Leto II St. 17. V Trstu dne 23. aprila 1909. --^ Izhaja v Trstu vsak = petek popoldne '= Uredništvo in npravništvo ulica Boschetto št. 5. II. nad. = Telefon it. 1570 = V_J Glasilo slovenskih socialistov na Primorskem -- Posamezna številka '=== 6 vin. = Inserati po dogovoru. Naročnina za celo leto 4.20 K., pol leta 2.10 K., četrt leta 1.05 K. - Ino¬ zemstvo več poštnina. V -^ SOCIALNO DEMOKRATIČNA DELAVSKA STRANKA. ——— -— '2X3- -*- Prvi masnih. Delavci! Devetnajstkrat je delavstvo vseh narodov že praznovalo svoj dan, dan prvega maja. Letos se pripravlja, da ga bo praznovalo dvajsetič. In kakor druga leta, tako je dolžnost delavstva, da dokaže tudi letos, da sledi in pospešuje, vedno bolj prepričano, prihod lepšega, plemenitej¬ šega življenja, prihod pravice dela, enakosti, bratstva in svobode. Prvi majnik je praznik delavstva in je za delavstvo celega sveta veličasten simbol obljube solidarnosti, ki tvori med njim mogočno vez v boju za pravico in resnico. Delavci! Mogočno in plodonosno je vaše delo: Na današnji dan morate to še enkrat dokazati vašim nasprotnikom. Na vaših ramah stoji svet, v vašem delu je moč in življenje. Spustite orodje iz rok in ustavite za en dan mogočni tok socialnega življenja. Lahko vam je to narediti, kajti v vaših rokah je usoda današnje družbe. Ojunačite se in dušo odprite vsakdanjim bojem proti vsem lažem, s katerimi vas hočejo vaši izkoriščevalci ohraniti v temi in nevednosti. Ojunačite se in širite med vašimi sotrpini neomadeževano vero v pra¬ vico, mir in brastvo! Delavci! Prvi majnik je mednaro¬ den praznik dela! Praznujte ta dan do¬ stojno in tako, da bo vaša manifestacija jasen izraz vaše moči in izraz delavske solidarnosti. Živel prvi majnik! Živela mednarodna socialna-demo¬ kracija! Program praznovanja v Trstu. Ob 0. uri zjutraj: Budilnica. Godba socialistične mladine in tamburaški zbor društva «Arte Moderna* bosta po mestnih ulicah svirala socialistične koračnice. Ob 10. uri zjutraj: Javen ljudski shod v ex fomlo AVildi (Via Dom. Rossetti). Ob 2. uri popoldne, se snidejo sodrugi pred Delavskim domom. Ob 3. uri popoldne odkorakajo sodrugi z godbo in tamburaškim zborom na vrtno veselico ki se bo vršila tudi kakor zjutranjšnji shod v ex fondo AVildi. Program veselice : Koncert pri katerem sodelujejo: godba socialistične mladine, tamburaški zbor in trije pevski zbori slovenskih, italijanskih in nemških delavcev. Kolesarska dirka z lepimi darovi. Ples na posebnem prostoru pri katerem svira odličen orkester. RESTAVRACIJ A. Na razpolago bodo različna vina, pivo mrzla jedila i. t. d. Vstopnina 20. vin. za osebo brez izjeme. Otroci v spremstvu starišev so vstopnine prosti. Politični odbor jugoslov. soc. dem. stranke v Trstu. Slovenci v Trstu. Vsikdar, kadar je bila zato prilika, smo mi povedali naše mnenje, kakšno stališče bi morali zavzeti tržaški Slovenci ob raz¬ nih kulturnih in gospodarskih vprašanjih, ako se hoče, da bi se ta različna vprašanja rešila Slovencem v prilog. Naši glasovi, ki so brezdvomno izhajali odkritosrčni in ne¬ sebični iz poštenega prepričanja, niso bili upoštevani. Izvirali so ti glasovi globoko iz src zavednega tržaškega slovenskega pro¬ letariata, ki najbolj občuti ogromno težo splošnega sedanjega krivičnega kapitalistič¬ nega sistema in težo nezdravih razmer, ki vladajo že dolgo časa v Trstu na škodo vsega delavstva, tedaj tudi na škodo slo¬ venskega delavstva pa ne zato, ker je slo¬ vensko, marveč zato ker je delavstvo. Upoštevani niso bili naši glasovi zato, ker kakor drugod, imamo tudi pri nas v Trstu še lepo število za svoje koristi nezaveda- jočega se slovenskega ljudstva in malo število oseb, ki so se sami proklamirali za narodne voditelje, katerim ljudstvo še ve¬ rjame in zaupa. Ti, takozvani narodni vo¬ ditelji, pa imajo največjo korist od tega, da se sedanje nezdrave razmere ohranijo in če mogoče, še poslabšajo. Slavohlepje in egoistični interesi silijo te narodne vodi¬ telje, da zavzemajo v imenu naroda, napram raznim vprašanjam, sicer njim samim ko¬ ristna stališča, iz katerih se pa porajajo razmere, ki so tržaškim Slovencem vedno škodljive. Na stotine imamo slučajev, pri katerih lahko z neovrglivimi dokazi doka¬ žemo resničnost naše trditve. Saj pa dru¬ gače tudi ni mogoče razlagati položaja v katerem se sedaj nahajajo Slovenci v Trstu. In vsak se lahko sam prepriča, da je se¬ danji položaj tržaških Slovencev vse, samo ne dober. Na vseh koncih in krajih ne vi¬ dimo med tržaškimi mestnimi in okoličans- kimi Slovenci nič drugega nego flikarijo, o katerej se pa venomer trdi, da je kul¬ turno, gospodarsko in socialno narodno delo. Kulturno delo, ki je obrodilo toliko, da danes, po tolikih letih dela, ni mogoče zvabiti na gledališčne predstave niti toliko poslušalcev, da bi se vsaj enkrat na teden napolnilo relativno malo glediščno dvorano v Narodnem domu. In vendar je v Trstu, v mestu, gotovo 30 tisoč Slovencev. Gos¬ podarsko delo, katerega sadovi se sicer bolj v najnovejšem čašu izražajo v usta¬ novitvi par posojilnic in bank, ki pa dru¬ gače ni niti za las zboljšalo gmotnega po¬ ložaja tržaškega slovenskega ljudstva. Da ne govorimo o socialnem delu o katerem nimamo skoro niti sledu. Kje je tedaj tisto ogromno narodno delo, zaradi katerega se narodni voditelji vedno bahajo in si pris¬ vajajo pravice narodnih voditeljev? Ampak pardon! Kmalu bi bili pozabili na stvar o kateri smo nameravali pisati. Pripovednje se vedno o napredku Slo¬ vencev v Trstu, Napredek namreč ime¬ nujejo to, da je število tržaških Slovencev vedno večje. To je sicer napredek dvom¬ ljive sorte, ampak recimo, da je napredek. Pri tem napredku pa menda nimajo na¬ rodni voditelji prstov vmes. Zakaj se šte¬ vilo Slovencev v Trstu vedno veča? Trst je trgovinsko in tudi precej industrijalno mesto. Trgovinski in industrijalni promet se pa vedno veča, — Zato potrebuje Trst vedno novih delavnih moči. Odkjc jih do¬ biti ako ne iz dežel, kjer ni industrije in kjer se dan za dnem množi takozvani po¬ ljedelski proletarijat. Dežele, ki sedaj pridejo prve v poštev, da lahko zalagajo mesto z delavnimi močmi, so slovenske. Iz druge strani pa je ljudstvo iz dežele prisiljeno zapuščati rodne kraje in si v trgovskih emporijih in industrijel- nih mestih poišče zaslužka. Za poljedelsko ljudstvo pridejo prva v poštev trgovinska mesta, kjer se rabi veliko več nekvalifici¬ ranega delavstva in kjer nekvalificirano delavstvo pride prej do zaslužka nego v industrijelnih krajih. Za poljedeski prole¬ tarijat