yu issn 0040-1978 Opekarna širi program (stran 2) O bolniški za otroke (stran 4) Pogovor z Vido Rojic (stran 5) Melioracije in komasacija (stran 8) leto xxxviii., št. 13 Ptuj 4. aprila 1985 cena 20 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ? * " - ^ I* < ^ ^ " , , v ^ < t Včasih smo ijovorili, da imamo v {>ospodarstvu nasploh velike notranje rezerve. Danes govorimo o tem nekoliko manj, gotovo pa je, da še vedno so. V pomembni gospodarski dejavnosti — kmetijstvu — jih je ogromno. V zadnjih letih smo vse gradili na veliki porabi mineralnih gnojil in pridelki so bili temu ustrezni. Povečavali smo tudi zmogljivosti industrije mineralnih gnojil, pri tem so porabniki sodelovali tudi s svojim ,,posojenim" denarjem. Izgfeda, da imamo sedaj gnojil dovolj, celo že preveč. Nekoč so bili proizvajalci zainteresirani za izvoz, danes so cene doma že višje kot v svetu in bolj zanimiv je domači kupec. Ta pa si razkošno gnojenje z mineralnimi gnojili že težko privošči. Umetna gnojila so se podražila lani za 105 od- stotkov, zaščitna sredstva za 185 in krmila za 90 odstotkov. Tako bodo mnogi raje znova uporabili motiko za uničevanje plevela, namesto umetnega bodo uporabili več hlevskega gnoja. Tega je na srečo predvsem v zasebnem kmetijstvu še dovolj . . . J. Bračič Foto: Martin Ozmec^ PROGRAMSKA SEJA OK ZKS PTUJ ZA SPREMINJANJE RAZMER IN ODNOSOV V Narodnem domu v Ptuju se je v soboto, 30. marca, zjutraj, zbralo 162 delegatov iz osnovnih organizacij ZKS in nad 20 drugih gostov na programski seji občinske konference ZKS Ptuj. Udeležba je bila 79 odstotna. Med gosti so bili Slavko Gerič, izvršni sekretar CK ZKS, Milan Kneževič, član CK ZKS, Borut Petrovič, strokovni sodelavec CK ZKS, Slavko Kleindienst, sekretar medobčinskega sveta ZKS na Podravje ter predstavnika OK ZKS iz Maribor-Tabor in Slovenska Bistrica. V imenu vseh pionirjev ptujske občine je sejo programske konfe- rence pozdravila delegacija pio- nirjev in delovnemu predsedstvu izročila šopek. Na predlog Jožeta Botolina. predsednika delovnega predsedstva, so imenovali dele- gacijo. kije šopek ponesla na grob Janka Vogrinca, ki je umrl pred enim letom. Njegov spomin in spomin vsehnied letom umrlih članov ZK so počastili z minuto ti.šine. Po izvolitvi organov konferen- ce so najprej poročali vodje de- lovnih skupin o vsebini štirih konferenčnih razprav in sprejetih predlogih programskih usmeri- tev. O vsebini teh razprav poro- čamo v posebnih sestavkih. Za tem se je razvila živahna in kri- tična razprava, v njej je sodelovalo 21 delegatov, trajala pa je skoraj 5 ur. Če upoštevamo, da je že prej na konferenčnih razpravah sode- lovalo nad 80 razpravljalcev. po- meni. da je kar 5 odstotkov članov ZK v občini prispevalo svoj delček k skupnim programskim usmeritvam občinske organizaci- je ZKS Ptuj. Trebaje poudariti, da kljub tako velikemu številu raz- pravljalcev ni- bilo ponavljanja, temveč je vsak opozoril na pro- bleme iz svojega delovnega okolja in organizacijske povezanosti. Bogat prispevek k vsebini pa sta dala tudi Slavko Kleindienst in Milan Kneževič. Komisija za spremljanje raz- prav in oblikovanje besedila pro- gramske usmeritve občinske organizacije ZKS, ki jo je vodil Stanko Lepej, predsednik OK ZKS Ptuj bo pripravila končno be.sedilo usmeritev in bodo z njimi skozi glasilo Vesti seznanjeni vsi člani ZK v občini. »Iz njih si bo mora! vsak član ZK, zase in za svoje delo. potegniti kanček nalog in odgovornosti, če hočemo pre- makniti stvari naprej« je v sklepni besedi poudaril Stanko Lepej. F F Delovno predsedstvo med potekom programske seje Foto: M. Ozmec Računamo na zavest ljudi v jubilejnem letu zmage nad faši/mom bo pohod v Mostje na sam praznik Ol — 27. aprila. I^etos ga pripravljata občinska konfercnca SZDI. Ptuj in občinski svet Z.SS Ptuj, ki bo ob tej priložnosti tudi pripra>il veliko prvomajsk(» pr<>,lav«;. Kot JI- |>i-...:lai .laniv Dri-M-n^ck, sekretar SZDI Ptiij. k". ■ :--rip!a\ah iii iz dhi ptih-nij^ bistvi nih n družbi. V ptujski občini je nezaposle- nost velik idejni, politični, gospo- darski in socialni problem. ZK mora zaostriti odgovornost pred- vsem pri tistih, ki ne razmišljajo o zaposlovanju kot pomembnem elementu razvoja, ki negospodar- no izkoriščajo proizvodne zmog- ljivosti in ki s svojim ravnanjem onemogočajo zaposlovanje mla- dim. Ob tem je treba zaostriti odgovornost pri tistih, ki niso pri- pravljeni na prekvalifikacijo glede na potrebe in pri tistih zaposlenih, ki nimajo ustrezne izobrazbe za dela, ki jih opravljajo. Prav tako je treba ugotoviti dejansko število nezaposlenih, to je takih, ki re- Miično želijo delati. USMERITVE IN NALOGE Pri sprejemanju srednjeročnih planov nas v letošnjem letu čaka odgovorno, samoupravno, siro- ko\no m politično delo ob sp<.-)- padanju s problemom visoke in- llacije. V vsaki OZD je treba pri- pravili razvojne usmeritve, ustrezne strokovne raziskave in predlagati nove proizvodne pro- grame. Ob tem se je treba odgovorneje vključevati v repro- dukcijske celote, se opredeljevati za združevanje sredstev in delitev dela znotraj poslovnih sistemov, določiti nosilce raziskovalnih na- log in pospeševati inventivno de- javnost. Pri tem je zlasti pomem- bno poenotenje komunistov do reševanja skupnih nalog. Od pripravi planskih doku- mentov morajo vse OZD po- drobno analizirati svoj položaj v primerjavi s sorodnimi dejavriost- mi. Posebno skrb je treba name- niti anali/.i kadrov, proizvodnemu programu, organizaciji dela. teh- nološkemu redu in disciplini, fi- nančnim in tržnim možnostim. Pristojni organi v občini morajo sproti spremljati izvajanje pro- gramov, predvsem ocenjevati po- slovno učinkovitost vseh OZD s področja gospodarstva in družbe- nih dejavnosti in predlagati ukrepe za izboljšanje. V srednjeročnem planu občine 1986—90 morajo obveljati stvar- ne razvojne možnosti in ne samo inlcrcM. Jasno je treba opredeliti nosilce razvoja, predvsem glede zaposlov-Anja ih naložb, za kar mi>rajor*^U}no združevati del ustvarjenega dohodka, l^ri tem je treba namenjati posebno skrb negospodarskim naložbam in komunalni infrastrukturi, kjer je treba dati prednost cestni in vo- dovodni mreži. Investicije v ne- gospodarstvo naj bi re ;vali predvsem iz amortizacije in kra- jevnih samoprispevkov, iz občinskega samoprispevka pa le delno, kajti ta samoprispevek naj bi namenjali predvsem naložbam za odpiranje novih delovnih mest. Varčevalni programi morajo poslati sestavni del letnih in srednjeročnih planov povsod — od OZD. KS in SIS do družbe- nopolitičnih organizacij in občine kot celote. Pri tem ne gre le za varčevanje z energijo in materia- lom. gre tudi za smotrnejšo organizacijo dela in večjo učin- kovitost vseh strokovnih služb, saj prav marsikatera od teh služb ne daje pričakovanih rezultatov. Ob koncu svojega poročila je lov. Žmavc še rekel: »Res je, da smo in bomo ob zaostrenih pogojih gospodaijenja morali tu in tam ustaviti delo in zapreti kako to- varno. Vendar mnogo bolj korist- no bi bilo. Če nam bo uspelo pred tem zapreti tudi kakg pi.sarno!« FF TEDNIK - l a^l^ DELEGATSKA SPOROČILA Razvijanje in podružbijanje vseh oblik r razpravi o nalogah komunistov pri razvijanju in podružhlja- nju kunccpta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, konjerenčna razpravaje bila 2 7. marca, je sodelovalo 21 udeležencev. Poseben poudarek so dali delu komitejev z SLO in družbeno samo- zaščito, poiuično-varnostni oceni in uresničevanju nalog na tem področju, delu aktivov komunistov v enotah TO, stanju in razvoju civilne za.ščite. narodne zaščite in drugim aktualnim vprašanjem na tem področju. V razpravi so dali poseben pt)- udarek sedanji družbeno-eko- nomski in politični situaciji v občini in njenem vplivu na var- nostni položaj. Na v.se to močno vpliva padec življenjske ravni, rast cen, socialni položaj in šti- pendijska politika. Po.sebno po- zornost so namenili tudi varova- nju družbene lastnine, varovanju okolja. vcMla in zraka. Iskali so tudi vzroke za neaktivnost mladih in odgovornost komunistov, da premalo delajo med mladimi. Za vzgojo mladine od vrtca do sred- nje šole so ugotovili, da dajemo premalo poudarka domoljubni vzgoji. Glede organiziranosti in usposobljenosti zaščite v občini so ocenili, da v KS in OZD še niso opravili vseh nalog pn kadrova- nju za vodilne dolžnosti narodne za-ščite. Zaradi tega kasni začetek usposabljanja načelnikov, na- mestnikov in pomočnikov, ki jih moramo usposobiti za samostoj- no vodenje usposabljanja ostalih pripadnikov narodne zaš6le. Opozorili so. daje te naloge treba opraviti takoj in s polno mero odgovornosti. Prav tako so ugotovili, da bi lahko politično stanje izboljšali z večjo kritičnostjo. Kritika mora bili asmerjena v to, da hitreje odpravljamo slabosti, pomanjkl- jivosti, zato zaradi kritike tudi ne sme bili užaljenosti. Opozorili so, da prevelika administracija pri obrambnem in varnostnem na- črtovanju ne prispeva k po- družbljanju obrambnih zadev. Izrekli so tudi ptiznanje gasil- skim društvom, ki so veliko pri- spevala k usposabljanju civilne zaščite. Ocenili pa so, da samo- za.ščilna iisposobljenost delovnih ljudi in občanov ni na ustrezni ravni, kar se zlasti pokaže ob po- plavah, zmrzali, uporabi zaklo- nišč in zaklonilnikov in podobno, vse to ljudje premalo poznajo. V razpravi je bila poudarjen tudi ix)men ohranjevanja tradicij NOB. Ob.sodili so posameznike, ki v raznih glasilih poskušajo razvrednotiti pridobitve in s tem vplivati kvarno na vzgojo in do- movinsko zavest mladih. Na podlagi razprave je delovna skupina pripravila tudi predlog programskih usmeritev, ki opredeljujejo naloge komunistov na področju politično varnostnih razmer, organiziranja in delova- nja v SLO in družbeni samozaščiti ter ostale naloge s tega področja. O tem je na programski seji OK ZKS Ptuj poročal član delovne skupine Edvard Kupčič, pred- .sednik OS ZSS Ptuj. FF ŠE ENKRAT VPRAŠALI GOSPODARSTVO >>Klj učni problem, zaradi katerega se obračamo na vas je v tem, da moramo ponovno skupaj z vami oceniti razvojne možnosti za naslednjih pet let. Rast družbenega proizvoda in število zaposlenih sta v glavnem računski izvedenki iz razvojnih možnosti OZD v gospo- darstvu. Upoštevati moramo, da so delegati v zboru združenega dela iz vašega okolja podprli amandma za 5 odstotno rast družbenega proizvoda in ^ so predsedniki izvršnih odborov OOS iz vaših DO prav tako podprli predlog. To sta dejstvi, ki zahtevata, da ponovno preverimo razvojne možnosti...« Z navedenimi besedami se je občinski komite za družbeni raz- voj in planiranje občine Ptuj obrnil v pismu na vse nosilce planiranja v gospodarstvu ptujske občine, da jim do konca marca pisno sporočijo, kakšno poprečno rast proizvodnje po TOZD na- črtujejo za naslednjih pet let in kakšno poprečno rast zaposlenih. Nadalje priporočajo, da po- skušajo v variantnih predlogih razmišljali o intenzivnejšem raz- voju in da povedo vsaj nekaj po- membnejših razlogov za razvoj, za katerega so se opredelili. Za- prosili so jih tudi, da občinskemu komiteju fKDŠljejo smernice svo- jega razvoja, če so jih že sprejeli. Kot smo v zadnji številki Ted- nika poročali, sla zbor združenega dela in družbenopolitični zbor SO Ptuj sprejela amandma k smerni- cam. ki ga je predlagal občinski svet ZSS Ptuj in je v tem, da se v smernicah načrtuje smelejša rast družbenega proizvoda od 4 na 5 odstotkov, rast zaposlovanja pa od IJ na 2 odstotka. Občinski komite za družbenoekonomski razvoj in planiranje pa želi zbrati najnovejša razvojna razmišljanja v OZD na področju gospodarstva. Na podlagi tega bo lahko občinski izvršni svet zavzel tudi bolj stvar- no staHšče do predloženega amandmaja, ki mora temeljiti na realnih predvidevanjih združe- nega dela. Zbrane podatke bodo posredovali tudi delegatom zbo- rov občinske skupščine na seji, ki bo v drugi polovici aprila, ko bodo zbori spet razpravljali o smerni- cah za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990. Razprava in usklajevalni po- stopek bo potreben v vsakem primeru, ker zbor krajevnih skup- nosti amandmaja ni sprejel in tako tega pomembnega doku- menta še nimamo, kar pogojuje tudi kasnitev v pripravi ostalih planskih dokumentov. Prav in' potrebno je, da se pri tem kar najbolj dosledno upošteva tisto, kar realno načrtujejo nosilci pla- niranja v gospodarstvu ptujske občine. FF mumBmčm SKOPiiA o KADRO^KI RASTI ZK Krepitev idejne in akcijsice enotnosti „Komunisti bomo svojo pripadnost ZKJ in delavskemu razredu potijevali z osebnim zgle- dom, našo vsestransko samoupravno in politično aktivnostjo med delavci v združenem dehi in občani v krajevnih skupnostih ter v vseh oblikah samoupravnega, političnega, dru3)ene- ga in društvenega organiziranja." Tako so med številnimi nalogami v predlogu programske usmeritve zapisali v tretji konfe- renčni skupini, ki je 27. marca razpravljala o uresničevanju vodilne vloge, krepitvi idejne in akcijske enotnosti ter o kadrovski rasli ZK v ptujski občini. Razprave se je udeležilo 41 delegatov, razpravljalo pa jih je 18. Skupno je bilo nakazanih veliko n^og, ki so jih vgradili v predlog programske usmeritve, vodja delovne skupine Feliks Bagar pa je o tem poročal na programski seji OK ZKS Ptuj. O kadrovski politiki je bilo poudarjeno, da morajo OO ZKS v vseh okoljih svojega delova- nja podvzeti ukrepe, da bo postopek evidentira- nja možnih kandidatov za delegatske in družbe- nopolitične naloge demokratičen. Kadrovanje naj izhaja iz ljudi za ljudi, ki so sposobni in pripravljeni prevzeti odgovorne naloge na področjih našega samoupravnega in druž- benega življenja v vseh okoljih in na vseh ravneh. Posebej so poudarili odgovor- nost kadrovskih priprav na volitve novih vod- stev OO ZKS in organov občinske organizacije ZK. Velik poudarek so dali tudi moralnim vred- notam komunistov, spoštovanju samoupravne- ga sistema, odnosu do družbene lastnine, zaupanju ljudi v ZK in da je vsak komunist dol- žan aktivno delati med ljudmi. Ugled ZK trpi cesto prav zaradi nedelavnosti posameznikov, kršenja moralnih vrednost komunista in neizvajanja sklepov. Pri sprejemanju v ZK je treba dati prednost mladim ljudem, njihovi kvaliteti in moralnim normam, pripravljenosti za druž^benopolitično delo med ljudmi in za marksistično izobraže- vanje. OO ZKS so tudi opozorili, da so premalo pozorne na izstope iz ZK in črtanja, zlasti v primerih, ko gre za dobre delavce in za komuni- ste z dolgoletnim partijskim stažem. Za delo mladih so odgovorni vsi komunisti, zlasti pa so mladi člani ZK premalo dejavni v (»"ganizaciji ZSMS. V krajevnih skupnostih je potrebna enotna akcija vseh organiziranih socialističnih sil za reševanje prostorskih in dru- gih možnosti za delo mladine. Prav zato so se zavzeli za enakopravno obravnavanje vloge in položaja mladih. Pri tem bi moral imeti Srednješolski center Dušana Kvedra v Ptuju vidnejšo vlogo, zlasti še pri vzgoji in usmerjanju socialistične zavesti. Pomembna naloga je tudi usmerjanje učencev za delo mladih v krajevnih skupnostih. Zavzeli so se za to, da naj bo manj sestajanja, zato pa morajo biti sestanki dobro pripravljeni, na njih sprejemati konkretne sklepe in zadolžit- ve in skrbeti za njihovo učinkovitost in dosled- no izvajanje. Pri tem posebej poudariti osebno odgovornost do izvajanja sklepov in politike ZK. V programskih usmeritvah, ki so bila v celoti sprejeta, so poudarih, da obdobje do program- sko-volilne seje OK ZKS Ptuj, 10. kongresa ZKS in 13. kongresa ZKJ zahteva od vsakega komunista, osnovne organizacije in organa občinske organizacije ZKS, da se maksimalno angažirajo pri uresničevanju sklepov 16. seje CK ZKJ o uresničevanju vodilne vloge in krepitvi idejne ter akcijske enotnosti ZKJ. Vsi navedeni so dolžni takoj izdelati operativne programe za izvajanje teh sklepov. V nadaljevanju usmeritve so nakazane naloge komunistov v SZDL, v delovnih in bivalnih okoljih, pri kadrovanju in v pripravah na volit- ve, kjer je treba namenjati posebno skrb kadrovanju iz vrst delavcev, žensk in mladih iz neposredne proizvodnje. Precej nalog je nakazanih s področja idejnopolitičnega in marksističnega izobraževanja, politični diferen- ciaciji in sprotnemu ocenjevanju dela vsakega člana ZK. Nakazane so tudi naloge na področju informiranja v ZK, javnega obveščanja in v sistemu družbenega informiranja. FF Spodbujanje kmetijske pridelave Za izvedbo in doseganje zastavljenih ciljev v kmetijski pridelavi gredo zasluge naporom kmetov in delavcev v kmetijstvu in kmetijski politiki ter strokovnjakom, ki sp ob znatni p^ moči družbenih sredstev za nova vlaganja in sredstev za intervencije v proizvodnji hrane realizirali nemajhne naloge na področju pri- delave hrane; napori vseh dejavnikov se (Klražajo v obsegu skupne in tržne pridelave. Skupščina Samoupravnega sklada za inter- vencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Ptuj, ki seje sestala pred nedavnim, je potrdila prizadevanja, da spodbujanje kmetijske pri- delave ostane sistemski ukrep tudi za naslednje srednjeročno obdobje, saj rezultati utemelju- jejo takšna prizadevanja. Skupščina je obravnavala poro61o o delu Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v obCini Ptuj za preteklo leto, ko so bili iz sredstev republiškega in občinskega sklada ter poslovnih skupnosti sofinancirani s programom spodbud: premi- ranje povečanja staleža osnovne črede krav za 589 krav, premiranje proizvodnje mleka, pre- niiranje leje klavnih prvesnic, premiranje so- financiranja konjereje, regresiranje družbeno organizirane poljedelske proizvodnje, sofi- nancirana je bila kmetijska pospeševalna služba KZ Ptuj, Obdravskega zavoda za vete- rinarstvo in živinorejo Ptuj, KZS občine Ptuj, EKK TOZD Sai]arstvo »Osojnik« Ptuj, za- gotovljena sredstva za nadomestila dela obresti kreditov danih iz sredstev hranilno kreditnih služb ter program dodatnih inter- ventnih ukrepov pri pospeševanju proizvodnje hrane, ki je vključeval: sofinanciranje koma- sacij, sofinanciranje programa intenziviranja travinja; programa preventivnega zdravstve- nega varstva živali; laboratorija za namen prehrane živali; reje plemenskih bikov in mcrjasccv za pt)lrebe pnrodnega pripusta; iretiranja slilaž z amoniakom; sofinanciranje p»>i/ku\t)v zamenjave uvožene soje; sofinanci- ranje ureditve .šolskega sadovnjaka srednje kmetijske šole v Ptuju ter druge manjše aktiv- nosti. IXlcgali M) potrdili program pospeševanja proi/vodnjc hrane z.a lelo 1985 v SR Sloveniji icr občini Ptuj. Dt)govor o enotni pt)liliki in ukrepih pri pospeševanju proizvtxlnje hrane v SR Sloveniji v Iclu 1985, finančni načrt Sa- nu>upravncga sklada za intervencije v kmelij- Nlvu občine Ptuj za leto 1985 ter smernice za 1/v.ijanjc intcrvcncij v proizvoospeševanja proizvodnje hrane v letu 1985 v občini Ptuj, ki ga je izvršilni odbor sklada pripravil na dose- danji usmeritvi zagotovitve kontinuitete in- tervencijskih ukrepov, sprejetih v letu 1982, v soglasju z Izvršnim svetom Skupščine občine Ptuj in občinskim komitejem za kmetijstvo. Čeprav planiramo v občini Ptuj v letu 1985 za intervencije v proizvodnji hrane 72,790.058 din sredstev iz občinskega sklada ter še 216,262.803 din sredstev republiškega sklada in ustreznih poslovnih skupnosti, ostaja še cela vrsta po- spe.