doživetje je poskrbela skupi-
na Siti hlapci.
SKORBA/ LJUDSKE PEVKE PREDSTA-
VILE PRVO KASETO
Te /e veselje
Štajerca
Tako nosi naslov prva samostojna kaseta ljudskih pevk Kultur-
nega društva Skorba, ki je izšla pred nekaj tedni v založbi Ra-
dio-Tednik Ptuj. Pesmi zanjo je posnel in kaseto uredil glasbe-
ni urednik Ivo Ciani, skorbske ljudske pevke pa se na kaseti
predstavljajo kar z 19 ljudskimi pesmimi.
V skupini pojo: Marica Grego-
rec, Marija Kolarič, Dragica
Meglic, Rezika Filipaja, Jožica
Skrila, Andreja Purg in Julijana
Gvozdarevič, ki je tudi voditelji-
ca skupine. Pevke so kaseto
predstavile minulo soboto, ko so v
domači dvorani priredile večer
ljudskih pesmi in ob tej priložnos-
ti pritegnile številno občinstvo.
Povedale so, da so to pesmi za
vse priložnosti, veliko je šaljivih
in prazničnih, predvsem pa je ve-
liko takih, ki izhajajo iz domačega
okolja. Ljudskim pevkam se je na
predstavitvi kasete pridružila še
mlada obetavna pevka Ula Šegula,
Darja Trafela pa je predstavila ne-
kaj pesmi iz zbirke domače pesni-
ce - članice ljudskih pevk Rezike
Filipaja.
T. Mohorko
Ljudskim pevkam se je za plodno delo v kulturnem
društvu zahvalil tudi predsednik Ivan Ogrinc.
Foto: Silva Brodnjak
PRLEKIJA / MARIJA FRAS IZDALA ZE DVE KUHARSKI KNJIGI
Namesto dunajskih zrezkov
jedi iz prieške kuhinje
Marijo Fras, upokojeno učiteljico gospodinjskega pouka na os-
novni šoli Kapela, smo spoznali julija 1997. leta, ko se je
predstavila s prvo kuharsko knjigo z naslovom Jedi naših babic
z obrobja Slovenskih goric in Prlekije. Takrat je knjigo izdalo
Turistično društvo Klopotec Kapela, tudi pobudnik za izdajo
knjige, ki je bila zaradi povpraševanja ponatisnjena.
Kdo je Marija Fras, ki se je rodi-
la 1939. leta v Vitomarcih ali kot
so takrat rekli pri Sv. Andražu?
Njen dekliški priimek je Golob.
Osnovno šolo je obiskovala v Vi-
tomarcih, nižjo gimnazijo pa v
Cekvenjaku. Po končani nižji
gimnaziji je obiskovala srednjo
kmetijsko šolo v Mariboru, nato
pa višjo gospodinjsko šolo v
Grabljah pri Domžalah. Zaposlila
se je na osnovni Šoli Kapela in se
tam ob delu izobraževala na peda-
goški fakulteti v Mariboru, kjer je
končala študij kemije. V Kapeli,
pravzaprav Paričjaku, si je ustva-
rila družino in postavila dom. Na
OŠ Kapela je poučevala polnih 34
let in tam so jo tudi upokojili.
Sicer pa nam je o sebi še poveda-
la: "Kot učiteljica gospodinjskega
pouka sem sodelovala v raznih
društvih in organizacijah. Ob tem
sem se zanimala za zdrave kmečke
jedi. Za to se je zanimalo tudi tu-
ristično društvo Klopotec s Kape-
le, kjer delujem kot članica.
Društvo že več let pripravlja je-
sensko prireditev Pozdrav jeseni.
kjer kmečke žene in dekleta
Društva kmečkih žena Kapela
razstavljajo svoje jedi. Prav po nji-
hovi zaslugi sem tudi njihova čla-
nica. Skupaj s TD Klopotec sem
se odločila, da bi jedi, ki jih vsako
leto razstavljajo gospodinje,
predstavila v knjigi. Pri izdaji
prve knjige me je materialno
podprlo TD Klopotec, pri zbiran-
ju materiala pa so mi pomagale
mnoge gospodinje. Knjigi sem
dala naslov Jedi naših babic iz
obrobja Slovenskih goric in Prle-
kije. V njej so opisane jedi, ki so
jih pripravljale kmečke,
pravzaprav podeželske gospodinje
vsak dan. Recepte za objavo in
način priprave sem zbirala na
področju Gornje Radgone, Ljuto-
mera, Lenarta in Vitomarcev. Ker
izhajam s podeželja, sem večino
jedi poznala, veliko pa sem jih
tudi pozabila. Tu sem si pomagala
s starejšimi gospodinjami in te so
mi pomagale pri ustvarjanju prve
kuharske knjige."
Njena prva knjiga je med bralci
požela velik uspeh. Mnogi so jo
namenili prijateljem za darilo, ro-
mala pa je vse do Avstralije in
Amerike. To je Marijo spodbudi-
la, da se je lotila zbiranja materia-
la za drugo knjigo in ta je izšla le-
tos spomladi.
In kaj pravi o svoji drugi kuhars-
ki knjigi: "Takoj po izdaji prve so
me ljudje nagovarjali naj pristo-
pim k še temeljitejšemu zbiranju
materiala o zdravi kmečki prehra-
ni na področju Prlekije. Veliko
povpraševanje in zadovoljstvo
gospodinj me je spodbudilo, da
sem se lotila dela za novo knjigo
in ji dala naslov Prleška kuhinja.
Pri njeni izdaji mi je pomagal dr.
Alojz Slavič ter izdajo predlagal
založbi Kmečki glas; tej sem hva-
ležna, da se je odločila za izdajo,
saj se mi tako ni bilo treba obre-
menjevati, kako priti sredstev za
pokritje vseh stroškov."
Prleška kuhinja Marije Fras je
bila predstavljena na osnovni šoli
Kapela. Težko bi rekli, kdo je ob
tem bolj užival: založba Kmečki
glas ali avtorica, saj se je ob tem
dogodku v prostorih telovadnice
OS Kapela zbralo več kot 150 lju-
di. Ob tem je direktor ČZP
Kmečki glas Boris Dolničar med
drugim povedal: "Moram poveda-
ti, da ima del zaslug za izid knjige
dr. Alojz Slavič, ki nam jo je pri-
poročal, je pa Prleška kuhinja v
našem knjižnem izdajanju nekaj
čisto novega. Trenutno imamo v
prodaji 30 različnih kuharskih
knjig, toda s področja Prlekije je
to prva. Doslej nismo vedeli, ko-
likšno kulinarično bogastvo je v
tem delu Slovenskih goric."
Kuharska knjiga Prleška kuhin-
ja, ki zajema jedi od Ljutomera in
Ormoža do Ptuja in Andraža, ni
samo kuharski priročnik o kuhan-
ju jedi, ki so jih vsebovali jedilni-
ki ob kmečkih delih, praznikih,
postu in posebnih priložnostih,
pač pa tudi prijetno branje o kuli-
nariki in kmečkih običajih nasp-
loh.
"Slovenci smo v preteklosti ime-
li veliko jedi, ki so bile značilne za
posamezne pokrajine. Mnoge so
šle v pozabo samo zato, ker smo v
svojo prehrano uvedli tuje jedi.
Zakaj bi Slovenci jedli samo du-
najske ali pariške zrezke, ki jih
nudi sleherna gostila, da o hotelih
sploh ne govorim? Gostinci se bo-
lijo dati na jedilnik pristne slo-
venske jedi, ki so zdrave in v
večini pripravljene iz domačih su-
rovin. Neverjetno, kakšno bo-
gastvo je v prleški kuhinji. Škoda
se mi zdi, da bi ljudje ne spoznali
dobrot tega področja, ki. so
edinstvene v slovenskem prosto-
ru. Po mojem - ne vem, kaj bodo
rekli strokovnjaki - je prleška
kmečka hrana zdrava, prav zato jo
tudi priporočam," je povedala Ma-
rija Fras.
Besedilo in posnetek:
Ludvik Kramberger
Avtorica knjige Prleška kuhinja Marija Fras
TEDNIK - Četrtek, 2. december 1999
21
ŠPORT, REPORTAŽE
KIDRIČEVO
M gosteh mariborski vshliiasfi
Nogometni klub Maribor - Pi-
vovarna Laško je v sodelovanju
z Aluminijem iz Kidričevega
organiziral Vijolčno tribuno -
srečanje nogometašev in njiho-
vih navijačev, kjer so se po na-
jvečjih uspehih predstavili no-
gometaši, strokovno vodstvo in
vodstvo mariborskega kluba.
Najzvestejši navijači kluba in
drugi gledalci so ustvarili
vzdušje, kot da bi bili na tekmi.
K temu je pripomogla tudi
predstavitev posnetkov najzani-
mivejših in najodločilnejših za-
detkov iz evropske lige prvakov.
S takšnimi prireditvami se
krog navijačev in simpatizerjev
širi; posebej so na svoj račun
prišli najmlajši, ki so pridno
zbirali avtograme in kupili šte-
vilne navijaške pripomočke.
-ek
Od leve: Dejan Duranovič, Kliton Bozgo In Simon Sešlar - "vi-
joličasti junaki" iz Maribora. Foto: Stanko Kosi
RAZMIŠLJAMO
4/f Drave nihie note?
