Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah
Velja za vse leto
$6.00
i
Za pol leta.....$3.00 S
Za New York celo leto . $7.00 Zs inozemstvo celo leto $7.00 J
GLAS NARODA
r
. ^rjfcjP
list.sIovenskihidelavcevYAmeriki.
I The largest Slovenian DaOy in the United States.
s Issued every day except Sundays I	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 89. — STEV. 89.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Ocugress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, MONDAY, APRIL 17, 1933.—PONEDELJEK, 17. APRILA 1933
VOLUME XLL — LETNIK XLL
NEMČIJA NE DOVOLI VMEŠAVANJA ANGLIJE
DRŽAVE MORAJO UGODITI VSEM ZAHTEVAM SODOBNE NEMČIJE!" - PRAVI ROSENBERG
Razprava v nemški poslanski zbornici je Nemčijo zelo razburila. — Ravnatelj nemškega zunanjega političnega urada je posvaril Nemčijo. — Po mnenju londonskega časopisa je Hitlerjeva Nemčija izrodek nemškega strahu. — Poljski narod je razburjen do najvišje mere.
LONDON, Anglija, I 6. aprila. — Nemška vlada je potom svojega poslaništva vložila pri angleški vladi protest proti kritiki nemške zunanje politike v poslanski zbornici.
Podrobnosti protesta niso bile objavljene, toda poročila iz Berlina pravijo, da je nemška javnost najbolj ogorčena zaradi govora bivšega zunanjega ministra Austen Chamberlaina.
Chamberlain je opisoval novi duh v Nemčiji kot obnovo stare pruske politike in starega pruskega ponosa.
Angleška vlada je mnenja, da vlada ni odgovorna za osebno mnenje kakega poslanca v zbornici. Chamberlain ni sedaj v nikaki zvezi z angleško vlado.	' ' / Londonski list "The Times" je pisal glede tega protesta:
'Govor Sir Austen Chamberlaina je svarilo, da je razširjen slab duh nemške politike. Ako se bo ta politika nadaljevala, bo prišlo^do dogodkov, ki ne bodo v prid Nemčije."
"Sunday Observer" pravi:
"Hitlerjeva Nemčija je povzročila strah v inozemstvu, toda Hitlerjeva Nemčija je izrodek nemškega strahu. Nevrjetno kruto preganjenje judov bo < elo v Nemčiji rodilo odpor. Največja Hitlerjeva skrb je, da za prihodnja štiri leta obdrži zaupanje v Berlin.
"Hitlerizem se najbrže ne bo mogel zdržati, ako ostane sedanji duh."
BERLIN, Nemčija, 16. aprila. — Nemčija pod Hitlerjem ne bo prej mirovala, dokler niso izpolnjene vse njene zahteve v mednarodnih in kontinentalnih zadevah.
To je geslo narodnih socijalistov, katerega je podal ravnatelj zunanjega političnega urada, Alfred Rosenberg.	, ,
Rosenberg, ki bo najbrže naslednik zunanjega ministra von Neuratha, je rekel:
"Mussolinijev načrt štirih držav predstavlja zadnjo možnost, s katero more Nemčija dobiti varnost h pogajanji, kakor jih je vodila do sedaj.
Nemčija ne mara vojne in se bo poslužila vsake možnosti do skrajnosti, ki ima za svoj oil i mirno rešitev svojih zunanjih političnih problemov.
"Ako pa vse to prizadevanje ostane neuspešno, bomp primorani obdržati nazore, da so druge države, ki so podpisale versaillski mir, kršile pogodbo in so s tem odrezale Nemčijo njenih obveznosti."
Glede odnošajev Nemčije s sovjeti je rekel Rosenberg:
"Nemški odnošaji do nekaterih držav so popolnoma odvisni od stališča anglo-saških držav proti Nemčiji."
To zatrdilo potrjuje prejšnjo vest, da Anglija s svojo politiko proti Nemčiji sili Hitlerjevo vlado v naročje Rusije.
Glede trgovskih odnošajev z Anglijo je rekel Rosenberg:
"Nemška industrija ne predstavlja več nevarnosti za Anglijo. Naša pozornost je obrnjena na vzhodno Evropo, kjer se nahaja bodoči nemški trg."
Na vprašanje, kaj misli, da je največja nevarnost za evropsko vojno, je odgovoril Rosenberg:
"Dogodki na Poljskem! Poljske! ljudstvo je raz-
iMiiMftHM^lBiwi^' il nV.^	1
Proces proti Angležem se bliža koncu
ENAJST DRŽAV BO POMAGALO PREDSEDNIKU
Vse povabljene države so obljubile, da bodo pomagale Rooseveltu rešiti gospodarsko krizo. Posvetovanja se prično ta teden.
Washington, D. C., IG. aprila.— Vseh enajst velikih držav, katere je povabil predsednik Roosevelt na posvetovanje v Washington, je obljubilo. da .so pripravljene sodelovati pri Rooseveltovem načrtu za izboljšanje gospodarskega položaja.
Argentina je bila zadnja izmed enajstih držav, ki je .sprejela Koosevedtovo povabilo. Svojo udeležbo je naznanila, v soboto.
Vsaka država bo poslala svoje najboljše zastopnike, ki .se bodo posvetovali z Rooseveltom o obnovitvi svetovne trgovine.
* Med najodličnejšimi zastopniki je angleški ministrski predsednik Ramsay MaeDonrdd. ki bo prišel v New York s parnikon. i>eren-garia 21. aprila.
Drugi zastopniki, ki bodo prišli v Washington, .so:
Prejšnji francoski ministrski predsednik Edouard Herriot, bo prišel 24. aprila; kanadski ministrski predsednik Richard P>. Bennett, 2.1. aprila; ital.jan.ski finančni minister (iuido Jung, (»koli 1. maja; -kitajski minister T. V. S. Soong. 7. maja; japonski zunanji minister viscount Kikujiro Išii in ravnatelj japonske banke Eigo Fnkai. prideta okoli 25. maja; mehiški finančni minister ALberto J. Parni, ki sesedaj nahaja v Miami, Fla.
Xovi nemški poslanik, dr. Ilans Luther, ki je v petek prišel v Ameriko. 'bo na tej konferenci zastopal .Nemčijo.
Združene države niso na to konferenco povabile Rusije, s katero nimajo diplomatičnih zvez.