ševalnih aktivnosti brez vira financiranja (preventivno zdravstveno varstvo živali, reg- resiranje obrestne mere, nujna nabava apara- ture za ugotavljanje beljakovin v mleku, trsničarstvo in vinogradništvo____). Skupščina je sklenila, da izvršilni odbor v okviru mate- rialnih možnosti uvede tudi druge ukrepe za pos()eševanje proizvodnje hrane, ki s progra- mom niso predvideni, pri tem pa kot priori- tetne ukrepe upošteva regresiranje obrestne mere pri reji klavnih prvesnic v zasebnem sektorju, sofinanciranje aparature za ugotav- ljanje beljakovin v mleku MILCO-SCAN ter program preprečevanja subkliničnih mastili- sov. , nk Še tako dober zakon ni rešitev v ponedeljek so se na skupni seji sestali člani sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi ter občin- skega komiteja za kmetijstvo občine Ptuj. Omenjena seja in razprava na njej je bila zaključek razprave o osnutku sprememb kmetijske zakonodaje, sklepi in stališča pa bodo služila delegatu ptujske občine za razpravo v republiški skupščini. Med mnogimi pripombami, ki jih bo delegat posredoval pripravljalcu spre- memb, so bistvene predvsem tiste, ki obravnavajo status kmeta. Doslej je bilo namreč povsem enostavno priti do tega statusa, v bodoče pa naj bi se kriteriji zaostrili. Potrebno bo opraviti tudi revizijo stanja in proučiti, kdo je upravičen obdržati status, ki prinaša tudi nekatere ugodnosti, predvsem ko gre za lastništvo in promet z zemljo. Podatki kažejo, da je med tistimi, ki imajo status kmeta, kar 36 obrtnikov in veliko število delavcev. Precej pozornosti so namenili tudi zemljiškemu maksimumu, ki je glede na tehnološko opremljenost kmetij že neprimeren. Zavzeli so se za to, da z melioracijami pridobljena obdelovalna zemljišča ne bi pomenili prekoračitev sedaj veljavnega zemljiškega maksimuma. P ičeti bomo morali tudi z aktivnostmi za spre- membo ustave 1 A področju, ki obravnava zemljiški maksimum. Predlagali so tu li. da bi v bodoče obravnavali objekte za rejo perutnine enako kot tiste za rejo prašičev ali goveda. Slednje je namreč po veljavni zakonodaji mogoče graditi na zemljiščih prvega območja, kar za perutninske farme ni primer. Pripomb je bilo še ogromno, vendar so omenjene najpo- membnejše. Opozorili so, da še tako dobri zakoni ne bodo spremenili stanja v kmetijstvu brez učinkovitih inšpekcijskih služb in občutno višjih kazni za kršilce zakona. Pri tem so bile mišljene predvsem črne gradnje in nezakonito odpiranje gra- moznic. Opozorili so na težak ekonomski položaj kmetijstva v ptujski občini. Kmetijstvo je v nezavidljivem položaju, saj so se cene reprodukcijskega materiala lani povečale več kot sto odstotno, cene kmetijskih proizvodov pa znatno manj. Poleg tega se kmetijci zavedajo, da nadaljnje dvigovanje cen njihovih proiz- vodov ni rešitev. Sprašujejo se, če so podražitve umetnih gnojil in zaščitnih sredstev upravičene, ali ne gre v tem primeru za bogatenje nekoga na račun drugega. Kakorkoli že, ob na- daljevanju takega stanja se obetajo kmetijstvu slabi časi. Kmetijstvo je pomemben sestavni del našega gospodarstva, zato se velja ob vsem tem resno zamisliti in marsikaj spremeniti v odnosu do te gospodarske dejavnosti. J. Bračič Premalo se zavedamo cene denaija, ki je vse bolj drag. Ptujsko gospodarstvo je prišlo v položaj, da ni več sposobno investirati. Obračanje zalog je v nekaterih delovnih organizacijah komaj kar je izredno nizki količnik. Tu moramo napraviti bistven korak v kvaliteti gospodaijenja. Tega se v nekaterih OZD tudi že zavedajo in so začeli Iralje gospodariti. Vse bolj se tudi moramo zavedati, da ni moč voditi gospodarske politike po enem tiru, socialne politike pa po drugem tiru. Predvsem je treba spremeniti naš odnos do dela. Iz razprave t ranča Lukmana na seji OK ZKS Ptuj ODLIKOVANI ČLANI ZVEZE KOMUNISTOV Na programski seji občinske konference ZKS Ptuj so v soboto sibvesno izročili odlikovanja petim članom ZK, ki jih je odlikovalo Predsedstvo SFRJ na predlog občinskega komiteja ZKS Ptuj. Odlikovani so bili: Medaljo zaslug za narod sta prejela ZVONKO BRATUSEK iz delovne organizacije HIKO ,,01ga Meglič" — Ptuj—Dolane in JOŽE GLAZER iz TGA Boris Kidrič Kidričevo. ROBERT MUHlC iz delovne organizacije AGIS Ptuj je prejel Red dela s srebrnim vencem. Red zasluge za narod s srebrno zvezdo sta prejela IVAN HORVAT in Podjetja za PTT promet TOZD Ptuj in STANKO KOVACEC, prej delavec v TGA, sedaj upokojenec v Kidričevem. Vsi odlikovani že veliko let vzorno delujejo v organizacijah in organih ZKS v Ptujski občini. FF Kaj in koliko vemo o občinskem proračunu ALI MI LAHKO POVESTE — KAJ FINANCIRAMO IZ SRED- STEV PRORAČUNA OBCINE PTUJ? — je bilo vprašanje, ki so ga nekaterim občanom postavile dijakinje srednješolskega centra v Ptuju, ki so pri Radiu — Tedniku opravljale obvezno delovno prakso. Večina odgovorov je bila žal nepravilnih, občani in občanke so ugibali o vsem in kar po vrsti naštevali področja, ki jih financiramo iz samoupravnih in- teresnih skupnosti kot — šolstvo, zdravstvo, otroško varstvo, gradnjo cest in podobno. ,,Zal nisem tu zaposlena, pojdite notri in vprašajte drugo," je dejala slučajno izbrana tovarišica. ,,Ne vem," je bil pogosti odgovor, po svoje zanimiv pa ta: „0 madona. Moral bi o tem malce bolje razmisliti . . . Tako ste me presenetili. Vem, da morajo biti tu neke družbene dejavnosti, da je tega dovolj, pa vendar ne bi kar tako rad ,bleknir neumnosti . . ." Seveda smo slišali tudi pravilni odgovor od tovariša, ki pač po svoji službeni dolžnosti mora zadevo poznati. Za kratko pojasnilo smo prosili na najbolj pristojnem mestu, pri podpredsedniku občinskega izvršnega sveta Francu Krajncu, ki je takole na kratko pojasnil porabo iz občin- skega proračuna: ,,Tako imenovana splošna poraba v občini je občinski proračun, ki ga vsako leto potrdijo zbori občinske skupščine, to pa je tisti finančni akt, s katerim omogočimo delovanje pravosodnih, upravnih in drugih organov in organizacij. Predlog proračuna za letos predvideva rast dohodkov in odhodkov z indeksom 139. Vanj pa se stekajo dohodki iz davka iz osebnega dohodka in davka občanov, odstopljeni del posebnega republiškega davka od prometa proizvodov in nekateri drugi izvirni prihodki. Letošnji skupni prihodek v občini bi naj bil 522,6 milijona dinarjev, zahtevki uporabnikov teh sredstev pa so kar za 66,9 milijona dinarjev večji, od tega samo od pravosodnih organov 26,5 milijona dinarjev. Posledice nepokrivanja se odražajo povsod, najbolj pa pri zao.stajanju osebnih dohodkov in izvajanju programov, blagovne rezerve so pokrite le v najnujnejšem, ni denarja za intervencije v gospodarstvu," jc na kratko pojasnil še težave z občinskim proračunom Franc Krajnc, Pi posamezni posojilojemalec, znaša do 400.000 din. Za adaptacijo ali rekonstrukcijo stanovanjske hiše ali stanovanja, ki je starejše kot 20 let, znaša posojilo do 50 % določene višine posojila. Obrestna mara je 5 %. Odplačilna doba ne more biti daljša kot 15 let. IV. ROK ZA PRIJAVO NA NATECAJ JE 4. MAJ 1985 Prijave (na posebnem obrazcu, ki ga dobite pri Samoupravni stanovanj- ski skupnosti občine Ptuj, Prešernova 29 — soba 108) s prilogami se dostavijo na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBCINE PTUJ, Pre- šernova 29 Vloge, ki bodo vložene po razpisanem roku in nepopolne vloge (brez vseh prilog), se ne t)odo obravnavale ter se šteje, da niso bile vložene. PROSILEC MORA K VLOGI PRILOŽITI: — dokazilo o lastništvu stanovanjske hiše (zemljiškoknjižni izpisek) — gradbeno dovoljenje — dokazilo o skupnem dohodku družine (gospodinjstva) v letu 1984 — druga dokazila (zdravniško spričevalo, invalidsko odločbo) — potrdilo o skupnem gospodinjstvu. Rezultati natečaja bodo objavljeni v skladu s pravilnikom. Ptuj, dne 26/3-1985 Samoupravna stanovanjska skupnost . občine PtMl ________J PODPRLI NADALJNJI RAZVOJ DROBNEGA GOSPODARSTVA V ptujski občini je po podatkih 3.33 obrtnika na lOOC) zaposlenih, kar kaže na to, da v pri- merjavi z ostalimi slovenskimi občinami moč- no zaostajamo; slovensko poprečje je 7,7 obrtnika na 1000 zaposlenih. Zato pomeni petkova odločitev ptujskih obrtnikov, da bodo tudi po prvem juliju 1985 združevali določen odstotek za dodatni program, izredno veliko. Mirko Bizjak je lepo povedal, daje potrebno več dati za deficitarno obrt (ureditev poslovnih lokalov) in za ureditev obrtne cone v Ptuju. Poleg tega bodo z ustanovitvijo hranilno-kre- ditne službe lahko bolj učinkovito pomagali obrtnikom, ki so v težavah, pa naj gre za iz- plačilo osebnih dohodkov, za nakup repro- materiala in podobno. Hranilno-kreditno službo bodo uredili prek ene izmed bank v Ptuju. Nikakor pa v obrti ne smemo stagnirati, je poudaril Valentin Zamuda in se hkrati zavzel za izumirajočo obrt. V mesto takega obrtnika ne bomo dobili, če mu ne bomo pomagali. Na skupščini so tudi ugotovili, da so na- predovali v vsebinskem in organizacijskem smislu. Veliko zaslug zato imajo novi poslovni prostori, ki so jih uredih v Vošnjakovi ulici 13 in kadrovska izpopolnitev službe. V novi stavbi je tudi družabni prostor, nameravajo pa še urediti dvoriščni del. Razmišljajo tudi o uvedbi članske izkaznice za obisk družabnega pro- stora, ker jim očitajo, da ga obiskujejo tudi tisti, ki z obrtjo nimajo nič. Letos bodo morali več narediti tudi pri pre- usmerjanju popoldanskih obrtnikov v redno obrt. S »pomočjo« podatkov uprave za druž- bene prihodke občine Ptuj so ugotovili, da bi v redno obrt lahko presedlaloše40obrtnikov.Če jim bo to uspelo, bo obrtno združenje ob koncu leta imelo 600 in več članov. V preteklem letu so se sekcije številčno okrepile. Najbolj pogosto govorimo o avto- prevozniški, gostinski in frizerski sekciji. Go- stinska ima trenutno največje probleme. Zvezni z.akon o prometnem davku, ki je pričel veljati januarja letos, jih je močno udaril. Na prodajno ceno imajo 1()0 odstotkov prometnega davka, družbeni sektor pa le 30 odstotkov. O teh problemih govorijo ludi v ostalih republikah, zato je pričakovati, da ta krivični zakon ne bo dolgo veljal. Poleg tega gcJstinci veliko dajo na dodatno izobraževanje svojih članov, trenutno jih je 76. Tako aktivnosti za pridobitev kvalifikacije pri gostincih že tečejo. Le-to bodo opravili skup^ij z gostinskim šolskim centrom Maribor. t Podobno je pri frizerjih, ki morajo slediti modnim muham. Poleg tega poglabljajo stike z ostalimi frizerji, njihovi polnopravni člani so tudi frizerji iz ormoške občine. Letos bi naj zaživele tudi ostale sekcije pri združenju. Največ je kovinarjev, ki še niso ustrezno povezani.^Pričela je delati sekcija av- toservisnih delavnic, fotografov, lesarjev in drugih. V programu dela združenja za letos, ki obsega 18 točk. je na novo dodana točka. izobraževanja, ki se nanaša na dodatno izob- raževanje nosilcev samostojnega osebnega dela v plujski občini, p(xiročje usmerjenega izobraževanja, pripravništva in štipendiranja ter dopolnilnega izobraževanja delavcev pri nosilcih samostojnega osebnega dela, ki pa tako že poteka. Bolj malo ali skoraj nič se obrtniki vključu- jejo v številne razprave o pomembnih doku- mentih, ki ji je zanje pripravilo združenje ali kdo drug. Obrtniki se odzivajo le takrat, ko je beseda o znižanju davka ali podobno, je kri- tično ugotovil Mirko Bizjak, predsednik združenja. Ce bi bilo drugače, potem tudi ne bi bilo vprašanj glede plačevanja poškodb pri delu, ki bi naj »spravljale« obrtnike ob socialno var- nost. Tudi zanje obstajajo solidarnostna meri- la. Več o tem bomo zapisali v prihodnji številki Tednika. Drugo vprašanje, ki so mu na skupščini f>o- svetili več pozornosti, so odhodi avtoprevoz- nikov v druga mesta. Tu bi lahko upravičeno postavili vprašanj?socialne varnosti. V drugih občinah namreč naši obrtniki plačujejo le do- ločen odstotek od računa, ne plačujejo pa po- kojninskega in drugega zavarovanja. Kot je povedala Lizika Vidovič, direktorica uprave za družbene prihodke občine Ptuj, so te obrtnike že poklicali in jim povedali, kakšne so njihove obveznosti. Avtopievozniki tudi zahtevajo, da se jih uvrsti med deficitarne obrtnike. MG MUZEJ BREZ MIHELIČA? Pokrajinski muzej Ptuj je ponovno v sredi- šču pozornosti tistega dela javnosti, ki ji ni vse- eno, kaj se dogaja s kulturno dediščino. Letošnja zima je povzročila na eksponatih v zbirkah gradu škodo, ki jo je včeraj pričela ocenjevati posebna komisija. Odbor za razvoj dejavnosti, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela pri skupščini Kulturne skupnosti občine Ptuj je razpravljal o tem na podlagi člankov o škodi, objavljenih v dnevnikih Delo in Večer 27. marca letos. Člani odbora pa so govorili tudi o zahtevi akademskega slikarja Franceta Miheliča, da bo iz muzejske galerije umaknil vsa svoja dela razen tapiserij in jih deponiral v svojem ateljeju. Vrnil jih bo takrat, ko bodo razstavni prostori klimatsko urejeni in opremljeni z ustreznimi svetlobnimi telesi, kar je zahteval že ob otvoritvi stalne zbirke. Znano je, da so razstavni in skladiščni prosto- ri ptujskega muzeja neustrezni. Znano pa je tudi, da si kulturna skupnost in njen odbor za razvoj dejavnosti že več let prizadevata, da bi v okviru razpoložljivih sredstev delno omilila to stanje. Hkrati zagotavljata tudi denar za restavriranje in konzerviranje nekaterih eksponatov, posebno gobelinov, orožja in drobnega arheološkega gradiva. Ker obstaja upravičena bojazen, da bodo zbirke, ki naj bi jih muzej odprl za obiskovalce 15. aprila, močno okrnjene, saj so pnasamezni eksponati po letošnji izredno mrzli zimi močno poškodovani oziroma, da določenih zbirk sploh ne bo mogoče videti kot je to primer z Miheli- čevo zbirko, je odbor resno zaskrbljen za razvoj — morda celo obstoj — muzejske dejavnosti. Odbor je sklenil, da se vsa razpoložljiva sred- stva letošnjega finančnega načrta namenijo za sanacijo eksponatov in za ureditev razstavnih prostorov in depojev grajskih zbirk. S tem je mišljena ureditev ogrevanja v gradu. Seveda pa to pomeni, da bo iz programa za letos izpadla nadaljnja sanacija žitnice, sredstva zanjo pa bi namenili za sanacijo zbirk v gradu. Odbor za razvoj dejavnosti, planiranje in svobodno menjavo dela pa si bo prizadeval, da bi tudi republiška kulturna skupnost, ki je v osnutku programa planirala sredstva za sanacijo žitnice, ta denar preusmerila v sanacijo gradu. Glede na dosedanje izkušnje z muzejskimi delavci, zlasti z vodstvom muzeja pa odbor izraža dvom, da bodo navedene aktivnosti v celoti izpeljane tako organizacijsko kot finančno. Vsem je namreč v spominu dogajanje v zvezi z gobo leta 1981. Poleg tega odbor ugotavlja, da je že pred dvema letoma zagotovil muzeju sredstva za opremo delavnice za konzervacijo orožja in za nabavo potrebnih kemikalij, v dveh letih pa so uspeli zaščititi le nekaj manjših eksponatov, medtem ko delavni- ce še vedno nimajo. Omenjeni odbor ne more mimo dogajanj v letu 1981 in 1982, ko je takratni izvršni odbor kulturne skupnosti od ustanovitelja (Skupščina občine Ptuj in Ormož) in pristojnega občinske- ga upravnega organa, da v zvezi s požigom nekaterih eksponatov ugotovi zakonitost delovanja samoupravnih organov in posamez- nih delavcev muzeja, racionalno uporabo družbenih sredstev ter z ustreznimi ukrepi — tudi z družbenim varstvom in kazenskim prego- nom — poskrbi za odpravo motenj. Žal takrat- ni izvršni odbor od pristojnega organa v zvezi s svojimi predlogi ni dobil nobenega odgovora. Tudi od javnega tožilca ne. Sedaj se v muzeju dogaja nekaj podobnega — ob istem vodstvu. Zaradi tega je odbor za razvoj dejavnosti, družbeno planiranje in svobodno menjavo dela tokrat zahteval od ustanovitelja in pristojnih upravnih organov, da ukrepajo glede moralne in materialne odgovornosti delavcev muzeja. Seveda šele potem, ko bo komisija za ugotovitev stanja eksponatov v zbirkah opravila svoje delo in podala ugotovitve. Ker je dosedanjemu ravnatelju muzeja pote- kel mandat, odbor zahteva, da ta dela in naloge zasede delavec, ki bo resnično sposoben voditi to ustanovo in ni član sedanje delovne skupno- sti. V nasprotnem primeru odbor ne more prevzeti nobene odgovornosti za delo v Pokrajinskem muzeju, saj že vso mandatno obdobje ne najde skupnega jezika za to dejav- nost, četudi ta sredstva niso vedno gospodarno porabljena, kar je najbrž posledica slabe organizacijske priprave na realizacijo posamez- nih akcij. Obenem pa odbor ugotavlja, da na kadrovsko zasedbo v muzeju nima nobenega vpliva. Zaradi tega seveda zahteva, da ustanovi- telj v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovi ustrezni vodstveni kader v Pokrajinskem muze- ju. To sicer ne pomeni, da se želi odbor omejiti od odgovornosti, opozarja pa na posredne namige republiških organov kulturne skupnosti, da je treba zlasti kadrovske probleme v muzeju rešiti v občini, če naj računa tudi na pomoč republiške skupnosti pri razreševanju proble- mov dela in nadaljnjega razvoja muzejske dejavnosti. S .svojim sklepom je odbor za razvoj dejavnosti seznanil izvršna sveta skupščin Ormož in Ptuj. Ob koncu velja dodati še nestrokovno mnenje članov odbora. Z razumevanjem so sprejeli težave, ki so se pojavile zaradi hudega mraza, ne razumejo pa, da delavci muzeja ob tem niso ustrezno ukrepali. Ce doma ugotovimo, da nam ozimnica v kleti zmrzuje, jo pač preselimo v ustreznejše prostore — četudi v spalnico. Brez dvoma bi lahko podobno ukrepali tudi v muze- ju in rešili vsaj del najbolj občutljivih ekspona- tov. Ni nujno, da bi jih morali hraniti v svojih spalnicah, saj je v ptujski in ormoški občini gotovo na voljo dovolj prostorov, kamor bi jih začasno deponirali. Nevenka Dobljekar NE MOREMO VEC PO ZVONČKE V deželo je že prišla pomlad in z njo prve pomladanske cvetlice. Tega se najbolj veselimo otroci, ki smo vedno v bližnjem gozdu na- birali zvončke in drugo cvetje. Letos pa je za otroke iz Mez- gove nastala težava. Pot, ki vodi v gozd kjer so zvončki, pelje čez pesniški most. V lanskem letu pa seje ta most skoraj povsem zrušil. Že prejšnja leta je bil slab, vendar so ga vaščani zašilo krpali. Vsega je enkrat konec in tudi most je dotrajal. Piloti, ki ga nosijo, so razmajani, zato se je začel nagi- bati. Stranice so omahnile v vodo in odplavale kdo ve kam. Na delu, kije namenjen prometu, so velike luknje in človeka se poloti strah, ko gleda to razvalino, kaj šele če bi si upal iti čez. Ze lansko leto so se na tem mostu zbirali le otroci in ribiči. Kmetjp. ki imajo onstran Pesnice njive in travnike, so morali s svo- jimi traktorji bresti vodo. Ceje ta narasla, je bilo še toliko težje. Enemu od kmetov je narasla voda traktor zalila in je moral zame- njali motor. Ta nezgoda se mu je pripetila ravno takrat, ko je bilo na polju največ dela in bi traktor najbolj potreboval. Sedaj .se tudi otroci lahko zbi- ramo le na tej strani mostu in ža- lostno pogledujemo čez Pesnico v gozd, kjer nas čakajo zvončki, mi pa ne moremo po njih. Še bolj zaskrbljeni so kmetje, ki imajo na oni strani del posestva. Zato so se tudi odločili za samo- prispevek, s katerim bodo, seveda še z družbeno pomočjo, zgradih novi most, ki jim bo olajšal delo, nam pa bo razvedrilo in veselje. Seveda bo hitro prišel čas, ko ga bomo tudi mi potrebovali v druge namene. Najbrž se bomo šele takrat v celoti zavedli, kako pomembna je bila odločitev naših staršev, da so nam zgradili novi most. Stanka EMERSiC 8. a razred Domava Tak^n je most čez Pesnico (foto L. Cajnko) TEDNIK - 4. april 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 Prenašanje tradicij NOB je tudi skrb, da se naša družba razvija v duhu teh tradicij l Iuhilcfnem letu 19H5 smo v uredništvu radijski'ga programa pri- pravili tekmovalno kviz oddajo »40-letnica osvoboditve Ptuja« v kateri sodeluje šestnajst osnovnih šol. Prvi krog se je že končal minuli petek in pnnesel o.icm zmagovalnih ekip. ki bodo v naslednjih štirih oddajah ponovno preverile svoje znanje, v polfinalu in finalu pa še štiri oziroma dve ekipi, ko bomo dobili tudi končnega zmagovalca. Kot osnovno gradivo za pripravo na kviz je služila knjiga VIDE ROJ IČ EVE Ptuj v boju za lepše dni. Delo je izšlo že pred mnogimi leti in je le del tistega, kar je avtorica napisala o minuli vojni in ljudeh, ki so v njej neposredno sodelovali, doživljali njene strahote in doživeli tudi radost zmage. V današnjem pogo voru z Vido Rojičevo smo želeli obuditi spomin na te dogodke, na njeno delo. ki mu je posvetila skoraj vso povojno obdobje in ki se mu vsa razdaja še danes. — Tovarišica Rojičcva — ju- bilejno 1985. leto je pomembno za vse, ki so nam pred 40 leti priborili svobodo. Za vse neposredne ude- ležence NOB in tudi za tiste, ki ste to obdobje predstavili mladim ge- neracijam skozi literaturo, živa pričevanja bork in borcev, skozi dokumente in spomine naših ljudi. Obujanje tradicij NOB je v tem Času še toliko pomembnejše. Kaj menite, ali smo na tem področju v ptujski občini naredili dovolj in kakšno je tisto delo, ki bi ga morali še opraviti? »V tem so zelo pomembne prav publikacije in mislim, da je Ted- nik na tem veliko storil, ker je objavljal gradivo iz NOB vsa po- vojna leta'. Ugotovili pa smo tudi, da so ljudje to radi prebirali. Tako moram še uvodoma reči, da je Tednik opravil veliko nalogo in jo na tem področju opravlja še da- nes. Poleg tega pa tudi skupščina občine Ptuj. ki je finančno pod- pria izide raznih knjig in publi- kacij. Vse to pa brez organizacije ZZB NOV in pomoči na terenu ne bi mogli opraviti. Tako je oddelek Ljudske revolucije v ptujskem muzeju imel nekoč veliko pod- pore m razumevanja z v.seh strani, zlasti, ko smo začeli s kakšno po- sebno akcijo za zbiranje gradiva in sredstev za objavo. Najpomembnejše je bilo leto 1962. ko smo zbrali topografske podatke po vseh krajevnih zborih ZZB. Tam smo takrat ustanovili po.sebne komisije, ki so opravile veliko in pomembno delo. To gradivo je danes nekaka osnova za celotni oddelek v muzeju. Veliko tovarišic in tovarišev, ki so nam tako ali drugače pomagali pri zbiranju podatkov, sami pripo- vedovali svoje spomine, jih tudi zapisali — je danes že preminule. Tu moram omeniti posebej Franca Belšaka-Simona. ki je pri tej akciji zelo plodno sodeloval. Mislim.^a smo prav o njem pre- malo zapisali in letošnje jubilejno leto je priložnost, da to napake popravimo. Ob njegovi smrti, 5 januarja lani, je izšel sicer dobei nekrolog, vendar menim, da sme o njem zapisali premalo, saj je ta mož veliko storil med NOB koi organizator OF. pa tudi po vojni ko je bil takorekoč do konca svo- jega življenja aktivni družbeno- politični delavec. Upam in želim, da bo v tem jubilejnem letu ostal TFDNIK zvest svoji tradiciji in da bo objavljal tudi druge prispevke iz NOB. Poleg zapisa o življenju F. Belšaka-Simona. bi morali objaviti še sjsomine drugih, ki so odigrali pomembnejšo vlogo v NOB. ki so se bolj izkazali, bili bolj požrtvovalni in zato je naslov te nove seriiečlankov obiO-letnici osvoboditve PRIČEVANJA IN OSFBNOSTl.« — Vi ste v«je povojno obdobje posvetili raziskovanju minule vo- jne, dogodkov in ljudi — nepo-: srednih udeležencev, pa tudi tistih, ki so pomagali na terenu s hrano, kot kurirji... Brez tega vašega prispevka bi to obdobje premalo poznali. Pozabili bi dogodke in ljudi. Kak.šni so bili odmevi na to vaše delo? So se ljudje veliko oglašali z dopolnilnimi podatki, s svojimi spomini? »Vaša nova radijska rubrika, ki je na sporedu ob nedeljah, in kviz sta pomemben prispevek k obu- janju tradicij NOB in obenem tudi priložnost, da f)ovabite ljudi k sodelovanju, da še dopolnijo raz- ne podatke, osvetlijo dogodke. To je morda še zadnja priložnost. Jaz žal pri svojem delu nisem mof la priti v stik z vsemi. Moj namen je takrat bil, da se povežem z naj- pomembnejšimi borci, z organizatorji odpora. Ti so mi lahko tudi največ povedali. Mo- rali pa bi vključiti še druge, da bi lahko poglobil' in tudi boljše osvetlili o.svobodilni boj na našem področju. Za knjižnico Ptuj v boju za lepše dni lahko rečem, da je zelo zgo- .