iz slovenskih pokrajin prihaja v poštev najprej Trst. Med drugimi pred¬ nosti ima Trst za slovensko delavstvo tudi to, da je najbližje mesto kjer je ve¬ liko upanja na zaslužek. Zato se število Slovencev v Trstu vedno množi. Množilo bi se seveda če tudi v Trstu ne bi bilo voditeljev slovenskega naroda. In prav je rekel na skodu v Trstu sodr. dr. Tuma: «Ako bi znali kranjski liberalci in kleri¬ kalci narediti, da bi tam po cestah in po¬ lju teklo mleko in med; ako bi se slo¬ venskemu kmetu in kmečkemu delavstvu zagotovilo življenje v domačem kraju, tedaj bi videli ne samo to, da bi se slovenski naraščaj v Trstu ustavil, marveč še nižalo bi se število, ker marsikdo bi zapustil Trst in hitel domov vživati sadove svojega domačega dela.» Pri tem tedaj, da število Slovencev v Trstu narašča, nimajo tržaški voditelji slovenskega naroda nič opraviti. In vedno več bo Slovencev v Trstu. Vedno večje bo na eni strani število slo¬ venskega poljedelskega proletarijata, ki bo silil v mesta iskat zaslužka in vedno večjo bodo v Trstu zahteve po nekvalificiranem delastvu. Ampak slovensko ljudstvo se ne more zadovoliti s tem, da je povečalo šte¬ vilo slovenskih prebivalcev v Trstu. Tukaj bivajo, tukaj delajo. Med njimi in drugimi prebivalci ni, vsaj v dolžnosti, nobene raz¬ like. Tudi oni občutijo draginjo, tudi oni občutijo težo občinskih in deželnih doklad in vse druge posledice nezdravega mest¬ nega gospodarstva morajo prenašati tudi Slovenci kakor vsi drugi. Da še veliko bolj težko je zanje breme. Zakaj ? Izvzemši malega števila so slovenski delavci v Trstu uslužbeni v delu, ki donaša najmanjši zas¬ lužek. Slovensko ljudstvo v Trstu tvori skoraj izključno nekvalificirani proletarijat. Ta proletarijat je pa vedno slabše plačan nego kvalificirani, rokodelski. Ako občuti draginjo živil in stanovanj delavec, ki ima pet kron na dan plače, tem bolj jo občuti delavec, ki ima samo 3 ali 4 krone na dan. Ako izredno visoki indirektni davki ote¬ žujejo življenje boljše, potem otežujejo še bolj slabše plačanemu delavcu. Boljše plačani delavec si lahko tudi po¬ skrbi boljše stanovanje, boljša živila, si uredi lahko vsaj nekoliko prijetnemu živ¬ ljenju podobne razmere. Slabše plačani de¬ lavec tega ne zmore, ker mu manjši do¬ hodki ne dopuščajo. Naravno je tedaj slabše plačani delavec v vseh ozirih na slabšem. In ako pravimo da spada večina tržaškega slovenskega ljudstva med slabše plačane delavce, je tedaj naravno, da so že v tem oziru razmere večine slovenskega ljudstva v Trstu neugodne. (Dalje prih). Narodno-napredna stranka na Goriškem in socijalizem. „Kmečki Glas“ v letošnjih številkah 8-12 poroča stvarno, kako se je kmečka stranka na Goriškem pogajala s klerikalno in na¬ predno stranko ob volitvah v deželni zbor 1908. Značilni so v tem oficijelnem poro¬ čilu sledeči odstavki. 2. januarja 1908 je kmečki zbor konsta- tiral, da voditeljem klerikalne ali liberalne stranke ni za ljudske koristi, marveč prev¬ zeti so le strankarske strasti, katere so se navzeli iz osebnih nasprotstev. Drja. Frankota, načelnika kmečke stranke je določila napredna stranka svojim kandi¬ datom, da vso stvar zmeša, ker jim le ni kazalo postaviti lastnega kandidata. Torej napredna stranka je na vsak način morala iti s kmečko stranko, ker ni mogla doseči zveze z njo potom kakega kompro¬ misa, hodila je pa za njenimi sklepi. Kar je ,,Delavski List trdil, da napredna stranka na Goriškem ni imela nobene prave zaslombe v ljudstvu, nam potrjuje sedaj oficijelno glasilo kmečke stranke. Da se je napredna stranka rešila občutnega poraza, se je obesila kmečki stranki, in ker kmečka stranka ni sprejela nobenega kompromisa, si je pomagala napredna stranka s tem, da je kandidate kmečke stranke proglasila za svoje. Po zmagi s kandidati kmečke stranke pa je napredna stranka celo stvar zavila tako, kakor da je napredni element v de¬ želi zrastel do posebne moči in je kleri¬ kalni zmaj premagan. Po drugi strani je narodno-napredna stranka za ožje volitve 1908 iskala pomoči | pri socialistični stranki [ter je dr. Treo izročil zastopnikom političnega odbora ju¬ goslovanske socialno demokratične stranke v Trstu pismeno izjavo, da bo napredna : stranka podpirala delavske težnje oziroma delavsko stranko. Kakor je «Soča» zlora- ! bila oficijelno zvezo s kmečko stranko ter | proglasila zmago kmečke stranke za svojo zmago, tako je tudi po volitvah utajila j vsak pomen socialističnih glasov in potem strupeno naskočila stranko samo. Oba slučaja in vsi odnošaji narodno- napredne stranke s kmečko in socijalno demokratično stranko kažejo, da z napredno stranko ne more biti resnih odnošajev, da narodno-napredna stranka na Goriškem sploh ni resna politična stranka, in nima mož, s katerimi bi se lahko pogajalo. Vemo, da šteje napredna stranka marsi¬ katerega poštenega pristaša, katerega je vodila ideja narodnosti in gospodarski na¬ predek srednjih stanov. Taki resni elementi pa so obsojeni, da slede vodstvu izvrše- valnega odbora in načelniku Andreju Ga¬ brščku, ki so ravno v odnošajih s kmečko in socijalno demokratično stranko dokazali, da nimajo moške besede, niti strankarskega programa pred seboj, marveč jim je vodilo, kakor pravi kmečki glas, le strankarska strast, nastala vsled osebnega sovraštva. Dejansko je tudi napredna stranka na Goriškem po svojem vodstvu liberalna stran¬ ka precej starega kova. Pravi cilj je le pod¬ piranje posameznih podjetnikov pod poli¬ tično krinko in zloraba narodnih zavodov, ki so se svoj čas ustanovili v prospeh gos¬ podarskega razvoja. Pri vodstvu in izko¬ riščanju narodnih zavodov velja pravi libe¬ ralni princip, da jih sme politični voditelj rabiti v zasebno gospodarsko svrho tako daleč, dokler mu tega ne brani kazenski zakon. Ako se smatra za napredno stranko ona stranka, ki stremi po kulturnem, političnem in ekonomičnem napredku, potem zasluži svoje ime le, ako se smatra za napredek smer, ki se zlaga z naravnim razvojem življenjskih pogojev, Imajoč pred seboj na¬ ravni razvoj v civiliziranih državah menda nikdo danes ne more tajiti, da je smer ra¬ zvoja ne le socijalna, marveč tudi socia¬ listična. Ne prihajajo v poštev posamezne teorije, naravnost se lahko reče, da je 19. in 20. stoletje v znamenju socijalnega vpra¬ šanja in v socijalistični smeri. Narodno- napredna stranka na Goriškem pa narav¬ nost pobija socijalno in socijalistično smer, zato je dejansko ta stranka bolj nazadnjaška nego klerikalna ljudska stranka. Na stvar¬ nem polju polemike s