Na Ptuju ni v zvezi z nogometom in Dravo nič nove-
ga. Zamenjava trenerja v zadnjih treh krogih je prinesla
štiri težko pričakovane točke, predvsem pa veselje
maloštevilnim gledalcem na ptujskem stadionu in tudi
prvo jesensko zmago na domačem "travniku", ki je res
temu podoben. Pa so na Ptuju še ne dolgo tega bili zlati
časi: nogometaši so bili na pragu prve slovenske nogo-
metne lige in pričakovali smo stik z elitnim nogometnim
razredom Slovenije. Zal je vse skupaj padlo v močno
umazano in z muljem natopljeno Dravo. Po jesenskih
delih tekmovanja so se vedno pojavljale krize; te so bile
(izključno) finančnega izvora.
Pred letošnjo sezono naj bi bilo vse "domače". Toda
zasukalo se je drugače, pravzaprav obratno: vsi so od-
hajali, njega ni bilo oziroma je ostal osamljen samo
predsednik Drave Boris Perger. Sam pa ni zmogel vse-
ga: pokriti dolgove za nazaj in skrbeti za golo sedanjost.
Obljub imajo pri ptujskem drugoligašu verjetno že prek
glave in bi se lahko v njih utopili, le pravega in konkret-
nega dejanja, ki se mu reče DENAR, ni! Ali je to bilo
naključje ali ne?
Po srečanju z Ivančno Gorico je "odfrčal" trener
Dušan Čeh, ki seje ubadal z raznimi stvarmi, predvsem
pa s težavami, ki ne sodijo v kompetence trenerjev.
Odšlo je veliko igralcev, prišli pa so mladi, še neafirmi-
rani, iz četrte lige (MNZ Ptuj). Čudežev se ne dela čez
noč... Odletel je Dušan Čeh, zamenjal ga je Ivan Zaje.
Do sem lepo in prav, mogoče je bilo to potrebno. Dobi-
mo pa občutek, da je bilo vse skupaj prepozno. Pa ne
samo z menjavo trenerja, vse bi se morale dogoditi pred
prvenstvom, pred pokalnim srečanjem z Primorjem,
pred prvim gostovanjem Drave v Krvavem Potoku. Res
je škoda, da občina slabo skrbi za šport oziroma se ne
vpraša, kako klubi in društva nazadujejo (propadajo)
ob (skromnem) denarju, ki ga daje država. In kdo so bili
največji mučeniki? Mladi igralci Drave, ki so sprejeli
težko breme - obstanek med drugoligaši, kot se je poka-
zalo po jesenskem delu.
Na Ptuju se ponavlja zgodovina preteklih sezon.
Rešitev je zelo blizu. Vsi pametnjakoviči, ki mešajo
samo dr.., naj staknejo glave in naj odločijo, kaj bo z
Dravo; pa ne samo z njo, ampak s ptujskim športom v
celoti.
Ptujski nogomet ni samo članska ekipa, ampak tudi
selekcije mladih. Zakaj samo govoriti o cesti ter
različnih oblikah zasužnjevanja mladih (alkohol, ma-
mila itd.). Skoda bi bilo mlade talente izgubiti na tako
lahek način. Kako dolgo bodo pri Dravi vzgajali kvali-
tetne nogometaše za druge?
Ptuj bi se moral končno odločiti, ali si želi imeti nogo-
metnega drugoligaša! Športna politika se prične pri
vrhu, pri županu, ta si nastavi ljudi, ki naj bi bili spo-
sobni kaj reči (in potem narediti) tudi v športu. Ukrepati
bo potrebno zelo hitro, da nam ne bi pocrkali ptujski tra-
dicionalni športi. Športna okrogla miza bi bila nujno
potrebna, vendar ne samo zato, da bomo nanjo oprli
roke in položili ničvredne papirje, imeti bo morala tudi
podstavek. Se ve, zakaj...
Danilo Klajnšek
KOLESARSKI KLUB PERUTNINA PTUJ
Ziato kolo Miranu Kelnerio
Letošnje leto je bilo za kolesarje Perutnine Ptuj zelo uspešno,
saj so na številnih dirkah v domovini in tujini dosegali zelo
dobre rezultate.
Kolesarsko društvo Radenska
Rog že dolga leta podeljuje na-
jboljšim kolesarjem prestižno
nagrado - zlato kob. Po številnih
znanih imenih v preteklosti je
tokrat lovorika pripadla kole-
sarju Perutnine Ptuj Miranu
Kelnerju, ki je v seštevku petih
dirk zbral največ točk in zmagal
z veliko prednostjo pred tremi
kolesarji iz kranjske Save. Prire-
ditev ob podelitvi je potekala na
Ptuju in je bila organizirana na
nivoju, kot to znajo samo pri Pe-
rutnini. Domači strokovnjaki in
vodstvo so upravičeno žareli, ko
je njihov kolesar dobil zlato
kolo, priznanje, za katerega je
moral preliti potoke in potoke
znoja. Predsednik uprave Perut-
nine in Kolesarskega kluba Pe-
rutnina dr. Roman Glaser je v
krajšem nagovoru predstavil
kratko, a nadvse uspešno pot
ptujskega kolesarstva, ki se je v
zadnjih letih močno razvilo.
V Perutnini so ponosni, ko
njihovi kolesarji dosegajo dobre
rezultate, in si jih v prihodnje
želijo še več. Priložnosti bo še
veliko. Tokrat je bil v ospredju
Miran Kelner. Na ptujski prire-
ditvi je bila zbrana praktično
vsa kolesarska smetana Sloveni-
je in vsi.so od srca četstitali na-
jboljšemu med najboljšimi - Mi-
ranu Kelnerju.
-ek
Miran Kelner, zlati kolesar, (na desni) ter predsednik uprave in generalni deirektor Perutnine
Ptuj, hkrati pa predsednik Kolesarskega kluba PP dr. Roman Glaser. Foto: Kosi
ZGORNJE GRUSKOVJE / ZGODBA VRHOVSKE MARICE
IHIc na pom^€
v uredništvu Tednika nas je večkrat obiskala Marija Zajšek,
Vrhovska Marica z Zgornjega Gruškovja 49 v občini Podleh-
nik. Potožila je o svoji nesreči, ko ji je poletno neurje podrlo
gospodarsko poslopje, zdaj pa se sama trudi postaviti novega,
toda brez pravih materialnih možnosti, saj ji denarja priman-
jkuje celo za preživetje. Pred kratkim, tik preden je zapadel
sneg, smo jo obiskali z namenom, da njeno zgodbo sporočimo
javnosti. Prvič zato, ker je človeku lažje, ko se komu potoži, in
drugič, da bi ji morda kdo priskočil na pomoč.
Kot že rečeno, je neurje, ki je
poleti divjalo nad Halozami,
podrlo Maričino gospodarsko
poslopje, kjer je imela nekaj
strojev, kravo in prašiče. Živina
ji pomaga preživeti na
odročnem haloškem območju,
kjer je na strminah komaj
mogoče pridelati kaj za pod zob.
Težava pa je v tem, da še tisto,
kar zraste na trdi haloški zemlji,
v glavnem pospravijo divji
prašiči. Marica je imela poslopje
zavarovano, vendar za majhen
znesek, saj visoke zavarovalnine
ni zmogla. Tako je dobila od za-
varovalnice 100 tisočakov, ko-
maj za nekaj opek, gramoza ali
cementa. Kljub temu in kljub
svojim šestim križem se je s
pomočjo otrok lotila nado-
mestne gradnje. Od začetka je še
nekako šlo, pozneje pa vse težje
in težje. Otroci so ji pomagali po
svojih močeh in novogradnjo
spravili do betonske plošče,
toda tudi oni morajo skrbeti za
svoje družine. Marica pravi, da
nima nikakršnih prihodkov,
tudi za svojo pokojnino je zaradi
pomanjkanja denarja prenehala
plačevati.
"Le kje naj vzamem denar, da
bom vsak mesec plačala
položnice poštarju?" se sprašuje.
"Pred kratkim sem si morala od
otrok sposoditi denar, da sem
plačala davek ..."
Marica je precej obupana, tež-
ko življenje v Halozah jo je sicer
utrdilo, da povsem ne obupa in
odneha. Če Haložani ne bi bili
trdni in hudega vajeni ljudje, bi
bile Haloze danes že prazne.
Predvsem tista strma, težje dos-
topna območja brez možnosti
obdelave zemlje. Marico drži
pokonci tudi upanje na kakšno
pomoč. Gospodarsko poslopje
ima zgrajeno do plošče, potre-
bno je še ostrešje in kritina ter
seveda stavbno pohištvo. Morda
je kje še kakšna dobra duša,
morda ima kdo celo odveč mate-
rial, ki bi Marici prišel prav ...
JB
Marija Zajšek - Vrhovska Ma-
rica upa na pomoč dobrih lju-
di
Na mestu porušenega poslopja je zraslo novo, a ga sama ne
bo zmogla dokončati
ITALIJA / SVETOVNO PRVENSTVO V KIKBOKSU
v ponedeljek zjutraj so se iz Italije, kjer je potekalo svetovno
prvenstvo v kikboksu organizacije WAKO, s tremi medaljami
vrnili člani slovenske reprezentance. Tekmovanja se je ude-
ležilo 797 tekmovalcev iz 50 držav. Slovenska reprezentanca je
Jtela 20 teJunos^cM^i___    .  ____________________ _________________
Nadja Šibila (Ptuj) je postala
viceprvakinja sveta, Davorin
Gabrovec (Ptuj) in Toni Turk
(Novo mesto) pa sta domov pri-
nesla bronasti medalji. V ekipi
so pričakovali medaljo, vendar
ne treh, je dejal selektor rep-
rezentance Vladimir Sitar, saj
sta favorita Tomaž Barada in
Maja Ozmec ostala zaradi
poškodbe doma. Medaljo so
pričakovali od Nadje Šibila, saj
je pred mesecem v Španiji na
svetovnem prvenstvu organiza-
cije TAKSA osvojila bronasto
medaljo, čeprav so tekmovanja v
organizaciji WAKO veliko
močnejša, saj je vanjo včlanje-
nih več držav. V prvem krogu je
Nadja premagala Ukrajinko, v
četrfmalu Madžarko, nakar se je
v polfmalu pomerila z
domačinko in jo gladko prema-
gala. V velikem finalu se je
srečala z Irko in tesno izgubila.