ščeno napisana. Vsa poglavja bi morala bito dopolnjena. To pa je tudi delno naloga mladih zgodo- vinarjev. Moram sicer reči, da je bilo precej tega že storjenega. Izšla je publikacijao Jožetu Lacku in njegovih sodelavcih pred vojno in med njo. Potreben prispevek je tudi Slovenskiiguriška četa, zapisi o nekaterih pomembnih bitkah med partizani in Nemci v Zbor- nikih. Veliko tega je pogloblj^eno zapisala tudi prof. Ljubica Suli- gojeva in dopolnila z nekaterimi novimi podatki, zlasti za čas med obema vojnama. Veliko tega dela pa je še potrebno opraviti, zato menim, da bi morali imeti kustosa na oddelku ljudske revolucije, si- cer ne bo načrtnega dela. Tednik lahko veliko naredi, organizacija ZZB NOV pa mu pri tem pomaga, vendar časopis ni taka ustanova, da bi se ukvarjal samo s to temo. Za to je poklican prav oddelek ljudske revolucije v muzeju, ki pa — kot vem — danes še nima člo- veka. ki bi to delo opravljal. Generacija borcev in sodelav- cev umira, peša tudi spomin in sreča je, da smo zbrali najpo- membnejše. Posamezne teme pa je vendar še potrebno dopolnje- vati. Neobdelan je čas delovanja Nemcev, okupatorja samega, razen streljanja talcev in tistega za kar smo imeli na voljo veliko do- kumentov. Sicer pa.njihov aparat, kije bil sestavljen tudi iz zaupni- kov na terenu, njihov Heimat- bund in vloga te ponemčevalne organizacije, vse to ni dovolj obdelano, ponekod samo ome- njeno in bo fKJtrebno še veliko naporov, da bi tudi to temo nekdo obdelal.« — Kljub letom, če lahko tako rečem, in nekaterim družinskim obveznostim, ste babica, še vedno pišete, raziskujete in objavljate svoje prispevke. Imate morda kaj od tega, kar ste omenili, da je po- trebno še raziskati, v svojih na- črtih? »Sklenila sem sicer že, da bom to platsvojega dela zaključila. Ker pa se počutim še vedno dovolj močno in sem tudi močno na- vezana na to delo, izkoristirn v.sak prosti trenutek, ko sem v Ptuju, za pisanje. V načrtu imam, da bom poglabljala sestavek, kije izhajal dve leti v Tedniku z naslovom I porne Slovenske gorice. Rada bi obdelala tudi temo Nemški štabni pogovori o osvobodilnem boju v Ptuju, loje tema, ki zahteva ve- likodelavarhivu v Mariboru. Del lega sem že preštudirala, zlasti za leto 1942 v zvezi s Slovenskogo- riškočeto. Potrebno bi bilo poseči še pogradivuizlela 1941 in nato še do konca vojne. To sem želela objaviti v Ptujskem zborniku, ki bo iz.šel v pt)čaštitev 40-letnice osvoboditve, žal pa sem toliko vezana na Ljubljano, da dela ni- sem mogla opraviti do konca.« — Tovarišica Rojičeva — po- leg teh neposrednih stikov z ljudmi na terenu ste potrebovali veliko razumevanja pri oblasteh in lju- deh, ki so o marsičem odločali. Ali menite, da je bilo te pomoči dovolj ali pa ste naleteli tudi na težave in ovire? »Veliko opore sem imela pri dr. Jožetu Potrču in za njegovega življenja je izšlo tudi največ teh publikacij. Imel je veliko razu- mevanja za vse moje načrte. Iz- reden človek je bil tudi Ivek Rau, dolgoletni skupščinski tajnik, ki mi je pri vsem nesebično pomagal. Njegova zasluga je. da je lahko iz^la publikacija o Slovenskogo- riški četi. Oh me je nagovoril k pisanju, ker nekateri niso imeli razumevanja za potrebna finan- čna sredstva. Bilo pa je še velikp drugih težav o katerih morda kdaj drugič. Poleg tega pa je bil prav TED- NIK tisti, kije največ pripomogel, da je vse napisano prišlo med bralce. In to^med nekaj tisoč ljudi, ki sicer knjige ne bi kupili. Publi- kacije .so sicer dragocen prispe- vek, ne pa tako dostopne kot ča- sopis. Izdaja knjige Ptuj v boju za lepše dni pa je bila potrebna, ker je to pregled NOB na našem območju. Danes bi bil že potreben ptmalis, dopolnjen z novimi po- datki. razširjen in popravljen. Vida Rojic za svojo delovno mizo, za strojem, ki piše in opozarja na najtežji del naše zgodovine. Oba naj še dolgo ne utihneta! Foto: mš K temu bi lahko dodali še po- polnejši seznam vseh padlih s kratkim opi.som njihovega življe- nja in prispevka v boju za svobo- do. Osnovni podatki so v tej knjigi žezajeti,padlimpasmovsiskupaj dolžni, da to zapišemo in pred- stavimo javnosti. Mislim, da bi morala biti to samostojna knjižica s kratkim primernim uvodom in pregledom osvobodilnega boja v ptujski občini. Ker je večina bor- cev padla v drugih krajih naše domovine, doma okrog 80, dru- god pa okrog 20() borcev, bi bila na.ša dolžnost, da jih ne pozabimo. Sedaj se omejujemo le na velika in večja imena, narodnoosvobodilni boj pa ni sestavljen samo iz velikih imen, tudi mali ljudje so mu dali svoj pečat in zgodovino. Skoraj za vse je gradivo že zbrano v muzeju, potrebno bi ga bilo dopolniti in nekatere podatke še preveriti. Pred leti sem objavila serijo član- kov z naslovom Kot žrtve ste padli v borbi za nas in to je že dovolj trdna osnova za to knjižico. Mislim, da bi bila to častna naloga za mladinsko organizacijo, da poskrbi, da do te izdaje se- znama padlih za svobodo pride. Pripravljena sem pomagati m so- delovati. Upam, da bi tako idejo, ki je že bila aktualna leta 1975, lahko tudi končno uresničili. Med padlimi je bilo veliko mladih in sedaj je priložnost, da se jim f>o štirih desetletjih svobode tudi tako oddolžimo. Že takrat mi je direktor .mariborskega muzeja dejal, da so bili mladinski funk- cionarji iz Ptuja pri njemu in da je bil to prvi primer, ko so se mladi zanimali za žrtve vojne. To so v glavnem opravljale borčevske organizacije. Takrat je tudi dejal, da jim naj pomagamo. Če bo do tega prišlo, je M tudi naša skupna dolžnost. Kljub temu, daje napisanega in objavljenega veliko, je ostalo še precej dela. Nekatere teme so gotovo prioritetne in nanje mladi zgodovinarji ne bi smeli pozab- ljati. Gradiva je dovolj na voljo in prav publikacija o padlih bi mo- rala biti ena prvih knjig, ki bi izšla v naslednjem obdobju.« — Tovarišica Rojičeva, smo v času, ko smo proti dragim in raz- košnim praznovanjem brez prave vsebine. Kaj vi osebno menite — kako bi Ptujčani najbolj slovesno, polno in hvaležno proslavili letoš- njo obletnico, to jubilejno leto? »Mislim, daje že zelo veliko v tem, da bo izšel Zbornik. To je morda največji prispevek. Velik prispevek je tudi v tem, da ste pripravili kviz ob 40-letnici osvoboditve Ptuja. Mladi so se v tem času poglobili v zgodovino osvobodilnega boja in z vsem tem je že opravljenega veliko dela v t)kviru proslavljanja. Poleg tega tudi Tednik veliko prispeva s svojim pisanjem in objavljanjem spominov. Zelo pomembna pa je tudi osrednja prireditev v počastitev jubileja svobode, ki bo združena s praznovanjem v Mostju, 27. aprila na dan OF slovenskega naroda. Vse to bo pt)vezano tudi i osvoboditvijo mesta Ptuj — skratka ta čas bo dostojno obe- ležen, ljudje, ki so zanj padli, pa primerno poča.ščenizomenjenimi proslavami, komemoracijami in drugimi priložnostnimi sveča- nostmi. Prenašanje tradicij NOB pa ni .samo obujanje spominov, temveč tudi skrb, da se naša družba v duhu teh tradicij razvija dalje, da se humanizira v poglabljanju medčloveških odnosov in da se vsaj nekoliko odtrgamo od tistih velikih tendenc, ki so sedaj v člo- veku potrošniške družbe, ki vse- buje neko plehkobo življenja. Iz- kati moramo druge vzore. Mislim, da je tudi to ena izmed nalog, ki sodi v ta načrt proslave osvobo- ditve. Veliko bodo storile tudi šole, saj bodo povsod dali tej obletnici dostojno obeležje. Sicer pa me- nim, da praznuje vsa Evropa, kije ječala pod fašizmom. Žal pa so razmere v svetu daleč od tistega kar je človek pričakoval, tisti člo- vek. ki je nosil v sebi idejo socia- lizma, takrat pred 40 leti, ko je bila vojna končana. Danes smo še daleč od tistih idealov demokra- cije in socializma in je potrebno na tem področju še veliko storiti. Mogoče bo ob tej obletnici po- vsod po svetu prisotna tudi misel, da se družba kot celota postai'i na humanejše temelje. Danes, ko smo v taki težki gospodarski si- tuaciji. se že opaža, da ljudje iz gubljajo vero v socializem in to je .seveda zgrešeno. Če bi bili ljudje vzgojeni v duhu socializma, bi tudi naša samoupravna sociah- stična družba drugače zaživela in ne bi zašla v take velike gospo- darske težave. Prisotna bi morala biti misel, ki JO je zapisal Torkar v svoji zelo brani knjigi Umiranje na obroke, da se velike ideje topijo v ljudskih strasteh. Ne morejo zaživeti, ker jih ljudje niso sposobni zaradi svojih nemoralnih in egoističnih nagnjenj realizirati, da bi tako družbo lahko ustvarili. Ko smo mi bili mladi komu- nisti, smo verovali v to družbo in smo imeli visoke ideale. Danes živi mladina v drugem svetu, v svetu potrošniške družbe. Naj bo ta obletnica opozorilo in vpraša- nje — Kam drvimo v teh hudih časih?« pripravil: M. Šneberger RAZMIŠLJANJA KOMUNISTOV V VITOMARCIH Na zadnjem sestanku OO ZKS v Vitomarcih smo največ razpravljah o gradivu za občinsko programsko konferenco ZKS Ptuj. Menimo, da imajo tudi delovni ljudje in nečlani pravico vedeti, o čem razmišljamo in kako delamo člani ZK. Gradivo (Ve.sti 3, glasilo občinske organizacije ZKS Ptuj) je v svojih ocenah preveč abstraktno. Razmišljanje o gospodarjenju v ptujski občini je zelo posplošeno in neotipljivo. Presenečeni smo zaradi velikega števila izstopov iz članstva ZK. Kje so vzroki? Gotovo gre tudi za globlje dileme, ki izhajajo iz dela same ZK. Mladi predvsem ugotavljamo, da smo vstopili v organizacijo ZK z veliko energije in z ideali, ki pa so se nam začeli podirati ob spoznanjih, da na mnoga dogajanja v naši družbi ne moremo vplivati. Za zadolževanja našega gospodarstva nihče ne odgovarja in kot se zdi, se nič ne obrača na bolje. .Mladi se počutimo nemočni in ogroženi, saj se vsakršna prikrajševanja in omejevanja v ekonomskem pogledu začnejo prav pri nas. Menimo, da je vprašanje odgovornosti za pretekle in sedanje odločitve premalo ostro postavljeno tudi v CK ZKJ, prav tako kot tudi na nižjih političnih forumih. V gradivu je delo posameznih članov občinskega komiteja predstavljeno zelo skopo in nepopolno, nekonkretno. Sprašujemo se, kako je z delom pospeševalne službe v kmetijstvu. Na našem — pretežno kmetijskem področju nima prave vloge, je premalo organizirana in neučinkovita. Kot delovni ljudje in komunisti, ki živimo na nerazvitem območju, se sprašujemo tudi, ali in kakšna sredstva dobiva občina Ptuj kot občina z nerazvitimi območji in predvsem nas zanima, kje so in kam so bila vložena sredstva, namenjena za razvoj nerazvitih področij. Čeprav morda zveni iz naših misli veliko dilem, pa menimo, da so odgovri nanje lahko pomembna spodbuda za nadaljnje delo in pomemben prispevek pri točnejšem informiranju vseh naših delovnih ljudi in občanov. Irena Toš SMoboden ljubim svobodno zemljo„. (OB 404.ETNICI OSVOBODITVE) lo so zadnji verzi drobne, skoraj neznatne pesmi V. Pavšiča-Maleja Bora Domov bom šel. Kot učiteljica slovenskega jezika imam vsaj to Nfečo, da se skoraj nenehno srečujem z biseri domače književnosti in prav zdaj, v prvih dneh nove pomladi, sem se skupaj s sedmo in osmošolci lahko poglabljala v Kajuhove, Bo- rove, Župančičeve pesmi. Toda prav omenjena pesem Mateja Bora meje še posebno prevzela, morda toliko bolj zaradi dejstva, da le»o§nje ieto poteka v znamenju 40-feinice osvo bodilve; ta onletnica prežema tudi obravnavo književ- nosti naše NOB. Verjetno tudi povsem pri- vatno ne morem čisto iz svoje učiteljske kože, Z-ato pogosto v prostem času še vedno razmiš- ljam o kaki pesmi ter spoznavam njene nove, do tedaj morda še neznane vrednote. Naj nekaj let svojih spoznanj posredujem tudi bralcem, predvsem tistim, ki najbr/ nimate toliko pri- lo/nosti. da bi jih odkrivali ali pa jih vsaj kdaj slišali. — I)<»den ljubim svobodno zemljo! Pesnik se JC lt)rcj znal prepustili neskončno srečnemu občuiju, ki gaje popolnoma prevzelo (čeprav st) nekje v podzavesti tlele zapletene misli: o žrtvah in trpljenju, o graditvi porušene domo- vine in uresničevanju lepših odnosov med ljudmi, o pravičnejši družbi). Zanj je bila tedaj najpomembnejša zavest, da je končno svobo- den človek v svobodni domovini. — Ni svob(xle brez trpljenja — sem zapisala na tablo učencem 8. r. kot naslov njihovega 3. šolskega spisa. V tem trenutku še ne vem, o čem so pisali, vendar sem prepričana, da niso pa- dale v prazno vse tiste besede njihovih učiteljev in učiteljic, pa borcev in staršev — besede o trpljenju za svobodo med vojno, a tudi po njej, v teh naših 40 letih. Lastno razmišljanje pa jim je to znanje še poglobilo in obogatile so ga Kajuhove, Borove, Župančičeve |>esmi, pa verzi D. Masimovič, Ivana Gorana Kovačiča, Branka Čopiča in še marsikoga. Zato bodo verjetno v spisu razmišljali tudi o Jugoslav«ji danes in o tem, kaj lahko sami storijo zasvo- btxio svoje domovine. Njihovo trpljenje ni tako, kolje bilo trpljenje borcev (Kot pravi M. Bor: Gazimo, gazimo .. . kmalu snega bo do uhljev in čez . . .), edino naše trpljenje naj bo naše delo, kajti le z njim bomo ohranili do- movino in njeno svobodo. V jubilejnem letu naj bi se te resnice še posebej zavedali in jo tudi pomagali uresničevati! Karolina Pičerko 6 - IZ NASIH KRAJEV 4. april 1986 - TEDNIK Dohir tlcn. po naši lepi domači na vodi. Najpret malo o vremeni: trava rose, cene pa tudi PodrožU' so sc pijače, mleko, hencin no drugi tekoči problemi. Vse je lepo no prav. sanu) mene zanimle. zakaj vsi posredniki več zaslužijo, kak tisti, ki tote tekoče probleme, pardon potrebščine proizvojajo. Poglednimo samo pri vini. Mija z Miciko no še drugI prieški no haloški sotrpini, smo lensko jesen dobili za kilo grozdja nekaj več kak tri ali pa štin pokojne (store) jurje. Zdaj pa liter vinskega Švica v trgovini aH pa v gostilni košta med 25 no 50 ali pa še večjurčeki. Jebal ga na gorični kol, geJe v toten primeri ekonomska logika. Hvala večnemu bogeci, da nam je letos zimska pozeba gorice obrola. ke .se nan nede drgoč tak godilo kak letos. Pa toti bencin, nafta no druga pogonska goriva. Prek noči zven: dražja nafta, bencin, kurilno olje. Poglednem podražitev no sen razočarani. Zakaj nesa vsaj vredik za enih por jurjov cene dvignoli ne pa .samo za pordinarov. Saj vete, ke pri nas velja gesla: podraži za 50 ah pa .slu procentov, drgačik te niti več pes neče poscati. Pa mleka: mi rejci mlekaric no cukalci za krovje zizeke, dobimo za kvalitetno mleka nekša siromaščino, potlipa morajo potrošniki v mestah pločati enkrat več, pa še mlečna maščoba se negi zgubi tak ke. kak je ovokrot eden po televiziji reka, potrošniki potli nekšno čarbo pijejo. Tejka o cenah, saj se mi zdaj že sanja a njih. Kak pa kaj priprave za spomladansko setev no proizvodnja v tovarnah? Rečen van. samo pridno delo nas lehka reši še vejkših gospodarskih težav na vsega hujdega — amen. Pri nas je pač tak. daen: hodijo v službo, drugi pa delaj o. Mogli bi se navaditi vsi delali no po delu tudi plačilo dobiti. Dokler toga nemo doslegli, nede prave delovne discipline no štumilacije za delo. Vsako dela je častno na potrebno. Zato pa se jaz čudin brezposelnim, ki se izogibljejo različnin delovnin akcijam kak so obiranje grozdja, obiranje cukrne rune no druge jesenske montre. Keri loga neče delati, pa makar je inženir ali pa dohtar, si tudi drugega dela na živleja pod talin soncem ne zasluži. Tejko za gnes. Vaš sunčni Lujzek. Kaj je zdravljenje in kaj rehabilitacija alkoholikov? (1. nadaljevanje) ^Alkoholik si ne more pomagati sam, če mu drugi ne pomagajo; nihče mu ne more pomagati, če si noče pomagati sam. Zadnjič smo predstavili celotno sliko zdravljenja in rehabilitacije al- koholika. Tokrat bomo spregovorili o alkoholiku kot človeku z zveriženi- mi bolezenskimi posledicami, ki jih je možno odstraniti samo z zdravlje- njem in rehabilitacijo. V kakšno skupino sodi alkoholik, ki bi po našem mnenju, ne glede na neštete težave v lastnem domu, pri delu in okolici, moral biti sumerjen na zdravljenje? Najbolj znana je Jellinekova razdelitev, ki je skupine poimenoval po črkah grške abecede. ALFA ALKOHOLIKI SO ODVISNI OD ALKOHOLA ZARADI DUSEVNIH RAZLOGOV; z njim skušajo odpravljati težave in notranje stiske. Lahko se še nadzirajo koliko pijače bodo popili, tudi abstinirajo še lahko. Vendar pijejo več kot imajo ljudje za normalno. Težave nastajajo predvsem v medseboimh odnosih z najbližjimi, delno pa se pojavljajo tu- di organske motnje. Ce prenehajo piti, se ne pojavi abstinenčni sidrom. BETA ALKOHOLIKI IMAJO VECJE ORGANSKE MOTNJE, zla- sti vnetje želodca, vnetje živcev in cirozo jeter. Vzrok čezmernega pitja so prehrambene in alkoholne navade kraja, v katerem žive. Težje zdravstve- ne motnje nastajajo predvsem zaradi enolične in pomanjkljive prehrane ob pitju. Seveda so tudi druge težave: družinske, materialne, lahko tudi zgodnja smrt, ne pride pa do abstinenčnih težav, če prenehajo piti. ALKOHOLIZEM ALFA IN BETA SE LAHKO RAZVIJA NA- PREJ V TEŽJE OBLIKE. GAMA ALKOHOLIZEM je težja oblika — pravimo še „0BCA- SNI" /ALKOHOLIK, KI „SAMO" OBCASNO POPIVA IN LAHKO KRAJŠI ALI DALJSl CAS (OD NEKAJ DNI PA DO VEC MESECEV) ZDRŽI BREZ ALKOHOLA, KO PA SPIJE PRVI KOZAREC, SE NE MORE VEC USTAVITI TEMVEČ PIJE DO HUDE PIJANOSTI. Ne- kateri popivajo ,,samo" en dan, drugi pa zdržijo več dni ali celo več ted- nov. Med njimi nekaterim še uspe popivati samo popoldne, medtem ko so drugi celo ves teden, ali pa še dlje, neprestano pijani in na delo sploh ne gredo. Motnje in težave so pri njih lahko zelo hude na vseh ravneh. Lah- ko še abstinirajo ne da bi se pojavil abstinenčni sindrom. DELTA ALKOHOLIKI — STALNO VINJENI ALKOHOLIKI — SO ŽE DUSEVNO IN TELESNO ODVISNI OD ALKOHOLA, ne more- jo niti dneva zdržati brez alkohola. Pijejo po malem ves dan. Pravzaprav ,,dolivajo" toliko, kot alkohola telo sproti porabi. Ko se zjutraj zbudijo imajo abstinenčne težave (tresenje, nemir, razdražljivost, „živčnost", gla- vobol, bruhanje itd). Ce zjutraj popijejo določeno količino alkohola, se pomirijo. Za to vrsto alkoholikov velja predvsem dejstvo, da so od alko- hola tako močno odvisni, da ne morejo ne misliti, ne delati in ne živeti brez alkohola. Njihova poglavitna značilnost je v tem, da ne morejo ab- stinirati, lahko pa kontrolirajo količino popitih alkoholnih pijač. Nekateri pijejo tako kontrolirano, da so ves čas ,,malo pod paro", nikoli pa niso povsem pijani, ali pa kvečjemu pozno popoldan ali zvečer. V SLUŽBI SO STALNO ENAKI, NEKAJ CASA ZA SILO §E OPRAVLJAJO SVOJE DELOVNE DOLŽNOSTI (VENDAR ČEDALJE SLABSE), TAKO DA JIH NEPOUČENI NIMAJO ZA ALKOHOLIKA. EPSILON ALKOHOLIKOM PRAVIMO SE DIPSOMANI. To so občasni alkoholiki, ki neko obdobje pijančujejo, potem pa spet nekaj ča- sa živijo normalno, brez alkohola, in nimajo v zvezi s pitjem nobenih te- žav. ZETA — po vzoru Jellinekove razvrstitve je Hudolin tako imenoval tiste alkoholike, PRI KATERIH JE S PITJEM POVEZANA BOLE- STNA NASILNOST (MALIGNA AGRESIVNOST) v spremenjenem ve- denju. Naštejmo še nekaj vmesnih tipov alkoholikov: — Alkoholiki, ki pijejo ,,samo" zvečer. — Alkoholiki, ki pijejo ,,samo" po končani službi. — Alkoholiki, ki pijejo ,,šele" ob dopoldanski malici m potem doli- vajo ves dan. — Alkoholiki, ki pijejo ,,samo" čez vikend. Takšni pričakajo petek (ali soboto) z večjo nestrpnostjo kot pa zaljubljeni mladeniči snidenje s svojo izvoljenko. — Alkoholiki, ki pijejo vsak dan, razen čez vikend, ko jih žene ,,pri- silijo", da ne gredo iz hiše, tudi na ta način, da jim edino v soboto (ali nedeljo) zvečer izpolnijo seksualne želje. — Alkoholiki, ki čez teden pijejo kontrolirano, čez vikend pa se več ne brzdajo in pijejo do te/kc pijanosti. ALKOHOLIZEM SE ZACNE S PREKOMERNIM UŽIVANJEM ALKOHOLA. POGOSTA VINJI NOST JL NAJZANESLJIVEJŠI ZNAK ALKOHOLIZMA. Nadaljevanje prihodnjič Dr. Z. I. Dan žensk in občni zbor ( lam Slovenskega kulturno pro- .svelnega d rušiva Sava iz Irankfurtaso 16 marca i/vedh svoj redni letni občni /bor. obenem pa proslavili praznik žensk Na občnem zboru sost)delovali tudi predstavniki občine Ptuj. ki je pokroviteljica društva. Delavci na za- časnem delu v I rankfurtu. ki se redno srečujejo v društvenih prostorih, so pohvalili lesno stnlelovanje s pt)kro- viteljico in poudarili, da jim to precej pomaga pri delovni uspeSnosti. V preteklem letu so člani društva /elo aktivno delovali na kulturnem, izobraževalnem in športnem področ- ju. Pohvalijo se lahko /. odličnimi rezultati keglja.ške ekipe, ki se je ude- ležila tudi 4 prvenstva v kegljanju društev iz zahtKine Evrope v Ljubljani, z udeležbo na vseh turnirjih, ki so jih organizirala jugoslovanska društva v Zvezni republiki Nemčiji, dva turnirja pa so ob dnevu mladosti in dnevu re- publike pripravili tudi sami. Glede izobraževanja je treba reči. da Oamenjajo u trezno pozornost dopol- nilnemu pouku slovenščine. Posebno ponosno govorijo o cicibanovi ali mali šoli. ki slavi že peto obletnico dela, letos pa jo obiskuje 17 malčkov. Tudi število otrok, ki redno obiskujejo slo- venski dopolnilni pouk neprestano nara.