socijalnodemokratično stranko bi «Soča» in umstveni predstavi- telji narodno-napredne stranke na Goriškem ne mogli uspevati, zaraditega se je ves boj zanesel na osebno polje, boj, ki je moral po značaju povzročitelja tega boja postati nizek in malenkosten in ki svoje posledice pokaže kot reakcijo na napredni stranki sami. Socijalnodemokratična stranka na Go¬ riškem zato že danes lahko precizira svoje stališče tako: Ako kmečka stranka samo¬ stojno, v demokratični in socijalni smeri išče svoj razvoj, je edino mogoča stranka na Goriškem, s katero lahko socijalnode¬ mokratična stranka ostane v prijaznih ur znosnih odnošajih. S klerikalno stranko s principijelnega stališča ni mogoča nikaka dotika, z narodno-napredno stranko pa je izključena vsaka dotika dotlej, dokler stranka res ne postane napredna v socijalnem zmislu. Pri tem pa lahko tudi poudarjamo, da ni mogoče nikako paktiranje z narodno-na¬ predno stranko in tudi ni mogoč sploh resen razgovor z njo, dokler jo vodijo možje, ki jim ne gre nobena vera. Zastopnikom stranke, ki so tako nesramno prelomili dano besedo, ne gre nič drugega nego odgovor: «Punica fides - nulla fides*. Zahtevajte po vseli ia ist 2 DELAVSKI LIST Politični pregled. Državni zbor bo imel zopet sejo dne 27. t. m. Maloruski poslanec Levicki je predložil j zborničnemu predsedniku predlog, s katerim I se praša naj se ustanovi v ministrstvu mesto za rusinskega ministra rojaka. Preneseni delokrog za vojaške stvari 1 je vlada odvzela občini v Pragi in Reihen- bergu pa ima menda namen odvzeti tudi mestu Brnu. Jezikovno vprašanje v Dalmaciji se menda bliža rešitvi. Zadnje vesti ki priha- jajajo iz Dunaja poročajo da se je na seji narodnih zastopnikov in vlado, ki se je vršila na Dunaju, dosegel med Hrvati in j Italijani kompromis. Kompromis je menda sledeči: Uradni jezik v vseh državnih ura- | dih Dalmacije, bo hrvatski. V mestih Zader, j Split, Šibenik, Dubrovniku in Kotoru kakor j tudi v drugih obmorskih mestih morajo j biti vse table, naznanila in drugo spisana j v obeh jezikih. Dogodki na Turškem. Iz Turškega pri¬ hajajo še vedno razburljive in negotove vesti. Mladoturki, o katerih se je že pri¬ povedovalo, da so popolnoma propadli, bodo pa v resnici še enkrat premagali reakcio¬ narno gibanje proti konstituciji. Samo za trenotek so res zgubili pogum, a bilo je samo trenotek, in kmalu so se zavedli da imajo na svoji strani večino prebivalstva in večino vojaštva. V Carigradu so imeli reakcijonarci res mesto v rokah, ampak Mladoturki so imeli v Solunu vojaštvo ki je bilo pripravljeno z vsemi sredstvi priti Carigradu na pomoč. Tako so solunske čete obkolile Carigrad in Mladoturki so popolnoma premagali reakcijonarce. Celo vojaštvo v Carigradu, je pristopilo na stran Mladoturkov. General Husejn Hugni, po¬ veljnik mladoturških solunskih čet, ki so obkolile Carigrad, je izdal carigrajskemu prebivalstvu sledeči proklam: «Naloga ar¬ made je, tako utrditi našo ustavno vlado, da je ne more omajati nobena moč, v do¬ kaz, da ne stoji in ne more stati noben in nobena moč nad ustavo, ki je utrjena v šeriatu, ter izdajalcem, ki so nezadovoljni z ustavo, podeliti zadnjo in trajno lekcijo. Prebivalstvo in vojaki, ki so ostali nev¬ tralni, bodo uživali varstvo, le hujaskači, začetniki izdajstva in njih pomagači ne bodo mogli uiti zasluženi zakoniti kazni... » Vdrugi, upornikom namenjeni proklamaciji, so izražene sledeče zahteve: 1. Nastaviti se morajo vsi poveljniki in častniki, ki so bili 13 aprila in preje odstavljeni. Vsi ča¬ stniki in podčastniki v Carigradu bodo v navzočnosti šejh ul islama in dveh dosto¬ janstvenikov islamskega urada prisegli na koran, da se ne bodo več mešali v politiko, ampak se popolnoma posvetili svojim vojaškim dolžnostim. 2. Koraki, ki so po¬ trebni za kaznovanje izdajalcev, se ne smejo na noben način ovirati, vojaki mo¬ rajo izročiti tiste, ki so jih zapeljali, go¬ voreči, da zahtevajo šeriat, pa so s tem spravili domovino nevarnost. Čete, ki so koncentrirane okolu Cari¬ grada, štejejo okolu 35000 mož. Vlada se jo že podvrgla. Tudi prosto¬ voljce imajo Mladoturki. Med prostovoljci je tudi 300 krščanskih žensk. Včeraj so vojaki v Carigradu izjavili da se popolnoma podvržejo Mladoturkim četam in so prisegli, da ostanejo zanaprej zvesti konstituciji ter vojaštvu, ki maršira proti kontrorevolucijonarcem. V Carigradu se sedaj snuje stranka, ki hoče dokazati, da sultan je prvi vsej stvari popolnoma nedolžen in da ni dal denarja vojakom. Prebivalstvo v Carigradu bi bilo zadovoljno pa, da se odstavi se¬ danjega sultana, ker je prepričano, da je vse te dogodke uprizoril on sam. Najnovejše vesti pa javljajo, da so se poslanci zbrali na posebno sejo v Svetem Štefanu (kraj blizu Carigrada) in tam skle¬ nili odstraniti sedanjega sultana. In v tre- notku ko so poslanci to sklepali, je pri¬ plulo pred mesto pet bojnih ladij, katerih vojaštvo se je izjavilo, da je na razpologo poslancem. Zopet druge vesti pa javljajo, da se je sultan udal usodi ter se izjavil, da je pripravljen dati še posebnih zago¬ tovil, da se zanaprej ne bo kršila ustava. Poslanci zbrani v St. Štefanu so skle¬ nili proglasiti da je vojaštvo, ki hoče braniti ustavo ima tedaj pravico stopati v Carigrad. Zmaga Mladoturkov nad sultanom je na vsak način gotova in zmaga je tem lepša čim so se dosedaj pokazali Mladoturki, da so izredno zmeril', in da ne operirajo nikdar z živalskimi čutili marveč z zdravim ra¬ zumom. Domače stvari. Bivši socialisti so v Trstu začeli prihajati zopet na dan. Te živalice, za katere se ob normalnih časih sicer živ krst ne zmeni, niso prav nič nevarne pa imajo sedaj pred volitvami vseeno posebno nalogo. Edinostarji ne vedo s čim bi napolnili prelale svojega glasila. Bivši socialisti pa so bili pri socialistih preganjani in teptani. Narodnjakarji jim zato prav radi ponudijo predale svojega glasila, da smejo vanje bivši socialisti pretakati svoje vroče solzil kesanja in spokoritve. «Poglej in strmi ti slovensko ljudstvo, kako se sin tvoje krvi kesa in pokori zato, da se je nekdaj zavedal, da je bil lačen, žejen in truden in je v tem spoznanju pozabil na svoj narod, ki bi ga bil kmalu na cente prodal tvojim sovražnikom. Zdaj se kesa in dela pokoro!» Ampak to še ni vse, kar morajo opravljati bivši socialisti. Oni morajo tudi zagovarjati brezprogramni progam tržaških narodnja- karjev in nalogo imajo tudi rehabilitirati narodnjakarstvo, ki je zgubilo pred resnimi ljudmi vsak ugled. Take in enake naloge imajo