Nadja je še mladinka, a je že
zelo uspešna med članicami,
ima pa še veliko možnosti, da
postane številka ena na svetu.
Tekmuje v največji kategoriji,
nad 65 kilogramov.
Nadjo Šibila, ki živi v Vidmu
pri Ptuju, ter selektorja slo-
venske reprezentance Vladimir-
ja Sitarja, prav tako Videmčana,
je v ponedeljek sprejel župan
občine Videm Franc Kirbiš,
čestitkam za dosežen uspeh pa
sta se pridružila še predsednik
odbora za družbene dejavnosti
in predsednik Športne zveze Vi-
dem Boris Novak ter član
občinskega sveta in odbora za
gospodarstvo Marjan Selinšek.
Milan Krajnc Pavlica
Nadja Šibila na sprejemu pri videmskem županu in njegovih
sodelavcih; na desni njen trener Vladimir Sitar. Foto: JB
22
četrtek, 2. december 1999 - TEDNIK
ZA KRATEK CAS
Info-
glasbene novice!
Info - kviz
Gotovo veste, kdo je na sliki.
Izrežite glasovnico, vpišite
odgovor, in če vam bo sreča
naklonjena, vam bodo v pro-
dajalni Tehnika Emone Mer-
kurja Ptuj podarili
zgoščenko.
Da je bila pred štirinajstimi
dnevi na fotografiji Hajdi, je
ugotovil tudi Franc Vaupotič,
Mala vas 24, 2272 Gorlšni-
ca. Čestitemo!
Odgovore na današnje
vprašanje pošljite (ali prinesi-
te) na: Uredništvo Tednika,
p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok:
četrtek, 9. decembra.
Sanje skoraj vsakega mladega
glasbenika so, postati popula-
ren, vendar lahko uspejo le tis-
ti, ki se jim prekrijejc vsi dejav-
niki: znanje, vztrajnost, sreča,
dobri učitelji, inovativnost...
November je zlati čas za izdajo
novega albuma, ki bi lahko bil
primerno darilo za prihajajoče
praznike. Najbolj vroči glasbeni
izdelki preteklega meseca nosi-
jo tele naslove: Steptacular -
STEPS, VVatcha Been Doin' - LU-
TRiCA McNEAL, Turn it on Again
- The Hits - GENESIS, Greatest
Hits - 911, Twenty four Seven -
TINA TURNER, Rainbovv - MA-
RIAH CAREY, LeAnn - LEANN
RIMES, Reprise 1990-1999 -
VANGELIS, Love and the Russi-
an VVinter - SIMPLV RED, VVestli-
fe - VVESTLIFE, Rave Unto the
Joy Fantastic - ARTIST - PRIN-
CE, Greatest Hits - CHER, AN the
Way - CELINE DION, Invincible -
FIVE, Millennium - WILL SMITH,
The Best of me - BRYAN
ADAMS, The Road to HelI Part 2.
- CHRIS REA, Greatest Hits 3 -
OUEEN, Affirmation - SAVAGE
GARDEN, A Plače on Earth - BE-
LI NDA CARLISLE, Heart & Soul
"Ally McBeal" - VONDA SHEP-
HARD, Enrigue - ENRIOUE
IGLASIAS, Unplugged - THE
CORRS, The Best of - MAVE-
RICKS, Issues - KORN, Dr. Dre
2001 - DR. DRE, Faith - KENNY
G., Unplugged - ALANIS Ma
RISSETTE, Midnight Vultures -
BECK, G.O.A.T - LL COOL J,
Live - BLONDIE, S&M - METAL-
LICA ... Posebej pa moram opo-
zoriti na novi album GEORGEA
MICHAELA, ki izide 5. decembra
in se imenuje SONGS FROM
THE LAST CENTURV.
Ameriški trio TLC sestavljajo
Lisa Lapes - Left Eye, Rozonda
Thomas - Chilli in Tianne Wat-
kins - T. Boz. Trio je tokrat prese-
netil s čudovito soul skladbo
DEAR LIE *W^z odličnega
albuma Fanmail.
Mik
Najpopularnejša najstniška sku-
pina BACKSTREET BOYS je raz-
veselila oboževalce, saj je z
založbo Jive podpisala pogod-
bo, vredno 70 milijonov dolarjev.
Ta denar so fantje dobili za to,
da posnamejo še pet novih stu-
dijskih albumov. Kvintet si je iz-
bral novo otožno popevko
SHOW ME THE MEANING OF
BEING LONELV**« ki je
glasbeno tipično sladka pop ba-
lada.
BRITNEV SPEARS je kraljevala
na lestvicah s tremi hiti Baby
One More Time, Sometimes in
(You Drive Me) Crazy. Popular-
na najstnica je za nov potencial-
ni hit izbrala komad BORN TO
MAKE YOU HAPPY ^MeK, ki je
medel rhythm & blues komad s
prepočasnim ritmom.
Mik
Ameriško rap skupino SALT N'-
PEPA sestavljajo Cheryl James,
Sandy Denton in Dee Dee Po-
per. Ženski rap trio velikega for-
mata je posnel vroči komad THE
BRICK TRACK vs. GITTV UP
v katerem je uporabljena
tema uspešnice Another Brick in
the Wall skupine Pink Floyd.
Italijanska studijska skupina EIF-
FEL 65 je ljubitelje sodobne ple-
sne glasbe navdušil s komadom
Blue (Da Ba Dee). Trio je v no-
vem komadu MOVE VOUR
BODY *^ponovil ritmično
osnovo debitanske uspešnice in
spremenil le osnovni napev.
Mk
LOU BEGA je eden junakov leta
1999, saj so njegov super hit
Mambo No. 5 prodali že v več
kot pet milijonih primerkov. LOU
v novem komadu TRICKV TRIC-
KY *^ne blesti, saj v njem ne
vlada dinamičen ter zelo priv-
lačen mambo glasbeni stil.
Mk
Axl Rose in lzzy Stradlin sta leta
1985 ustanovila band GUNS N'-
ROSES, pri kateri so bili v origi-
nalni postavi še Tracii Guns, Duff
McKagan in Rob Gardner. Tre-
nutno je v bandu le še pevec Axl,
ki pa je z novimi glasbeniki po-
snel ostro ter izredno grobo pe-
sem OH MY GOD iz filma
End of Days, v katerem igra Ar-
nold Schwartzenegger.
Crkik
Legendarna britanska skupina
OUEEN je ponovno zbrala nekaj
uspešnic na albumu Greatest
Hits 3. Kvartet je skupaj z Davi-
dom Bovviejem ponovno izdal
ročk klasiko UNDER PRESSU-
RE t^ttt Gospod BOVVIE
pa prepeva umirjeno novo ročk
skladbo SURVIVE ttttz al-
buma Hours.
ikikik
Harrry Roger Webb ima na bri-
tanski lestvici kar 122 pesmi, od
katerih jih je trinajst prišlo na
prvo mesto. CLIFF RICHARD je
z izjemnim občutkom odpel pop
klasiko THE MILLENNIUM
PRAYER ttttt ki ima v izvir-
niku naslov Auld Lang Syne in
so jo izvajali Lords Prayer.
David Breznik
1. Will 2K
- VVILL SMITH Sl K-CI
2. That's the Way it is
- CELINE DION
3. Smooth
-SANTANA &
ROB THOMAS
4. VVaiting for Tonight
-JENNIFERLOPEZ
5. She's the One
-ROBBIEVVILLIAMS
6. The Best of me
- BRYAN ADAMS
7.1 Knew I l-oved you
- SAVAGE GARDEN
8. Rhythm Divine
- ENRIOUE IGLESIAS
9. Every Day I Love
you - BOVZONE
10. Keep on IVIovin'
-FIVE
Lestvico POPULAR-
NIH 10 lahko poslušate
vsako soboto v večer-
nem spaedu radia Ruj.
m>Mladi dopisniki
POSLANSTVO
GASILCEV
Oktober je mesec požarne var-
nosti. O tem smo veliko izvedeli
iz časopisov in televizije, seveda
pa so nas na to opozorili tudi v
šoli. Tako smo obiskali naše pros-
tovoljno gasilsko društvo.
Po lepem sprejemu so nam naj-
prej povedali nekaj o požarih. Iz-
vedeli smo, da sta najnevarnejša
požara, ko se vname električna na-
peljava in ko se preveč razširi
požar ob kurjenju suhe trave.
Nato so nam razkazali avtomobile
in nam razložili vse o njih. Naši
fantje seveda niso mogli iz svoje
kože in so vključili avtomobilsko
sireno, da je odmevalo daleč nao-
koli. Nato so nam razkazali pros-
tore z oblekami. Od tam smo se
odpravili v gasilski dom, kjer so
nam pokazali svoje prostore. Nato
smo se poslovili.