FRANCIJA SE PRIBLIŽUJE S0VJ. UNIJI
Vzrok temu je Hitler. — Francija in Rusija bosta izmenjali vojaške atašeje. —- Vojaške pogodbe ne bo.
DUHOVNIK USTRELIL TATU
Tcmuco, Chile, IG. aprila. — G2-letni duhovnik Juan Yunger. je videl nekega neznanca, ko je ukradel v cerkvi zlat križ. Tekel je za njim ter kričal, naj mu vrne križ. I\er tat tega ni hotel storiti, je potegnil revolver in ga ustreir
Pariz, Francija, IG. aprila. — Prihodnji korak francoske vlade v njenem programu za zbliža nje med Francijo in Rusijo bo izmenjava vojaških opazovalcev med obema državama.
To .se strinja, s francoskim spravljivim gibanjem s .sovjeti, .s katerim so pričeli, odkar je nemški nacjonalizem pričel kazati svojo mor in je osrednja Evropa, pokazala odpor proti nemški zahtevi po premembi versailLske pogodbe.
Zunanje ministrstvo pa zatrjuje. da mvd Francijo in Rusijo ne bo prišlo do nobene vojaške zve-1 ze.
Francoska vlada je v ta namen imenovala za svoja vojaška atašeja v Moskvi profesorja na artilerijski šoli polkovnika Edmonda Mendras in majorja A. Simon. Ruska vlada pa 'bo poslala svoja dva atašeja sovjetskemu poslaništvu v Parizu.
To je najvažnejši dogodek v kampanji liberalne stranke za temnejšo zvazo med Francijo in Rusijo. Francoska javnost želi. da pride do s lir ne >zveze med obema državama, <kot je biku pred svetovno vojno, za kar je že napravljena pot po nenapadalni pogodbi, ki je bila sklenjena med obema državama v jeseni.
Po splošnem mnenju je Francija sklenila to pogodbo zato, da varuje svojo zaveznico Poljsko. Ulična pogodba je bila sklenjena med Rusijo in Poljsko pod pokroviteljstvom Francije, tretja enaka pogodba z llomunjsko pa. je bila opuščena.
Stranka bivšega ministrskega predsednika Ilerriota se z vso silo zavzema za ožje zveze s sovjeti z ozirom na Hitlerjevo nevarnost.
DANIELS V MEXICO CITY
Mexico City, Mehika, 16. aprila. — iXovi ameriški poslanik Jo-sephus Daniels je bil danes s svojo ženo v evangel ski cerkvi. Po maši ga je v njejrovem domu obiskalo nad sto tukajšnjih Amerika 11-cev.
MORILKA ČAKA ODLOČITVE
Florence, Arizona, 16. aprila. — Mrs. Winnie Ruth Judd. ki je j usmrtila dve svoji nasprotnici, bo i morala v petek umreti na vislicah. Edinole ena možnost š- obstaja, namreč, da jo zdravniki spoznajo za blazno. V zadnjem času je njeno obnašanje tako čudno, da so zaveli zdravniki dvomiti, če je pri zdravi pameti.
Posobna zdravniška komisija jo bo še enkrat preiskala.
Ako jo proglase za blazno, bo do smrti zaprta v ječi za umobol-ne •zločince. Stražijo jo noč in dan, ker si je že večkrat hotela vzeti življenje.
burjeno do najvišje mere. Zadnjih deset let si je Poljska prilastila nad 10,000,000 akrov zemlje, ki je bila last Nemcev in ta proces se nadaljuje. T o predstavlja stalni vir nevarnosti.
"Se drugi dve stvari ogrožate evropski mir. Prva je: neizpolnjena zahteva za enakost Nemčije, in druga je razorožitev. Nemčija ne bo mirovala prej, dokler te in druge upravičene zahteve niso izpolnjene.	'
TURČIJA BO PROSILA ZA REVIZIJO
Turčija hoče imeti o b Bosporu vojaško posadko. — Rusija jo podpira. — Druge države so proti zahtevi.
Istambul, Turčija, l(j. aprila. — Govor turškega delegata na razorožit veni konferenci v Ženevi. Ožema'1 llusni beja. je razburil marsikatero evropsko vlado.
Zahteval je, da -se opuste določbe v laiLsannski pogodbi glede Bo-spora. Z drugimi besedami: Turčija zahteva, da bi v tej morski ožini smela Turčija imeti vojaško posadko.
Turška zahteva ni bila nepričakovana. Turčija je bila vedno nasprotna določbam pogodbe glede Bospora. Angorska vlada je .samo čakala na ugodni čas, ko bo mogla .staviti .svoje zahteve. Ko *ta angleški ministrski predsednik Mac-Donald in Mussollini razpravljala v Ilimu o prememibi mirovnih pogodb, »so mislili Turki, da je prišel primerni čas. da .se lote tega vprašanja.
Do sedaj turški delegat še ni jasno zahteval revizije pogodbe, toda v.si diplomati vedo. da se bo to zgodilo v bližnji bodočnosti.
Lausannska pogodba zahteva, da je ta morska ožina odprta v miru in vojni. Neka točka tudi določa. da ne sme nobena država, ki ne meji na Črno morje, poslati v Črno morje močnejšega vojnega brodovja. kot je brodovje najmočnejše države ob Črnem morju. Ta država je Rusija in po zadnjih poročilih ima Rusija v Črnem morju eno bojno križarko. tri navadne križanke, pet torpednih ladij in oseiu .submarinov in poleg tega nekaj pomožnih ladij.
Do sedaj .so bile te določbe ■zadovoljive in ni bilo zaradi njih nikakega spora. Sedaj pa hoče imeti Turčija ožino za.sedeno, kar bi izpremenilo celi položaj v slučaju vojne med državami na Daljnem Iztoku ali pa med kako evropsko državo in kako azijsko državo.
Zna ril no je. da .sovjetski delegat na razoroži t ve ni konferenci podpira to turško zahtevo, kar dokazuje, da je Rusija prepričana. da ne bo nikdar imela nikakega spora .s Turčijo. Nekateri diplomati pa sumničijo Rusijo, da inia .s Turčijo kako tajno pogodbo, ker preti vojno Rusija ni hotela, tla bi ob Bosporu bila vojaška posadka.
Anglija. Praneija in Italija so proti turški zahtevi, toda politični položaj v Evropi je tako zamotan, da je Turčija propričana. tla jo bo kaka evropska sila podpirala v njeni zahtevi.