sedaj vršiti vsi bivši socialisti, ki so, hvala bogu in materi božji, postali brez¬ programni narodnjakarji. Drugače bi si človek ne smel privoščiti niti poštenega kosila. A. D. O- in liberalci. Ko smo nedavno pisali, da postajajo objemi, v ka¬ terih se N. D. O. sladkii z liberalci, že preveč vroči in zaupni, se je glasilo tržaške N. D. O. v zmedenem članku skušalo bra¬ niti, zanikujoč sleharno zvezo s kakršnimikoli naprednjaki. Priznavalo je, da stoji v zvezi z Edinostarji, češ, ti niso liberalci niti klerikalci, marveč samo narodnjaki. Mi smo dokazali nato, da so Edinostarji tudi libe¬ ralci in da jim ne gre samo za narodnjaštvo. Danes trdimo še, da so Edinostarji tudi klerikalci, ako jim tako bolje kaže v boju proti svojim nasprotnikom. Z načeli pome¬ tajo kakor stara ženska z rastrganim krilom. Kar pa je preje N. D. O. tako tajila, to smo čitali te dni potrjeno v Slov. Narodu. Nova konsumna zadruga N. D. O. se je vpisala v zvezo slovenskih zadrug v Lju¬ bljani za člana. Ta zveza je liberalna; župan Hribar je to dne 2. februvarja t. 1. sam povedal. Torej je N. D. O. iz Trsta r gospodarskih zadevah zvezana z liberalci na Kranjskem, Kamor jo srce vleče, tja krene! Občinske volitve v Ljubljani. V pondeijek 19. t. m. so se vršile v Lju¬ bljani volitve v tretjem razredu v mestni svet. Zmagali so, kakor je bilo pričakovati, liberalci Bergant 877, Pavšek 835, Primožič 827 glasov. Kandidatje socialne demokracije, ki je zaradi drugega dela opustila vsako agitacijo, so pa dobili: E. Kristan 260, I. Mlinar 248 in J. Vilhar 248 glasov. Pripovedujeje se, in to se lahko verjame, da so liberalci agitirali kakor vedno agiti¬ rajo meščanske stranke. Vino in klobase, to je ves program pa še malo obljub zraven. Meželnozborske volitve. Da je bil volilni imenik res slabo narejen, imamo dokaz v tem, da je samo naša stranka uložila nad 450 reklamacij bodisi za sprejem novih neupisanih volilcev, bodisi radi raznih popravkov bodisi za izbris.... mrtvih, ki je letos bilo posebno precej vpisanih v volil¬ nem imeniku. Ampak menda ni dovolj, da je šc na stotine sodrugov, ki zaradi svoje nevarnosti ne bodo mogli pri prih. volitvah vršiti svojo volilno pravico. Iz raznih strani smo izvedeli, da je neko društvo uložilo nad 500 reklamacij za izbris oseb, ki so naši sodrugi. Opozorimo tem potom vse železničarje in posebno državne, da takoj, ko dobe odlok s katerim se jim naznanja, da je zahtevano, da se jih izbriše iz volilne liste, se podajo v uredništvo «Delavskega lista» kjer se bo ukrenilo vse potrebno, da se našim sodrugom ne godi večja kri¬ vica. Po dnevu, ko se dobi odlok, je časa še dva dni, da se ustmeno ali pismeno pojasni, v uradu mestnega magistrata v ulici S. Martiri, da je zahteva za izbris iz volilne liste neutemeljena. Pazite tedaj sodrugi, da ne ostanete brez volilne pravice. Angelika Balabanow je priredila v pondeijek in torek v delavskemu domu, dve predavanji o filozofiji bede. Predava seveda v italijanskem jeziku. Kakor je pa znano, je ta naša ruska širiteljica sociali¬ stičnih idej izgovorila, na nekih predavanjih ki jih je priredila v Trstu v letu 1905, nekoliko besed takšne sorte, o katerih je rekla redarstvena oblast, da se jih po av¬ strijskih zakonih, ne sme izpregovoriti. Angelika Balabanow jih je spregovorila in ! komaj je prišla v Trst, je že imel redar- stvene oblasti zastopnik roko na njeni rami, ter ji povedal, da se bo v Trstu vršila proti njej sodniška obra\nava zaradi tega, ker je leta 1905 izgovorila omenjenje nedo- voljenje besede. Sodr. Puecher je moral vložiti 500 kron kavcije, da se Balabanow ni zapilo marveč, da bo prosta čakala dan razprave in med tem prostim časom vršila nadalje delo socialistične propagandistki je. Politični program, ki ga Edinosta¬ rji nimajo, pa volitve v zavarovalnico proti nezgodam ja za «Edinost* vse eno. Am¬ pak ne tako «Edinost®, to se ne da skup spraviti. Najprej zaradi volitev: Mi smo trdili, da na shodu, ki ga niso sklicali socialni demokratje, in na katerem so se imeli delavci v čistilnici riža izreči za kandidate, je bilo večina glasov za socialiste. Ampak narodnjakarji so vseeno strili na¬ pisati na dotično glasovnico imeni svojih kandidatov, in zato so bile volitve razve¬ ljavljene. To smo trdili in trdimo ša danes. Takemu početju, kakoršnega so takrat na¬ redili narodnjakarji, ima « Edinost* prosto na razpolago dati kakršnokoli ime. «Edinost* očita, da so za socialistično listo glasovali tudi reg nikoli. «Edinosti» povemo za danes, da smatramo tisto njeno vsakdanje pisarenje o regnikolih, za čisto navadno falotarjio, ki so jo zmožni samo ljudje kakoršni sede okolu korita tržaške «Edinosti*. In ako Edinost* nima boljšega čtiva na razpolago za svoje čitalelje nego tisto vsakdanje sču- vanje proti regnikolom, je pač boljše, da molči, kajti s takim ščuvanjem se gotovo ne opravlja kulturnega dela. Morda pa misli «Edinost», da se bomo mi sedaj sramovali glasov ki smo jih dobili od italijanskih delavcev? Od kedaj sem si morejo narod¬ njakarji sploh misliti, da bomo mi utajili našo bratsko slogo z delavstvom celega sveta ? Ampak « Edinost* ni mislila tega. Hotela je bržkone svojin čitateljem še enkrat po¬ vedati, da mi nismo narodni marveč med¬ narodni. In zato se «Edinosti* celo zah¬ valimo. Tisti ki dan za dnem ščuvajo slovenskega delavca proti italijanskemu niso vredni nič več od onega, ki ščuva italjanskega proti slovenskemu. Prvi in drugi se radostita celo ob najgroznejših posledicah tega nenravnega in umetnim potom vžganega sovraštva. Slovenski narodnjakar kakor tudi ita¬ lijanski se nista sramovala niti izrabljati zločinstva v svoje egoistične strankarske interese. Tu naj «Edinost* govori o pije- teti in humaniteti, pa bo kmalu videla, da je sama brez nje. Mi smo hodili in bomo še nadalje z italjanskim delavstvom. Nič nas ne bo sram narodnjakov. Ampak, da se povrnemo k stvari, mi bi res želeli, da nam «Edinost* pove, makari na uho. kaj o drugih nečednih mahina¬ cijah, ki smo jih baje izvršili mi. Kar na dan gospoda, s temi mahinacijami! Falotarija, ki jo je zgrešilo vodstvo pa¬ pirnice v Vevčah ni kriva da niste zmagali. Tudi z glasovi te papirnice, bi bila izvo- 1 jena-socialistična kandidata, ki bi bila tako dobila sicer samo 3 glasove večine. Ampak, kaj moremo mi zato, če se narodnjakarji puste imeti za norca od vodstva kakršne¬ koli papirnice. Ako delavci sami niso zavedni in ne znajo s potrebno energijo zahtevati svojih pravic, vodstvo jim jih ne bo usiljevalo, Mesto