Kasneje sem razmišljala, kako
hudo je, če ti zgori hiša. Nimaš
kam, ostaneš brez vsega. Še huje
pa je, če v požaru kdo umre. Ka-
dar nisem doma in zaslišim sire-
no, pomislim: Kaj če gori pri nas!
Šele potem, ko vidim, da ni nič
narobe, se spet bolje počutim,
obenem pa pomislim na nes-
rečnika, pri katerem je gorelo. Po-
tem pomislim, kaj vse bi se lahko
zgodilo, če ne bi bilo gasilcev, saj
oni rešijo marsikatero življenje in
preprečijo premnogo škodo. Zato
si želim, da bi se čim več mladih
odločilo vstopiti v njihove vrste in
pomagati ljudem ob naravnih nes-
rečah.
Vesna Polarne, 8. r.,
OS Leskovec
OH, TA TRMA!
To s trmo je res zanimivo. Če jaz
nočem česa narediti, me takoj
obtožijo, da sem trmasta. Če pa
mama noče odstopiti od kake svo-
je zahteve ali prepovedi, pa vedno
zatrjuje, da mi hoče samo dobro
in da zato ne sme popuščati. Pa se
znajdi!
Da trma le ni vedno na inestu,
sem izkusil na lastni koži. Že ves
teden sem vedel, da bom konec
tedna preživel pri stricu Emilu. V
petek me je mama opoimiila, da bi
bilo dobro, če bi takoj napisal
domačo nalogo, ker je vprašanje,
kdaj bom v nedeljo prišel domov.
Meni se seveda ni dalo pisati nalo-
ge, ampak sem lepo ležal na kavču
in gledal televizijo, dokler ni
prišel stric Emil. Ves vesel sem
odšel z njim. Skupaj s teto Nado
smo se odpeljali v Haloze in tam
preživeli dva čudovita dneva. V
nedeljo popoldne me je že začelo
skrbeti, kdaj bom napisal vso na-
logo. Ker je bil tako lep dan, se
stricu Emilu ni nikamor mudilo,
jaz pa nisem upal reči, da nimam
več časa. V mraku smo se končno
odpravili. Domov sem prišel šele
ob 19.30. Čeprav sem bil utrujen,
sem takoj sedel za pisalno mizo in
se lotil naloge. Nisem upal tečna-
riti, ker sem vedel, da sem sam
kriv. Mama me je samo očitajoče
gledala. Nalogo sem končal šele
ob 21.30. Seveda sem bil zelo ut-
rujen in zaspan.
In kaj sem se naučil iz tega?
Čeprav je težko, pa je včasih le do-
bro poslušati starše, trmo pa
prihraniti za kdaj drugič.
Saša Ljubeč, 8. c,
OŠ Ljudski vrt, Ptuj
BILA SEM
NERODNA
Nekega dne sem bila sama
doma.
Zjutraj sem vstala £e navsezgo-
daj, se oblekla in urnila. Toda
kljub temu sem bila Ue zaspana.
OdiJla sem v kuhinjo, da si pri-
pravim zajtrk. Ko sem ga pripra-
vila, sem ga odnesla na mizo. Am-
pak ker sem bila nerodna, sem se
spotaknila in za seboj povlekla
prt. Bumm, z mize je padla
mamiina kitajska vaza. Dobila jo
je za 30. rojstni dan. Bila je res
udovita.
"Joj, kaj pa zdaj? Mamica bo zelo
£alostna, ko bo izvedela, da sem jo
razbila. Ne smem obupati," sem si
govorila. "Vazo bom lepo zalepila
s sekundnim lepilom in vse bo
tako, kot da se ni ni_ zgodilo."
Stekla sem po lepilo, da zalepim
vazo. Preden sem priUla do lepila,
sem se Ue enkrat spotaknila. "Joj,
kako sem danes nerodna," sem si
dejala.
Kon_no sem priUla do lepila, ga
vzela in se hitro vrnila v kuhinjo.
Vzela sem vazo in se lotila dela.
člo mi je kar lepo od rok. KoUek
za kotičkom sem lepila tako dol-
go, dokler vaza ni bila cela.
Zazvonil je zvonec. Ni me bilo
strah, saj sem vazo £e zalepila.
Odprla sem vrata, bila je mami.
Obraz ji je £arel od sree. V rokah
je dr£ala velik Uopek ro£. Prosila
me je, naj jih dam v njeno najlju-
biJo vazo. Najprej sem natoila
vodo in nato polo£ila vanjo ro£e.
Ja, ampak na vazi je bila majhna
luknjica, skozi katero je po kaplji-
cah kapljala voda. "Joj,to moram
takoj popraviti," sem tiho rekla,
tako da me mama ni sliUala.
Uspelo mi je.
Bila sem srena, da sem tako
uspeUno popravila mamino
najljubUo vazo.
Manj a Paj, 6. a,
Oč Cirkovce
ZDRAV DUH V
ZDRAVEM
TELESU
Učitelj za športno vzgojo nam je
v začetku šolskega leta povedal, da
bomo imeli proti koncu septem-
bra športni dan, na katerem se
bomo pomerili v krosu. Dnevi so
minevali, dobil sem že nekaj ocen.
V četrtek, 30. septembra, pa smo
se zjutraj ob 8.30 začeli zbirati za
kros.
Učitelj je že pripravljal progo.
Ko je bila pripravljena, smo jo šli
pogledat. Zdela se nam je zelo dol-
ga. Vrnili smo se na asfaltno
igrišče, kjer smo se začeli zbirati,
in tam je bilo že polno otrok.
Začele so teči deklice petih razre-
dov, jaz pa sem se začel ogrevati.
Mislil sem si, da ne bom uspel, saj
nisem nič treniral. Startali so že
dečki, občutek sem imel, kot da
imam prazen želodec. Na startu so
bile že deklice in za njimi mi.
Učitelj nam je s piskom dal znak
za start. Stekli smo, bil sem četrti,
po štiristo metrih sem se prebil na
drugo mesto in do cilja sem ostal
drugi. Mislil sem si, da to ni res,
saj sem prehitel svojega sošolca
Miha, ki je bil vsako leto pred
mano, a letos mu to ni uspelo. Sle-
dila je razglasitev mest. Skoraj ni-
sem mogel verjeti, da stojim na
drugi stopnički. Dobil sem
srebrno medaljo, kar mi je veliko
pomenilo. Odšel sem domov, kjer
smo s prijatelji pojedli napolitan-
ke in spili sok. Odpravili smo se
na moškanjsko igrišče, kjer smo
odigrali nogomet, in nato smo se
odpravili domov. Ta dan mi je hi-
tro minil zato, ker sem dobro
uspel. Sam pa se tudi dosti ukvar-
jam s športom, zato mi je kros
uspel in zato imam zdravo telo.
Jaka Lozinšek, 6. c,
OS Gorišnica
POGLED NA
JESEN
Jesen je čudovit letni čas. Vse
listje na drevju se je obarvalo v
čudovitih barvah, tako da bi ga
marsikdo rad opazoval ves svoj
prosti čas. Jesen na kmetiji pa je še
veliko lepša, ker se v okolici raz-
prostirajo gozdovi. Vse bolj posta-
ja tiho in mirno, le ptice veselo
čivkajo. Jutra so hladna, vendar
lepa, zrak pa je čist in svež kot
reka. Včasih lebdi v zraku megla,
a ne smemo pozabiti, da je tudi
megla del narave. Škorci letajo od
goric do goric in kradejo ljudem
sladko grozdje.
V jesenskih dneh rado dežuje,
takrat smo ljudje žalostni, naša
mati Zemlja pa neizmerno vesela.
Ko opazujem drevesa, kako iz-
gubljajo obleko, že čutim, da bo
kmalu tu nov letni čas. Zato se
zdaj poslavljam od jeseni, ki je
moj najljubši letni čas. V jesen-
skih dneh mi je najbolj všeč veter,
ki tako lepo piha, da si zaželim, da
bi postala ptica, noči, ki so hladne
in skrivnosme, listi, ki se veselijo
igrajo v vetru. Ptice sehvke se zbi-
rajo na žicah in se pripravljajo na
odhod v tople kraje. Obožujem
pogled na temačno nebo pred
dežjem in se čudim slikovitim
oblakom, ki potujejo po nebu.
Živali v gozdu se pripravljajo na
zimo, iščejo hrano ter boljša biva-
lišča, otroci pa že težko čakamo
sneg. Vremenoslovci ga že napo-
vedujejo, vendar ga še letos nisem
videla. Upam, da bo kmalu zapa-
del, ker rada opazujem naravo,
odeto v belo odejo.
Barbara Keček, 7. b,
OS Ormož
MOJ DEDEK
Predstavljam vam mojega dedka
Iva. Doma je v Budini. Star je 58
let. Moj deda ima rahlo plešo, je
bolj majhen in suh. Lase ima že
malo sive. Ima modrozelene oči.
Na glavi nosi čepico. Rad pomaga
ljudem v stiski, je zelo prijazen.
Vede se zelo lepo in nikoli ne go-
vori grdo. Moj deda si ne želi
ničesar, ker mu nič ne manjka.
Vnuk Jan, 4. r.,
OŠ Mladika, Ptuj
Dober den vsaki den! Jebal ga
na gorični kolek, kak je mrzlo
grotalo. Pre, ke so snoči vsiftiči
meli v lukjah trde klune... Zima
je pač zima.