POROKA
Air. Frank Paulich. star 21 let. sin Franka in Matilde Paiilich, 119-40 — 191st St.. St. Aliban.s. L. T., .se je poročil z Miss Wiunrfred Hilton. 15» -let, poedovodkinjo v trgovini z zlatnino.
Frank Pairlieh. ;,il. Ima svoj basobaII team, ki je eden najoolj-ših na Long Island'.:.
Mladi par bo stanoval pri ženino vih stariših.
Bilo srečno!
DANES BODO NASTOPILI
ZAGOVORNIKI OBTOŽENCEV
MOSKVA, Sovjetska Unija, 1 6. aprila. — Andrej Višinski, ki zastopa državo v procesu proti šestim angleškim inžinirjem, ki so obtoženi spijo-naže, sabotaže in podkupovanja, je namignil v teku današnje razprave, da bo prosil sodišče, naj z Angleži milejše postopa kot po z njihovimi ruskimi soobtoženci.
—	Državno pravdništvo je mnenja. — je rekel Višinski. — da mora zadeti sovjetske uslužbence hujša kazen kot pa uslužbence tu-jezemskih tvrdk. Angleška inži-nirja Thornton in Monkhouse sta se zalo pregrešila. Dosti večji zločin so 'zakrivili soobtoženi Rusi. Oni so namreč izdali domovino.
Višinskijev govor je bil tipično komunističen. Branil je sovjetsko justico ter pikro govoril o opazkah. ki so bile pred kratkim izgovorjene v angleški poslanski zbornici.
—	Naši sovražniki so pozabili na suverenost Sovjetske Unije in so hoteli izvesti na nas moralni pritisk. Histerični so in .so izgubili vlado nad seboj. V najkrajšem času se bodo prepričali, da bo dežela svobodnih kmetov in delavcev, ki je bila ustanovljena po vzvišeni oktoberski revoluciji, odločno zavrnila nesramne zahteve imperija list o v.
Višinski je imenoval Thorntona vojaškega špijona ter dejal: — Nekateri obtoženci skušajo napraviti na nas vtLs. da ne vedo, kaj je pravzaprav špijonaža. Thronton. Moiiklion.se in Cushnv pravijo, tla ne morejo biti obtoženi špijonaže, ker so zibirali le taike informacije, •ki se tičejo interesov njihove tvr-dke.
—	Mi vemo. kaj je špijonaža in zahtevamo, da si ta poj m vsak tu-jezemec tako tolmači kot si ga tolmači sovjetsko pravosodje.
—	Kot bivši in sedanji vojaški špijon Thornton prav dobro pozna angleško pravo. Nam je znana -kazen, ki jo določajo angleške postave za špijonažo. Tudi Thron-tonu je znana.
Državni pravilnik je govoril tri ure.
Jutri bodo nastopili zagovorniki obtožencev.
KITAJCI SE UMIKAJO PRED JAPONCI
V ozemlju južno od reke L wan kmalu ne bo več nobenega kitajskega vojaka. — Inozemci zapuščajo Šanghaj.
Šanhaikvan, Kitajska, Iti. aprila. — Dve japonski infanterijski ■brigadi, ki prodirata južno od Velikega zidu. .sta po štiri ure trajajočem boju pognali Kitajce iz Kun in ga ter zasedli to važno pristanišče. Kitajci .se umikajo v smeri proti Ca ogli.
Zaenkrat je cilj Japoncev pregnati Kitajce iz ozemlja vzhodno od reke L\van.
danghaj, Kitajska, 16. aprila.— Manžursike čete so izasedle pristanišče Čang\vantao, v katerem so do včeraj Kitajci gospodarili.
Inozemci, ki so hoteli preživeti velikonočne praznike v -obrožnih
VELIKA NOČ V JERUZALEMU
Pravoslavni kristjani so prižgali sveti ogenj. —• Mnogo tisoč romarjev je prišlo v mesto.
Jeruzalem, Palestina, 16. aprila. — Veliko soboto j? bil slikovit prizor verske gorečnosti, ko je grško-pravoslavna občina z veliko slovesnostjo obhajala obrede svetega ognja, ki je največje cerkveno opravilo v velikonočnih praznikih.
Skoro vsaka krščanska država je poslala zastopnike, da se v deleže teh obredov. Jeruzalem je bil poln romarjev, ki so prišli, da ub-hajajo Veliko noč. Na tisoče ljudi se je že zgodaj zjutraj zbralo pre 1 cerkvijo Božjega groba, da bi bili priče svetega ognja.
Xetstrpno je čakala množica prihoda grškega patriarha, ki je stegnil roko v votlino v steno poleg Božjega groba in je izvlekel goreča polena.
Ob Istem času je pričel »zvoniti veliki zvon. Verniki so se drenjali k oltarju s svečami, da jih prižgo ob svetom ognju.
Letošnja Velika noč pade r.a Lsti dan po gregorjHTLskein kot po julijskem koledarju, vsled česar obhajajo katoliki in pravoslavni kristjani Veliko noč ob istem č=i-su. Zlasti mnogo je prišlo katoliških romarjev, da v svetem letu obhajajo Velik on oč na krajih Kristusovega trpljenja in smrti.
Velikonočna opravila so pričeli katoličani Cvetno nedeljo v cerkvi Božjega groba.
Tekom velikega tedna so katoličani vsak dan prirejali procesij« t«»r so hodili po potili, po katerih je hodil Kristus, kakor pripoveduje sv. pUmo nove zaveze.
Veliki petek je bilo mnogo procesij po Via Dolorosa. ki se nahaja znotraj starega mestnega obzidja.
"MODEREN" VOZ
Jacksonville, Fla., 16. aprila. —. Dva meščana v Jacksonville .sta začudeno ••listala na ulici in nista mogla verjeti svojim očem.
Bilo je nekaj čudnega, toda sta se slednjič prepričala, da sta videla prav. Nek farmer se je pripeljal v mesto z avtomobilom, katerega .-»te vlekli dve muli. Farmer je k avtomobilu, ki ni ini**I več ni-| kakih strojev, pritrdil ojnico itt vpregel muli.
mestih, so se hitro vrnili v Tientsin.
Letalci mečejo iz letal lepaJce, v katerih se poziva narod, naj podpira novo mandžursko vlado. , Peking, Kitajska, 16. aprila. —. Iz zanesljivega vira se je izvedelo, da so Kitajci izpraznili ozemlja južgo od	.