sovraštva proti nemcem in italija- nom, naj narodnjakarji uče delavstvo raz¬ redne zavesti in drugo pa po že bolje. Toliko samo smo hoteli odgovoriti « Edi¬ nosti >, ki je ves svoj članek napisala, ne iz potrebe, marveč zato, ker smo rekli, da so narodnjakarji brez programa in zato, da bi se naredila pogumno. Društvo lesnih delavcev priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 7 uri zvečer plesat venček s tremi darovi. Čisti dobiček je namenjen skladu lokalne skupine, j Vstopnina 30. vin. brezizjemno. GLEDALIŠČE. \ nedeljo 18. t. m. so v Narodnem domu v Trstu predstavljali novost «Tretje zvonenje», češki spisal V. Stech, poslovenil dr. Ivan Merhar. Igra sama ne odgovarja niti naslovu in nima pravega jedra. Vendar ima, igra zaradi izredno dobre sestave in srečno upletenih zapletaj ev, dokaj privlačne sile in ji gledalec prav rad sledi. Igralo se je dobro. Odlikovala — in naravno — sta se tudi tu Verevšek in Danilova. Ob¬ činstva je bilo seveda tako ogromno število, da bi bila dvorana kmalu. prazna. V nedeljo 25. t. m. ob 8. uri zvečer se igra Graničarje — igra s petjem in godbo. 2. maja je v tej sezoni zadnja predstava. DOPISI. GORIŠKO. (»orira. Deželna organizacija poziva vnovič vse pripadnike socijalnodemokratične stranke, da se bo vsled poziva centralnega vodstva stranke, letošnji prvi majnik p raz . noval v širšem obsegu, da delavstvo nastopi združeno proti militarističnim težnjam, sebno vsled zadnjih političnih dogodkov. Deželna organizacija vabi vsled tega vse somišljenike, da razvijajo primerno agitacijo vsak v svojem kraju in se vsi pripadniki socijalnodemokratične stranke udeleže ma¬ nifestacije prvega maja. Kakor že napovedano se bo vršila slavnost dne 1. maja ob 2. popoldne na velikem telovadnem trgu v Gorici, kjer se vrši velik javen shod, ter bodeta govorila z a italijanske sodruge sodrug Pagnini in z a slovenske sodrug Tuma. Obenem se pozivajo somišljeniki, da si nabavijo znamenje prvega maja, kakor g a predlaga dunajski odbor. Pevski zbori se vabijo na skupno vajo v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani restavracije na Katerinjevem trgu, kjer bo glavna poskušnja s spremljevanjem godbe za delavsko himno in internacionalno. Pevski zbori imajo naznaniti provočasno pesmi, ki se bode pelo v vsporedu. Krajna organizacija opozarja, da se tudi v nedeljo 25. t. m. in vsako nedeljo vrše v društvenih prostorih navadni sestanki, na katerih predavata po potrebi sodruga dr. Tuma ali dr. Dermota. Solkan. Pred kratkim smo poračali, da ravna ravnateljstvo tuk. papirnice z delavci in delavski tako, da bi se reklo lahko slabše nego slabo. Takrat smo pove¬ dali tudi, kako se delavke kaznuje, za malenkostne in upoštevanja nevredne reči, na globe, ki so z ozirom na malo plačo, za delavke zelo občutljive. Takoj ko je delovodja p reči tal dotično notico v našem listu, je stekel k delavkam ter prašal katera more potrditi resničnost naše notice. Vse delavke so molčale, le ena je bila toliko pogumna, da je z dokazi delovodji potrdila resničnost naše trditve. In zato ker je bila ta delavka odkritosrčna in pogumna, zato ker je sama globoko občutila krivico ki se v papirnici dan za dem dela njej in njenim tovarišicam, zato so ji seveda po liberalno-krščanskih načelih odpovedali služ¬ bo. Kdor je pogumen, ta mora tudi prena¬ šati posledice svojega poguma. In delodajalci bi radi uničili v delavcu vsak pogum s tem, da ga pošljejo na ulico gladu umirati. Ako bi bile delavske organizirane, ne bi bilo treba, da ena trpi za vse. Ampak pogumni delavki naš bratski pozdrav in pravimo. Brez bojazni naprej in na dan z vsem, kar se v papirnici dela krivičnega proti delavcem. Prihodnjič se pa privoščimo nekoliko stvarnih razmotrvanj. Farska brezvestnost. Na prvi veliko¬ nočni praznik se je imel vršiti pogreb našega dragega sodruga Valentina Batistič. Po zadnjem odzvonenju prideta oba Sol¬ kanska duhovnika in odpravita v hiši mrtveca svoje ceremonije. Nato so pa pre¬ nesli rakev na ulico in se je ljudstvo razvrstilo da sprejme pogreb na pokopališče. Pred rakvijo je zagledal župnik dya naša sodruga, ki sta nosila venec z rdečimi trakovi. Ves razkačen stopi župnik pred sodruga ter zavpije, naj z vencem gresta za rakvijo. «Drugače pojdem domov*! J e zavpil. Toda sodrugom se je zdelo posto¬ panje božjega namestnika zoprno in ne- krščansko, pa se z vencem nista hotela umakniti. Nato se pa razjezi še mlečnozobi kaplanček in se je začel sleči posvečeno obleko ter hoče oditi. Za njim je seveda šel tudi župnik. In zamanj so stare ženice 1 nosil e dukovnika naj vendar ostaneta pn pogrebu. Občinstva se je okolu rakve kar gnetlo. Ker se pa naša sodruga le nista hotela odstraniti z vencem je nastala mala zmešnjava. Zato je župnik poklical redarja ter mu ukazal naj zabrani nositi venec z rdečimi trakovi pred krsto. Ampak sodrugi so redarju povedali, da nima on nobene pravice vmešavati se y to zadevo. Tedaj pošlje župnik drugega redarja k županu naj on ukaže, da se rdeči venec odstrani. Redar je pa, ko se je vrnil, povedal, da je župan rekel, da se on v to stvar ne tika. Nato se pa oba božja namestnika pošteno razjezita in jezna oditeta domov trudna baje od prenapornega dela. Pako se je moralo rakev z mrličem pr®" nesti zopet v hišo žalosti in pogreb se j e moral prenesti na dan pozneje. In vse to zaradi rdečega venca, ki bode božje na¬ mestnike najbrž tako v oči, da kar na mah pozabijo na svoje duhovniške in človeške dolžnosti. Ampak, in zaradi takih oseh kakoršna sta solkanska duhovnika, ki niti DELAVSKI LIST 3 pred največjo nesrečo ne pozabita svoje niržnje do ideje, ki jo je pokojnik gojil, ni vredno se jeziti. Poživljamo samo zdrav¬ niško oblast, ali je morda dovoljeno du¬ hovščini, da zaradi svojega sovraštva prisili družino obdržati doma mrliča celih 67 ur? Na to bo moral seveda Solkanski župnik odgovoriti. Kar se pa rdečega venca tiče, moramo povedati, da si nikdar od nobe¬ nega ne bomo puščuli jemati pravice iz¬ kazati poslednjo čast našim sodrugom na način, ki ga mi smatramo vrednim in čast¬ nim sebi in ranjkemu. Ako je bilo dovo¬ ljeno da so delavci iz postaje nesli pred rakvijo 4 vence, je bilo prostora tudi za petega, ki je s svojimi rdečimi trakovi iz¬ ražal veliko idejo, ki jo je gojil naš Ba¬ tistič. Morda pa mislita domača duhovna na tak način vzbujati sovraštvo do social¬ nih demokratov in jim ovirati napredek? Motita se! Ce je kedo, ki je moral med ljudstvom veti pri tem slučaju neprijeten utis, potem