šča., Zaradi dolgoletnega na- črtnega dela jim je uspelo vzgojiti ge- neracijo mladih, ki jim materinščina ne dela težav, čeprav živijo v tujini. Pridobljeno znanje kažejo mladi na prireditvah ob raznih priložnostih. Ne gre zgolj za recitacije in petje, mladi se poskušajo tudi v pisani besedi. Rezul- tat te dejavnosti je bil izredno uspešen Cankarjev večer, ko sd se mladi literati predstavili s svojimi deli. Za uspešno kulturno dejavnost so ob slovenskem kulturnem prazniku najbolj prizadev- nim podelili Prešernova priznanja. Učenci slovenskega dopolnilnega pouka so na proslavi ob dnevu žensk ^ pripravili prisrčen kulturni program, sodelovali pa so tudi ostali člani druš- tva Sava. Iz domovine pa so se k njim pripeljali ludi člani ansambla Zrelo klasje, ki ga vodi Anton Horvat in po- skrbeli za prijetno vzdušje na družab- nem srečanju. N. Dobljekar ZIMSKA ŠOLA V NARAVI Za učcncc petih razredov naie šole smo letos organizirali zimsko šolo v naravi na Pohorju. Smučali smo na Arehu, stanovali pa v dt)mu Miloša Zidanška. ki ga upravlja DPM Maribor. OtrcKi so bivali v lepih, toplih prostorih in vzdušje v koči je bilo prav prijetno. Oskrbnica je imela velik posluh za olroke. Skrbela je za čistočo in za odlično pripra- vljene dnevne obroke. Na smučišču so bili učenci raz- deljeni na štiri skupine in vsaka je imela smučarskega učitelja. Vsi začetniki so osvojili osnove smu- čanja. ostali pa so izpt)polnjevaIi razne veščine na beli planjavi. Seveda, tudi na šolo nismo po- zabili. Že takoj prvi dan smo ses- tavili dnevni red in vanj vključili ludi pouk. Med drugim smo po- pestrili dom z likovnimi izdelki in tako je bilo bivanje v njem še bolj prijetno. Po večerih so se učenci različno zabavali: Plesali so, gledah TV ali pa prirejati družabne igre. Ob koncu naj povemo šc to, da je /iinska šola v naravi v celoti uspela Ko jc /jdnji dan pošteno /asncžilo m smo morali bivanje v kt)či oodališati /.a dan m nt)č bili učenci nad tem sklepom zelo navdušeni in ga pozdravih s spontanim ploskanjem. Osnovna šola OLGA MEGLIC Ptuj Večerna zabava — ples Udeleženci šole v naravi na zasneženem Pohorju „Da rdeči petelin ne bo zapel" Gasilsko društvo Tumišče je bi- lo v soboto, 23. marca, gostitelj letne konference društev gasilskega centra Hajdina. Ta center združuje GD Hajdina z enoto Draženci, GD Gerečja vas, Hajdoše, Slove- nja vas in Tumišče ter GD Mladi gasilec na OŠ Hajdina, pri GD Hajdoše pa sta še krvodajalska sekcija in Gasilski pevski zbor pod vodstvom Valentina Žumra, ki je zapel tudi na tej konferenci. V kulturnem programu je sodelovala skupina OS Hajdina. Poveljnik centra Janez Vidovič je v svojem poročilu poudaril, da velja GD Hajdina za enega najak- tivnejših v sestavi Zveze gasilskih društev občine Ptuj. Za to g-e za- sluga vsemu članstvu, kakor tudi dobri kadrovski izpopolnjenosti enot in v glavnem sodobni opre- mljenosti društev. Z opremo in usposobljenostjo nedvomno pred- njači Hajdina, kar se je pokazalo tudi na lanskoletni centerski vaji v Skorbi. Tudi ostala društva hitijo z razvojnimi prizadevanji, zavedajoč se svojega pomena danes in še bolj v izrednih razmerah. Pri tem se posebej trudijo v Turniščah, saj društvo obstaja šele pet let. V mi- nulem letu so spravili pod streho orodišče, da nabavljena osnovna oprema ne bo propadala, v tem le- tu pa se že nadejajo (*odnega avtomobila in ustrezne gasilske črpalke. V centru Hajdina so bili zraven skrbi za fffidobivanje opreme naj- IMTzadevnejši na področju dopol- nilrKga usposabljanja članstva in kadrov, kar je bistvenega pomena za protipožarno preventivo. Ta se odraža v tem, da je bil v obdobju, za katerega se poroča, na i>odročju centra le en resnejši požar, gasilci centra pa so uspešno posredovali tudi izven svojega požarnega ob- močja. Poveljnik centra se je ob zaklju- čku poročila zahvalil za aktivno delo in pozval poveljnike društev in članstvo k še večji budnosti in delavnosti na vseh področjih. Poveljniki posameznih društev so zatem poročali o bogatih aktiv- nostih le-teh, pa tudi o težavah, ki jih pri delu spremljajo. Sprejeli so tudi program dela za prihodnje. Organizirali bodo dnevno in no- čno nenapovedano vajo, kjer bodo preverili usposobljenost članstva, opravili preventivne protipožarne preglede, sodelovali z enotami CZ in GD v občini in izven nje, nada- ljevali z akcijo Mladi gasilec, obu- jali tradicije NOB ter izvajali dru- ge aktivnosti. Njihova osnovna skrb pa bo preprečiti, da bi „zapel rdeči pete- Un". Tekst in foto: L. C. Raport po uspeli vaji INTERMEZZO PO OSMEM MARCU Zasnežene Haloze. Noče in noče prenehati snežiti, noče posijali toplo sonce. Štejem .. . ena, dvajset, petdeset in še dalje, ni konca in ne kraja nestrpno čakajočih v čakalnici. Pristopim k znanki ter jo povprašam koliko zdravnikov dela. Začudena me pogleda in pravi: »Saj veš, da samo doktorica Katarina ŽAGAR.« Ne- mogoče, pa tu je ljudi za tri zdravnike in ne samo za enega. Sedem v odmaknjen prostor in se zamislim. Imamo lep. nov zdravstveni dom. imamo na voljo dvosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem in telefonom, imamo vehko bol- nikov, toda vse zastonj. Nihče ne mara iz mesta v naše Haloze. Ali nismo tudi tukaj ljudje? Pa sem prepričana, da je naša zdravnica ob 8. marcu razmišljala enako, kot razmišljam danes jaz, ali pa še morda kdo drug! Veliko cvetja in še več be.sed. Cemu? Ob praznovanju mednartxlnega dneva žensk v slehernem okolju (Kenjujemo stvarni položaj /cnsk m se hkrati dogovarjamo za hitrejše re- ševanje vseh perečih družbenih problemov, ki zadevajo položaj žensk. Zato naj bi bil osmi marcc praznik pregleda dosežkov dela in na- črtovanja b<)dt)čih akcij in nali>g. s čimer se bo pt)trdilo bistvo tega pomembnega praznika revolucionarnega gibanja. Hkrati k temu pa takoj dodajam, da je ženska s svojo enako- pravnostjo postala neuničljivi stroj. Preobremenjena v službi, družina, osebni problemi, družbenopolitično udejstvova- nje ... Enakopravnosne dokazana, kako pa je v resnici, je vprašanje. Ženske si želimo, da nam družba prizna tisto, kar nam pripada. Mishm, da je skrajni čas, da vodilni Zdravstvenega centra v Ptuju začnejo resno razmišljati o tem, da v Majšperk pošljejo še enega zdravnika. Dt)ktor Žagatjeva tega vsakodnevnega napora dolgo več ne bo zmogla. Ali bomo s tem (ker je tudi ona samočlovek in ne stroj) izgubili še njo? Nai nekdo reče. da bi šel z užitkom v službo, tudi ko bijo še tako ljubil, če bi vedel, da ga čaka v čakalnici okrog sedemdeset pacientov, kdo upa to reči? Kljub vehkemu številu bolnikov si vzame čas za slehernega, da lahko ugotovi njegovo bolezen, postavi diagnozo. Toda to ni tisto, kar bi moralo biti. Pacienti čakajo od 8. ure včasih tudi do konca delovnega dne — to je do 14. ure. Kje je tu potem trenutek časa dok- toncc in vsega zdravstvenega osebja za krat- kotrajen (xldih? Delo, delo in spet delo Veliko problemov i»stano tudi v bolnik()vi duši .saj vsega niti ne upa povedati, ker se hoji. da bo prekoračil svoj odmeijeni čas. Tako svoje počutje zamolči in se vrača na dom s svojo boleznijo, ki se lahko sčasoma sprevrže v kaj resnega. Morda bi vodilni pomislili, da dajo zdrav- nika za tovarniške delavce. Vemo, da imajo ti prednost v neki meri (s propustnicami), ker so pač v službi. Sem mnenja, da bi ludi to bila neke vrste rešitev, ker bi potem tudi ostah pacienti pnšli prej na vrsto, saj tudi oni imajo doma svoje delo, otroci pa šolske obveznosti. Ne vem. nikakor ne morem najti razloga za takšen txlpor zdravniškega osebja do našega kraja. Pa saj ludi mi imamo stanovanje, tudi mi urejeno komunalno dejavnost m podobne stvari. Predvsem pa imamo ogromno ljudi, ki so p«.)lrebni dobrih zdravnikov, da se jim po- vrne zdravje. Haloze so uspele obdržali mla- dino. da toliko več ne odhaja v mesto, saj MTT. rOZD VI m KONUS TOZD Lahka obutev zaposlujejo čedalje več mladine in nameravajo tudi v bixloče razvijati in večali proizvodne obrate. To pa veliko pomeni za naš kraj. Torej, l>>nK> še naprej imeli le enega zdravnika, za katerega lahko v>ak hip pi>mislimo, da bo ludi t.i rekel >».Adijo trpljenje m mučeništvo v Maj- šperk u.< icr ikIšcI?' TEDNIK - 4. april 1986 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 KAJ BO Z VARUHINJAMI? l cl.» I^Sl) |C pnOcI veljati v SU)\cniji /akon. kijc naložil varuhinjam \ \/gojiu> \arsl\cnih organi/acijah. da si mo- lan' do I marca 1^85 pridobili usirc/no i/obra/bo /a i>pravljanjc lega jviklica \ plujski v/gojiio varstveni i)ru.ini/aciji jc /ap»>slcnili <>7 varuhinj, od tega dve v var- \ivcnili dru/mah. ki )u/akitn nciibvc/u)c Do di>ločcnega daUima jc pridobilo ustrc/no i/i>bra/K) s .študijem ob delu 37 varuhinj \ kuOljiveni polo/aju seje /našlo 11 varuhinj, ki i/obra/he niso pridobile in sejim jc delovno ra/nierje s 1 marcem letos spremenilo i/ dela /a nedi^loCen Cas v delt) /a dolt>čen c\is. \ vrtcu so dejali, da je ra/logi.)v /a to, da 11 delavk nT sprejelo odločitve o i/.obra/evanju, do neke mere razumljiv. \ aruliinje so /aposlene le /a štiri ali šest ur, precej se jih je i/obr,i/ilo /a opravljanje drugih poklicev, osebni dohodki |i,i uidi niso laKO stimulativni, da bi denar namenjale za i/t)bra/evanje. V V/gojno varstveni organizaciji so sicer di)slej uspeli llnancirati izobraževanje, bilo pa je precej icluiičnih o/iri)nia organizacijskih težav. Ob sočasnem šo- l.inju tolikega števila zaposlenih je delo seveda težko organi/iraii. saj so tu še bolniški in porodniški dopusti. In [n.iv organizacijski problemi so tisti, kijih najbolj pestijo. /apisati velja, da je za varuhinje, ki že imajo poklicno i/.obra/.bo. sistem izobraževanja drugačen kot za liste, ki so kt)nčale le osemletko. Slednje morajo opravili dvoletno šolo. tiste s poklicno izobrazbo pa le izpite iz strokovnih predmetov. Izobrazba, ki jo varuhinje pridobijo s to šolo. |X)meni precejšen napredek v kakovosti dela z otroki. Dopoldan delajo z otroki vzgojiteljice, ki imajo srednje- šolsko i/.t)brazbo — zanje je predvidena višja izobrazba — pt)poldne pa varuhinje, ki so bile doslej pravzaprav brez kakršnekoli strokovne izobrazbe. Pogoj za sprejem na to delovno mesto je bila končana osemletka in ljubezen do otrok. V ostalih republikah so na primer pri otrocih do- poldan m popoldan vzgojiteljice. Tako je bilo pred leti tudi v Sloveniji. Sedanje stanje pa je posledica pomanjkanja, sredstev, K.aj se bo zgodilo z varuhinjami, ki nimajo ustrezne izobrazbe? Ker so sedaj zaposlene le za določen čas, bodo morali v Vzgojno varstveni organizaciji s oričetkom šol- skega leta razpisati ta delovna mesta. Prijav bodo dobili cel kup. saj je med nezaposlenimi že sedaj precej vzgojite- ljic. še več pa jih bo junija ob koncu šolskega leta. V ptujskem vrtcu so sicer povedali, da bi radi obdržali vse varuhinje, vendar ima zakon svojo moč. V vrtcu so vsem varuhinjam, ki še nimajo ustrezne izobrazbe, svetovali, da naj se odločijo za šolanje, čeprav je rok že potekel. Kolikor to dopušča zakon si bodo prizadevali, da zaposlitve ne bi izgubile. N. Dobljekar Žito zori, srce hrepeni Sonce sije v po/nem pt)leiju. /iio zon. kakt>r /lato se v jutranji rosi lesketa. Vsak dan bolj rumeni, na nebu zbero se črni oblaki. Narava je vzela, kar je dala. kmet s sol/o v očeh na polje zre. Moje srce hrepeni. Vsako jutro je polno hrepenenja. Srca sad je dozorel. Kar sem ljubljenemu dala, skoraj bi objela. Moje srce je trdo in težko, še hrepeni in upa. da bo kdaj našlo na dnu srca izgubljeni sad. Simona Matjašič, 8/b. OŠ Ivan Spolenak Pravorečna poslanica RTV-ju »Res lep izgovor na RTV-ju slišimo redko kdaj. Tudi akademsko izobraženim se prepogosto vrivajo tisti 339. Prijeten in pravilen izgovor imajo ljudje s severa in severovzhoda naše domovine (N. D., A. B., F. §., A. V., I. B., J. C. in mogoče še kdo); kar je KRANJSKEGA, tj. gorenjskega ah dolenjskega izvora, je trdo, vokalizacija zamolkla, brez melodi- ke, pač kot bi sekali drva. Verujte nam, da se obrobni Slovenci smejijo sedanjim novim spakedrankam, in pravijo, da težko razumejo napovedoval-ke, -ce, ker govorijo mnogo prehitro. Tudi nepravilno poudar- jajo besede v stavku, npr. v Srednji Ameriki, politični razgovori, Bližnji in Daljni Vzhod, namesto da bi bil poudarjen ustrezni pridevnik, npr. v Srednji Ameriki ipd. — V SLOVENSKIH popevkah, kijih kar naprej godejo, čeprav imajo nemogoča, abolna besedi a in brezizrazno glasbo, slišimo npr.: To je la utrip mladosti, Malodija iz srca. — Ves svet govori Uošintn, samo mi, zaljubljeni v svojo majhnost, pravimo Vašington. Zakaj? — Še mnogo, mnogo prekrškov v izgovoru bi bilo treba omeniti in kri- tizirati!« Tako S. G. spod Topolov v Ljubljani. Komaj kaj od kritiziranega lahko podpremo, čeprav seveda na našem RTV-ju tudi ni vse rožnato — sajnikjerni. Poudarjati bi se mnogi napovedovalci in časnikarji pri RTV-ju res morali naučili. Veijelno so jih v hišni šoli naučili mehaničnega pravila, da se izraziteje izgovarja zadnja beseda take zveze. V re- snici pa je v lakih zvezah treba izpostaviti tisto besedo, ki ima pomensko težo. Za poudarjanje pri RT V-ju bi bilo najbolje, da bi se o njem prizadeti dali poučiti pravemu jezikoslovcu: ta bi jim gotovo pri- poročal, da naj poudaijajo tako, kakor so navajeni iz vsakdanje govorice. Tuje torej S. G. »žebljico zadel na glavico«. Tudi glede prepogostega s-kanja in 3-kanja sploh ima prav. V vsem drugem pa je »žebljico« s svojimi udarci čisto skrivil, tako da nič ne drži. Izgovor knjižnega jezika se zmeraj opira na nekoliko idealizirano na- ravno govorico središča, ne pa na govor jezikovnega obrobja. Tako je v vseh knjižnih jezikih, kar jih poznamo. Tu torej upravičeno velja demokratični centralizem, ne periferni provincializem (obrobna pokrajinskost). In za osrednje jezikovno področje so značilni tudi široki nenaglašeni 3-ji (in o-ji). Pevecjih zaradi petja seveda nekohko razvleče ali deloma tudi premakne, toda tako je pri petju precej z vsem glasovjem. Tudi glede melodije stavka (t. i. stavčne intonacije) je odločujoče osredje. Ta in oni izmed pohvaljenih je tudi iz slovenskega jezikovnega osredja. Sicer pa slovenski knjižni jezik dopušča dve vrsti naglaševanja (in s tem stavčnega »zavijanja«); in z obema se moramo vsaj sprijazniti, če že ne obeh tudi vzljubiti, da ju lahko brez predsodkov poslu- šamo. In še k izgovoru prevzetih lastnih imen: Ali ni ravno domači izgovor znamenje, da smo vsaj v svojem jeziku sami svoj gospod? Jezik — knjižni še posebej — je družbeni pojav, zgodovinska resničnost, pri nas čez 400 let stara: posameznik v njem je le eden izmed mnogih mili- jonov, ki so ga govorili, in skoraj dveh, ki ga še govorijo. Temu primerno vrednost imajo njegove pripombe 0jeziku, kakor hitro niso več glas ljudstva, ampak le izraz neustreznega nazora o jeziku. * * * Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konfe- renca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7. Vaški trio Stanka Majeriča listi pravi pravcati vaški trio, ki ga sestavljajo domača dialonična harmonika, klarinet m kontrabas (v novejšem času bariton), danes le malokje zaslediš. Pri nas v ptujski občini je tistega v kombi- naciji z baritonom še tu in lam najti, a kdo bi vedel kako dolgo še! Radio, televizija, še zlasti pa plošče in kasete z industrijsko, pogrošno popevkarsko glasbo najnižje vrste, spodjeda njihove korenine in jih počasi, a vztrajno i/nnja iz njihovega lastnega prostora Med tistimi, ki šc vztrajajo, va- dilo m igrajo, je tudi trio Stanka Majeriča (ime ima po vodji in klarinetistu) iz Trnovske vasi. Zvok tega tipično vaškega gostu- vanjskega tria naši poslušalci že dobro poznajo, saj so ga v oddajah o ljudskih pevcih in godcih imeli že kajkral priložnost slišali. Zavrteli smo le po eno, ali največ dve skladbici kol sestavni del oddaje, ajih še nikoli doslej nismo v glasbi in besedi posebej pred- stavili. To napako, ali spodrsljaj, želimo popraviti v nedeljo, 7. aprila, v običajni, že ustaljeni oddaji Iz naše domače ustvarjal- nosti ob 12.10. Trio Stanka Majeriča je pre- ostanek nekdanje godbe na piha- la, ki je nekoč pred davnimi leti pod vodstvom Janeza Žnidariča delovala v Trnovski vasi. Po diri- gentovi smrti se je godba raz- padla, nastal pa je »naš« trio. Kdaj je to bilo, se Stanko Majerič ne spominja več natanko, ve le, a je tega že dolgo, dolgo . . .« pač le, ko so še mladi bili«! Bili so neu- trudni, polni poleta in igrah po- vsod kamor so jih povabili. A va- bili so jih veliko: na veselice, gos- tije, na praznovanje rojstnih dne- vov, na razne »godovne«, na proslave in mogoče še kam. Danes jih vabijo le še na gostije in slav- nosti v domačem kraju. Za vese- lice, pravijo, da niso več sodobni. Nimajo ozvočenja, manjkajo pevci, niso kvintet in vrh vsega, ne znajo igrati tistih »la modernih«, največkrat tretjerazrednih, brezvsebinskih jugopopevčic nad katerimi se zlasti navdušuje ne- zahtevni del vaške mladine. Tako pa ... na gostije pa še, še zlasti na biserne, zlate in srebrne kamorjih največkrat vabijo; kajti trio Stanka Majeriča je med redkimi ansambli, ki še igra muziko mladosti zlatoporočencev. Nič čudnega torej, če so s svojimi in- strumenti »prekrižarili« celo ma- riborsko in ljutomersko okolico skoraj do Murske Sobote, igrali v Lenartu, Ptuju in okolici ter v Ormožu in celo na Hrvaškem. Med svoje zadnje resnejše nasto- pe štejejo sodelovanje na Koncer- tu iz naših krajev — oddaji, ki jo je lanskega leta posnela v Trnovski vasi RTV Ljubljana. Kakšnih večjih načrtov za bo- dočnost trio ne goji več. Njihova edina želja je še dolgo igrati, tako dolgo kot bodo mogli in kol jih bodo še radi poslušali. Besedilo in foto: I. C. Gost naše nedeljske oddaje »Iz domače ustvarjalnosti« (na sporedu ob 12.10) vaški trio iz Trnovske vasi: klarinet Stanko Majerič (vodja), harmonika Franc Čuček in baritonist Janko Kranjc. Uspeh ptujskih klarinetistov Na 14. republiškem tekmovanju učencev glas- benih šol so sodelovali ludi ptujski učenci. Tisti, ki se umetnosti igranja na klarinet učijo v ptujski glasbeni šoli Karol Pahor in tisti, ki v tej šoli pridobljene osnove bogatijo z izobraževanjem v srednji šoli oziroma akademiji. Aleš Benkovič in Matej Šalamon sta v drugi ka- tegoriji osvojila drugo nagrado, Štefan Petek, sedaj učenec srednje glasbene šole v Mariboru in Darko Brlek. sedaj študent ljubljanske akademije za glas- bo, pa sta prejela zlato plaketo. Prva dva sta sedaj še učenca profesorja Antona Horvata, druga dva pasta pn njem opravila nižjo glasbeno šolo. S tem pa seznam uspešnih klarinetistov ■— učencev profe- sorja Horvata še ni pri kraju. Med njimi je še Andrej Levanič, ki bo imel to pomlad v Ptuju skupaj s Štefanom Petkom diplomski koncert. Čeprav so vsi omenjeni učenci v različnih krajih -i- Ptuju, Mariboru in Ljubljani — vsi aktivno igrajo v Ptujskem pihalnem orkestru, ki ga vodi profesor Anton Horvat. Za svoje uspešno pedagoško delo je ob tednu prosvetnih delavcev občine Ptuj prejel srebrno plaketo dr. Pranja Žgeča. N. Dobljekar Ko ob 40-letnici osvoboditve obujamo spomin na leto 1945, v kate- rem so demokratične sile sveta slavile vojaško in politično zmago nad fa- šizmom, se seveda zavedamo velikega deleža jugoslovanskih narodov v boju proti fašizmu, na kar opozarja število jugoslovanskih smrtnih žrtev, ki je do konca vojne naraslo na 1,700.000, O velikem prispevku jugoslo- vanskih narodov v boju proti fašizmu govorijo izredni uspehi v boju NOV s sovražnikom, ki je utrpel veliko izgub v orožju, drugi vojaški opremi in je v bojih z NOV izgubil na tisoče mož raznih oboroženih for- macij na jugoslovanskih tleh. Zaradi osvobodilnega boja jugoslovanskih narodov je moral okupator zadrževati pri nas števihie divizije. Veliki uspehi osvobodilnega boja so se kazali v osvobojenih ozemljih, ki so rasla od začetnih bojev do maja 1945, ko so zajela vso domovino. Ko ob 40-letnici osvoboditve obujamo spomin na leto 1945, ne more- mo mimo imen padlih in tistih, ki so vojno preživeli in stali na čelu osvo- bodilnega boja, po končani vojni pa prevzeli odgovorne dolžnosti na poti izgradnje ljudske oblasti in socializacije gospodarstva in družbenega ži- vljenja. Zato bomo ob 40-letnici osvoboditve, ki ji je posvečeno vse letošnje leto, objavljali osebne spomine na boj za svobodo, ki še niso bili publici- rani, ali pa sestavke o vodilnih tovariših našega osvobodilnega boja, ki pa se je nadaljeval pri preživelih v novi federativni domovim za nove sociali- stične medčloveške odnose. FRANC BELSAK SIMON Med prvimi moramo obuditi spomin na lik Franca Belšaka Simona, po osvoboditvi prvega predsednika okrajnega odbora OF Ptuj. O njem je bil napisan lani nekrolog, ki je že veliko povedal, danes pa dodajamo še nekaj dopolnitev. Franc Belšak, ki si je med vojno nadel ilegalno ime Simon, je bil iz- reden revolucionar iz kmečkih vrst, kakor je sam povedal in napisal, je videl vzornike v narodnem heroju Jožetu Lacku. Med vojno si je Simon pridobil velike zasluge za razvoj OF v tedanjem ptujskem okraju. Zaradi svojega ugleda in vsesplošnega spoštovanja, ki ga je užival v domači vasi Muretinci in daleč okoli po Ptujskem polju, so pristopali prebivalci teh krajev množično v uporniške vrste. Odlikoval se je tudi kot organizator osvobodilne fronte pri oblikovanju odborov OF in Narodne zaščite. Po vojni je bil neumoren družbenopolitični delavec prav do konca svojega ži- vljenja. Umri je 5. januarja 1984. V revolucionarne vrste ga je pritegnilo najhujše obdobje slovenske zgodovine, doba fašistične okupacije. Pred tem je bil politično pasiven, a vendar več let pod vplivom katoliških krogov. Ker pa je kritično gledal na slabe pespodarskc razmere, se je ogreval za temeljite reforme, ki bi stopile na prste kapitalu v prid osiromaJenim sloiem Tak je pričakal usodne dni okupacije. Poleg kritičnega vrednotenja jugoslovanskih političnih krogov, je bila njegova oblika velika narodna zavest, ki jo je pokazal že v mladih letih, ko se je star 19 let, vključil med Maistrove borce za našo severno mejo. PRIČEVANJA INOSEBNOSTI Rodil se je 4. oktobra 1899 v Muretincih na Ptujskem polju. Leta 1922 se je priženil na posestvo v Muretince k ženi Mariji rojeni Krajnčič. Njegova ter ženina dota sta oblikovali nekaj nad 10 ha veliko posestvo. V zakonu se jima je rodilo devet otrok. Njegov najstarejši sin Franc, bivši dijak klasične gimnazije v Mariboru, r. 1922, je bil spomladi 1943 mobili- ziran v nemško vojsko, odkoder je poleti tega leta pobegnil v partizane na Pohorje. Ze leta 1941 se je povezal z OF na Uradu za delo v Ptuju. Jeseni 1943 ga že vidimo skupaj s študentom Milkom Golobom Jožkom iz Zla- toličja kot uspešnega organizatorja OF v ptujskem okrožju. Znano