LIS ■XBOD1"
i
T,
v
IT,
TUB LARGEST SLOVBHC DAILY is U. ft. A.
Glas Naroda

PADEC II NAREKE SOQJALNEGA ZATAKOVANJA
T EVROPI
(Jwpndinska kriza jr t k-hi 1331. ■ žare. kjer <|o*rdaj zavarovanj«' ir šr vHiko bolj zaustavila na|>rrd"k ui bilo izveden«*.

tui.
Yearly «6 00
"Ola* Naroda*
ikt
Mdei] ta pranlkot.
aa m prloWvieJa. Ifeoar aaj Prt ^iinaM kraja naročnikov. MvallMn aazaaaL da Idtrrja i^Jdmo aastoralka.
NAEODA-. SI« W. lSIfa stmt. New lark. N- X-
DRŽAVE RAZPRAVLJAJO O KRAJŠEM DELAVNEM ČASU
ŽSkoraj v polovici držav so bili p priloženi zakoni, za-povedijjočih manj ur tlela za najete delavce. Svrha teb zakonov je zmanjšati nezaposlenost. Značilno jc\ da to gibanje za skrajšani delavni dan in dela vin Uxlen raasiriio tudi na Jug, kjer delavni teden ali 00 ur ' z»in«»r»* večina angleških !>oiiiišk;i» vse drugo kot izjema.
'-"•ijtliH- uktmoilajf. kakor fta v I*--lu 1?».*tfl Novih zakotKiv o nadatjfii
izgraditi s «*ialnega zavarovanja j«' bilo v v«rh <Mrro(»kih državah arlo — nas|*rotno |»a j«* bilo izda-tiili veliko zakonodajnih mer. ki vpr ali manj oatmjajcjo pra\»c zavarovancev.
V	Jiig'»Javiji so hi le na koncu leta 1931 porodniške |km 11h*re v lx>-1» zt'Tiskt'in zavarovanju znatno zni-ži»u<'. in sieer z zakonom z «lnc G. deeemhra 1931. Pozneje je hila tudi bolezenska podporna doba pri vseli Okroi. uradih skrajšana od SS na t. dm.V. V letu 1338 in t.
jan.	mi pa obratno povišaii
prisp«vke do najvišje po zakonu dovoljene mere.
V	N'enjciji je soeiialuo zavarovanje od 1931 dalje padlo na predvojni nivo. Z znanimi odredbami so občutno znižali pojnire v vseh vi stali zavarovanja.
V	Veliki Britaniji je v I. 11*31 država ukinila vse subvencije, s katerimi so bili dosedaj znatno ztii-žani upravni s traški bolezenskega
se je ; in invalidskega zavarovanja. I)a pa
I blagajn še naprej dajati svojim , tvvarovancem neokrnjene podpore.
v	...	.......................krnjene podpore.
.Najvažnejši predlogi so oni, ki liorejo uvesti takoj (je vzrok v njihovi dobri rinam-u
situaciji. Nasprotno pa mi pri blagajnah. ki imajo vw fonde izčrpane. ustavljene vw vW-jc pod pore. I'lagajne. katere imajo znižane V;te večje podpore, štejejo 4 in pol nii-lij»na članov. 1H a ga j ne. ki imajo sploh ukinjene vse večje pod |>ore. imajo zavarovanih ti in četrtin« milijonov članov. — Tudi v Angliji jeistopa.'o slično kot v Jugoslaviji. ker dovoljujejo podpore preko tednov samo oni Okrožni uradi, kt so aktivni.
V	Švici j«- plebiscit v decembra S 513.0U0 glasovi prot i 339.000
jrli.?»ovom zavrnil predi'*« zaKtUia o <-tnmstnfui zavarovanju.
V	Uelgiji je v letu 1931 vlada zavrnila projekt obveznega bolniškega in invalidskega zavarovanja.
Tudi v Estonski je tamkajšnja vlada iNlloeila. da zaradi gos|»odf»r-t»k«* krize ne sme prehitro pred parlament z načrtom reforme bolniškega zavarovanja.
V	Madžarski m» bile lioluiške podpore ponovno znižane.
V	Češkoslovaški se bolniške blagajne bore z velikimi finančnimi 1< žkočami.
Vm-. kar smo navedli, je pasiva i vr»pskega zakonodajstva v soei-jalneui zavarovanju v letih 1931 in 11*32.
Napredek aoeijalne zakonodaje v letn 1931 in 1932 je treba zabeležiti v sledečih evropskih državah :
V	Franciji. kjer so bile izdaue številne naredbe o izvrševaniu za-
peitdnevni delavni teden o4 ur. To je ravno, kar organi-rirano delavstvo smatra kot absolutno potrebno, da se vsaj začasno resi problem "teluiologirue nezaposlenosti", ki jo poledica razvoja in izpopolnjenja modemih strojev. Zakonski predlogi v tem zniislu so l»ili vloženi v legislators h držav Illinois. Massachusetts, New York, Pcnnsyl-yania in Washington.
Ti zakonski predlogi dnlorajo, da pet dni dela, obse-frajoeih ne ver kot ;50 ur dela, naj pomenja zakoniti teden dela in šest ur dela na dan naj ho zakoniti dan dela, razuu ako «:re za skrajno silo v slučaju ognja, po vodu j i ali nevarnosti za lastnino in življenje. Zakonski načrt, predlagan v -fcVnnsylvaniji dovoljuje* <Vzuruo delo (overtime) do 4veh ur na dan, ako se plačuje poldrugi krat toliko na uro kot za redni eas.
Zakonski načrt v Illinoisu določa, da petdnevni teden ofitane v veljavi do 1. deeemhra 1JCU. legislaturi države [Washington se pi*edlaga texlen ISO ur dela za vse dedavee razmi poljedelskih in hi.suih.
V	legislaturi države Massai-husciis j»* hila uvetleua T*e«olueija, s katero naj se zaprosi Kongres, naj sprejme zakon, ki bi prepovedal meddržavno trgovino z blagom, prod uei ranim v tovarnah, kjer tlela vri delajo več kot .*> dni na teden ali 0 ur na dan, in da garat ni ra. da se v teh industrijah plačuje minimalna mezda, ki naj bo primerna ameriškemu življenskemu standardu.