sta to naša dva duhovnika. Plačana sta za svoje delo, izvršita naj ga tedaj tako, kakor jima je naloženo. Dru¬ gače pa povemo božjim namestnikom, da se socialni demokratje ne dajo terorizirati in da jo naravnost smešno ako se jih hoče strašiti s peklom in hudičem. Naš mišljenski razvoj nas je privedel do tega, da smo spoznali nevarnost klerikalizma in tudi ka¬ tolicizma. Zato bo naša dalžnost, da to naše mišljeuje razširjamo med vse ljudstvo. Širiti hočemo odslej še bolj izobrazbo, in čim bolj in čim prej se ljudstvo izobrazi, tem preje bodo božji namestniki nehali kršiti celo ob pogrebih najvišji ideal nazarenskega odrešenika, ki je bila ljubezen in odpuš- Čenje. Kakšna razlika med tem idealom in onimi, ki so se proklamirali za božje na¬ mestnike. Solkan. Dne 17. t. m. se je vršil pri nas zaupen shod tuk. krajne politične orga¬ nizacije. Na razgovoru so bile lokalne razmere glede kolportaže, organizacije in predavanj. Končno se je ustanovilo delavsko izobraževalno, pravovarstveno in podporno društvo ter izvolil dotični odbor. Društvo pristopi kot član Ljudskega odra v Trstu. Podgora. V nedeljo dne 25. t. m. se vrši pri nas zaupni shod v prostorih tuk. krajne politične organizacije. Dnevni red: Bolniška blagajna v Podgori. Vrtojba. V soboto dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer se vrši občni zbor splošne gospodarske zadruge v Vrtojbi. Zborovanje se vrši v dvorani J. Maraža. Nihče naj ne manjka. Strokovni pregled. Krajevna skupina klesarjev v Trstu naznanja, da bodo stopili tuk. klesarji kmalu v mezdno gibanje in je Trst za klesarje že sedaj zaprt. Noben klesar naj tedaj do novih obvestil ne išče dela v Trstu. _ V Sarajevu so stopili pekovski delavci v plačilno gibanje. Za pekovske delavce je tedaj ta trg zaprt. V Beljaku je trg za lesne delavce zaprt, ker se nahajajo tamošnji lesni delavci v plačilenem gibanju. Noben lesni delavec naj ne pojde v Beljak. Zidarje se opozarja, naj ne pojdejo v Pulj iskat dela. Zadeva zidarskih delavcev s tvrdko Miinz ni še rešena. Puljski trg je za zidarje tedaj zaprt. Krojaški delavci v Trstu za centrali¬ zacijo. Na občnem zboru lokalnega društva krojaških delavcev, ki se je vršil pred kratkim, se je večina izrekla za razpust lokalnega društva in za ustanovitev krajne skupine organizacije vseh avstrijskih kro¬ jaških delavcev. Manjšini ta sklep ni bil po volji. Tudi onim, ki še niso bili člani, ni bilo to po volji. Zato je manjšina zahte¬ vala naj se skliče izreden občni zbor na katerem naj se zopet razpravlja o tem vprašanju. Ta izredni občni zbor se je vršil, kakor smo naznanili v pretečeni številki, v nedeljo dne 18. t. m. Udeležba je bila izredno velika. Manjšina je zahtevala, da se naprej razpravlja, če so bili sklepi prejš¬ njega občnega zbora veljavni. Predsednik organizacije sodr. Muloni, dokaže številkami, da so bili sklepi popolnoma veljavni. Izka¬ zalo se je pa na tem občnem zboru, da glavni zastopnik manjšine Dalle Aste, je bil zaostal več mesecev z uplačevanjem tedenskih prispevkov in je bil prisiljen, ako je hotel imeti pravico na občnem zboru, poravnati vse zaostale prispevke. To je najboljši dokaz, da on in njegovih par privržencev, od katerih niso niti vsi organizirani, niso imeli ravno lepih namenov, ko so skušali, da krojaški delavci nebi pristopili centralizaciji, Ko je pa manjšina uvidela, da proti ogromni večini ne more ničesar opraviti, je demonstrativno zapustila zborovanje. Nato je občni zbor sklenil raz¬ pustiti staro lokalno društvo in pristop centrali. Po daljši debati in med raznimi drugimi sklepi je občni zbor sklenil darovati iz sklada krajevne skupine 100 kron za list «Lavoratore» in 50 kron za «Delavski List». Iv zaključku je govoril še sodrug Milost o raznih ugodnosti, ki nudi delavstvu cen¬ tralna organizacija. Občni zbor organizacije lesnih de¬ lavcev V Avstriji se je vršil na Dunaju na velikonočne praznike. Zastopane so bile vse krajevne skupine in tudi socialistična stranka je poslala svoje zastopnike. Posebne važnosti pa je imel ta občni zbor zaradi tega, ker se je vršil v velevažnem trenotku boja med delom in kapitalom, t. j. v tre¬ notku, ko so dunajski delodajalci sklenili izprtje vseh lesnih delavcev na Dunaju z namenom, da na ta način oslabe ali uničijo organizacijo lesnih delavcev. Naravno je tedaj, da prva misel, ki je obšla vse nav¬ zoče zborovalce je bila obrnjena do tega velikega boja med delom in kapitalom. In naravno je, da so navzoči morali najprej skleniti, da na vsak način in z vsemi sredstvi, ki jih ima] delavstvo na razpolago, ojače organizacijo lesnih delavcen, v kateri naj potem delavci, ojunačeni izvojujejo zmago nad kruto trmoglavostjo delodajalcev. Zastopniki osrednje komisije strokovnih organizaciji, so izjavili, da boj, ki se vrši med lesnimi delavci in delodajalci na Du¬ naju, se mora smatrati kot boj vseh av- Občina in socializem (Dalje). 1. Volilno pravo. Vsaka občina, ki hoče biti socialna ter se ozirati na svetovnost, mora dati svojim Občinarjem občno, tajno in direktno volilno pravo. Vsi stanovalci v občini morajo imeti volilno pravo v občinski zastop brez ozira na to, če uživajo kako občinsko podporo ali ne. Razredno volilno pravo, kakršno še ob¬ stoji danes večinoma, je skrajno krivično. Le na podlagi krivičnega volilnega prava je mogoče, da večina Občinarjev nima v občini nobenih pravic, temveč le dolžnosti. Premoženje ne bi smelo dajati predpravic. Od oblike volilnega prava je torej odvisno tudi zastopstvo občine. Socialisti po večjih mestih zahtevajo proporcionalno volilno pravo, To pa posebno že vsled tega, da se s kompromisi nasprotniških strank ne more preprečiti v občini za¬ stopstvo delavstva. Prva zahteva socializma v občini je: Splošno, enako, tajno in direktno volilno pravo. Kakor malone po vsej Avstriji, tako vlada tudi na Slovenskem trirazredno vo¬ lilno pravo. Vsi volilci so razdeljeni v tri razrede. Ti razredi se dele po veličini in vrednosti premoženja. Poleg tega so tudi virilisti, ki imajo, ne da bi jih kdo volil, glas v občinski upravi že vsled svojega velikega premoženja. Po večjih mestih imamo volilske okraje, iz česar zopet sledi krivična razdelba za¬ stopstva v občinski upravi. Tam manjše skupine samo zaradi tega ne pridejo v poštev, ker stanujejo njih volilci razkropljeno v različnih okrajih. Sorazmerno (proporcio¬ nalno) volilno pravo pa zahteva, da se raz¬ deli zastopstvo v občinski upravi tako, da odpade na gotovo število volilcev tudi go¬ tovo število