Prejšji tjeden srna bla z Mico
na Katrejinem sejmi na Ptuji.
Gužva bla takšna, ke smo eden
gar pa drugem hodili. Če se ne bi
z Mico za rokice držala, bi se
čista zagvišno zgubila. Pa se
tudi sma in sma se kumer
najšla. Saj vete, da mamo žen-
ske in moški različne nakupo-
valne interese. Mica je gledala
nekšne cate in šalje, meni pa Je
pri sasedjem šanki kuhano vino
zadišala. Dvakrat po dva decije
preveč, enkrat dva deci pa pre-
malo. Tudi kuhane klobase sma
si praviščila. Bile sa ad mrtve
svije in sa ble še kar dobre, seve-
da pa ne taksne, kak sa tiste, če
mija z Mico duma v tunko seg-
nema, malo bika fcaj narežema.
na kruh zaseka namožema pa še
mala vinskega fcaj nalejema.
Vam rečem, nega bajše južne. Je
pa tudi resen, da pret kak da
take Južne prideš, mareš fejst
pujčeke fajtrati, pšeničko pride-
lati in v gorici rintati. Brez dela
pač nega Jela, sa včasik pravli
stari Udje, mi pa za njimi tati
pregovor panovlamo. Saj nesma
nič pametnega kupila na Katre-
jinem sejmi, sama tri metle in
lopata za metaje snega, vse fku-
per za dva jurja. Eno metlo mi je
že prvi den pes raztrga, dve pa
sta še ostali. Lapata je pulavta-
matska japonske firme, ki se
prevede v prleščino in se ji reče
"snegapuc".
Pret sen vam antena mojega
pesa, ki mi je nova metla vniča,
kak ste vena že culi, pa je na
Vinskem Bregu pes pasme rot-
vajlec dve deklici napadna, eno
je hujda pagriza, tak ke sa ja z
mamo vred v ptujski spita odpe-
lali. Če mene pitate, jaz bi tata
ubijalsko pasmo ratvajler prepo-
veda meti za hišnega čuvaja, tak
kak sa ta že naredli v marsikerih
državah sveta, saj nema nič
skupnega s tistim pregovorom,
da je pes človekov najbajši prija-
telj. Seveda pa je na drugi strani
tudi resnica v pregovori, ki pra-
vi: "Bolj kot spoznavam ljudi,
rajši imam pse.'"
Tejko za gnes. Vas lepa padav-
Ija vaš pasjelog Lujzek
TEDNIK - Četrtek, 2. december 1999
25
ŠPORT
Šporine novUe
NAMIZNI TENIS • Maribor -
Petovia 6:0
v devetem krogu 1. lige za moške so igralci ptujske
Petovie gostovali v Mariboru pri drugouvrščeni
domači ekipi. Igralci Maribora so bili absolutni favo-
rit in so to svojo vlogo upravičili, saj so slavili brez
izgubljenega niza.
Posamezni izidi: Shigang - Ovčar 2:0, Jerman -
Janžekovič 2:0, Plohi - Piljak 2:0, Jerman - Ovčar
2:0, Shigang - Piljak 2:0, Plohi - Janžekovič 2:0.
-ek
KOŠARKA • Uspeh ptujskih
policistov
v organizaciji ŠD Policist Kanmik je potekal 4.
tradicionalni košarkarski ttunir policijskih postaj
starih mest "Mitnice 1999". Udeležila se ga je tudi
Policijska postaja Ptuj in zasedla 2. mesto. Po štirih
tiu-nirjih je v vodstvu Pmj pred Grosupljem in Met-
liko. Najboljši strelec turnirja je bil član PP Ptuj Jože
Kolarič s 60 zadetki. Ekipa Ptuja je nastopila v pos-
tavi: Fistravec (kap.), Kolarič, Hriberšek, Meglic,
Majerič, Brglez, Premzl, Krajnc in Hajšek.
Ivo Klarič
BOKS • Revija mladih
v slovenski Bistrici je minuli konec tedna potekala
19. revija mladih v boksu. Sodelovali so člani boksar-
skih klubov Dolomiti, SI. Bistrica, Ptuj in Celje. V
konkurenci so bili tile boji: Damjan Šel (SI. Bistrica)
- Željko Jančar (Dolomiti) 2:0, Sebastjan Jeseničnik
(Celje) - Davorin Zorič (Dolomiti) 2:0, Sebastjan Di-
mec (Celje) - Ivan Pucko (Pmj) 2:0. Najboljši Boksar
revije je bil Sebastja Dimec iz Celja.
Prihodnji teden bo na Ptuju 20. revija mladih z
močno mednarodno udeležbo
Milan Krajnc Pavlica
BOKS • Na Hrvaškem dve
zmagi Slovencev
v Veliki Gorici na Hrvaškem je prejčnji konec ted-
na potekal velik boksarski tiunir, ki se ga je udeležila
tudi slovenska reprezentanca. V svoji kategoriji sta
zmagala Gorazd Jamar in Dejan Zavec, za las pa iz-
gubil Srečko Arnuš. Dejan Zavec je bi proglašen za
najboljšega boksarja turnirja.
Milan Krajnc Pavlica
ODBOJKA / 1. DOL ŽENSKE
Marsel Ptuj - Inhnd Meltal 1:3
MARSEL PTUJ: Terbučeva,
Pustoslemškova, Krebsova,
Fnminova, Šeronova, Mohorko-
va, Blažičeva, Žunkovičeva, Vin-
diševa.
Odboj karice Marseia so po
pričakovanju klonile proti
državnim prvakinjam iz Mari-
bora, vendar so jih v prvem nizu
presenetile in osvojile igro po
razburljivi končnici. Gostje tega
niso pričakovale in so v preosta-
lih treh nizih prepričljivo slavile
ter dokazale, da so in po vsej ver-
jetnosti še dolgo bodo najboljša
ženska odbojkarska ekipa v Slo-
veniji. Reailtati ni2»v: 26:24,
11:25, 17:25,12:25.
Ptujčanke bodo v naslednjem
krogu gostile drugouvrščeno
Novo Gorico.
1. A DOL -
MOŠKI«
Pomurje - Granit
3:0
GRANIT: Zorenč, Kavnik, M.
Bračko, Pušnik, Kotar, Z.
Bračko, Rajh, Jurak, Lampreht,
Pivko, Pipenbaher, Jesenko
Odbojkarji Granita iz Sloven-
ske Bistrice so v Murski Soboti
prepričljivo izgubili. Domači
igralci so za zmago potrebovali
samo 45 minut, kar je dovolj
zgovoren podatek o igri gostov,
ki je bila najslabša v dosedanjem
prvenstvu. Rezultati nizov:
25:17,25:14,25:20.
-ek
KOŠARKA
Medobimslm rekmmjilm liga
v drugem krogu so se presenečenja vrstila kot po
tekočem traku. Veterani so klonili v Majšperku, Ki-
dričani so izgubili proti Šd Breg, Domava center je
suvereno premagala novinca Putare iz Zavrča V dru-
gi skupini je Talum visoko slavil v Cirkovcah, ekipa
Ptujske Gore je kljub dobljenemu prvem polčasu
srečanje na koncu izgubila. Orači pa so presenedjivo
izgubili prvič od lanskega leta.
Rezultati: skupina A: ŠD Majšperk - Veterani
70:68 (38:29), ŠD Breg - Šd Kidričevo 41:35 (17:15),
Domava center - Putari Zavrč 81.46 (35:27); skupi-
na B: Starše - Orači 85:72 (32:36), ŠD Cirkovce - Ta-
lum 56:77 (23:36), KPŠ Breg Bulls - Šd Ptujska Gora
61:47 (22:29).
Skupina A
1.ŠDBREG 2     2    0      +37   4
2 VETERANI 2     11-1        3
3. DORNAVA CENTER        1     10     +35    2
4. ŠD MAJŠPERK 110+22
5. ŠD KIDRIČEVO 2     0    2     -7       2
6. PUTARI ZAVRČ 2     O    2     -66     2
Skupina B
1. STARŠE 2     2    0     +33    4
2. KPŠ BREG BULLS 2     2    0     +18    4
3. TALUM 2    11      +17    3
4. ORAČI 10    1      -13      1
5. ŠD PTUJSKA GORA        1     0    1     -14     1
6. ŠD CIRKOVCE 2 O 2 -41 1
Lestvica najboljših strelcev: 1. Edi Hojnik (Ki-
dričevo) 38 košev, 2. Andrej Habjanič (Talum) 36
košev, 3. Marko Čeme (Veterani) 31 košev, 4. Alen
Fridauer (Putari) 31 košev, 5. Peter Pesek (Starše) 31
košev.
Radko Hojak
MALI NOGOMET
2.SLMN' VZHOD
Rezultati 9. kroga: Marco Polo - Oplomica 7:4,
Draža vas - Vitomarci 7:2, Pušenci - Križevci 6:4,
Slovenske gorice - Mak Cola 3:4, Dobovec - Mizarst-
vo Širovnik 2:8; prost Valšped.