V	legislaturi 17 držav so bili uvedeni razui zakoni za krajši čas dela; v splošnem za vzakonitev o se m urne ga dne >n za prepoved nočnega dela za ženske, in otroke
Zanimivo je, da tudi južne države, komor se je pre-netila tekstilna industrija, ki je poprej cvetela na Vzhodu, se strinjajo s tem gibanjem za krajši delavni teden. Tako je poslanska zbornica države South Carolina »prejela reatdueijo, ki priporW-a enakost delavnih ur v tekstilnih tovarnah South Caroline. North Caroline in Georgie.
Na drugi .strani je legislature države Georgia sprejela resolucijo, naj sm skrajša delo v predilnicah na 8 ur na dan iu 48 ur na teden, ako tudi države North in South Carolina, Florida in Alabama sprejmejo enake zakone.
Resolucija naglasa, da krajše ure <kda bi imele za posledico zaposlenost za več ljudi, povečale nakupno silo industrijalnih delavcev in odpoinagale nezaposlenosti.
F L. /. S.
V	LukHHubunru je t»il«» 21. jan. J 931 livedetm ]M»kojninsko za van s vanje privatnih namcščenccv.
V	lloiandiji ni izšle naredite o izvajan iu holiitškejra zavarovanja iz leta 1
V	Španiji j«- <4opil v veljavo za kou o zavamvanju za slučaj nesreče. ki je bil razširjen tudi na |»olj<'-delske delavce.
V	Polj-.k i i u Švedski so bile v I. 1I»-I1 i zve« len«* reorganizacije lK»lni-ških blagajn. l*od|Mirni sistem se ui nič s|kvmeail.
V.sled «rosp<Klarske krize .m: bile !»oliiiške |MHl}M»re v letu 1931 v vseh industrijskih državah znižane in leta 1 pH so prišle na vrst « tudi a«rraroe tlržave. Siocijaluo zavari»-vanje je zelo malo na)«redovalo. — Karakterističen je primer Sviee. ki s« je s plebiscitom odločila proti starostnemu zavarovanju.
(J:»s|MHlarska kriza je v zadnjih dveh letih vrjrla v. krizo tudi socialno zavarovanje. Proletariat Kv-repe se bo moral tni v botloče bojevali za obstanek in napredek *vo-jtjra zavarovanja. K-> lw kriza jm»-j»-pjala — 1»> ta borba veliko lažja in olajšal jo bo tudi Mednarodni i i rad dela s svojim pametnim konstruktivnim delom.
Delavstvo bo moralo začeti z borim za vrnitev pozicij v soc. zavarovanju. ki naj bo v booče pamet-mjse in holjše fundirano. da mu ne ho mogla škoditi nobena gospodarska kriza.
KDrtUA Z DGELETI NA KITAJSKEM
DOLGO POROČNO POTO VANJE
Pred kratkim se je Svet Sveže narodov kiwi z V{>rašanjcm trnovim- t. dekleti in poveril |Mfe4*biii*mu odhorn oalor. tU swtavi zuhnrno [H>r«>čih.. Odl»or jc t<> tlelo ovršii in sestavil |>oročil«i. ki vsebuje n»č manj kakor 400 strani. Zanimivo j«* |to*cbno |Mi^la%'je. ki obravnava trgovino z dekleti v Mandžuriji. — Ki>|H-ija j«- v Mandžuriji tako razvita. da preseda trgovino z «lekleti. kakor j,* cvetela v jnžni Afriki .* najslabših časih. Sretliiče tr*r»>vine je mesto Harbin. V Ilarbinu je vs.* golilo tolp. ki javno trgujejo z de-kb-ti. I>offaj;i se i-elo. da izda vujo
trgovci relo lastne Ib^te. V teh listih lahko liere« takele oglase: — *'V našem uradu išče zaposlit vr Wt Kitajk in 20 In-lih deklet." Ta «>-g!as ne pomeni nič drugega kako-, da se omenjeno število Kitajk in belih deklet odaja komurkoli. V prvi vrsti končajo vsa ta dekleta »■ javnih hišah. Tiwli oh belem dnevu koraka po ce.^ti gruča deklet, ki jih Mražijo ti izvržki človeške družin*. Gorje dekletu, ki hi se hotelo r«*si-t? in zbežati. Čuvaji, ki so oboroženi. takoj streljajo za njimi. Po-lieija se ne meni za te strašne pri-r.ore. ker so tolpe dovolj bogate, tla j«> IuJik<» podkupijo. Kako jc trjr >-vina z dekleti razvita v llarhinu. kaže tale dogodek: Francozom v Šanghaju se je zdela sumljiva neka ladja in s-» jo radi tega zasedli. Na n.ji-j so našli 700 belih in rume-
nih deklet, ki so jih ifA/ili tnmv-ci. To }>' bil eden izmed tedenskih prevozov, ki *o namenjeni harbin->kim tvrdkam.
Tudi iinioffo ru-kili il*-klet zaide v roke t**h tolovajev. Tudi te gr--*-ih. sko/i Harbin dalje na Kitajsk •. .Vnosu ruskih deklet živi po*k i tajski h pristaniščih, kamor s«> zašla n>«li svoje n»*>r»t"*m* iisn«le. Poroči!o Zveze nantdov ol»ravnava rnskih deklet na Kitajskem v p->-stbnem (»oglavjn.
Vsi strahoto l»ira nečednega posla nam kažejo cene. za katere >e prodaja človeško iilt^vo. Že za ."»O Kichruih kitajskih dolarjev, ki (Utnes zelo malo vretlni. prodajo rn-izseljenko v kitajske bezniee. kjer jih opajajo z opijem. Kadar je erkrat t«>lpa dekle prodala, je to za vselej izgubljeno. Dekleta gredo iz takozvanih boljših lokalov v slabši* iu tako dalje, dokler nazadnje ne končrfjo v predm<*stjih kitajskih Ink popolnoma izčrpana.
Odbor, ki je proučil to vprašanje. je stavil Zvezi narodov tudi praktično predloge, kako naj bi se trgovina z dekleti na Daljnem vzhodu pobijala. Amerika je že dala na razpolago 200.000 dolarjev v ta namen. Trgovci z dekleti se teh ukrepov niso prav nič ustrašili in še vedno nadaljujejo svoj posel. Nedavno so v Harbin u osnovali celo lastno banko.