zastopnikov. S tem se opomore manjšim skupinam volilcev do zastopstva. Dandanes imajo hišni prosestniki v večjih krajih v občini veliko pravic, ki jih nimajo njih neposedujoči sosedi. To je zelo nespa¬ metna in škodljiva naprava; kajti po mestih so hiše večinoma le trgoski objekti. V hišah so stanovanja, in stanovalci mo¬ rajo plačevati s svojo najemnino tudi vse davke, doklade itd. Lastnik hiše gleda le na red, njegovo plačilo je dobiček. Kakor nastavi n. pr. sodišče pri prisilnih upravah prisilnega upravnika za gotovo plačo, tako je tudi lastnik hiše pravzaprav le upra¬ vitelj. Razloček med lastnikom in upravi¬ teljem je le ta, da lastnik hiše svoj dobiček po razmerah lahko poviša, to je, on izrablja delo in bedo druzih v svoje namene, upra¬ vitelj pa le po odredbi v prid lastnika. Po strij škili organizacij proti oblastnemu kapi¬ talističnemu molohu, ki upa z gladom premagati delavce in uničiti njegove orga¬ nizacije. Zato je dolžnost vseh delavcev, da podpirajo dunajske izprte lesne delavce. Zastopnik močne organizacije lesnih de¬ lavcev na Nemškem je izjavil, da bo njihova organizacija z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago pomagala dunajskim tovarišem, da bodo ti izšli iz boja ne premagami marveč zmagovalci. To izjavo so navzoči pozdravili z burnim ploskanjem in mogočni glasovi «živela mednarodnost delavstva* so napolnili veliko dvorano, kjer se je vršil občni zbor. Nato so zborovalci sklepali o saniranju zvezine blagajne. Enoglasno se je sklenilo, da bodo odslej naprej znašali tedenski pri¬ spevki: prva kategorija 64. vin., druga 50. in tretja 30. vinarjev. Pri tem se je tudi sklenilo odpraviti delegacij ske prispevske in prispevek v « solidarni sklad». Razvcn potovalne podpore, ki bo sedaj znašala po 52 prispevkih 1.40 K. (mesto 1.20 K.) na dan, ostanejo vse druge podpore enake kakor poprej. Tako zvišane prispevke kakor smo označili se bo začelo plačevati s prvim januvarjem 1909. 50.000 kron iz sklada strokovnih listov, se je sklenilo vložiti v zvezin sklad. Na ta način urejeni, bo zvezi lesnih de¬ lavcev omogočeno bolj energično delovanje, ki bo brezdvomno v veliko korist vsem organiziranim lesnim delavcem in še veliko bolj se bodo odslej delodajalci bali te mo¬ gočne organizacije, ki je izvojevala in bo izvojevala še mnogih zmag v korist prole- tarijata. mestih menjavajo hiše vsak hip svoje go¬ spodarje in ti menjavajo kot taki vse pred¬ pravice med seboj. 2. Stanovanja. Kdo še ni cul tožb delavskega ljudstva o dragih in slabih stanovanjih! Kar se je že vse govorilo in pisalo o njih! Koliko člankov, knjižic, knjig je že bilo napisanih o tem vprašanju! Tega vprašanja se mora vsaka večja občina proprijeti kar najresnje. To vprašanje je v resnici vprašanje sveta, zemlje (Boden) *) in velja posebno za in- dustrialne kraje. Rešitev tega vprašanja obstoji v tem, da se zabrani nesramno spekuliranje z zemljišči. Seveda je občina šele potem zmožna kaj odločnejšega storiti, če je že sama gospodinja večjega dela zemljišča. Vsa krivda tega nedostatka, ki je pogosto v gorje velikemu delu ljudstva, tiči v zasebni (privatni) lasti zemlje in sveta. Enaka načela kot edini pomoček v boju proti slabim, nezdravim stanovanjem so naglašali že mnogi narodni ekonomi, ki niso socialisti. . Posebno pereče postaja vprašanje de¬ lavskih stanovanj v industrialnih in veliko¬ mestnih občinah: Ta življenski problem ljudstva prodira s tako silo na dan, da se bo morala pečati vsaka občina v najkrajšem času z njim in misliti na odpomoč. Speku¬ lacija z zemljišči vodi v prvi vrsti k po- draževanju stanovanj in zvišanje najemnine pa vodi k poslabšanju življenskih pogojev ljudstva. Delavska stanovanja so navadno tudi nezdrava. Koliko ljudi je natlačenih v kaki majhni, zaduhli, nizki sobici! In potem se bogati svet čudi, odkod toliko bolezni, epi¬ demij itd. In vendar je že Franklin dejal: Javno zdravje, javna zadovoljnost. Treba je torej, da občina začne redno nadzirati stanovanja. Le-te naloga bi mo¬ rala biti pazno gledati, da gospodarji ne oddajajo nesnažnih stanovanj, ali stanovanj, ki niso za bivanje iz katerihkoli vzrokov. Nerabnost in draginja stanovanj je prisilila delavce, da so pričeli o tem pazneje pre¬ mišljevati. Tako so delavci na primer ustanovili nekake stavbene zadruge, da zidajo z malim kapitalom delavcu hišo, ki jo določeno vrsto let potem v obrokih plačuje, zadrugi. Ko je določena vsota plačana, postane hiša popolna last delavca. Take ‘‘stavbinske zadruge za zidanje de¬ lavskih hiš» so se naj prvo pojavile v Nemčiji in na Angleškem. Danes imano že Slovenci tudi take zadruge. Toda človek bi se jako zmotil, če bi mislil, da je stvar v resnisi taka, kakor je videti prvi hip. Tako organizacijsko delo je prvič zelo nehvaležno, drugič ne nese zaželjenega sadu. O tem tudi profesor Fuchs v svojem poročilu na šestem stanovanjskem kongresu v Diisseldorfu. Znana so podobna društva na Nemškem, ki so delala blizu 60 let. Vse tiste stavbe, ki so se zgradile od prisluženih delavskih novcev, so danes po večini v lasti kapitalistov. Kako to? Vsi delavci, ki so bili prej pridni in varčni, da so prištedili v svojih žalostnih razmerah vsaj par nov¬ čičev, vendar niso kar čez noč postali pijanci in malopridneži? To je nemogoče! Stvar leži globje. Delavske hiše so majhne. Hiša sama na sebi ne prinaša nikakih dohodkov, ker so le redke delavčeve hiše, ki bi imele prostora za dve družini. Pla¬ čevati treba davke; potem pa pride kaka nezgoda: Brezposelnost, bolezen itd. Dolgovi nastanejo. Družina se množi, in preden se revež zavč, že zapoje boben. Primeri pa se lahko še kaj drugega, bolj navadnega, vsakdanjega. Oče delavec ima hišo. On umre in zapusti dva sina. Ta dva si delita dedščino, in ves trud očeta in zadruge je bil zamain; kajti hišo morata prodati ali se pa zadolžiti. V prvem slučaju kupijo hišo tisti, ki imajo denar; v drugem pa se mora lastnik zadolžiti in hišo zopet plače¬ vati, ki jo pa tudi prej ali slej mora pro¬ dati onemu, ki ima denar. Takih ljudi pa je vedno manj. V Avstriji, torej tudi na Slovenskem, je ta razlika posebno ostra, ker se pri nas kapitalistiško gospodarstvo šele razvija. To se vidi jako dobro po dohodkih, ki jih imajo posa¬ mezniki. Široki sloji ljudstva so brez lastnine ter živč v bedi. V mestih in obrtnih središčih (industrijskih centrih) se število prebivalstva množi mnogo hitreje kakor pa stanovanja. To izkoriščajo hišni in zemljiški posestniki tako, da višajo najemščino stanovanj. Ker pa