je' nje- govo plodno delo v osvobodilnem gibanju v letu 1944 v ptujskem okro- žju. V jeseni tega leta, ob reorganizaciji štajerskih okrožij, je bil imeno- van tudi za člana mariborskega okrožnega odbora OF. Kot sekretar ptuj- skega okrajnega odbora OF in komiteja KP, je padel v boju z Nemci 4. februarja 1945 v Gorišnici. Simona je vest, da je izgubil sina nadvse pretresla. Do njega je pri- spela nekaj dni po sinovi smrti, ki se je vračal z obiska v Zagorski brigadi. Takrat se je zadrževal v Halozah na sedežu OOOF in OK KP tov. Sergej Kraigher. Simonu je čuteče izrazil sožalje in ga pripravil na prevzem sino- vih nalog. Tako je postal Simon sekretar ptujskega OOOF in sekretar OK KP, kar je ostal do konca vojne, ko je bila poslana za sekretarko komite- ja KP lov. Ada Krivic, Simon pa je ostal še dalje sekretar oz. predsednik ptujskega okrajnega odbora OF. Po volitvah jeseni 1945 pa predsednik okrajnega ljudskega odbora (OLO). S sedeža okrajnega odbora OF in KP v Halozah je prišel s člani obeh forumov v Ptuj s spremstvom Haloške čete, 10. maja 1945 in govoril množici ina veliki proslavi osvoboditve. Predsednik ptujske OLO je ostal do leta 1948. V hudih letih obnove v vojni prizadetega gospodarstva je opravljal odgovorne naloge, kakor je bila utrditev ljudske oblasti, prehod v socializacijo gospodarstva z agrarno reformo, podružbljanja industrije, obrti, trgovine. Huda so bila leta obvezne oddaje kmečkih pridelkov. Po letu 1948 je bil Simon upravnik kmetijskega posestva Tumišče pri Ptuju, član okrajnega komiteja KPS, ljudski poslanec skupščine LRS, predsednik okrajnega odbora Zveze borcev NOV, član okrajnega odbora SZDL. Bil je predsednik občine GoriSnica, ki je zajela tudi obmo- čje Cirkulan v Halozah. Po reorganizaciji okrajev leta 1957 je bil Simon upokojen, kar pa ni pomenilo, da je zaključil z družbeno političnim de- lom. Kot član KP od oktobra 1944 se je trdno držal začrtane poti, ki so jo usmerjali ustava in zakoni. Po ustavi leta 1974 je z enako prizadevnostjo kot v mladih letih utiral pot delegatskim oblikam in samoupravnim odno- som na vasi. Najplodnejše je deloval v SZDL na območju Gorišnice. V živem stiku z ljudmi je prisluhnil njihovim težavam in željam in vplival na njihovo zavest samoupravljalcev. Bil je kritičen do napak, ki so jih zakri- vili malomarni delovni odnosi, nemorahia hotenja. Odlikoval se je z veliko znatiželjnostjo. Sproti se je seznanjal o naših družbenih problemih, se ideološko izobraževal. Prebral je veliko knjig, ki obravnavajo zgodovino polpretekle dobe, posebno pa čas druge svetovne vojne. Na tekočem je bil z dogajanji v svetu, posebno vojaškimi, politi- čnimi in gospodarskimi. Posebej moramo pohvaliti Simonova prizadevanja, da bi ne Slo v po- zabo, kar se je zgodilo v krvavem boju za naš narodni obstoj. Zato si je pridobil dragocene zasluge za zgodovinopisje NOB v ptujskem predelu. Sam ni veliko napisal, pač pa je žrtvoval veliko ur za zbiranje podatkov pri udeležencih osvobodilnega boja, največ pa je črpal iz lastnih spomi- nov. Veliko pomoč je nudil po letu 1960 pri zbiranju topografskih podat- kov NOB, kar sta organizirala ptujski občinski odbor ZB, in Pokrajinski muzej v Ptuju na pobudo republiškega odbora ZB NOV in Muzeja LR Slovenije. Ob vsakem srečanju s Simonom je nezadržno planila iz njega beseda o sinu Francu-Tonetu, čeprav je bila napovedana tema iz osvobodihiega boja nepovezana s Tonetovim imenom. Da je izgubil sina, ki ga je pose- bno vzljubil, ni nikoli prebolel, zato so besede o njem vedno znova kipele iz njega. Doživel pa je še izgubo dveh otrok, hčerke Veronike (21) leta 1948, umrla za šenom in sina Alojza (52) leta 1976, ki se je ponesrečil s traktorjem. Obe nesreči sta ga hudo užalostili, a zagnano delo v organiza- cijah, posebno v SZDL in ZZB NOV, je pomagalo, da je žalost prebolel. Bil je skrben oče in dober tovariš svoji življenjski sopotnici, ki jo je oku- pator med vojno za več tednov z otroki zaprl v ptujske zapore. Hotel je iz njih izsiliti, kje se oče zadržuje, kar mu pa ni uspelo. Simon je bil bister mož z izrednim spominom, zato pa tudi neizčrpen vir za zgodovinopisje. Stvaren in pošten ni zmogel nobene potvorbe zgo- dovinskih dogodkov. Znal je pravično oceniti vlogo posameznikov v osvobodilnem gibanju. Zal, je iz njegove spominske zakladnice ostalo še veliko nenapisanega. Obljubljal je, da bo svoje spomine še napisal. Toda tekoče družbeno politično delo, ki ga je opravljal v občinskih in krajevnih organizacijah do konca ?ivlienia. je preprečilo, da bi obljubo izpolnil. Tov. Simon je izžareval resnično tovarištvo in poštenost, kar navdaja misel, da le na Simonih, na ljudeh njegovega kova sloni boljša prihodnost našega naroda, kajti le tako so sposobni uresničiti idejo o razviti sociali- stični družbi. V. Roje Nadaljevanje prihodnjič 8 - NAŠE KMETIJSTVO 4. april 198S - TEDNIK MELIORACIJE IN KOMASACIJE Revolucionarni posegi v kmetijski prostor Uresničevanju družbenega cilja, da z usposabljanjem in zaokroževanjem kmetijskih zemljišč povečamo pridelavo hrane, smo se odz vali tudi v ptujski občini. Da bi javnosti podrobneje predstavili uspehe in težave na tem področju, smo zaprosili za pogovor predsednika občinskega komiteja za kmetijstvo inž. Janka Mlakarja, vodjo odseka za kmetijsko-prostorske operacije pri komiteju za kmetijstvo inž. Mirana Glušiča ter referenta za melioracije in komasacije pri kmetijski zemljiški skupnosti občine Ptuj, inž. Franca Ranjla. Vsebino pogovora smo strnili v tale zapis: Z obsežnimi kmetijsko prostorskimi ureditvenimi operacijami, to je melioraci- jami in komasacijami, smo v občini Ptuj pričeli v letu 1973, ko je bila urejena osnovna odvodnja s hidromelioracij- skega sistema Pesnica in lo najprej na zemljiščih družbe- nega sektorja. Po tem času smo v planskih dokumentih republike, posebej pa še v družbenih planih občine Ptuj, namenjali tem operacijam vse več pozornosti in tudi vse več sredstev za njihovo izvedbo. Tako je območje Pesnice po- stalo eno prvih najinteres- nejših področij v SRS za usposabljanje kmetijskih zemljišč in melioracijam v družbenem so sledile melio- racije v zasebnem sektorju. Tako v letošnjem letu zaklju- čujemo melioracije v Pesniški dolini brez vplivnega območ- ja povodja Pesnice na 2.829 ha zemljišč. Ta zemljišča so v družbenem in zasebnem sek- torju. Kazen na dveh območ- jih je tudi fizično izvedena komasacija oz. razdelitev zemljišč komasacijskih ude- ležencem. V letu 1982 smo pričeli z melioracijami v polskavski dolini, kjer merf vplivno območje 1200 ha, neto me- lioriranih površin pa bo okrog 2.500 ha in bodo dela zaklju- čena v 1986. letu. Sočasno z melioracijami potekajo ko- masacije tudi na tem območ- ju, rečemo pa lahko, da z mnogo več.odpora, nezaupa- nja in problemov, čeprav smo že delili ' komasacijska območja. Vidni so rezultati tako po pridelkih in po tem, da smo docela izpolnili vse tisto, kar smo ljudem obljubljali, ko smo šli v te zemljiške posege. Komasacija je dolgotrajen postopek že s čisto tehnične plati, podaljšuje pa se tudi iz drugih najrazličnejših razlo- gov. Tudi pripravljenost za kot^asacijo ni pri vseh lastni- kih enaka. To velja za kmete, še posebej pa za polkmete in nekmete, ki dajejo lastništvu nad zemljo večkrat prednost pred smotrno obdelavo in iz- koriščenjem te zemlje. Ker so kosi in parcele kmetijske zemlje teh različnih lastnikov z različnimi interesi razmeta- ne in pomešane v celotnem kmetijskem prostoru nekega območja, je to največkrat ve- lika ovira za izvedbo koma- sacij. Cilj prihodnjega obdobja bo s komasacijami zmanjšati razdrobljenost kmetijskih zemljišč na področju cele občine. V občini Ptuj dohitevamo oziroma izpolnjujemo sprejeti program izvajanja kmetijskih prostorskih operacij s krajšim zamikom, ki pa ga bomo do izteka tega srednjeročnega obdobja nadoknadili. Janko Mlakar Z melioracijami in ko- masacijami vršimo resolu- cionarne posege in to je bodočnost v kmetijski zemljiški politiki, ki sedaj pri neosveščenih še roje- vajo odpor. Ko so končane in dajejo rezultate, nam za to dajejo priznanje kmetje sami. Dejstvo je, da na teh površinah prevladujejo pred posegi travniki slabe kvalitete in v zelo malem obsegu zamočvirjene njive. Po izvršeni melioraciji so to pretežno njive, katerih delež se povečuje tudi 20 kratno. Pet in večkratno se zmanjšuje število parcel, število lastnikov pa se pre- polovi. Ustvari se kolobar, ki vsebuje koruzo, pšenico, sladkorno peso in vrtnine ter deteljne travne meša- nice, kot osnova za inte- nzivno živinorejo. Z melioracijami in komasacijami do boljših kmetijskih površin. NEKATERI PROBLEMI PRI IZVAJANJO MELIORACIJ Osnove za pristop k izvajanju melioracij so različne, v skladu s kmetijsko zakonodajo. Za to se lahko izrečejo lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, ki so kmetje in imajo skupaj z ne- kmeti več kot polovico površin vseh kmetijskih zemljišč na me- lioracijskem območju. Melioraci- ja je lahko predlagana v skladu z družbenim in prostorskim pla- nom občine ali je predvidena v dogovoru o temeljih in družbe- nem planu občine. Lahko je ustanovljena SlSssamoupravnim sporazumom, na osnovi katerega izda občinska skupščina odlok o melioraciji, če je melioracijsko območje na območju občine, če se nahaja na območju več občin, pa izda odlok izvršni svet stn ialisiič- ne republike Slovenije. Za uspešno izvajanje melioracij je nujno sodelovanje lastnikov zemljišč na posameznem melio- racijskem t bmočju. I • s Klelova- njc med investitorjem in laj>Uii»a se vzpostavi na prvem sklicu las- tnikov. Investitorji so v našem primeru Kmetijska zadruga Ptuj in Kmetijska zadruga Dravsko polje Lovrenc in v nekaterih pri- merih Emona Kmetijski kombi- nat Ptuj. Na takem skhcu sode- lujejo tudi predstavniki upravne- ga organa in kmetijske zemljiške skupnosti, ki lastnike zemljišč seznanijo s pomenom izvajanja melioracije, s časom izvajanja in o predvidenih delih na melioracij- skem območju. Nadalje pojasnijo finančno konstrukcijo del. izvoli- jo melioracijsko koma.sacijski ()dm)r ter obvestijo lastnike zem- ljišč o potrebnem sodeU)vanju. •('as i/vajanja melioracij je vezan na prostorski in družbeni plan občine m na plan investitor- ja. kar je zapisano tudi v družbe- nem planu SRS Večja i'asovna odstopanja ne prideji> v pi^štcv. Na - (-a nn lioracijskii-komasa- Lilske^a od'"T ' JC pn-n. •- infi.r- macij od lastnikov do investitorja in obratno. To je potrebno predvsem zara- di neposrednega sodelovanja last- nikov pri odstranjevanju grmi- čevja in dreves. Vsak melioracijski udeleženec je namreč v skladu s kmetijsko zakonodajo dolžan opraviti poseke in odstraniti šibje m hlodovino s svojega zemljišča v dogovorjenem roku. Ta rok določi investitor s pismenim obvestilom. V kolikor lastniki ne opravijo potrebnih del v določe- nem času, se investitor p^služi manj prijetnih poti. V tem pri- meru l/da upravni organ lastni- ku odločbo in določi rok za iz- vedbo omenjenih del. Ce lastnik dela ne opravi tudi po tem. ga opravi investitor, vendar na račun lastnika. Cas od prvega obvestila do iz- vedbe posekov je mnogokrat predi)lg. največkrat zaradi posa- me/nikov. ki ne spoštujejo obvestil in rokiiv. ki so v njih do- liči-ni. S tem pi-v/.ročajc seveda velike težave m mnogokrat znal- n.; viš;e sin ške Vso pri/.nanje pa gre tistim, ki sodeluii^o pri izva- janju melioracij in v vsem sode- lujejo z investitorjem. Zelo po- membno je namreč, da poteka izvajanje melioracij po načrtu, tako zaradi cen, predvsem pa za- radi čim manjše okrnjenosti kmetijske proizvodnje. Investitorji poskušajo or- ganizirati izvajanje melioracij tako, da bi bila enoletna proiz- vodnja čim manj prizadeta. Nuj- no je, da imajo kmetje tudi v bo- doče razumevanje za melioracije in da po svojih močeh sodelujejo v pripravi in izvedbi del. Franc Ranfl V smernicah za družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986—1990 smo si zapisali rast kmetijske proizvodnje4,7 oz. 4,2 %, kar pogojujejo tudi zemljiške operacije. Tako bomo v tem času meliorirali in komasirali 4.620 ha zemljišč, z agromelioracijami pa usposobili nadaljnjih 5.120 ha in pričeli namai^ti 500 ha zemljišč. Ko bo zaključena dolina Polskave, bomo namenili vse aktiv- nosti za ureditev MO Šturmovec, kjer bomo usposobili za kmetijsko proizvodnjo okrog 650 do 700 ha zemljišč. Na tem območju bo vzpostavljen poseben režim, predvsem zaradi visokih vlaganj, in- tenzivne proizvodnje in namakanja, kar vse zahteva strokovno znanje in dosledno tehnologijo. Tej se bodo morali podrediti vsi uporabniki prostora. Nadaljevali bomo z ureditvijo zemljišč ob Dravinji, Grajeni in v haloških ter slovenskogoriških dolinicah. Prizadevamo si, da bo tudi v bodoče ostal podoben sistem financiranja, torej s pretežnim delom nepovratnih družbenih sred- stev. Te cilje smo si zastavili zelo čvrsto in od njih ne bomo odstopali. Dogovarjamo se lahko le, kako jih bomo s skupnim sodelovanjem čimprej, kvalitetno in cenejše izvedli. To pa je v veliki meri odvisno od vseh, ki so jim ti posegi namenjeni. Na prvih sklicih pri obveš- čanju kmetje izražajo bojazen o odtujevanju oziroma obvez- nem odkupu zasebne posesti v korist družbene lastnine. Ob tako velikem obsegu končanih melioracij v občini Ptuj teh primerov nimamo. V času me- lioracij in komasacij lahko poteka promet zemljišč v ko- rist družbene lastnine le na osnovi menjalnih in kupopro- dajnih pogodb. Ni nam znan zakon, na osnovi katerega bi zasebno zemljo v melioraciji obvezno odkupovali. Vsak promet je prost, poteka lahko le z obojestranskim soglasjem. Promet je na posameznih me- lioracijskih območjih različen. V začetku melioracij se pri kmetu pojavlja bojazen, da po končani melioraciji ne bo pri- šel na svojo staro zemljišče. V več primerih je to res. Koma- sacijska komsija in izvajalec komasacije se morata držati zakonskih določil. Zaradi zd- ruževanja površin je nujno, da pride do odstopanja od prvotne lokacije. Večja odstopanja nastanejo tam, kjer so zem- ljišča pred komasacijo bolj razmetana. _ ______J Sledi zložba zemljišč Samo melioracija zemljišč se- veda ni dovolj za donosnejšo obdelavo. Za to je potrebno tako urejena zemljišča združiti in zao- krožiti v večje komplekse. To do- sežemo z zložbo ali, kot pravimo, komasacijo kmetijskih zemljišč. Tudi zakon o kmetijskih zemljiš- čih zahteva zložbo melioriranih kmetijskih zemljišč. Glavni vo- dotoki v polskavski doUni so bih regulirani ob koncu prejšnjega desetletja. Pesnica pa je bila re- gulirana že sredi šestdesetih let. Po izvedeni melioraciji je bila leta 1977 izvedena prva komasacija na površini 57 hektarov, zajela pa je 46 udeležencev na območju Le- vajnc. Trinajst melioracijskih območij v Pesniški dolini zajema 1614 hektarov s 1272 komasacijskimi udeleženci. Na desnem bregu Pesnice so melioracijska območja Biš, Ločič, Velovlak, Levajnci in Svetinci. Skupen obseg je 464 hektarov, zajema pa 257 udeležencev. Tuje bila izvedena zložba v letih 1977 do 1983. Na levem bregu Pesnice je bila izvedena melioracija in komasa- cija v letih 1979 do 1983 na območju Drbetinc, Mostja, Ob Brnci, Strejacih in ob Krki kjer se dela zaključujejo prav v tem času. Tu gre za površino 39^ hektarov in 345 komasacijskih udeležencev. Lani so izvedli melioracijo in komasacijo na največjem območju v Pesniški dohni, loje na območju Hvalelinc s 387 hektari in 331 udeleženci. Lani so zak- ljučili z deli tudi na območju Griinc in Gradiščaka na površini 261 hektarov. Z ureditvijo 78 hektarov velikega melioracijske- ga območja ob Krki bo zaključena ureditev Pesniške doline še do spomladanske setve. Več kot očitne so orednosu kmetovanja na zaokroženih kmetijskih površinah. Za vsakega kmetovalca ali tehnologa je po- membno, daje poleg strukture tal zemljišče take oblike, da omogoča kar najboljšo uporabo kmetijske mehanizacije in daje opremljeno s primernimi dostopi. Kako zao- krožene so nove parcele pove podatek za območje Hvalelinc, kjer je bilo pred komasacijo 1315 parcel, po zložbi pa jih bo samo 280. 1 udi zložba zemljišč je dolgo- trajen postopek, ki zahteva od iz- vajalca precej energije. Po izkuš- njah. pridobljenih v dosedanjem obdobju izvajanja komasacij, so ugotovili, da med tistimi, ki na- sprotujejo zložbi, v glavnem ni kmetovalcev, saj se le-ti dobro zavedajo pomena zaokroževanja parcel. Negcxiujejo tisti, ki imajo kakšno manjšo njivico ali travnik, kateremu se nujno spremeni lo- kacija. Prav pri komasacijah mnogokrat pridejo na dan sosed- ska ali sorodstvena neskladja, za- vist. škodoželjnost, materializem m prcpirljivost. Vse to seveda za- vira i/vajanje komasacije. Mni>gokrai se lastniki ne stri- njali: /dodelitvij.= nad>'mestnega /emijssča. ki je biU: pred melio- raci-: .labi kak.=vosti. Urnjenib naseljih ni mogoče dodeliti vsem udeležencev zemljišča pri domu in v enem kosu. Pri tem mnogo- krat odpove razum in pozabijo na sosedsko vzajemnost. Taki pri- meri so bih najbolj očitni v Hva- letincih, pojavljajo pa se tudi v Griincih. Spori se sicer sčasoma zgladijo, vendar medtem poteče precej časa. Po dveh letih pa go- tovo ni nobenega komasacijskega udeleženca, ki bi hotel nazaj pr- votno stanje svojega zemljišča, saj spozna prednosti zaokroženih parcel. Pri vseh postopkih v komasaciji je potrebno upoštevati zakono- dajoln predpise. Ti so zahtevni in ne dopuščajo površnosti, saj ^eza lastnino nepremičnin, ki je opredeljena in zaščitena tudi z ustavo. Postopek je že po naravi dolgotrajen, saj je potrebno za veliko število lastnikov in solas- tnikov ugotoviti status ter za ve- liko število parcel ugotoviti stanje v katastru, zemljiški knjigi in na- ravi. Prav tu pa je največ ovir, saj imajo posamezniki skrajno neu- rejeno in zanemaijeno zemljiško knjižno stanje. Mnogokje so knjižena bremena, ki so zastarela že pred desetletji. Vse to mora komasacijska komisija v pravnem postopku ugotoviti, razčistiti in nepotrebno odpraviti. Izkušnje kažejo, da je od uvedbe komasa- cijskega postopka do dodelitvene odločbe nadomestnega zemljišča potreben čas dveh let, če ni no- bene pritožbe. Ker pa se najde vedno kdo, ki z odločbo ni zado- voljen, se lahko postopek zavleče kar za nekaj let. Pravnomočnost dodelitvenih cxlločb zemljišč iz komasacijskega sklada je dosežena, ko je poslednji komasacijski udeleženec soglasen z izvedbo. Seie nato sledi predlo- ga zemljiško-knjižno vknjižbo in po prejemu zemljiško knjižnega sklepa postanejo komasacijski udeleženci lastniki dodeljenih zemljišč. Zavedajoč se pomena pravnolastniškega stanja na novih zemljiščih pa tudi uveljavljanja vseh bonitet, kijih družba ob tem nudi (razne davčne olajšave), so člani komasacijske komisije. vKlbora, sosedje pa tudi družbe- nopolitične organizacije v kra- jevni skupni>sti dolžni vsestransko pomagati vsem, ki menijo.