ženskih w*™it' s posebnim ozirom na "sns"
GOLOB KOT BLAGAJNIK
Vodilni pilot tvorniee za letak v Augsburgu Ervin Aichle. ki je
/>ian kot letalec posebno v sport-1
Xeda vno so vtlrli v stanovanje rekejra s«>duika v Koelnu in odnesli dragoceno zbirko kovanega denarja. Sodniku je bilo silno žal za zbirko. Xekega dne je potrkal na vrata mladenič in povedal sodni-j ku. da mu je neznanec dal 30 pfc-; nigov s prošnjo, naj tale zavoj izroči .sodniku, ker on sam nima časa za to.
DOBRA VINSKA LETINA ŠELE L 1940
"Suj»" j • ženskam. p<ie«buo ne-kHt»*riiu por*»č»*nim ženskam. jak«» priljubljena bc4czeu.
lastila "šil>" je tujega izvora, in je žftLska v tak**m slučaju n s taka. kakor hi jo kilo obstrelil.
Z.i "šiis" .ho včasi posebni vzroki. vča-^i pa uastopj tudi bmz po-vo»la in vzroka.
Oziroma, da bolezen natančneje opišem :
Z ženo se boš Ihjhi (»ogovarjal, morda «f»red večerjo ali po večerjo. smejala se bo iu šalila, naenkrat se ji >bo pi obraz zresnil in podaljšal.
—	Kaj ti je. Marjanca — j<» boš vpraša L — Zakaj si utihnila Ali t: je slabo.' Ali t»- kaj boli*
Nobenega odgovora.
—	Za božjo voljo. Marjanca. kaj I i je.'
Nobenega odgovora. V.stala bo od luizr, začela bo pospravljati, besede pa :ie iboš »pravil iz nje.
V,praša.j jo. če je huda ? Nobenega odgovora. Vprašaj jo, kaj bi rada Ni«*, nobenega odgovora.
Tedaj si laliko -jj-itrdno prepričan, tla ima tvoja cenjena gospa soproga bolezen, kateri m- pravi "sms"
liolttzen traja več dui. včasi več tednov.
Žena bo vse lepo skuhala. ])o-spravila in .sploh naredila vse hišno delo. toda be-iojlr ne boš spravil iz nje.
Ti ž»* ne. (V jo bo slučajno kaka prijateljica obiskala ali lehe
Ko jc sodnik odprl zavoj, je na-
li■ h krogih, se je pred kratkim o- - , .	. . l.„ .. ' . . .
. .	i •	-	i-el v njem goloba. V škatlici je |e-
žmil in napravil svoje poročno po-,
zalo pismo, v katerem jc bilo reče-
Solnčni madeži nedvomno vjdiva-i<» na rastlinstvo in živalstvo. —( llersehel je dokazal že pred lo0	I'Hjatelj. .se bo nadvse pri jaz-
ti. da je vedno odgovarjala v letih
tovanje v letalu. Obkroži! je Sre-	.	.	, , -,
..., ,> , nt. naj sotlnik priveze gololK*kii na dozemsko morje, se dotaknil Zene-1	. .	' .	,
, o	i A rat <mI easa <Io časa po 100 mal i
iti naj ga spusti. Na ta način bo
ve. Barcelone. Madrida. Se vil j Ti l liana. Urana. Alžera, Tunika.
tiaze. Damaska. Aleppa. Konje. Carigrada. Bukarešte iu Budimpešte, od koder je krenil naravnost v Augsburg.
Proga, ki jo j«* preletel Aiehele s avojo mlado žeuko. je približno tako dolga kakor razdalja med Frank-f n rtom in Ka}»kim mestom. Polet pa je tudi lep sj»ortni uspeli. Letalo, s katerim je letel Aiehele." je tthtalo med poletom 730 kg ter je morala vlačiti s seboj razen ženina in neveste njuno opremo ter za 1000 kin proge goriva. S srednje brzin « 150 km na uro je Aiehel *
vsak dan h*tel |M»vprečno osem ur. k"na o splošnem soeualuem zava-JXa teh poletih je gladko obvladoval
Pozor rojaki!
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; KADAR potrebujete kake notarske posle —
«e zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno, kakor ste VS bili prej pri Sakserju. — Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na
METROPOLITAN TRAVEL BUREAB
PRANK 6AK8ER
Mew York, X. T.
MM
r o van ju iz 1928. in 1930. leta. Ta zakon izvajajo posebno v industrijskih centrih brez težkoe.
V	Clreiji pride v najkrajšem ča-pred parlament zakon o delavskem zavarovanju. Matematično o-spovo za ta zakon je izdelal češiko-slovaški strokovnjak.
V	Škotski s«- je v letu 1931 začel izvajati nov zakon o zavarovanju za slučaj bolezni.
V	Litvi so bolniško zavarovanje zlroljšali in razširili na one dele dr-
|Hilet čez 'iOOO ni visoke gore sev«-afriškega nabrežja, čez nialoazijsko g«»rovje in čez balkanske planine. Kaktir zatrjuje pilot, je bila ta vožnja polna romantičnih doživljajev. Njegovo letalo se je držalo čvrsto, delovalo je vzorno celo v snežnem rnetežu in t<H*i, kljubovalo viharjem in tropski vročini.
V* trdni noči temi se je uioral Aiehele spustiti na zemljo pred Kairo v puščavi in globokem peska, ker ni mogel izslediti letališča, ki ni bilo razsvetljeno.
pi išel do svoje zbirke, uo kateri inn je bilo tako žal.
S-nluik je tudi napravil ta poskus in spusti! goloba z mošnjiekom denarja. Golob se je kmalu vrnil i»: prinesel nazaj del sodnikove denarne zbirke. Sodnik je še trikrat opustil goloba in v četrto je prinesel golobček zadnje novec nazaj.
1650 — 1713 slaba letina, oziroma ;lra<rinja minimumu soliičnili madežev. Francoski zvezdoznanee Henrv Mesmery v Bordeaux it je po let-licm opazovanju solnčnih madežev objavil prK.lat.ke o njihovem vplivu na kakovost francoskega vina. Vsi pridelovalci vina vedo za razliko med **dobrimi" in "slabimi" leti. Ena in i*-ta trta lahko obrodi grozdje dokaj različne kakovosti. Vremenske razmere nisit oilločnjoče. kei je <h»bro leto lahko snho in pa
nasprotno deževno. Raziskovalec dokazuje, da točno odgovarjajo vsi dobri vinski letniki maksimumi solnčnih madeežv. Tako je bilo leta 1*47. 1K.V>. 1SC9. 1881. 1904. 191« in 191>S. Ker traja po-, v prečil i krožni razvoj z narašča-
P'Jicija bi gotovo ne bila nikdar) odkrila prebrisanih tatov, če bi lu. j Mj«,,» .»"'»čnih madežev do novega prišlo meti njimi do prepira, ko so maksimuma 13 let. bodo morali pri-si delil plen. Kadi tega spora so se i eakovati ^nograduiki prilKnlnjo tatovi med seboj izdali.	"prav dobro" letino šele I. 1940.