1. MAK COLA 8 7 1 0 72:38 22
2. MIZARSTVO ŠIROVNIK 7 5 1 1 56:22 16
3. DRAŽA VAS 8 5 1 2 44:37 16
4. SLOVENSKE GORICE 7 4 1 2 36:27 13
5. DOBOVEC 8 3 2 3 37:36 11
6. KRIŽEVCI 7 3 1 3 22:28 10
7. VITOMARCI PETUA 8 3 1 4 36:45 10
8. PUŠENCI 7 3 1 3 31:43 10
9. VALŠPED 8 2 1 4 25:34 7
10. MARCO POLO 9 1 0 8 36:69 3
11.0PL0TNICA 8 0 2 6 27:45 2
GOmŠNIŠKA LIGA
Rezultati 2. kroga: Gamsi Zamušani NK
Gorišnica - Bistro Milena 3:10, Izziv Telefoni -
KMN Kokot 0:3 b.b., Steklarstvo Meznarič - Žiher
2:1, Avtošola Prednost - Dolane 4:4, Dina&Sima -
Fonun 6:1, Hidus - Cirkulane 4:1.
1. KMN KOKOT 2   2   0    0    15:1      6
2. NK GOR. BISTRO MILENA2   2   O    O    16:4     6
3. DINA&SIMA 2   2   0    0    14:4     6
4. DOLANE 2   110    10:7     4
5. AVTOŠOLA PREDNOST  2   1   1    O    9:8       4
6. ŽIHER 2   1   O    1     6:5       4
7. HIDUS 2   1   O    1     5:7       3
8. STEKLARST MEZNARIČ 2   1   O    1     5:7       3
9. IZZIV TELEFONI 2   O   O    2    3:8       O
10. FORUM 2   0   0    2    5:11      O
11. GAMSI ZAMUŠANI      2   0   0    2    6:18     O
12. CIRKULANE 2   O   O    2    2:16     O
-ek
ROKOMET / 1. B SRL MOŠKI
Tudi tolirat imagi v gosfeli in doma
Velika Nedelja in Ormož sta v
8. krogu prvenstva v prvi B ligi
zmagala ter si tako izboljšala
položaja na lestvici: Velika Ne-
delja je ujela priključek z vrhom,
Ormož pa se pomika proti sredi-
ni. Velika Nedelja je zanesljivo s
30:17 v Ljubljani premagala
Krim, Ormož pa na Hardeku
Dol TKI Hrastnik.
Ormož - DOL TKI
Hrastnik 27:20
(14:8)
ORMOŽ: Dogša, Hanželič 1,
Antolič 1, Juršič, Pucko 3, Džar-
mati, Prapotnik 4, Grabovac 2,
Vuk, Kirič 1, Kotar 10, Horvat 5,
Ivanuša, Šulek.
Domači so v prvem polčasu z iz-
jemno čvrsto in agresivno globo-
ko obrambo po sicer začetnem
vodstvu gostov razliko vztrajno
višali. Gostje, za katere so tokrat
igrali vsi trije nekdanji igralci Ve-
lenja (Tome, Cvetko in Krejan),
se v takšni igri niso znašli. V dru-
gem polčasu pa so Hrastničani z
borbeno igro ter številnimi men-
javami in ob nekoliko slabši
domači obrambi razliko zniževali
in se sedem ninut pred koncem
zelo približali (21:19). Potem ko
so domači vzdržali mdi z dvema
igralcema manj, so po veliki zaslu-
gi vratarja Šulka in strpne igre v
napadu razliko znova povišali na
končnih sedem zadetkov. Oboji
so igrali zelo borbeno in zavzeto,
tako da je 150 gledalcev videlo do-
bro tekmo. Ob vratarju je bil za
goste presenečenje Kotar, ki je za-
deval z zunanjih položajev in
odlično izkoristil priložnost.
V naslednjem krogu se bodo
Ormožani v Trbovljah pomerili z
vodilnim Rudarjem, Velika Ne-
delja pa v svoji dvorani z dmgo-
uvrščenim Šmartnim.
I.k.
2. SRL - VZHOD •
Jezersko -
Pyramidia 19:30
/7:17/
PVRAMIDIA: Valenko, Pisar
7, M. Šandor 1, Kelenc 1, Osterc
2, Pšajd 2,1. Ivančič 5, Žnidarič 3,
F. Šandor 1, Žiuran, Strbal, D.
Ivančič 3, Cvitanič, Firbas 5
Vodeče moštvo v 2. SRL - vzhod
Pyramidia iz Gorišnice ni imela
težjega dela na gostovanju pri Je-
zerskem. Domači igralci so se
samo nekaj uvodnih minut uspeli
upirati gostom, nato pa je prišla
do izraza boljša pripravljenost in
seveda kvaliteta Moškanjčanov. V
drugem polčasu je bila igra enako-
vrednejša, vendar so rokometaši
Pyraniidie igrali, kolikor je bilo
potrebno za novo visoko zmago,
ki pomeni prepričljivo vodstvo na
razpredelnici.
•ek
1. B SRL -
ŽENSKE • Ptuj ■
Keting 29:21/14:11/
ŽRK PTUJ: Bojeva, N.
Potočnik 3, Šijančeva 5, Pučkova
2, Bezjakova, Majeričeva 3, Pod-
hostnikova, Mikoličeva 1, Petko-
va 7 /1/, ^Maračičeva 3, A.
Potočnik, Černetova 5, Ke-
lenčeva.
Rokometašice Ptuja, so v
srečanju s Ketingom iz Aj-
dovščine drugič zaporedoma zma-
gale. Gostje so jim nekoliko resne-
je zapretile samo na začetku
srečanja. Dobre obrambe domače
vratarke, dobra igra v obrambi ter
solidna v napadu so bili razlogi za
vodstvo domačih, ki so nekoliko
popustile le v zaključku prvega
polčasa. V drugem polčasu so
domača dekleta zaigrala hitreje in
povečala vodstvo ter si zagotovila
mirno igpnje v končnici. Zmaga
z osmimi zadetki prednosti je res
velika, a bi lahko bila še višja, če
Ptujčanke ne bi naredile nekaj
odvečnih tehničnih napak.
-ek
PLANINSKI KOTIČEK
Na Slavnili in v
Slovensiio Primorje
Za Slovenijo je značilna velika raznolikost v klimatskih
značilnostih, kar se izrazito odraža v zimskih mesecih zlasti
na območju Slovenskega Primorja. Medtem ko v celinskih
predelih običajno zapade sneg ter se po nižinah in kotlinah
zadržuje hladen zrak s pogosto meglo, so ob obali tempe-
rature krepko nad lediščem. Ob predajanju zimskim
sončnim žarkom In pogledih na vzvaiovano morje postajajo
naši občutki na toplem zraku še prijetnejši.
Da bi podobne prijetne trenutke podoživeli tudi v letošnji zimi,
vas ptujski planinci vabimo na 1027 metrov visok Slavnik in v
Slovensko Primorje. Iz Ptuja se bomo podali na pot z vlakom,
ki nas bo popeljal do Prešnice, od koder se bomo podali po
Slovenski planinski poti do znamenitega gradu Socerb. Po
krajšem počitku ob občudovanju obširnega razgleda na Trst in
okolico se bomo odpravili v Osp. Kraj slovi po svetovno zna-
nem plezališču, kamor prihajajo alpinisti in športni plezalci iz
celotne Evrope. Po odtisu žigov SPP se bomo odpeljali v Anka-
ran ter mino Kopra v Fieso, kjer bomo prenočili. Naslednji dan
se bomo odpeljali do Prešnice ter se povzpeli na vrh Slavnika.
Sestopili bomo v Kozino, kjer bomo ponovno vstopili na vlak IG
Pohorje.
Udeleženci izleta se zberemo v soboto, 11. decembra, na
železniški postaji Ruj ob 6.30 uri (odhod vlaka ob 6.45). Opre-
mite se planinsko za sredogorje ter zimskim razmeram na vrhu
Slavnika primerno (pianinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...).
Hrana iz nahrbtnika, v domu ter v koči. Cena dvodnevnega iz-
leta vključuje povratno vozovnico do Kopra, avtobusne prevo-
ze na območju obale, polpenzion v Fiesi, organizacijo in vo-
denje ter znaša 3.900 tolarjev za mlade planince, 4.500 tolarjev
za člane PD in 6.000 za nečlane. V Ruj se bomo vrnili v nedeljo,
12. decembra, ob 19.57 uri.
Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ruj do torka, 7. de-
cembra, oziroma do zasedbe 40 prostih mest. Vodil bo Uroš Vi-
dovič s sovodniki.
U.V.
STRELSTVO
• Ptuj uspešno v prvi ligi
v Ljubljani je bil drugi strelski tiuTiir z zračno standardno pištolo.
Nastop ptujskih strelcev je bil uspešen: vsi - Franc Bedrač, Matija
Potočnik in Gorazd Selišek - so nastrelili po 552 krogov in s 1656 krogi
zasedli solidno sedmo mesto.
SI
• Pionirke SD Juršinci zmagale v
Ljubljani
v Ljubljani je v soboto potekal 2. krog državne lige za pionirje. V kon-
kurenci pionirk je slavila ekipa SD Jm^inci s 503 krogi in se tako od-
dolžila ekipi iz Ruš za poraz v 1. krogu, tretje so bile pionirke iz Kranja.
Posamezno so dosegle tele rezultate: Alenka Plohi 169 kr., Nina Pavlin
168 kr. in Saša Cafuta 166 kr. Naslednji krog bo že to soboto v Škofji
Loki.
• Mlajši mladinci iz Juršincev drugi
Istega dne je v Ljubljani potekala državna liga za mlajše mladince. V
streljanju z zračno pištolo je ekipa SD Juršinci z dvema krogoma zaos-
tanka zasedla drugo mesto za strelci iz Laškega (1004 kr.), Juršinčani
1002 kr., tretji pa so bili surelci iz Železnikov. Posamezno je Sonja Raušl
zasedla 2. mesto s 342 kr., Staška Benko 5. mesto s 336 kr., med fanti pa
je Simon Simonič nastreljal 325 kr. in Simon Druzovič 246 kr. Obe
juršinski ekipi sta prevzeli vodstvo v državnih ligah.