^da so pn komasaciji pri/.adeti njihovi pravnolastniški ali ekiinomski inlcr>-M. Miran Glušič TEDNIK - NAŠI DOPISNIKI - 9 Na obisku v OC ZSMS Markovci Pred kratkim sem obiskala člane OO ZSMS Markovci. Pozanimala sem se, kako poteka delo v njihovi organizaciji in s kakSnimi problemi se sreču- jejo. OO ZSMS Markovci je sestavljena iz osmih mla- dinskih aktivov v posameznih vaseh. To so Mar- kovci, Zabovci, Bukovci, Borovci, Sobetinci, Nova vas pri Markovcih, Stojnci, vasi Prvenci in Strelci pa sestavljata en aktiv. Mladi se po aktivih sestajajo dvakrat ali večkrat na mesec, svoja mnenja in želje pa povejo na sejah osnovne organizacije v Mar- kovcih. Iz vsakega aktiva so trije delegati, ki se udeležijo sej. Tu se dogovorijo o skupnih akcijah in tudi o akcijah posameznih aktivov. Največ pro- blemuv imajo s tem, da se delegati redno ne udele- žujejo sej in tako velikokrat delo ne more potekati normalno. Problem je tudi v tem, ker se v posa- meznih aktivih sestajajo samo enkrat na mesec, po nekaterih pa še takrat ne. Vendar pa kljub temu, da se soočajo z mnogimi problemi, veliko prispevajo k razgibanemu življenju v KS. Ob prvem novembru urejajo obeležja NOB, ob 29. novembru pa pripravljajo v sodelovanju z OS proslavo. Prav tako organizirajo proslavo ob 8. fe- bruarju, 8. marcu in drugih praznikih. Vsako leto organizirajo f)ohod v Mostje za vso KS. Vsako leto organizirajo orientacijski trim s kolesi, pri tem pa preverjajo znanje iz zgodovine in geogra- fije. Prirejajo tudi športna tekmovanja za pokal KS. Tu sodelujejo vsi mladinski aktivi. Mladi se vključujejo v vrste gasilcev, s katerimi gredo večkrat na tekmovanja, sodelujejo pa tudi s prosvetnim društvom. Marjetka Slab začetek — dober konec? (2) v začetku marca je v Domu učencev v Piuju potekal seminar za člane predsedstva OK ZSMS Pluj. člane svetov ler vodje komisij in centrov, ki deluj^o pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj. Organizirale so ga članice komi- sije za idejnopoliiično delo. O času seminarja in okvirnem pro- gramu so se na enem izmed predhod- nih sej predsedstva dani dogovorili, zato je bilo pričakovati dobro (beri Številno) udeležbo, saj si je bilo mo- goče 2 marec »rezervirati« za udelež- bo na seminarju. Zal pa so bila priča- kovanja enOi resničnost pa drugo! - Ob dogovoijeni uri (v soboto, 2. marca 198^5, ob 8. uri) je bila podoba v veži Doma učencev dokaj klavrna (morebiti so se nekateri ustrašili VPRAŠALNIKA, ki bi ga naj izpolnili ob prihodu?!). Ob deveti uri, ko je bila na programu prva tema, in nekaj časa kasneje, ko je bila na programu druga tema, je bilo stanje solidno, glede na pričakovano število udeležencev pa vendarle ne dobro. Popoldan je precej udeležencev iz (večina) iz neznanih razlogov odšlo in tako nas je s članoma predsedstva re- publiške konference ZSMS, Gordano Šiško in Borutom Sukljetom, ostala le pcščica, pa še ta je z izjemo posamez- nik le poslušala in molčala. Kljub temu smo iz njunih ust izvedeli mar- sikaj, zlasti o bližajočem se mladin- skem kongresu, ki bo v začetku pri- hodnjega leta ler o aktualnih nalogah mladincev v letošnjem in prihodnjih letih. Možnost, da bi izvedeli še več, smo si seveda zapravili udeleženci sami. ker smo bili preskopi s vpraSanji, na katera bi zagotovo dobili ustrezne odgovore. Ob vsem, kar smo popoldan izvedeli, ostaja grenak priokus. Ne le zato. ker nismo znali (ali hoteli) izko- ristiti možnosti, ampak tudi zato, ker sta dva človeka žrtvovala čas, da sta prišla med nas, mi pa njune prisotnosti nismo izkoristili tako, kot bi jo morali (in smeli). Krivci? Prisotni in vsi tisti, ki se se- minarja niso udeležili. Zlasti bode v oči dejstvo, da večina, ki se seminaija ni udeležila, tega predhodno sploh ni sporočila. Povrhu vsega pa je bil se- minar še zlasti namenjen vsem novo- izvoljeni članom organov OK 21SMS. tiste marčevske sobote pa smo v Domu učencev bili v večini »stari« člani organov. Ali pa ie bilo narobe prav to. da smo za izobraževanje iz- brali ravno soboto? Toda, če je v zna- nju moč. kakor radi poudarjamo, po- tem tudi na poti do njega neka SO- BO TA ne bi smela biti ovira! IRENA OZN, OZN, OZN Mestni center klubov OZN irt re- publiški center sta od 15. do 17. marca izvedla seminar za člane klubov OZN in mentorje osnovnih in srednjih šol. Seminarja se je udeležilo 152 ude- ležencev, od tega veliko klubovcev, ki delujejo na osnovnih šolah. Takšna oblika seminarja, kot je potekala v Portorožu, je nekaj novega, saj se udeleženci niso udeležili samo preda- vanj ampak tudi dela po skupinah in metodološkega dela. Skupno je semi- nar štel 20delovnih ur. kar je zahtevalo popolno zbranost in aktivnost članov KLUBOV ZN Seminar je štel za udeležence 7 predavanj (od lega predavanja za OS, ki jih bom tudi naštela), in sicer Mednarodna gospodarska situacija in naše sodelovanje z deželami v razvoju. Razdeljeni Ciper. Afrika danes. Med- narodne organizacije, Namibijo in SWAPO, Palestinska osvobodilna organizacija. Aktualna mednarodna situacija in mirovne iniciative, pred- stavljen nam je bil tudi material in metcxle dela v klubih OZN. OgledaH smo si tudi dve projekciji filmov (lačni v Afriki in Palestinska osvobodilna organizacija). Osnovnošolci pa so si ogledali še diapozitive o Cipru in Na- mibiji. V nedeljo so bili tudi posveti po re- gijah. V podravski regiji je stituacija porazna, saj le na Ptuju deluje OC K OZN. medtem ko ga v Mariboru ni. v Ormožu pa poskušajo ustanoviti svoj občinski center. Upajmo, da jim bo uspelo, saj je to zelo dobra oblika izobraževanja za prebivalce občin. Na žalost se seminarja niso udeležili klu- bovci iz Slovenske Bistrice in Lenarta, tako da nam je dejansko stanje njiho- vega delovanja ostalo prikrito. Udeleženci seminaija so se med se- boj zelo spoznali in upajmo, da bodo med njimi nastale nove oblike sode- lovanja in dobro delo v klubih OZN. ANITA P. S. Predavanje in diapozitive o raz- deljenem Cipru vam bo v drugi polo- vici aprila podal Evras Alexandron. Točen datum in prostor predavanja boste zvedeli prek sredstev javnega obveščanja. VOLITVE 86 V začetku prihtKlnjega leta bodo volitve za novo štiriletno mandatno obdobie. Mladi ptujske občine smo se na volilno-programski konferenci v začetku letošnjega leta obvezah, da se bomo v tem letu v priprave na volitve aktivno in odgovorno vključili. Da so naše največje možnosti ravno v delegatskem sistemu, vemo. Vemo tudi lo. da moramo bili zastopani v vseh organih. Zlasti pase zavedamo, da morajo biti naši delegati odgovorni mladinci, takšni, ki se sej ne bodo le udeleževali in bodo pasivni spremljevalci, ampak takšni, ki bodo povedali naša stališča in predloge. Problemov mladih (in ne le mladih), s katerimi se srečujemo v zadnjem času je veliko (zaposlovanje, štipendiranje, pripravništvo, stanovanjska problemati- ka, ...). Veliko je tudi takih, ki so specifiči\i za posamezna okolja (prostori za sestajanje mladih, financiranje OO ZSMS, idr.). Nekaj se jih zagotovo da rešiti z dogovorom, s posluhom med ljudmi. So pa tudi takšni, ki so potrebni širše obravnave in širše družbene pomoči. In prav zaradi njih sta naša zastopanost in naš glas na pravem mestu in ob pravem času potrebna, evidentiranje mladih v posamezne organe pa takorekoč neobhodno. Sle v vaSi sredini že opravili evi- dentiranje? IRENA Ne zamudite roka v skladu z določili Pravilnika o podeljevanju priznanj v ZSMS je predsedstvo občinske konference ZSMS Ptuj razpisalo priznanja OK ZSMS Ptuj za leto 1985. Podelili bomo 22 srebrnih znakov ZSMS (16 jih je namenjeno mladim družbe- nopolitičnim aktivistom, dva mentoijem, dva mladinskim aktivom in osnovnim organizacijam ZSMS, dva pa družbenim organizacijam in društvom v naši občini).* Predsedstvo republiške konference pa je razpisalo priznanja RK ZSMS za leto 1985, in sicer bodo podeljena naslednja priznanja: plakete, zlati znaki mladim družbenopolitičnim delavcem in mentorjem ter zlate ptice (komu so namenjena posamezna priznanja oziroma kdo je upravičen do njih, preberite v gradivu, ki ste ga pred kratkim prejeU!). Naj omenimo še to, da v osnovnih organizacijah ZSMS lahko podelite bronaste znake ZSMS (glej gradivo!). Vsa omenjena priznanja bodo podeljena v maju. Predlog z obrazložitvami pošljite najkasneje do 4. aprila komisiji za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK ZSMS Ptuj. IRENA Akcije že vabijo Mladi iz ptujske občine bomo tudi v letošnjem poletju pomagali manj razvitim območjem v domovini, in sicer s sodelovanjem na mladinskih delovnih akcijah. Organizirali bomo dve mladinski delovni brigadi. Prva bo v mesecu juliju sodelovala na zvezni M DA Niš v Srbiji, druga pa v 3. izmeni republiške MDA Bela krajina (predvidoma od 11. do 31. avgusta). OK ZSMS Ptuj bo tudi (so) organizator pionirske delovne brigade, za katero pa se še ne ve, na kateri slovenski akciji bo sodelovala. Za udeležbo na MDA se lahko že prijavite. Prijavnice vas čakajo pri pred- sednikih mladinskih aktivov oziroma osnovnih organizacij ZSMS ter na občinski konferenci ZSMS Ptuj, Trg MDB 1/11, soba 20, kamor izpolnjene prijavnice tudi pošljite ali oddajte. _ Z— D — R — A — V — O! IRENA Važno je sodelovati, kajti zmagovalec je tako lahko samo eden Svoj tekmovalni duh so pokazale tudi ptujske osnovne šole, saj se je kar pet krožkov OZN na osnovnih šolah udeležilo tekmovanja, ki ga je organiziral RC K OZN. Regijskega tekmovanja sta se udeležili OŠ Franc Osojnik in OŠ Videm. Največ znanja je pokazala ekipa OŠ Franc Osojnik, čeprav je tudi ostalih 5 ekip iz celotne podravske regije pokazalo ogromno znanje. V februaiju so se udeležili poliinalnega tekmovanja v Lendavi in zasedli odhčno drugo mesto. Vendar tudi srednješolci nismo od »muh«. Na [x>lfinal- nem tekmovanju smo zasedli prvo mesto in smo se 23. marca udeležili republiškega tekmovanja v Škofji loki (v pretekliku pišem zato, ker smo svoje delo že opravili preden ste dobili časopis v roke). Najvažnejše še vam nisem povedala. Vendar bom na- pako poskusila najhitreje popraviti. Osnovnošolci so tek- movali na temi: Aktualni dogodki (Delo od 20. oktobra 1984 naprej) in Temeljni podatki o OZN; srednješolci so se pomerili prav tako v Aktualnih dogodkih (predstavljate si kakšen kup je od 20. oktobra dalje) in Mirovnih gibanjih, knji^igoje napisal Grobovšek. Se enkrat: »Ni važno zmagati, važno je sodelovati«, zato so nam lahko najboljši vzror ptujski klubovci. ANITA GU-GU play for you v začetku tega meseca seje v Skorbi mudil na svojem drugem gostovanju v naših krajih priznani slovenski pop ansam bel G U-G U. Da ima tudi pri nas mnogo občudovalcev, je dokazal velik obisk Prostorna dvorana Doma kra- janov v Skorbi JC bila premajhna za vse. ki so hoteli prisostvovati njihove- mu nastopu. Ansambel GU-GU je bolj ali manj znan tudi našim bralcem, zato smo za vse tiste, ki bi radi izvedeli kaj večo tem amsamblu. pripravili pogovor z Car- lijem Novakom. — Bi nam lahko za začetek povedali kaj o nastanku in o za.sedbi vaše sku- pine? .>Skupind šteje pet članov. Zbrali pa smo se pred slabima dvema letoma in to čisto slučajno. Prijatelji smo prišli skupaj in se dogovorili, da bomo v poletnih mesecih igrali ob naši obali, fo smo tudi uresničili in po končani se/oni smo ugotovili, da smo res .kla- pa". da spadamo skupaj, fako že ihI vsega /ačctka igramo v isii /asedbi in sicer; ( arii Novak: bas kitara — vokal Igor RihiC: klaviature — vokal Roman Medvešek: kitara — V4)kal Jiir.ik innio: bobni — vokal.« Dmiinik C iH.; bobni — vokal.<■ — Kako pa Me prišli na idejo o po- imenovanju skupine / imenom (iU- (.U' .)lo v /vc/i / našim poiimenova- njemje prav smešna /godba Dogodila pa se je nekje na morju Odpravljali snio se na pot m pr- starlanju avto- mobila se je zaslišal /vok. nekaj po- dobnega kot (iU-( iU Vsi smo prasnili v smeh in porinlila se mije misel: Zakaj pa ne bi bih (it -(it In (it -(it; smo tudi ostali — Pol do uveljavitve je bila gotovo nap*)rna Kako pa se ra/likuje in ali se ka) ra/.likuje vaše sedanie delo m delo takrat, ko .ste bili še neuveljavljena skupina? »Delo se seveda v marsičem razli- kuje. Kot sem že dejal, smo v začetku igrali na morju. Po uspehu, ki smo ga tam doživeli, se je pričel naš vzpon. Vključili smo se v P()P delavnico, kjer smo kot veste zmagali s pesmijo Želim sina Jamajko, posneli smo nekai pesmi /a R rV m pričele so prihajati ponud- be. Vse bolj in bolj nam je zmanjkovalo časa. zalo smo morali pustiti vse ostalo, tako da se zdaj ukvarjamo samo še z glasbo. lX)sti časa nani vzamejo vaje, vsak četrtek igramo v diskoteki Va- lentino. V petek, soboto in nedeljo pa igramo po raznih krajih Slovenije.« — V repertoarju imate nekaj prav prisrčnih skladbic. Ali vse te skladbe skomponirate v skupini ali vam kdo pomaga? >)Ja. glede tega bi lahko rekel, da polovico skladb napi.šemo mi, drugo polovico pa prijatelji « — Kako pa dobite ideje za svoje skladbe' »Ideje . . ? Kot pač ideje! Nekaj ti pade na misel in poskuša.š to uresničiti. Iakosmonpr zanašoskladboŽelim.si na Jamajki) dobili idejo iz vsakdanjega življenja. Vsi vemo kakšno je danes življenje, večina nas sanjan o neki lepi de/eh. kjer bi se rešili vseh težav. Vse lo smo /dru/ili m dobili pesem « — Kako pa ocenjujete slovensko glasbeno sceno m kateri so vaši »kon- kurentu' na njej ' -Mislim, da je kar kvalitetna. O konkurentih pa To je te/.ki) reči! N.isa glasba m pa glasba drugih sc v marMčeni ra/likujejo. tako da je o konkurentih le/ko govoriti. Mi sc se- veda trudimo, da ostane naša pop glasb.i na nekem primernem nivoju Inidili se bomo ludi v naprej kajli relativno lahko je doseči popularnost. liKla Icžje joje obdržati'«- — Pripravljate kakšno nov«) ploščo'.' »Izdali smo že malo ploščo z sklad- bama Želim si na Jamajko in Aerobik. Okrog 10. aprila pa bo izšla tudi naša nova velika plošča z naslovom TA VESELI DAN ali GU-GU PLAY FOR YOU.« — Kateraje z »vaše strani« najboljša pesem? »To je še zmeraj Želim si na Jamajko in pa Moja mala Lucija. Za opatijski festival pa smo pripravili pesem HULA. za katero mislim, da bo tudi postala novi hit.« — To je vaše drugo gostovanje pri nas. Kako iKenjujete našo publiko? »Kako bo publika reagirala na naše ' Igranje, je precej odvisno tudi od nas. Ne smemo pozabiti, da smo si popu- lamost zagotovili s pomočjo živih na- stopov in publike Nikoli je ne .pod- cenjujemo' zmeraj io poskušamo po svojih najboljših močeh zabavati, (ilede va.šc publike, mislim da je ču- dovita!« — Kako lahko pridejo interesenti za vaša gostovanja do vas? .>/avrtijo naj telefonsko številko (061) 486 205. zahtevajo Cariija in se pt)govorijo.« — Fudi pn nas imate mnogo občudovalcev in seveda občudovalk. ki bi vam hotele pisati. Ali odgovorite na vsa pisma ' ■>Seveda odgovarjamo na vsa pisma. V ta namen imamo izdane posebne razglednice in nalepke. Torej brez strahu, odgovor b<»ste dobili!« — Kaj bi lahko /a konec povedali našim bralcem' »Želim SI, da bi seše večkrat videli m skupaj zabavali Posebej pa pozdrav- il.iiii vse hralceglasila(iremonadelo.« I olikoiorejoskupim njen vinij •. Mi p.i lahko upamo, da to m bilo njihovo /idnje gostovanje ler da se bomo večkrai videli SILVO Rezultati (dela so že tukaj Delovanje upravnega odbora For- ma vive je naredilo že uspešen korak k osvajanju ciljev. Tako smo po treh mesecih trdega dela dosegli uresniči- tev nekaterih velikih ciljev. Tako smo dobili prostor; s katerim bomo po- skušali doseči aktivno in družabno preživljanje prostega časa. Velik uspeh je pridobitev prostora, o katerem smo že poročali. Sam prostor bo potrebno prej kot slej obnoviti. Tako so se sedaj začele priprave na ureditev in obnovo prostora. In kerje to mladinski prostor oz. ker bo to mladinski prostor, bodo nekatera dela opravili tudi sami mla- dinci. med počitnicami pajim bodo na pomoč priskočili tudi brigadirji. Vsako delo in vsaka dejavnost pa zahteva tudi 1'inančno podporo. Ta pa ludi nam povzroča težave. Nekaj de- lovnih organizacij je sicer privolilo k financiranju, vendar do sedaj finan- čnih sredstev še ni bilo. Mali paviljon, kot smo ga imenovali, bo namenjen raz-stavam mladih Se neuveljavljenih umetnikov. Tako smo sklenili sodelo- vati z mladimi v srednjih kot z mladimi v osnovnih šolah. Vsem smo poslali vabila k sodelovanju, likovnim jk- dagogom pa vabila na pogovor o delu mladih likovnikov oz. nasploh dijakov m učencev v srednjih in osnovnih šo- lah Misel, da bi delo osredotočili le na razstave v paviljonu, smo dopolnili z mislimi, da svojo dejavnt»st razširimo m približamo širšemu krogu ljudi. Raz-stavni prostor bi bil torej tudi okrog paviljona in seveda na listih mestih, ki so najbolj obiskana. Vendar tukaj še ni konec vsega. Delovanje se je ra/-širilo tudi na mi- rovno m ekološko gibanje ah bolje rečeno gibanje za duhovni razvoj mladih. Ker-vemo, da vsi nismo na- darjeni za likovno m kiparsko dejav- nost. smo menih, da v program vne- semo ludi druge dejavnosti in tako seje iz naših glav porodilo nekaj misli: npr. tisti, ki zna zrecitirati katerokoli pe- sem. ali zaigrati kakrsnoki>li vU)go. pa tudi zapeti, bo to lahko sloni, nismo pa (■»ozabili tudi na tiste, ki radi plešejo, lorej. p»>ii je več in mislimo, da je k.itera izmed njih tudi vaša Možnosli. da p»>kažele kai /Jiale. bodo. Informacija, ki vam jo lahko sedaj posredujemo,je za sedaj še samo ta, da se bodo delavnosti začele konec junija (malo pred koncem šole.) Standardne aktivnosti MDA bodo vsaj na ZMDA Slovenske gorice po- pestrene. Tako se bo v program vključevala tudi Forma viva z svojimi dej.iMiosinii. Dela z.a pnpravo Forma v IV e torej tečejo, nas pa na tej poti vodi nnsel listo, kar imamo, moramo držali Irdno v rokah m ne smemo iz- pustiti. Suzana FORMA VIVA ZSMS PTUJ 10 - NASi DOPISNIKI 4. april 1986 - tednik Pomoč v teh dneh večkrat slišimo in beremo o trpljenju in lakoti v Afriki. Na pobudo Zveze pionirjev in mladih članov RK smo se v akcijo zbiranja pomoči vključili tudi na naši šoli. Na pobudo učiteljev so sodelovali vsi učenci od 1. do 8. razreda. Pionirska solidarnost tudi tokrat ni izostala, saj so učenci zbrali skupaj 31.270,00 din. Denar smo že odposlah z željo in upanjem, da bi naš prispevek vsaj nekoliko ublažil trpljenje teh ljudi. Mentor ZP OS Franc Osojnik Ptuj Dan šole Na SŠC Dušana Kvedra, TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča Ptuj, smo 7. marca učenci in učitelji proslavili dan šole. Ob obletnici smrti našega velikega revolucionarja, po katerem se imenuje šola, smo pripravili razredno uro na temo »Življenje in delo Veljka Vlahoviča«. V kulturnem sporedu pa so za čudovito doživetje poskrbeli študenti — plesalci narodnih plesov KUD Študent iz Maribora. Ob gledanju čudovite predstavitve plesov iz cele Jugoslavije, so mi nenehno odmevale v ušesih Vlahovičeve besede: »Mladina je naša sedanjost!« »Stanislav Zavec L nastopa mariborskih plesalcev Pevska in recitacijska točka Plesna točka DEJAVNOST OTROK še pred 8. marcem so imeh kviz, ki sem mu kar sama dala naslov, ob pripovedovanju Na- taše, Spoznavajmo svet in domovino. Postav- ljala je vprašanja o najdaljših rekah v Evropi in v svetu, o največjem planetu v vesolju, o rast- linah pri nas, koliko prebivalcev šteje Ptuj, o največjih mestih v svetu in v Evropi. In še o marsičem. Izdelali so papirnate okraske in z njimi okrasili prostor. Za prvomajske praznike pri- pravljajo igrico in kratek program. Njen naslov hočejo obdržati v skrivnosti, ker bo tako bolj mična. Erika Zupančič foto: Alojz Ličen Delovna praksa - da aH ne? Z usmerjenim izobraževanjem je bila uve- dena delovna praksa v vseh izobraževalnih programih. Vendar so mnenja o koristnosti delovne prakse zelo različna, zato smo obiskali različne delovne organizacije in povprašali o tem dijake in mentorje. Ptujska enota temeljnega sodišča v Mari- boru je sprdela na delo nekaj praktikantk. Mentorica Minka Mauda je povedala, kako so organizirali prakso pri njih: »Trenutno so pri nas štiri praktikantke iz Srednješolskega centra. Razporedili smo jih v vložišče, zemljiško knjigo, civilni oddelek in strojepisnico. Na vsakem od teh oddelkov bodo po dva dni, potem pa se menjajo. Tako jim je omogočeno spoznavanje vseh del, kijih tukaj opravljamo.« O tem smo povprašali praktikantke: »Tukaj prebiramo akte in opravljamo naj- različnejša pisarniška dela. Najbolj zanimivoje na razpravah. Tu spoznavamo naše bodoče poklice. Menim, da se na podlagi tega lažje odločimo, katero smer bomo izbrali v nadalj- njem šolanju. Z delavci se dobro razumemo. Čudim se, kako so lahko nekateri ljudje kljub hitremu tempu življenja potrpežljivi s prakti- kanti. ki ne vemo skoraj ničesar o njihovem delu in smo prej breme kot korist.« Dekleti v Centru za socialno delo sta pove- dali: »Na delo prihajava med 7. in 8. uro, saj imajo drseči delovni čas, vračava pa se med 15. in 16. uro. Zjutraj dobiva pošto, ki jo raznosiva pt) hiši, razvrščava spise, ki so pripravljeni za arhiv, popoldne pa odpravljava pošto. Želiva si tudi terenskega dela, ki nama bo omogočeno šele v drugem tednu prakse. Delo je zelo za- nimivo še posebej, ko prebirava dosjeje o osebah. Recimo o otrokih, ki so morali zapustiti starše in oditi v skrbništvo. Veliko je takih primerov, ki naju zelo ganejo. Ker smo še mladi in neizkušeni, nas to še bolj prizadene. Želiva si, da bi nekoč opravljah to delo, ker radi delava z ljudmi in bi radi pomagali. Ne veva, če bo to mogoče ker je možnost za študij in zaposlitev mala,« Njtjna mentorica Milenka Pavličev: »Dijake v glavnem zaposlujemo z deli in nalogami, ki so v skladu s programom delovne prakse za tretji letnik. To so v glavnem dela in naloge v administraciji, malo pa jih skušamo seznaniti tudi z delom socialnih delavcev, vendar ne morem reči, da se v tem času dovolj seznanijo z vsem, kar se tukaj dogaja. Delo je zaupnega značaja, zato praktikantov ne mo- remo seznanjati z vsemi podatki. Navzočnost dij"akov ni obremenjujoča, saj nam velikokrat pomagajo — znamo jih koristno uporabiti. Z njimi doslej nismo imen nooenm prooie- mov.« Obiskali smo tudi Zgodovinski arhiv in iz- vedeh: »Prvi dan so nas seznanili z delom. Ne v popolnosti, ampak le delno. Najino delo te- melji na odbiranju arhivskega gradiva, vendar ne po stopnjah, ker jih še ne poznava. Delava tudi bibliografske kartice, na katere izpisujeva razne podatke iz starih Tednikov.« Mentorica Nada Jurkovič: »Nj uno prvo in glavno deloje, da urejuje ta in ustvarjata fond. Pripraviti jim moramo po- sebno delo in jih pri tem spremljati ter jim pomagati. Če se dela lotijo tako kot je treba, nam z njim koristijo.« Dijakinja ekonomske šole, trgovska usmeritev, je na praksi v Tekstilni hiši Merkur: »Tukaj sem že dva meseca. Pospravljam blago, strežem strankam in opravljam razna druga dela. Delo mi je všeč in me navdušuje, saj bo to moj bodoči poklic. Z delavci se razumem in menim, da so z mano zadovoljni.« Mentor Slavko Jerenko je povedal s čim zaposljujejo praktikante v njihovi hiši: »V glavnem se ravnamo po programu, ki nam ga je dala šola. Seznanjajo se z vsemi opravili, kot so prevzem blaga, pisanje blokov, prodajo, pospravljanje, čiščenje, zaključevanje blagajniških pol.. . Selijose iz enega oddelka v drugega, tako da dobijo vpogled v celotno prodajo. Njihovo delo nam zelo koristi, saj se trudijo in so zelo pridne. Pričakujejo namreč, da jih bomo kasneje vključih v naš kolektiv.« Dijaki opravljajo delovno prakso tudi v Blagovnici MIP: »S prakso sem zelo zadovoljna, saj se bom v teh mesečini veliko naučila. Delo je različno, delam v delikatesi, pomagam nalagati na po- lice, zamenjam tudi prodajalke pri zelenjavi. Z delavci sc razumemo in če smo v zadregi, nam hitro priskočijo na pomoč.« Dijakinje administrativne šole opravljajo svojo prakso na Skupščini občine Ptuj: »Tukaj sem četrti dan in delam v različnih pisarnah. Vpisujem v vpisno knjigo, frankiram na stroj... Praksa mi bo zelo koristila. Delavke so z nami potrpežljive, vse nam razložijo in nam pri delu pomagajo.« Dijake kovinarske in metalurške usmeritve smo obiskali v delovnih organizacijah Agis in Olga Meglič: »Sem dijak drugega letnika kovinarske šole — skrajšani program. Opravljam različna dela, kot je vrtanje, piljenje ... Neposredno sem vključen v proizvodnjo, vendar mi to ne po- vzroča nobenih težav. Odnosi s tukajšnjimi delavci so dobri.