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA 8T0PNI SEZNAM
▼ JUGOSLAVIJO
Dm »I-------------* 330
1MB 800 --------------5.—
Din 400 ------------1 8-55
Din 900___________________% 8 —
Din 1000 _______________415-50
Din »000
..$76.—
V ITALIJO
Ur loo _________________* 5 85
Lir 200 ---------»11-35
Ur 300 ---------------318-50
Lir 400 .............-......-322.—
Lir 600-------------- $27.50
Ur 1000 _____________$54—
»•atol v dinarji* aU
zrn mt" Mljih anaafcav Mt aaaraj ntvUtM.
lirah a«v*lJujMM Aa bolj« m>Jt.
IZPLAČILA ¥ AMCK1ŠKIB DOLAKJIH
Za izplačilo $5.00 morate poslati.— $ 5.75
» " $10.00 " * _______$10 J&5
» » $15.00 " " _______$16.—
» •• $20.00 " " _______.$21.—
" $40.00 " " ________$41.25
" $60A0 »	- ........$51.50 y
Frajanmlk dobi ▼ staran kraja izplačilo ▼ dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po, Cable Letter sa pristojbino $1—
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(TMAM K BAE89B) »19 WEST lMh 8TMMMT '	NEW TOMSK, JT. T.
ONIM, KI POŠILJAJO DENAR V DOMOVINO,
naznanjamo, da jc mogoče poslati vsoto do sto dolarjev bre* vsake izjave, v kako svrho je denar namenjen. Tozadevna odredba je bila dne 17. marca odpravljena. Kdor hoče poslati več kot sto dolarjev, naj podpiše spodnjo izjavo in naj nam jo pošlje z denarno pošiljatvijo.
DECLARATION FOR MONEY ORDER
I herewith declare that Money Order No. ............................ j3
»ent by me for the purpose of_______
and la not intended for the purpose of speculation, placing savings or making investment in a foreign country.
I certify that this transaction in no way contravenes the act of March 9th, 1933, the executive order of March 10th, 1933 or any regulation Issued thereunder.
(Purchaser's Signature)
(Date.)
Velikonočni prazniki so na pragu, toda se vedno je čas, da razveselite svoje v domovini s kakim denarnim darilom.
|Q BOMO TOČNO IN HITRO IZVRŠILI VSAKO POSlLJATEV
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(VRANX SAKSER)	<
m WEST llth STRSBT	NtW VMK N.
> i'-
■■'. v* : ••-,,.*.. .-..U SpT -

a. ■
no pogovarjala, kakorhitro se Initio j»a za ohi^kovaK'ciu vrata z«i-prlji. l>»» /.avlailal nm<"-fii nii>lk, ka-liTc^a	te ti motil z vpraša-
nj! :
— Tak«« p«»vt*j mi v^tular kaj ti jt>Ali sem t<* kaj razžalilOdpuščanja t«» prosim. «**p .som Saj ti lii.srm uri-f limlojm rekel. Zakaj si Inula.' Zakaj »t- i j ko >lrži.š.'
Xi<"* in nir. Vm* tvoje prhradevanje bu 'brezuspešno.
Le poskiLsi. pa boš vitlel. da resnico jrovorim. Zvrrvr ji prinesi domov bakso kendija ali šopek rož. !»<» .baš tako kot da bi prišel praznili rok. Za kendi iu izj rože .s«* ne bo niti zui"iiila. Kož ne bo poduhaia. kendija n«1 bo pokusila, tla.si jr vsa volčja na vsako .sladkost.
Ce rt*r#*S. u i j ti kaj dobrega >ku-lia. ti 'bo -skuhala brrz obotavljanja iti .-%»• bo vsplošuriu pokorila varni tvojim |>ove»jeui.
To jr t«>rrj zuainruje. da ji dar slirlta ui odp«»vrdaI. dorim ji j«' nr-■ brški dar -govora navidez popol-nonn otrpnil.
Zakaj' Kako.'
■Noben zdravnik, noben znan-atvrnik.M' ni pojasnil t** zagonetno ženske 'bolezni iu je menda tudi nt' bo.
i'e poklieeš zdravnika, bo prijazno govorila ž njim iu .se smejala.
lv«*r zdravnik ne bo mogel pri ženi ni resa r dognati, bodi oprezen. da tobe ne pošlje tja. ker so taki. ki nimajo možganskega kolesja v redu.
F o zdravnikovem odhodu bo zopet .stara pe.sem. Xajnree molk.
Iu r«* bi pokleknil ter položil preti njo top zaklade trga sveta — \>e brezai^peha.
Molčala bo in molčala.
Xe obupaj. Slednjič se boš že privadil.
Ve pa le hrepeniš po ujeni jro-voriei. vem jaz zdravilo zoper sns.
Dobro se zabarikatliraj v kakem kotu ter začni klieati: .Marjanca! .M ar ja neat
Odgovora na ta klic seveda ne boš dobil.
Kakorhitro boš pa pristavil: Zdi s»- mi. Marjanra, da si se najmanj za pot funtov zredila, odkar ne govoriš z menoj. — te bo grdo pogledala in krikniia:*— Pa že ni res. Oh. kako grd* laieš!
"Šus" je otlp'ra vi jen. Toda še enkrat ti resno .svetujem, dragi rojak: — Dobro ne *»bar»kadiraj in iirako s« skloni, da kake trde stva-ri v glavo ne dobiš.
========= i " ' "i i
-o L A B If A B O D A'
THE LAMEST SLOVENE DAILY fn U. S.