revščina ljudstvu ne pripušča, da bi plačevalo tako visoko najemščino, je jasno, da prosto delavsko ljudstvo išče zavetja v temnih podzemeljskih luknjah in v visokem podstrešju, kjer je nakopičeno in živi v smradu in nesnagi, kjer je pa tudi vsled teh razmer največ kali različnim boleznim. Iz številk posnemano, da jih od 13 delov prebivalstva 12 sploh ne plača dohod¬ ninskega davka, ker nimajo namreč niti 600 gld. letnega dohodka. Teh 12 trinajstin se preživi torej v hudi bedi. To posebno navaja tudi toliko ljudi, da iščejo pomoči v ubožnicah. In število tistih ki iščejo pomoči v ubožnicah se leto za letom veča. V Nemčiji in drugod se že pridno pe¬ čajo s stanovanjskim vprašanjem. Hesenski deželni zbor je 26. junija leta 1902. sprejel vladno predlogo zaradi preskrbe stanovanj za manj premožne. Po tem zakonu bodi občina središče stanovanjske politike. Država sama pa le dejansko, z denarnimi sredstvi, podpiraj delo občine. Zakon pravi med drugim, da se more rešiti stanovanjsko vprašanje le po krajevnih razmerah. Drugi del tega zakona je zelo važen zaradi tega, ker določa ustanovitev deželnega stano¬ vanjskega nadzorstva. Razlogi, ki se na¬ vajajo, pravijo, da se slabe stanovanjske razmere raztezajo tudi na deželo. Hesenska vlada trdi celo, da so slabe stanovanjske rnzmere na deželi izmed glavnih vzrokov selitve v mesta. Ta zakon znači velik napredek v tem velevažnem vprašanju. To smo omenili zaradi tega, da primerjamo nazore naših politikov z onimi. (Dalje prih.) Književnost in umetnost« Majski list, ki ga je izdala jugoslovanska socialno-demokratična stranka je pravkar izšel v založbi «Delavske Tiskovne Družbe» v Ljubljani. Izdaja je letos izredno lepa ter je v literarnem in v ilustrativnem delu krasno uspela. Novo je, da ima «Majski List» ovitek; tudi je znatno povečan ter ima brez ovitka 12 strani. Na prvi strani je lepa in zanimiva Vaupotičeva slika, ka¬ tero tolmači kratka pesem. Potem sledi: Etbin Kristan: Zakaj tako....? (Pesem). — Lev Nikolajevič Tolstoj. — Ivan Cankar: «Lepa naša domovina*. — V. Doroševič: Cesarjevo dobro srce (Kitajska bajka). —■ Dr. Henrik Tuma: Darwin-Marx. — Ami- cus: Prijatelj, ali si socialist? — Bojan: ■ Sveta last. — Na planine! (Pesem). Poleg prve velike slike ima majski list še sledeče ilustracije: Skupina ljudstva v Šidu, ki pozdravlja po volitvi novega pos¬ lanca sodruga Vitomira Korača; otroški zbor v Šidu, ki poje socialistične pesmi; portret Leva Nikolajeviča Tolstega; sku¬ pina hrvatskih socialistov, ki so bili pod Khuenom preganjani; planinska vinjeta. Uredil ga je Etbin Kristan. Izdajateljstvo se je torej na vsak način potrudilo, da dobe sodrugi za delavski praznik tradicio¬ nalni list čim lepši in kljub razni m teža¬ vam se je to posrečilo. Kdor ga še ni Prvi majnik je delavski praznik! Dolžnost vseh delavcev je, da se že sedaj pripra¬ vljajo, da bodo ta svoj dan dostojno praznovali. 4 DELAVSKI LIST naročil, naj to stori nemudoma, zakaj pri¬ čakovati je, da bodo delavci željno posegli po tej krasni izdaji in ker je natisnjena omejena naklada z ozirom na velike stroške, ga ne bi mogel dobiti, kdor bi se prepozno oglasil. Cena posameznemu listu je 40 vin. Organizacije, ki naroče večje število, dobe primeren rabat. Naroča se pri «Delavski Tiskovni Družbi* v Ljubljani, Dunajska cesta 20, ali pa v upravništvu Delavskega lista. Izdajatelj in odgovorni urednik VINKO KERMOLJ. Tiska.TIS K A RNA MODERNA M. Susmel & Comp ulica della Zonta 8. Tržaške delavske zadruge. V. zadružno leto. 2 439 v, 1908-1909. elanov. Skladišča I. ul. deli' Istria št. 10. II. ul. Belvedere št. 34' III. ul. del Salice št. 4. IV. ul. Acquedoto št. 67. V. Milje VI. ul. Conti št. 26. VII. Gorica. Pregled razprodaje: fp o; POZOr T ^ novem skladišču —- vina in likerjev = Blizu kinematografa Eden ul. Madonnina št. 11, se prodaja različna vina prve vrste in po naj¬ nižjih cenah. Refosk .. po 56 vin. liter Moskat.. po 72 vin. liter Istrsko.. po 48 vin. liter Razen tega ima na razpolago še veliko zbirko belih namiznih in de- zertnih vin, likerjev, i. t. d. Pošilja Iranko na doni Vzorci na okus brezplačna« 2000 kron se da onemu, ki bi našel da je moje vino ponarejeno. Zadružna doba 1907-1908 Kron Julija 21065.09 Avgusta 21283.22 Septembra 22637.38 Oktobra 95.635.84 Novembra 27.497.52 Decembra 30.430.04 Januvarja 32.121.53 Februarja 36.710.15 Marca 38.083.29 255.464.06 1908-1909 Kron 38389.38 41232.56 41616.94 47806.71 48810.96 53871.63 57351.86 52883.32 62758 .55 444721.91 • V V • • lil • V enakih mesecih se je tedaj v letošnji dobi razprodalo za 189.257'85 kron več blaga t. j. za 74% več. Dividende. Do vštetega 31. marca 1909 se je razdelilo društvenikom za 4.11495 kron dividendov od dobe 1908 — 1909. Podpore vdovam in bolnim članom se je dalo do vštetega 31. marca za 2397'83 kron blaga. = mim vina m likerjev = TRST, ul. Madonnina št. II. Nova klobučarnica GIORGIO DE LUISA predkratkim otvorjena v ul. Barriera Vecchia št. 2 Velika zbirka najnovejših klobukov in kap vsakih oblik iz najboljših tovarn. Cene zelo nizl^c. =: KAROL G E K B E C = BRIVEC v ulici delle Acque št. 17. Knotui mesečni tarif. Sterilna svetilka Zbirka parfumarij in mila. mrd m h n 0 P 2 ES Dolžnost vsakega sodruga je, biti naročen tudi na glavno gla¬ silo jugoslov. soc. demokratične stranke „Rdeči Prapor “ v Dobravljah na Goriškem Registrovana zadruga z omejeno zavezo. USTANOVLJENA LETA 1908. I*o(l p i san o se tein potom zaliviil ju je dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu koiisumnemu društvu v JLjubljani delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod. To priliko pa uporabi, da priporoča ve¬ liko množino svojega se neprodanega vipav¬ skega naravnega vina iz lastnih kleti zdru¬ ženih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Brji, Šmarji, Iti licu herga, Kamuja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod. Pošilja se od 56 litrov naprej po jako zmernih cenah. ZADRUŽNO VODSTVO. Pozor!!! Podpisani priporoča vsem sodrugom — svojo ! = LIKflRICfl = | JULIJA POLLAK — TRST ■ U »lica Sette Fontane štev. 5.1. nad, H 3 Priporoča se sodrugom. S 3 = Delo fino in točno. = S D Postrežba na dom. <1 Mlekarno I Skladišče M •— — ■ ameriških mrežic in aoaratov Sv. Jurija pri Kranju. Mleko sveže 2 krat na dan. CENE: 1 liter.26 vin. 1 liter na dom 28 vin. Fran Kuralt ameriških mrežic in aparatov za električno in plinovo luč E. WOLFLER - TRST - ulica delle Acque št. 20. -- Delavci! Sodrugi! Somišljeniki! Naročajte