P.d.
• Petoviaavto na Evrospektru
v Ljubljani bo v soboto veliko strelsko tekmovanje Evrospekter. Med
favoriti je strelska družina Petoviaavto, ki bo nastopila v sestavi Boštjan
Simonič, Zvonko Hajduk in Simon Simonič.
• Pokala V Škogi Loki
v soboto bo v Škofji Loki tekmovanje za pokal prijateljstva za pionir-
je, v nedeljo pa tretji tumir za mlajše mladince in mladinke. Tekmo-
vanje prireja ŠD Železniki. Ptujske strelce bodo zastopali strelci Jiu^in-
cev, Ptuja in Doraave.
SI
SERVIS SMUČI
TENIS OPREME
TER KOLES
šport Servis Davorin
Munda s.p.
Slovenski trg 1, 2250 Ptuj,
tel.: 062/778-587
1. DECEMBER / ZE DVAJSETIC SVETOVNI DAN AIDSA
y Shvettiii 88 okuženih s HIV
Letošnji prvi deceml>er je že dvajsetič svetovni dan aidsa.
Tega dne se običajno liončajo celoletne dejavnosti na tem
področju.
Letos je bilo v Sloveniji izvede-
nih več odmevnih aktivnosti, or-
ganizirana je bila tudi prva slo-
venska konferenca o preventivi na
področju aidsa. Predvsem pa so
potekale številne dejavnosti, ki so
vključevale otroke in mladino.
Tudi letošnji otroški parlament je
bil posvečen problematiki spol-
nosti in aidsa. Bolezen je dvajse-
tih letih zahtevala že milijone
žrtev in še je v porastu. Zato je
potrebno narediti vse, da bi ome-
jili širjenje virusa HIV in tudi
omilili posledice aidsa.
Geslo letošnje kampanje ob sve-
tovnem dnevu aidsa je: "Mladi
lahko zaustavimo aids - poslušaj,
uči se in živi." Njena cilja sta dva:
dvigniti zavest o tem, da je nujno
poslušati otroke in mlade, da bi
bila prizadevanja s preventivo in
zdravljenjem aidsa učinkovitejša.
ter spodbujanje aktivnosti za izva-
janje programov preventive aidsa
za otroke in mlade.
Po najnovejših podatkih Inšti-
tuta za varovanje zdravja Republi-
ke Slovenije v Sloveniji trenutno
živi najmanj 88 okuženih s HIV.
Za aidsem jih je zbolelo že 23. Po
oceni pa je v Sloveniji še relativno
malo okuženih s HIV - manj kot
eden na tisoč prebivalcev, morda
tudi samo eden na 10 tisoč. V
letošnjem letu je do 26. novembra
za aidsem umrlo pet bolnikov in
ena bolnica, na novo pa je zbolelo
šest moških in dve ženski. Od šes-
tih moških bolnikov jih je pet
imelo spolne odnose z moškimi,
eden pa si je injiciral nedovoljene
droge. V tem letu je bila okužba s
HIV prepoznana tudi pri prvih
dveh prostitutkah - tujih
državljankah na začasnem delu v
Sloveniji. Po podatkih Inštituta
za varovanje zdravja je trenutno
pod nadzorom 58 oseb, okuženih
s HIV oziroma obolelih z aidsem,
pri šestih pa še ni indikacij za
zdravljenje. Od 52 oseb, ki se
zdravijo, zdravila dosledno uživa
le 40 bolnikov, pri nekaterih kom-
binirano zdravljenje poteka že tri
leta. Tako pri osebah, ki redno
uživajo zdravila, ugotavljajo idea-
len uspeh zdravljenja (virusa ne
zasledimo v krvi) pri 77 odstotkih
bolnikov. Pri tej skupini bolnikov
se je obramba v povprečju popra-
vila za okrog 40 odstotkov. V
letošnjem letu so v ambulanti za
posvetovanje in testiranje za
okužbo s HIV pregledali 717 oseb.
Med njimi niso odkrili nobene
okužbe.
Rdeča pentlja bo tudi letos sim-
bolizirala mednarodna in domača
prizadevanja ob svetovnem dnevu
aidsa.
Pripravila: MG
PTUJ / PREVENTIVA IN VZGOJA V CESTNEM PROMETU
Za veijo varnosiskupaispolkisfi
člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu mestne
občine Ptuj so na seji v sredo, 24. novembra, ugotovili, da so
v minulem obdobju opravili vrsto preventivnih akcij za večjo
varnost v prometu, predvsem otrok. Ob analizi opravljenih
aktivnosti so prišli do pomembnih ugotovitev, ki jih bodo s
pridom uporabili tudi v prihodnje.
Po besedah predsednika sveta
Franca Kozela so že v izdelavi pa-
noji Otrok varno v vozilu. Prvih
sedem od okoli 200, kolikor jih
bodo postavili po Sloveniji, bodo
kmalu opozarjalo voznike tudi na
območju mestne občine Ptuj. Nji-
hov pokrovitelj bo mestna občina,
z Zavarovalnico Maribor pa se do-
govarjajo o sponzorstvu sveta v
prihodnjem letu. Zavarovalnica
Adriatic naj bi že odobrila nabavo
20 kolesarskih čelad, o sodelovan-
ju pa se dogovarjajo tudi z Zavaro-
valnico Triglav ter sosednjimi ob-
činskimi sveti za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu, s kate-
rimi želijo konkretnejšo povezavo.
Oceno o tehničnem stanju mo-
tornih vozil v cestnem prometu
bodo podali na eni prihodnjih sej,
ko  bodo  nanjo  povabili  tudi
predstavnika iz oddelka za teh-
nične preglede vozil oziroma Pe-
toviaavta. Dogovorili naj bi se o
izvedbi akcij brezplačnih preven-
tivnih tehničnih pregledov. V
kratkem bodo sklicali tudi vse
vodje avtošol in se z njimi pogo-
varjali o problematiki v cestnem
prometu.
Ko so razpravljali o denarju za
letošnje delo, so ugotovili, da so
vse postavke iz programa, predvi-
denega za letos, že v celoti realizi-
rali. Dogovorili so se o programu
dela in aktivnostih v letu 2000,
med pobudami in predlogi pa so
se dogovorili o postavitvi pre-
mičnih panojev Otroci na cesti
pred ptujskimi šolami, o sko-
rajšnjem terenskem ogledu cest,
ki naj bi ga opravili skupaj z re-
publiškim prometnim inšpektor-
jem, o postavitvi tehničnih ovir
ali tako imenovanih "ležečih poli-
cajev" v bližini šol in vrtcev ter o
nagradi učencem za najboljši spis
o prometni varnosti.
V sodelovanju s Policijsko pos-
tajo Ptuj te dni nadaljujejo akcijo
Stopimo iz teme, v okviru katere
so pred kratkim razdelili 1000 od-
sevnih trakov. Ker je zanimanje
zanje izredno veliko, jih bodo na-
bavili in razdelili še več. Posebej v
predprazničnih dneh, ko so po
kolektivih in društvih že pričeli
zabave ob koncu leta, opozarjajo
na akcijo Natakar, taksi, prosim,.
Dogovarjajo se tudi, da bi v sode-
lovanju s ptujskimi študenti na
posameznih mestih zabave med
gosti, ki se bodo odpravljali proti
domu s svojimi vozili, opozorilno
preverjali alkoliziranost. Skupaj
naj bi se lotili tudi akcije Varno
vozilo, pri čemer naj bi posebej
preverjali, ali so vozila opremljena
z zimsko opremo, kajti na slo-
venskih cestah veljajo od 15. no-
vembra do 15. marca zimske
vozne razmere!
-OM
Kulturni
križemkražem
PTUJ • Danes, 2. novembra,
vabimo v pravljično sobo mla-
dinskega oddelka prujske
knjižnice, kjer bo ob 17. uri
pravljica o čarovnici Vilmi in
zimi.
PTUJ • V Miheličevi galeriji bo
danes, v četrtek, 2. decembra,
ob 18. uri otvoritev razstave, ki
bo predstavila del obsežnega
fonda slik iz 17. stoletja, ki so
nekdaj bogatile notranjščino
vurberškega gradu. Na ogled
bo do 15. januarja.
PTUJ • Danes, v četrtek, 2., in
v petek, 3. decembra, ob 20.
uri bo v Steklarski delavnici po-
novitev monodrame Noe, Noe
avtorja Borivoja VVudlerja.
Predstava je diplomsko delo
režiserja Petra Srpčiča in igral-
ca Justina Jauka.
PTUJ • V gostilni Lužnik bo
jutri, 3. decembra, ob 18. uri
krajša slovesnost ob odprtju
samostojne razstave ptujske
slikarke Rozine Šebetič. Za kul-
turni utrinek bo poskrbela vo-
kalna skupina Spominčice.
Razstava bo na ogled cel me-
sec.
MAJŠPERK • V prostorih
občine Majšperk bodo jutri, 3.
decembra, ob 18. uri odprli
mednarodno razstavo grafičnih
voščilnic iz 13 držav iz zbirke
dr. Rajka Pavlovca. Voščilnice
bodo razstavljene do 10. janu-
arja.