« Svoje mnenje je podal tudi Franc Simonič, koordinator med šolo in delovno organizacijo Agis: »Delovna praksa je pri nas odvisna od po- khcev in od tega, kateri letnik obiskujejo dijaki. vse zahtevnostne stopnje so izdelani pro- grami v proizvodnem delu. Teh se skušamo držati kolikor je mogoče, saj mora tudi proiz- vodnja teči svojo pot. Do sedaj so se dijaki zelo dobro izkazali. Ponekod se še najde posamez- nik, ki ne dela kot bi moral. Izredno dobro so sc izkazali dijaki skrajšanih programov, saj so že po nekaj tedenski praksi dosegali normo.« Dijak v delavnicah Olge Meglič: »Delo. ki ga opravljam, ni težko. Prenašam razne materiale od stiskalnice do stiskalnice. To sicer ni moj bodoči poklic, vendar je dobro, da spoznam vsa dela v tej stroki.« Naši razgovori dokazujejo, da je delovna praksa zelo koristna za dgake, pa tudi za organizacije združenega dela. Seveda je ko- ristnost opravljenega dela odvisna od tega, koliko organizacije združenega dela znajo praktikante vključiti v svoj delovni proces. Smiljana Černezel, Maijeta Sluga, Sergeja Šorli TEDNIK - 4. april 1986 TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11 Fužinar- Aluminij 3:4 (2:0) Nogometaši Aluminija iz Ki- ijnOevega so osvojili novi par točk. Tokrat proti ekipi f užinarja v K^avnah na Koroškem. Domačini so že na začetku srečanja povtdli. V deseti minuti so igralci Fuži- narja dosegli drugi zadetek. Po lem zadetkji so imeli več od igre gostujoči igralci. Najprej je Koren sam pred vratarjem streljal prek vrat. Lepi priložnosti pa .sta za- mudila še Nikolič m Frujc Naj- večjo priložnost za zmanjšanje rezultata je imel Bek. Upravičeno dosojeno enajstmetrovko ni uspel realizirati. V drugem polčasu pa je bila prava drama. Po nekaj minutah v tem delu so domačini dosegli še tretji zadetek. Nato pa so igralci Aluminija vrgli vse karte v napad, kar je bila edina priložnost za zmanjšanje' rezultata. Najprej je Nikolič z bližine dosegel prvi za- detek za Aluminij, nato pa je sred- nji napadalec Aluminija Srečko Bek dosegel hat-trik. Igralcem iz Kidričevega je uspelo iz zaneslji- vega poraza priti do dveh novih, zelo pomembnih točk v boju za vrh prvenstvene razpredelnice. Za zmago so vložili veliko mero borbenosti in izpolnih taktični načrt trenerja Ludvika Špehonje. Le s tako poštenim odnosom do igre, kot so ga pokazali v drugem delu tega srečanja, lahko naredijo veliko. Pred 300 gledalci je srečanje slabo vodil sodnik Gračner iz Celja. ALUMINIJ: Klajnšek, Zupa- nič, Steiner, Panikvar, Jauševec, Fruk (Glažar). Koren, Bek, Ni- količ. Letonja, Žitnik (Ristov). Danilo Klajnšek TURNIR V MALEM NOGOMETU Športno društvo Tumišče pri- reja turnir v malein nogometu, ki bo v nedeljo, 7. aprila, na igrišču pri gradu Tumišče ali nekdanji kmetijski šoli. Turnir se bo pričel ob 9.(X) uri, prijave pa sprejemajo do te ure na igrišču. Za najboljše ekipe so pripra- vljeni lepi pokali, pozabili pa ne bodo tudi na najboljšega strelca in golmana turnirja. Ljubitelje malega nogometa to nedeljo pričakujejo v KS Tumiš- če. ZB UGODNA OCENA DELA Prejšnji petek so v rokometnem klubu Drava iz- vedli občni zbor. V prvem delu so ga namenili oceni opravljenega, v drugeirt pa izvolitvi novega vodstva in usmeritvam prihodnjega dela. Lani so v klubu delali veliko in tudi uspešno. Zlasti so ponosni na svoje reprezentantke. V republiški mladinski reprezentanci, ki je najboljša v Jugoslaviji, je nastopila Zdenka Gomilšek in za to prejela Zlato značko RZS. Jasmina Gregorec, Tatjana Hentak in Andreja Steharnik so članice kadetske reprezentance, druge na turnirju republik in pokrajin v Kumano- vem. Ob tem so lani v republiškem merilu osvojili dve tretji mesti. To je V republiških finalih v Ajdovščini uspelo mlajšim pionirjem in mladinkam. Ostale ekipe pa so se na odprtih republiških prvenstvih redno uvr- ščale v polfinale. V ligaškem tekmovanju gre zaen- krat najbolje članicam, ki so po jesenskem delu pr- venstva v vzhodni drugi republiški ligi v vodstvu, čla- ni so v svoji ligi peti, mladinke druge, mladinci pa četrti. To je le nekaj pomembnejših uvrstitev. V klubu imajo trenutno 192 registriranih igralk in igralcev, v desetih ekipah pa jih je nastopilo 157. To pomeni, da imajo že kar precejšnjo množičnost, s katere pa Se niso čisto zadovoljni. Veliko bolje gre tudi z naraščajem, kar je zasluga dela s krožki na ptujskih osnovnih šolah (ob velikem razumevanju učiteljev telesne vzgoje in vodstev šol), odprti pa so tudi do vseh mladih iz drugih krajev, ki jih privlači rokomet. Ta možnost Se ni dobro izkoriščena, kar je glede na oddaljenost od mesta treniranja delno tudi razumljivo. Lani proti koncii leta so izboljšali tudi organizacij- sko delo, rezultat pa je uspeli prvi rokometni ples ob dnevu žensk. Ob precejšnji družbeni finančni pomoči si bodo morali potrebna finančna sredstva priskrbeti tudi sami, če želijo ,,zvoziti"' ob visokem porastu ccn prevozov, opreme in prehrane. Ugodno so ocenili sodelovanje s TKS, ZTKO in sosednjimi klubi, veliko pa si obetajo od nc^e telovadnice pri SSC, saj je sedaj vadba prek zime zelo okrnjena. Ob rednem delu pri vzgoji mladih igralk in igralcev bodo letos poskusili uvrstitve in dosežke ekip Se izboljšati, med glavnimi cilji in željami pa je uvrstitev Članic v prvo r j Dve tretji mesti za JK Drava, največ pa Impolu V soboto in nedelio ie bilo v Murski Soboti republiško prvenstvo v judu za člane, na katerem je nastopilo kar 94 tekmovalcev iz 16 klubov. Na enem naj- močnejših prvenstev, z izjemo Očka so namreč nastopili vsi državni reprezentanti, so po pričakovanju imeli največ uspeha člani JK Impol iz Slovenske Bistrice, praktično so bili kakovostni razred zase, seveda glede na osvojene medalje. Na prvenstvu je nastopilo tudi osem članov judo kluba Drava, ki so se dobro borili in osvojili dve tretji mesti. To je uspelo Tajhmanu in Murku v kategorijah do 86 in do 95 kilogramov. Oba sta edina poraza doživela v boju z novima repub- liškima prvakoma. Dvodnevno tekmovanje je fKjkazalo, da se kakovostni vrh slovenskega juda širi, zato bodo naši olimpijci v prihodnje gotovo dobili dostojne naslednike. 1. k. VI. kolo občinske lige v streljanju V petek, 29. marca, je bilo na strelišču OSZ Ptuj zadnje, šesto kolo občinske lige v streljanju s serijsko zračno puško. Sodelovalo je petnajst ekip in prek 60 strelcev. Ekipni vrstni red: Tumišče-1 1070, Kidričevo-I 1047, Agis-I 1041, Jože Lacko 1039,Turnišče-II 1038, MIP 1033, Železničar 1016, Opekar-I989,Kidričevo-II 927, Draženci 914, Juršinci 905, Trnovska vas 905, Gradnje 888, Opekar-Il 844 in nepopolna ekipa Markovci s 654 krogi. Najboljši posamezniki: AdolfMihelač270, David Ribič 270, Zdenka Matjašič 270 (vsi SD Tumišče), Branko Zupanič 269, Ludvik Pšajd 268 (oba SD J. Lacko), Tonči Planine 267 (Tumišče), Albert Frčeč 266 (Kidričevo), Franc Muzek 266 (MIP), Marko Vilfan 266 (J. Lacko), Jurij Lamut 265 (Kidričevo), Stanko Koren 264 (Agis) in drugi. ^B Družinska zlata puščica Ivanu Rebrecu Strelska družina Juršinci je v nedeljo, 31. marca, izvedla tekmovanje za družinsko Zlato puščico. Strelci so tekmovanje organizirah v počastitev 30-l2tnice uspe.šnega delovanja na področju strelskega športa. Zlato puščico je zasluženo osvojil Ivan Rebrec, kije nastreljal 174 krogov, drugi je bil Branko Žmauc s 164 krogi in tretji Tonček Rižnars 158 krogi. Uspešni so bili tudi ostali strelci, predvsem pa se je izkazala Jožica Matjašič iz (Jibme, ki je prvič stopila med strelce in presenetila z dobrim rezultatom, saj je nastreljala 145 krogov. Ob zaključku so strelci sklenili, da za svoj jubilej organizirajo sredi leta meddružinsko tekmovanje z zračnim orožjem. F. S. PROSTOVOLJNA AKCIJA V TOPLICAH Delavci Ptujskih toplic se zavedajo težkega položaja v katerem so tako kot vsa družba, zato so se v soboto, 30. marca, odločili, da s prostovoljnim udarniškim delom izkopljejo jarke za električni kabel v bližnjem topliškem kampu. Tako bo možen priklop na električno energijo iz kateregakoli konca kampa. In seveda niso ostali osamljeni. Na pomoč jim je priskočilo tudi osem fantov — članov nogometne sekcije iz Gerečje vasi. V minuli zimski sezoni so namreč imeli brezplačne priprave na novo sezono v pokritem bazenu, zato so se odločili, da vrnejo uslugo s fizičnim delom. Za nameček pa so s seboj pripeljali še delovni stroj — traktor s priključkom, da so pozneje jarke lažje zakopali. Zares posnemanja vredna akcija! m. Ozmec Delavci Ptujskih toplic in nogometaši iz Gerečje vasi pri zasipavanju jarkov; po oprav^enem delu so očistili še okoiko. M^B OBDRAVSKI ZAVOD ZA VETERINARSTVO IN ŽIVINOREJO . Ptuj ()nf)ravilo koles. Pri vožnji s kolesom vam predlagamo, da ne uporabljate ohlapnih oblačil, kajti pri vožnji vam lahko zadnje kolo ali zobnik veri- ge prime oblačilo in si tako ogrozite svojo varnost ali celo povzročite prometno nezgodo. Na delo se s kolesom odpravite pravočasno in v prometu upoštevajte prometna pravila. Predvsem pri spremembi smeri in pri raz- vrščanju na levo ali desno stran vozišča pravočasno nakažite smer. To opravite tako, da ne ovirate drugih udeležencev v prometu. Pri vključevanju s stranske ceste na prednostno cesto se vselej prepričajte, če je cesta, na katero sč vključujete, prosta. NIKOLI NE IZSILJUJTE PREDNOSTI, KAJTI TO VAS LAHKO STANE ŽIVLJE- NJE! Skupščina občine Ptuj Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu TRETJI PRAZNIK KS JOŽE POTRČ v KS Jože Potrč v Ptuju v letošnjem letu zaključujejo petletno referendumsko obdobje, v katerem bodo uspešno realizirali tudi vse tiste naloge, ki so bile vezane na financiranje iz samoprispevka. Za tiste, ki pa so bila sredstva predvidena iz samoupravnih interesnih skupnosti in drugih uporabnikov, pa menijo, da jih bodo dokončali v letih naslednjega referendumskega obdobja. Tu gre predvsem za ureditev nevarnega križišča v CMD in v naselju Boris ZiherI, skozi katerega gre dnevno prek 20(X) mladih v šolo. V programu je še urejanje otroških igrišč, regulacija potoka Studcnčiiica, ureditev parkirnega prostora pri avtobusni postaji in pešpoti do lekarne. lorcj tistih komunalnih objektov, ki niso samo problem KS .lo/e Potrč v Ptuju, temveč vseh občanov, predvsem zunanjih, ki jih bodo v glavnem uporabljali. Irctji praznik KS Jože Potrč v Ptuju bodo proslavili to soboto in nedeljo. V soboto pripravljajo pohod k Potrčevi domačiji v Vintarovce na Destrniku, v nedeljo pa bo slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Pričakujejo, da se bodo kliub velikonočnemu prazniku krajani udeležili slovesnosti in tudi na tak način manifestirali svojo pripadnost območju na katerem — kot pravi pred- sednik sveta Jože Sotler, dobro delajo in tudi sodelujejo ter skupno rešujejo vso nastalo problematiko. Te pa kot vsepovsod, tudi v tem delu mesta ni malo. Svetovni popotnik v Ptuju Svetovni popotnik Zvone Seruga, ki je v lanskem letu prepotoval Južno Ameriko in Afriko, bo danes, v četrtek 4. aprila, v Ptuju svoje vtise s potovanj popestril s številnimi barvnimi diapozitivi. Predavanje za učence srednjih in osnovnih šol bo ob 13. uri, za širšo javnost pa ob 16. uri na malem odru SSC. S. M. Neda Arnerič v Ptuju v torek, 9. aprila, bomo lahko v Ptuju priče pomembnemu kulturnemu dogodku. V avli srednješolskega centra bo ob 17. uri popoldan gostoval TEATER DVORISTE iz Beograda z znamenito renesančno komedijo RUSANTE: MUSlCA, ki je prejela štiri najvišje jugoslovanske nagrade za komedijo. Poleg znane jugoslovanske igralke Nede Arnerič nastopa v tem delu cela vrsta gledaliških umetnikov, kar daje slutiti, da bo komedija tudi vredna ogleda. Vstopnice bodo v predprodaji v gledališču. Vabljeni! mš Danes zborujejo člani TD Ptuj Prihodnje leto bo turistično društvo Ptuj slavilo častitljivi jubilej — 100-letnico delovanja. V ta namen je že pričelo s prvimi aktivnostmi — radijsko oddajo ,,pet minut za lepše okolje", ki je na programu ptujskega radija vsakih štirinajst dni ob petkih. Nadaljnje aktivnosti bodo člani turističnega društva predstavili na današnjem zboru, ki bo pričel z delom ob 19. uri. Ob tej priložnosti bodo predstavniki društva govorili o letošnjih društvenih aktivnostih: o haloški planinski poti, izletih in ekskurzijah, turističnih prireditvah, varstvu in urejanju okolja, turističnih in- formacijah in propagandi, tekmovanju med turističnimi podmladki na šolah, akciji ,,sto novih članov ob 100-letnici društva" tečaju za turistične vodnike po Ptuju in okolici, tiskanju turističnega vodnika, sodelovanju na novoletnem sejmu in drugih prireditvah." Delovni zbor bodo člani društva zaključili s predavanjem in ogledom barvnih diapozitivov iz domačih logov. MG Kmečki praznik bo 25. avgusta Turistično društvo Destrnik je najmlajše turistično društvo v ptujski občini, kljub temu pa po aktivnostih ne zaostaja. Ponaša pa se tudi z velikim številom članov. Na dan občnega zbora, ki je bil 30. marca, jih je bilo 110. / Tudi letos bodo precej delavni. Posebej si bodo prizadevali za turistično afirmacijo kraja in za nadaljnjo krepitev članstva; pritegniti želijo kmečko mladino. Druge naloge so: urejanje dvorišč in okolja, organizacija poučnega izleta, izdaja turrstičnega vodnika po Destrniku in okolici z opisom Destrnika — nekdanjega Urbana, organizacijo kmečkega praznika in nadaljevanje gradnje turističnega doma. Na zboru so sodelovali tudi člani sekcije pihalnega orkestra, ki deluje v okviru društva. MG RODILE SO: Terezija Volkner, Ul. 25. maja4 — dečka; Frančiška Vršič, Ter- begovci 2 — Mojco; Zdenka Kri- vec, Cirkovci 67 — dečka; Kristi- na Kamenšek, Stoperce 31 — dečka; Danica Vidovič, Hrastovec 6 — Dalibora; Milena Pihler, Grajcnščak 26 — dečka; Greta Galun, Stopcrce 65 — dečka; Lucija Zupanič. Zg. Hajdina 5 — dečka; Dragica Jurgec, Gradišča 54 — Antona; Nada Djura, Vel. Okič 20 —deklico; Marija Furjan, Vel. vrh 18 — dečka; Vesna Ste- fančič, Kidričevo, Industrijsko naselje 2 — Famaro; Marija Ko- kol, Hlaponci 49 — deklico; Marica Pukšič, Gregorčičev d'r. 13 — deklico; Ana Ferčič, Bukovci 71 — deklico; Stanislava Gabro- vec. Bukovci 137 —dečka; Vesna Černezel, Prešernova 8 — Kajo; Cecilija Žmauc, Rakovci 31 — Darjo; Jožica Ivanušič, Maribor, Koseskega 46 — dečka; Štefka Korcz, Sitež40— dečka; Andreja Novak, Mcdvedce 9 — Primoža; Silva Kujavec, Kukava 51 — deklico; Suzana Lebar, Dornava 136 — Tamaro; Brigita Šibila, Apače 251 — Nino; Zdenka Sija- ncc, Skorba 2 — Stanislava; Mi- lena Sok, Zagorci 70 — Gregora; Liljana Rumež, Kidričevo, Cuč- kova 7 — Mateja; Renata Luk- man. I rstcnjakova 9 — Andreja; Vlasta Jaušovec. Ormož. Kolod- vv)rska 80 — Mitia. POROKA: I rane Cizcrl: Miklošičeva 6 in RahacIa .luršič. Miklošičeva 6 I MRLI .SO: Katarina Rt)došck. Pobrc/jc 4!. roj ISvs. umn.i 21. marca Jane/ Majerič. Potrčeva 61, r Ni'7. umrl 25 marca 1985; Jože Topolovec, Pobrežje 29, roj. 1920, umri 28. marca 1985; Jakob Trop, Strmec 15 pri Ormožu, roj. 1909, umri 28. marca 1985; Mak- similjan Petek, Bresnica 56 pri Ormožu, roj. 1920, umrl 8. marca 1985; Marija Gomilšek, Moš- kanjci 5, roj. 1914, umrla 26. marca 1985; Marta Gerlovič, Ormož, Cvetlična 14, roj. 1920, umrla 30. marca 1985. TEDNIK izdaja zavod za časopisno in radijsko dejavnost RADiO- TEDNIK 62250 PTUJ, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik FRANC LAČEN, odgovorni urednik LUDVIK KOTAR, teh- nični urednik ŠTEFAN PUS- NIK, novinarji: Jože Bračič, Nevenka Dobljekar, Franc Fideršek, Majda Goznik, Mar- tin Ozmec in Marjan Šneber- ger. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771-261 in 771-226. Celoletna naročnina znaša 1000 dinar- jev, za tujino 1900 dinarjev. Žiro račun SDK Ruj 52400- 603-31023. Tiska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvo- dov. občin Orn tOŽ in Ptuj I yu issn 0042-0778 [ Leto: XXII Ptuj, dne 23. maja 1985 Številka: 13 VSEBINA SKUPŠČINA OBČINE PTUJ %. Sklep o poimenovanju Srednješolskega centra Ptuj 97. Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam Statuta Srednješol- skega centra Dušana Kvedra Ptuj 98. Sklep o poimenovanju TOZD Srednja družboslovna šola Dušana ' Kvedra Ptuj in TOZD Srednja ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj pri Srednješolskem centru Ptuj 99. Sklep o soglasju k Statutu Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj 100. Sklep o soglasju k spremembam in dopolnitvam Statuta Srednješol- skega centra Dušana Kvedra Ptui TOZD Srednja kovinarska, meta- lurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča Ptuj 101. Sklep o soglasju k poimenovanju Vzgojno varstvene organizacije Ptuj 102. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družbo- slovna in ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj 103. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja kovinar- ska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča Ptuj 104. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Tone Žnidarič Ptuj 105. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Slovenjegoriške čete Juršinci 106. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Olga Meglič Ptuj 107. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Franc Osojnik Ptuj 108. Sklep o imenovanju delegata družbenopolitične skupnosti v s-vet Osnovne šole Ljudevita Pivka Ptuj IZVRŠNI SVET SO PTUJ 109. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj KRAJEVNE SKUPNOSTI 110. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za soPrnanciranje in izvajanje srednjeročnega programa v letih 1986—1990 na območju krajevne skupnosti Juršinci 96 Na podlagi 422. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 63/79) in 136. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11 /80) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985, sprejela SKLEP o poimenovanju Srednješolskega centra Ptuj 1. Skupščina občine Ptuj kot ustanoviteljica Srednješolskega centra Ptuj daje soglasje k po- imenovanju v Srednješolski center Dušana Kvedra n. sol. o. Ptuj. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 61-1/77-2 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 97 Po 155. členu Zakona o usmerjenem izob- raževanju (Uradni list SRS, št. 11 /80 in 6/82) in 11. alinei 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5-46/78 in 2-2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 sprejela SKLEP o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj Skupščina občine Ptuj daje soglasje k spre- membam in dopolnitvam statuta Srednješol- skega centra Dušana Kvedra Ptuj, ki so bile sprejete na referendumu, dne 26. decembra 1984. 2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 022-13/81 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 98 Na podlagi 422. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76 in 63/79), 136. člena Zakona o usmeijenem izobraževanju (Uradni hst SRS, št. 11 /80) ter 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985, sprejela SKLEP o poimenovanju TOZD Srednja družboslovna šola Dušana Kvedra Ptuj in TOZD Srednja ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj pri Srednje- šolskem centru Ptuj 1. Skupščina občine Ptuj, kot ustanovitelj TOZD Srednja družboslovna šola Dušana Kvedra Ptuj in TOZD Srednja ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj pri Srednješolskem centru Ptuj daje soglasje k poimenovanju in statusni spremembi obeh TOZD v: TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj b. o. pri Srednješolskem centru Dušana Kvedra n. sol. o. Ptuj. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 61-1/77-2 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog L r. 99 Po 155. členu Zakona o usmerjenem izob- raževanju (Uradni list SRS. št. 11 /80 in 6/82) in 11. alinei 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 5^6/78 in 2-2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 sprejela SKLEP o soglasju k statutu Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družbos- lovna in ekonomska šola Jožeta I.acka 1. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k statutu Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka Ptuj. ki je bil sprejet na referen- dumu, dne 26. decembra 1984. 2. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož m Ptuj. Številka: 022-1/85-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIČ. dipl. sociolog 1. r. 100 Po 155. členu Zakona o usme^enem izob- raževanju (Uradni list SRS. št. 11/80 m 6/ 82) in 11. alinei 165. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj. št. 5-46/78 m 2-2/82) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 sprejela SKLEP o soglasju k spremembam in dopolnitvam statuta Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kme- tijska šola Veljka V lahoviča Ptuj 1. Skupščina občine Ptuj daje soglasje k spre- membam in dopolnitvam statuta Srednješol- skega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Sred- STRAfs 73 URADNI V ESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 13 nja kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča Ptuj. ki so bile sprejete na referendumu, dne 26. decembra 1983. 2. Sklep se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 022-15/81 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič. dipl. sociolog 1. r. 101 Na podlagi 422. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ. št. 53/76 in 63/79), 57. člena Zakona o vzgmi in varstvu predšolskih otrok (Uradni list SRS. št. 5/80), 9. člena Druž- benega dogovora o varstvu, urejanju in vzdrže- vanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij iz narodnoosvobodilne vojne na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/82) ter 165. člena Statuta Skupščine občine Ptm (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82), je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985, sprejela SKLEP o soglasju k poimenovanju Vzgojnovarstvene organizacije Ptuj 1. Skupščina občine Ptuj kot ustanovitelj Vz- gojnovarstvene organizacije daje soglasje k po- imenovanju v: Vzgojnovarstvenaorganizacija p. o. »MIRAN SAGADIN<( Ptuj. 2. Ta sklep začne veljati osmi dan o objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 60-1/85-2 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 102 Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76), je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 15. aprila 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka 1. Milan CuCEK, roj. 22/5-1950 v Ptuju, sta- nujoč v Ptuju, Ulica Jožefe Lacko 30, se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v svet SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka. 2. Mandatna doba imenovanega delegata družbenopolitične skupnosti v svetu šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v svetu šole določa Statut SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja družboslovna in ekonomska šola Jožeta Lacka. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-5/85-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 103 Na podlagi 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Rtuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 ter Družbenopolitičnega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja kovinarska, meta- lurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča 1. Stanko DEBELJAK, roj. 25/10-1934 v Ptuju, stanujoč Nova vas pri Ptuju, Langusova 27, se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v svet SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča. 2. Mandatna doba imenovanega delegata družbenopolitične skupnosti v svetu šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v svetu šole določa Statut SŠC Dušana Kvedra Ptuj TOZD Srednja kovinarska, metalurška in kmetijska šola Veljka Vlahoviča. 4. Ta sklep velja takoj m se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-6/85-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc Tetičkovič, dipl. sociolog 1. r. 104 Na podlagi 128. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skup- ščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 ter Družbenopo- litičnega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP 0 imenovanju delegata družbeno|mlitične skup- nosti v svet Osnovne šole »Tone Žnidarič« Ptuj 1. Branko NOVAK, rojen 20. junija 1952 v Ptuju, stanujoč v Ptuju, Ciril Metodov drevored 19 se imenuje za delegata družbeno^litične skupnosti v svet Osnovne šole »Tone Žnidarič« Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole »Tone Žnidarič.« 4. Ta sklep prične veljati takoj, objavi pa se v 1 Iradnem vestniku občin Ormož IN Ptuj. Številka: 021-3/69-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog I. r. 105 Na podlagi 129. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skup- ščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76), je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela m Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 ter Družbenopo- litičnega zbora, dne 24. aprila 1985 sprejela SKLEP o infenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Osnovne šole Slovenjegoriške čete Juršinci L Marjan SlMONlC, stanujoč Mostje 1, roj. 9/8-1949 v Ptuju, se imenuje ZA DELEGATA DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI V SVET Osnovne šole Slovenje- goriške čete Juršinci. 2. Mandatna doba imenovanega delegata družbenopolitične skupnosti v svetu' osnovne šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole Slovenjegoriške čete Juršinci. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-2/82-2 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 106 Na podlagi 129. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skupščine občine Ptuj (Uradni ves- tnik občin Ormož in Ptuj, št. l0/76)je Skupščina občine Ptuj na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti, dne 25. aprila 1985 in Družbenopolitičnega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Osnovne šole Olga Meglič Ptuj 1. Zvone MASTEN, rojen 10/8-1945 v Ptuju, stanujoč v Ptuju, Med vrti 7 se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Olga Meglič Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanega delegata družbenopolitične skupnosti v svetu osnovne šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole Olga Meglič Ptuj. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-10/80-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 107 Na podlagi 129. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (U radni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skup- ščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76) je Skupščina občine Ptuj naseji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup- nosti, dne 25. aprila 1985 in Družbenopolitič- nega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Osnovne šole Franc Osojnik ptuj ŠT. 13 URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ SI RAN 74 1. Bojan KLINKON, rojen 9. septembra 1949 v Ptuju, stanujoč v Ptuju, Langusova 21 se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Franc Osojnik Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanega delegata v svetu osnovne šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole Franc Osojnik Ptuj. 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vesniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 020-2/79-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETICKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 108 Na podlagi 129. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), 164. člena Statuta občine Ptuj (U radni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78 in 2/82) in 62. člena Poslovnika Skup- .ščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 10/76)je Skupščina občine Ptuj naseji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skup- nosti, dne 25. aprila 1985 in Družbenopolitič- nega zbora, dne 24. aprila 1985, sprejela SKLEP o imenovanju delegata družbenopolitične skup- nosti v svet Osnovne šole Ljudevita Pivka Ptuj 1. Miran KERIN, rojen 3. decembra 1955 v Mariboru, stanujoč v Ptuju, Trubarjeva 13 se imenuje za delegata družbenopolitične skupnosti v svet Osnovne šole Ljudevita Pivka Ptuj. 2. Mandatna doba imenovanega delegata družbenopolitične skupnosti v svetu osnovne .šole traja dve leti. 3. Naloge delegata družbenopolitične skupnosti v .svetu osnovne šole določa Statut Osnovne šole Ljudevita Pivka Ptuj. r 4. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Številka: 021-8/73-1 Datum: 25/4-1985 Predsednik Skupščine občine Ptuj Franc TETIČKOVIČ, dipl. sociolog 1. r. 109 Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS 18/77 in 2/78) ter 119. člena Statuta občine Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78) je izvršni svet skupščine občine Ptuj dne 8. 5. 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za obvezne veterinarske sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ptuj L člen Za obvezne veterinarske sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter za obvezne preglede klavnih kopitarjev in parkljarjev, perutnine in kuncev ter za dovoljenje za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se v občini Ptuj plačujejo naslednje pristojbine. I. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk pri naklada- nju in razkladanju in prekladanju živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov a) za kamion do 2 t 672,00 b) za kamion nad 2 1 ali vagon L148,0Q c) za kamion z 1 dnevnimi pišč. 256,00 č) za kosovne pošiljke:— za kopitarje in goveda od kom. 336,00 — za teleta od kom. 119,00 — za prašiče in drobnico od kom. 119,00 — za živo perutnino vsakih začetih 50 kom. 137,20 — za čebeljo družino 113,40 — za meso, mast in drobovino kopitarjev, parkljarjev in perutnino od kg 0.994 — za mesne izdelke, razen konzerv od kg 0,994 — za mesne izdelke MIP 0,710 — za ribe, rake, polže od kg 2,413 — za mlečne izdelke od litra ali kg 0,568 — za jajca od kom. 0,071 — za jajčne izdelke od kg 0,427 — za ostale neimenovane žival. proizvode in odpadke od kg 0,166 II. Veterinarsko sanitarni pregledi pošiljk kopitarjev in parkljarjev ki se ženejo izven območja občine — od kom. 236,60 III. Veterinarsko sanitarni pregledi pri nak- ladanju, razkladanju in prekladanju uvoz- nih in izvoznih pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ter semena za umetno osemenjevanje kopitarjev in par- kljarjev a) za pošiljko semena 425,60 b) za kosovne pošiljke 425,60 c) za kosovne pošiljke lovskih turistov — do 20 kom. male divjadi ali 1 kom. velike divjadi 994,00 — za vsakih začetnih nadaljnjih 20 kom. male divjadi ali 1 kom. velike divj. 170,80 d) kamion do 2 tone 966,00 e) kamion nad 2 L ali vagon 1.649,20 IV. Veterinarsko sanitarni pregledi klavnih živali a) v klavnicah — za govedo in kopitarje po kom. 340,00 — za teleta in drobnico od kom. 230,00 — za prašiče s trihinoskopijo od kom. 245,00 — za perutnino staro do 2 mes. od kom. 0,429 — za kokoši od komada 0,616 b) za izdajo napotnice pri zakolu v sili zunaj klavnice — za govedo in kopitarje od kom. 473,20 — za teleta, drobnico in prašiče od kom. 3784)0 c) za izdajo napotnice v hlevu z nepre- verjeno ali sumljivo situacijo pred jdpremo v klavnico — za govedo in kopitarje od kom. 592,20 — za teleta, drobnico in prašiče od kom. 473,20 — za perutnino po jati 946,40 V. Veterinarsko sanitarni pregledi mesa ko- pitarjev, parkljarjev, perutnine, kuncev, divjadi, jajc, mleka in njihovih izdelkov, med», rakov, školjk, polžev, žab, namenjenih za hrano ljudi a) na kraju proizvodnje in skladiščenja — meso, izvzemši meso iz klavnic v Ptuju 0,51 od kg — mesni izdelki od kg 0,51 — visoka divjad od kom. 83,00 — divji prašiči, medved od kom. 245,00 — divji zajci od kom. 15,00 — divja perjad od kom. 15,00 — meso in izdelki v hladilnici Slovenja vas od kg 0,214 — jajca od kom. 0,0015 — jajčni izdelki od kg 2,00 — mleko od litra 0,095 — ostalo od kg 3,976 b) na tržnici, preden gredo v promet — meso od kg 6,622 — mleko od litra 6,940 — mlečni izdelki od kg ali litri 6,622 — jajca od komada 0,952 — ribe in ostalo od kg 3,318 VI. Veterinarsko unitarni pregledi ob pojavu kužne bolezni, če je meso namenjeno za lastno domačo rabo — teleta, prašiči in drobnica za vsako začeto uro 1129.50 VII. Za veterinarsko sanitarni nadzor klavne perutnine na perutn. farmah, predelave divjačine, sejmišč, dogonov, razstav, in drugih javnih prireditev, v gostin- skih obratih in obratih družbene prehrane in kmečkega turizma za vsako začeto uro porabljenega časa 1.129.50 Pristojbine za veterinarsko sanitarni pregled živali na sejmih se obračunavajo skupaj s komunalno takso, ki jo pobira upravljalec sejmišča VIII. Dovoljenje za promet z mlekom in mlečni- mi izdelki za javno potrošnjo po kravi 240,00 do 10 krav največ 720.00 do 30 krav največ 2.500 nad 30 krav največ 5.000.0r Pristojbine za dovoljenja zbere od kooperantov organizator odkupa ob izplačilu mleka in jih odvede na posebni račun za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine 2. člen Sestavni del pristojbin za vet. sanitarne preglede iz IV. in V. točke 1. člena te odredbe je tudi pristojbina za veterinarsko sanitarne preglede pri nakladanju, prekladanju in razkla- danju živalskih proizvodov in surovin Kadar doseže obračun pristojbin pri koso- vnih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu, se obračunava pristojbina za kamionske ali vagonske pošiljke. 3. člen Kadar živali, živalski proizvodi, živalske surovine ali druge pošiljke niso pripravljene za veterinarsko sanitarni pregled se zaračunava zamudnina za vsako začetno uro 1.129.50 din Za veterinarsko sanitarni pregled, ki se mora opraviti izven delovnega časa. se pristojbina poveča za 50 %. Za redni delovni čas se šteje čas od 6.00 do 21.00 ure, če pa gre za DO. kjer se opravlja stalni nadzor, pa delovni čas te DO 4. člen Poleg pristojbin iz 1. in 2. člena te odredbe se posebej plačajo stroški prevoza m vsi posebni stroški v skladu z določili zakona o splošnem upravnem postopku in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Posebej se plačajo tudi stroški laboratorijskih analiz, ki so sestavni del veterinarsko sanitarne- ga pregleda. 5. člen Pristojbine navedene v L. 2. m 3. čl. te odredbe se lahko plačajo tudi v letnem pavšalu, ki ga sporazumno določita orgajiizacija združe- nega dela, pri kateri se v proizvodnji opravljajo veterinarsko sanitarni pregledi, izvajalec in odredbodajalec posebnega računa za zatiranje živalskih kužnih bolezni občine. 6. člen Pristojbine iz te pogodbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu oz. dovoljenja ali p^aljšanja dovoljenja ali pa se obračunavajo mesečno s sklepom o plačilu pristojbine. Posebne stroške in zamudnino si obračuna neposredno veterinarska organizacija združe- nega dela, kije pregled opravila, pri organizaci- ji združenega dela, kije pregled zahtevala. 7. čl ■' S to odredbo neha ve.^ Odredba o pnstoj- binah za obvezne veterii.arsko sanitarne pre- glede in dovoljenja v občini Ptm (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 4/83, 13/84 m 26/84). STRAN 75 URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ ŠT. 13 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi \ Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Števtlka: 322-2/83-2-ZK Datum: 14/5-1985 PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Janko BEZJAK 1. r. 110 Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (L radni list SRS štev. 23/77). 2. člena Zakona o samoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73 in 17/83). družbenega dogovora o osnovah in višini samoprispevkov občine Ptuj (Uradni vesinik občin Ormož in Ptuj štev. 17/83) ter 39. člena statuta krajevne skupnosti Juršinci jc skupščina KS na seji dne 12. 5. 1985 sprejela SKLEP i) ra/pisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za sofinanciranje in izvajanje srednjeročnetia programa za obdobje H)H5—1990 na območju krajevne skupnosti Juršinci. 1. člen Za območje krajevne skupnosti Juršinci. ki i>bsega naselja: Bodkovci. Dragovič. Gabernik. Ciradiščak. Grlinci. Juršinci. Kukova. Mostje, Rinnian. Sakušak. Senčak in Zagorci. se ra/pišf referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka (\ nadaljnem besedilu samopri- spCNCk). 2. člen Samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1.7. 1985 do 30. 6. 1990. 3. člen Samoprispevek bomo uporabili za sofinanci- ranje ozirt>nia izvedbo naslednjega programa: 1. Vzdrževanje in asfaltiranje krajevnih cest — 5U ■. 2. financiranje potreb za SLO in DS — 5 % 3. ostale potrebe v KS po letnih planih dela — 45 7o — sofinanciranje pri modernizaciji lokalnih cest — sofinanciranje telefonskega omrežja — sofinanciranje izgradnje prizidka k OS Slovenjegoriške čete Juršinci — sofinanciranje izgradnje vodovodnega om- režja — sofinanciranje rekonstrukcije električnega omrežja — vzdrževanje obstoječih objektov KS — sofinanciranje družbenih aktivnosti v KS (dotacije društvom in DPO. stroški krajev- nega praznika, srečanje starih občanov, stroški pohoda »Po poteh revolucije v Mostje« in drugo) — sofinanciranje za redno dejavnost KS (poslovanje) 4. člen Samoprispevek se obračunava: 1. Za zavezance, ki imajo osebne dohodke iz delovnega razmerja oz. nadomestila ter druge prejemke, ki imajo značaj osebnih dohodkov po stopnji 2 % od neto osebnega dohodka oz. nadomestila; 2. za zavezance, ki imajo dohodek od kmetij- ske dejavnosti 6 % od letnega katastrskega dohodka; 3. /a zavezance, ki imajo pokojnino višjo od pokojnine z varstvenim dodatkom 1 % od izplačane pokojnine; 4. za zavezance, ki imajo dohodek od samo- stojnega opravljanja obrti, druge gospodar- ske dejavnosti ali intelektualnih storitev od dohodka oz, nadomestila zmanjšanega za davek po stopnji 3 %; 5. za zavezance zaposlene v tujini, ki imajo stalno bivališče na območju KS Juršinci v pavšalnem znesku 5.000,00 din letno; 6. za zavezance, ki so lastniki traktorjev v pavšalnem znesku 1.000,00 dinarjev po traktorju letno; 7. za zavezance, ki imajo dohodke iz dveh ali več virov navedenih v tem členu (od tč 1 do 7) plačujejo samoprispevek za vsak vir posebej; 8. za zavezance, ki v krajevni skupnosti Juršin- ci nimajo stalnega bivališča, imajo pa na tem območju nepremičnine (stanovanjske hiše, počitniške hišice, gospodarska poslopja ah zidanice) v pavšalnem znesku l.OOO.CiO din letno; 9. Poleg samoprispevka v denarju se uvede tudi samoprispevek v delu in sicer po gospo- dinjstvu 1 delovni dan na leto v skladu s programom dela vaške samouprave. V kolikor delo po gospodinjstvu ni opravljeno je dolžan lastnik hiše to obveznost poravnati v denarju in sicer 2.000,00 dinarjev letno, v naslednjih letih pa se ta znesek letno valori- zira za 20 %. . 5. člen Zavezanci za krajevni samoprispevek so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju krajevne skupnosti Juršinci. Zavezanci iz člena 4., točka 8., ki nimajo stalnega bivališča v krajevni skupnosti Juršinci, so zavezanci pri- spevka v pavšalnem znesku. 6. člen Za oprostitve plačevanja samoprispevka v denarju in delu se uporabljajo določbe 10. člena Zakona o samoprispevku. 7. člen Pravico do glasovanja na referendumu imajo krajani, ki so vpisani v splošni volilni imenik KS Juršinci in zaposleni krajani stari manj kot 18 let ter lastniki nepremičnin po 4. členu tč 8 tega sklepa. Odločitev na referendumu je sprejeta, če je zanjo glasovala večina krajanov, ki imajo pravico glasovanja. Pri izidu glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere je ugotovlje- no, da so na začasnem -delu v tujini ah na odsluženju vojaškega roka ter se glasovanja iz opravičenih razlogov niso mogli udeležiti. 8. člen Zavezanci iz 4. člena tč. 8 tega sklepa imajo pravico sodelovanja v pripravljalnem postopku za razpis referenduma in pravico osebnega izjavljanja na referendumu. V ta namen bo krajevna skupnost Juršinci poslala zgoraj omenjenim zavezancem, katerih naslovi so znani, odgovarjajoči material — vabila za referendum. 9. člen Referendum bo v nedeljo 16. junija 1985 od 07. — do 18. ure na glasovalnih mestih: 1. OŠ Slovenjegoriške čete Juršinci — za naselja Juršinci, Dragovič, Rotman 2. Gasilski dom Gabernik — Gabernik, Gradi- ščak in Mostje 3. Slodnjak Vlado, Kukava 24 — Kukava 4. Žmauc Ivan, Zagorci 72 — Zagorci 5. Toš Katarina, Grhnci 19 — Grhnci 6. Slodnjak Martin, Bodkovci 47 — Bodkovci, Senčak 7. Šuen Ivan, Sakušak 79 — Sakušak 10. člen Na referendumu glasujejo volilci neposred- no in tajno z glasovnicami. Na glasovnici je naslednje besedilo: KRAJEVNA SKUPNOST JURŠINCI GLASOVNICA za referendum, dne 16. junija 1985 »ZA« »PROTI« uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju in delu za sofinanciranje programa: 1. Vzdrževanje in asfa tiranje krajevnih cest — 50% 2. Financiranje potreb za SLO in DS — 5 % 3. Ostale potrebe v KS (modernizacija lokal- nih cest, gradnja telefonskega in vodovodne- ga omrežja, izgradnje prizidka OŠ Juršinci, rekonstrukcija električnega omrežja, vzdrže- vanje obstoječih objektov v KS, družbene aktivnosti in redna funkcionalna dejavnost KS). (Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajevne- ga samoprispevka, »PROTI« pa obkroži, če se z uvedbo samoprispevka ne stnnja). 11. člen Vse glasovnice so overjene z žigom krajevne skupnosti Juršinci. 12. člen Za postopek o glasovanju se smiselno upo- rabljajo določbe zakona o volitvah delegacij in delegiranju delegatov v skupščino DPS. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi volilna komisija krajevne' skupnosti Juršinci. Glasovanje na referendumu vodijo glasoval- ni odbori, ki jih imenuje vohlna komisija krajevne skupnosti Juršinci. Sklep o uvedbi samoprispevka v denaiju in delu sprejme skupščina krajevne skupnosti Juršinci na podlagi poročila volilne komisije o izidu referenduma. 13. člen Samoprispevek bodo obračunavale in odva- jale temeljne in druge organizacije združenega dela, delovne in druge skupnosti, zasebni delodajalci in skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, nadomestil in pokojnin. Samoprispevek zavezancev, ki imajo dohodek iz kmetijske dejavnosti, od obrtne in druge gospodarske dejavnosti in intelektualnih stori- tev, odmerja in pobira Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in lastniki nepremičnin po 4. členu tč. 8. tega sklepa morajo plačevati samo- prispevek v pavšalnem znesku za vsako leto posebej na žiro račun krajevne skupnosti Juršinci, najkasneje do 31. 12. tekočega leta. 14. člen Za zbiranje sredstev in izvajanje del, ki se bodo financirala z zbranimi sredstvi samopri- spevka odgovarja svet skupščine krajevne skupnosti, ki poroča o porabi sredstev vsako leto na seji skupščine KS in zboru občanov in delovnih ljudi. Svet skušščine je odgovoren, da se zbrana sredstva samoprispevka strogo namensko upo- rabljajo za izvedbo programa, za katerega je bil uveden samoprispevek. 15. člen Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvajanja tega sklepa vrši odbor samoupravne kontrole in družbenega nadzora, ki o ugotovitvah poroča enkrat letno skupščini krajevne skupnosti Juršinci. 16. člen Sredstva za izvedbo referenduma zagotovi KS Juršinci. 17. člen Ta sklep se objavi v uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Juršinci, 12. 5. 1985 PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI JURŠINCI Simon Toplak I. r. Uradni vestnik občin Ormož in Ruj izhaja praviloma enicrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa ie skupaj s Tednikom, izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure- juje uredniški odbor — odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ruj, Srbski trg 1/1. Tiska Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.