PTUJ • V soboto, 4. decem-
bra, ob 11. uri bo v Gledališču
Ruj decembrska lutkovna ma-
tineja. S predstavo Kdo je
napravil Vidku srajčičo gostuje
Lutkovno gledališča Jože Pen-
gov.
STOPERCE • Mladi člani KPD
Stoperce pripravljajo v soboto,
4. decembra, ob 15. uri
predstavitev projekta z naslo-
vom Zgarane dlani so življenja
sledi. Prireditev bo v stoperški
kulturni dvorani.
IVANJKOVCI • Društvo prija-
teljev mladine Ivanjkovci prireja
v soboto, 4. decembra, ob 18.
uri v domu kulture Miklavžev
dobrodelni koncert.
PTUJ • V soboto, 4. decem-
bra, ob 19. uri bo v Narodnem
domu koncert pevke Ditke Ha-
berl. Predprodaja vstopnicu v
TIC-u na Slovenskem trgu in
dve uri pred koncertom v Na-
rodnem domu.
PTUJ • V galeriji Drava v
Vošnjakovi ulici 2 bodo 9.
decembra ob 18. uri odprli
razstavo o božiču na grafičnih
listih, ki je plod sodelovanja z
grafičnim muzejem iz Rogaške
Slatine.
VELIKA NEDELJA • V veli-
konedeljskem gradu je vse do
12. januarja na ogled razstava
Ve//7ca Nedelja skozi stoletja
avtorice Irene Mavric.
ORMOŽ • Še vedno si lahko
ogledate razstavo Pokrajinske-
ga muzeja Ruj Obrti prazgodo-
vinskega Ormoža avtorja arhe-
ologa Braneta Lamuta, ki je
postavljena v avli občinske sta-
vbe v Ormožu.
KINO PTUJ • Do konca tega
tedna je ob 18. in 20. uri na
sporedu Instinkt.
ČRNA KRONIKA
PES NAPADEL DEKLICO
v sredo, 24. novembra, okoli 7.
ure sta se sestrici 9-letna T.P. in
11-letna M.P. z Vinskega Vrha,
Miklavž pri Ormožu, odpravili od
doma v šolo. Okoli 200 metrov od
doma je po strmem klancu proti
njima pritekel pes rotvajler in na-
padel 9-letno T. Starejša sestra je
bila prisebna in je stekla domov
po pomoč. Starša sta takoj pritek-
la na kraj dogodka in videla, kako
je pes ležal na otroku in ga obde-
loval z zobmi. Mati je z metlo od-
ganjala psa, oče pa je dvignil
hčerko. Pes je popadel ročaj met-
le, ga prelomil in napadel še ma-
ter. Zaradi ran po nogah in rokah
so deklico in mater prepeljali v
ptujsko bolnišnico, kjer so jima
nudili pomoč in ugotovili, da no-
bena ni v nevarnosti za življenje.
Policisti so ugotovili, da je pes
last 71-letnega S.S. z Vinskega
vrha in da je bila lesa slabo za-
pahnjena, zato je psu uspelo po-
begniti na cesto. Pes je drugače
redno oskrbovan, cepljen, a
vseeno bo moral skozi ustrezne
preglede. Lastnika bodo policisti
ovadili pristojnemu državnemu
tožilstvu zaradi suma kaznivega
dejanja povzročitve splošne ne-
varnosti.
M0PEDI5T TEŽJE
RANJEN
Po lokalni cesti s Spodnje Pols-
kave proti Pragerskemu se je v
četrtek, 25. novembra, nekaj po
17. uri peljal na kolesu z motorjem
41-letni S.Š. s Spodnje Polskave.
V križišču z glavno cesto Je zapel-
jal v trenutku, ko je po fljej vozil
tovornjak 27-letni B.K. iz Ivančne
Gorice. Kljub zaviranju in umikan-
ju voznik tovornjaka s priklopni-
kom trčenja ni mogel preprečiti.
Mopedist je padel in se huje ranil.
Z VLOMOM PO ZIMSKO
OPREMO
v noči na četrtek, 25. novem-
bra, je neznanec vlomil v trgovino
Bazar na Mariborski cesti v Ruju.
Ukradel je štiri zimske avtoplašče,
več litrov motornega olja, nekaj
sredstev za odmrzovanje ključav-
nic in razne druge manjše izdelke
za avtomobile.
PONESREČENKA
UMRLA V BOLNIŠNICI
v petek, 26. novembra, ob 10.40
je 56-letna M.R. iz Gorišnice vozila
osebni avto iz Nove vasi proti Bu-
kovcem. V križišču pri Markovcih ni
upošteval znaka stoj in je z lokalne
ceste zapeljala na prednostno v
trenutku, ko je po njej pripeljal to-
vornjak J.N. iz Ruja. Tovornjak je
silovito trčil v bok osebnega avto-
mobila. Hudo ranjeno M.R. so pre-
peljali v ptujsko bolnišnico, v
nedeljo, 28. novembra, pa je zaradi
hudih poškodb umrla.
NA PREHODU ZBIL
PEŠCA
čez enega od prehodov za
pešce čez Osojnikovo cesto v
Ruju je v petek, 26. novembra, ob
14.35 pešačil J.F. Pri tem je vanj
zadel z osebnim avtomobilom 46-
letni I.K. iz Ljubljane. Pešec je pa-
del in se hudo ranil.
V AVTOMOBILU NASLI
MARIHUANO
Policisti iz Slovenske Bistrice
so v torek, 23. novembra, zvečer
ustavili osebni avto, ki ga je vozil
44-letni S.K. iz Tržiča, ob njem pa
je sedel 37-letni B.B. iz Mengša.
Pregledali so vozilo in pod vozni-
kovim sedežem našli vrečko, v
njej pa so bili štirje manjši polivini-
lasti zavitki z marihuano v skupni
teži 2 kilograma. Oba osumljenca
so pridržali, napisali kazensko
ovadbo in ju privedli k preiskoval-
nemu sodniku.
FF
f.l4jrl'!|'^M'll'/1
RODILE SO - ČESTITA-
.MO: Viktorija Ciglarič,
Hraniigovci 26, Tomaž -
(.it.vk:u  Aleksandra Repnik
J
- . i
Kak asa, .\i .
K,a[)o; Lidiia .-sUt i.iLi
Dornava - Saško; Vesna
•■     ■ Velika
K me-
rnik -
imper,
i C,   K Kil: rt-, o   -
1 ia   I iiiko,  Ro-
29, Piu) - Mat-
Kenaia      Samee
Pobre/.ie 124, Videm - Ka
jo; Natalija Rojhi, MoravL
138, Ljutomer - Mihaelo.
POROKE - PTUJ: Miran j
Milošič in Miroslava Kos
Rimska ploščad 22, Ptuj.
UMRLI SO: Jožefa Šmigoc,
rojena Kolarič, Na Tratah
21, Ptuj, '\- 1924 - t 19.
vembra      1999;      Mari:
Potočnik, Spuhlja 87/b,  ■
1915 -1 21. novembra 1999,
Katarina   Kužnar,   rojena
Krepek, Male Rodne 19/a,;
1942 - 1 10. novembra 1999
Jožef Simonič, Most je 1, :
1919 - t 19. novembra 199^'
Marija Vtič, rojena Bedeni)<
Kupčinji Vrh 13, * 1908 ■■
19. novembra 1999; Man;..
Mohorko, rojena Drevenšek,
Pobrežje 62, * 1924 - t 20
novembra     1999;     Jože
Svenšek, Kozminci 21, ■.
1930 - 1 22. novembra 199^'
Sonja Oda Rakovec, rojen
Hvala, Obrez 67, * 1925 -
23. novembra 1999; Otilii
Zmazek, rojena Senčar, Veli-
ka Nedelja 17, * 1903 -1 22
novembra    1999;    Mani;
Masten, Frankovci 37, ;
1932 - 1 23. novembra 199^:
Marija    Lukačič,    rojer
Bezjak, Breg 5, Središče
Dravi, * 1912 -1 23. noven>
bra 1999; Roza Klasinc, r.
jena Brumec, Brunšvik 54,
1924 -t 23. novembra 199v
Ivan Zadravec, Hvaletinci '
J-c 1941 - t 20. novembr
1999; Bruno Hrašovec, AL
ramičeva ul. 11, Ptuj, -i^ 194
- t 23. novembra 1999, VI.
dimir Babosek, Volkmerjev
C. 77, Ptuj, * 1936 -1 23. n.
vembra 1999; Terezija Jeri;
Belšakova ul. 63/a, Ptuj, -
1911 -1 24. novembra 199'
Friderik   Kosednar,   Gi.
gorčičev drevored 1, Ptuj,
1928 - 1 24. novembra 1999
Napoved vremena za Slovenijo
Napoved za Slovenijo
Danes to delno jasno z otčasno
povečano otlačnostjo. Po nekaterik
nižinak in na Primorskem se Lo večji
del dneva zadrževala megla ali nizka
oblačnost. Najnižje jutranje tempera-
ture kodo od -12 do -4, ok morju okoU
4, najvišje dnevne v krajik s celodnevno
meglo malo pod O, drugod do 6, na Pri-
morskem do 9 C.
OLeti
V petek ko v zakodni in osrednji Slove-
niji pretežno oklačno, v vzkodni Slove-
niji delno jasno z okčasno povečano
oklačnostjo. Zapikal ko jugozakodni
veter in prevetril kotline. V sokoto ko
oklačno, popoldne poslakšanje vreme-
"na s padavinami, v nižinak sprva kot
dež.