ASA M MILI.SKA
Anton je imel o*4>iii k rižev, žena pi« M^leta. 11! i/a I s»» je ras, ko bi in trla praznovat i /lato |>oroko. I'ol stoletja "ta preživela v lepi edin<»-.^li in ljubezni. eeprav sta ostala l»rejt otrok.
l.ilo }*• iiewea marea. Alr/lo Uiir-
j.i je divjala [to nihali in pro«{rJ:i e< l i skozi .»krliii i /t prta vrata in
i.'.hh Starva sta vvtila k
njibi ii. tih kalfp'in i«- v»x'l(t j»lap*»-l.il ou«-HJ. Z«-.11.1 j»-	i,i|»k»" '«1
• li'Muit'ii eerkev. nio/ | m j«* prečita 1 č;.M»pi* <|o Zli lllje vrste ter m pri-
ZLATI SRCI
žjrsl dolgo |»i{H». Molčala sta. kakor^jru, tudi nisva. Kjer imata dovolj da Ki ležalo vsakemu na srcu neko (Iva. tam dobi lahko tudi,tretji ne-
te/ko breme.	[kaj."
Ali imate * Koledar
za 1.1933
Za
50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, CLAN-KI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NA SI H PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; PESMI BUKOVINSKEG A IN OPIS NAŠEGA "SEVERNEGA ROMARJA" PLANINSKA.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street
New York, N. Y.
Pošljite
naročilo
V ^ 1	t
se danes!
"Pavla, si čitala ča-nik?" se o-jrlasi Anton.
*'Seve*la sem ira ritala. toda saj ve*, da me politika ne zanima.
**To je res. tudi jaz te stvari samo malo pregled«m. toda poleg polit i k*- so tudi d/i ige zanimivosti in raziu* no\ ice. **
" W-a.si je ri>s kaj |mM'liiif):a." "Ali nisi našla <laii«*s nit- poti« bnega .*"
l*o tem vprašanju je |»ogledala 1 via skoro nehote moža. potem ]ia j um j«- malomarno odvrnila: "Ali. j našla >»"iii. tiMlii kaj jNiiuapi. ker '>«■111 nad tem bolj razzaliwtiU, k«-: k or pa razvedrila."
I'avla j»- globoko vzdihuila in je-la znova plesi i čipke, ker so se ji • !»-lali vo/.li. Mož ji j«* skušal }m»-trl*-dati v «>• i. toda ni iuu posrečilo. ker jih ji- naglo povesila. ' ".\'<kaj te je danes med novicami tako ra ti* lost i lo
"Žalosten opis revežev. ki nimajo v tem mrazu primerne obleke, pj: klatijo jh> ulieah brez hran.*, brez streli«'. Kadar «'itam kaj takega m«* zaboli *,ree in pri tem za-čiitim >rainoto. <la reveži umirajo 7i.naj od mraza in gladu, meni pa j" vedno tako toplo in imam vsega volj. Anton, ali <"utis tudi ti kaj
11 ak«-&ra .'"
"Iva i pada; zelo i>ogo»t<»ma. zla-..»ti če pomislim na revne in zapu-Išrrie otroke."
I "avla sedaj ni vet'- skrivaj, tem-• v «•.' odkrito	možu v oči.
" l^rcprii'Miia s<^rn l»ila o tem.** mu /a lovoljuo odvrne /ena. "Tudi mene prevzame neka notranja l>ol. k; dar pomislim na tak«* pol nage . oiroke."
l*o t»*h lM*s4>dah s*4 j«> Pavla I" t«/ko idiraiiil.i solzam.
'•supid dejal Anton * tI"cs<hmiii , glasom: "t'e bi bil blatili. h i /bral okrosr selte vse tak«- zaputUV-ne sirote,.**
"'Ahral." jf ponovila žena. kakor l»i hotela ra/vili m«že\t» luis**| : — "/ vs«-m bi jih dobro preskrliel. k«j lie da. Anton *** i "Sevi-da. seveila. Pavla, za vsako tako siroto hi {»oskrbel in jo do-: l.ri* v '.ji«»ji!. **
"Saj \eiu. da ne hi napravil iz j njih gizdax ih :»ospo«lčen in trizda-lit:ov. temveč šivilje, jieriee. hišne. I < strežniee rokodelce, kakor to za-liH-va 1 nižji zakon.
"Pavla. IicvnIh si mi vzela z jezika ; midva pa«' dobro razume-: Vii ."
Ant<»n je stisnil ž*ini roko in ža-jl«->in*» nadaljeval: "Toda midva. | ž«d. ni-vu bogatina. Mnogo nama I š- manjka «4o tetra. Sko<la. da nisva
Zlasti če ima tretji šele štiri
leta."
* * Toil* j ti do voliš!*' vzklikne želu« ter objame moža okrog v»-:i*-i. "Ti dovoliš. da v spomin na najino bližnjo zlato poroko . vzauieva lo siroto /.a svoio**
**S«-veda dovolim.** «>«lvrne Anton. ki ni )»ii niv manj franjeii kol ž«~na. "Povem ti vti"-! (Slej. od onega trenutka, ko sem prečita i časopis, ne mislim na ničesar drugega. kakor na to. da bi vel revno
<i*klico poti streho."
"Zakaj mi pa tega nisi poprej 1 ki veda 1 " *
"Hotel sem. da bi ti prva začela.... Toda. ker sva v tem oba 1
Istih mislih, pojdem takoj pt> siroto."
Se precej krepki starec je bitr-j vstal ter .segel po suknji.
"Anton, počakaj nekoliko, da skoči Liza po voz. da se Ikjš prej vrnil."
Po teh besedah je Pavla uro od-btzdela iz miIic. Antonu s«' je zdelo. da ^e je radi nenadnega veselja pomladila za dvajset let.
"PoStena in dobra je. ta moja žnika." je zadovoljno mrmral Anton in si natikal velike rokavice.
Pavla se je kmalu vrnila v sobo.
'\*o. ali jHtslaia |m> voz.'"
"\e. nisem."
"Zakaj pa ne t" vpraša skoro jezno Ant 'ii.	t
"Zakaj n«*.'"____
Pavla je sk«"Y*ila k vratom, jih o<l-prla in prive«Ua k iu«»žit it i rt let no siroto rekiH-: "<J|ej. radi tega!**
"Kako to.'" vzklikne začuden Anton. "Kje j«» pa dobila.'"
"(Hej. dragee, pripetilo s«« j«' takale: Ko sem prrčitala današnji li>*. me j«- tako zabfdelo .>rc'. tla ni-m1!« mogla	vzdržati. Odbit«-'«
—••in na ]Mi(icijo in vzela <»troka."
"<►. ve ženske, žensk«*!** je vzkliknil Anton in objel ženo. Tisti vee-r je že počivalo v gornji s|ialliiei dekletce ter sladko snivalo. Okoli |Miln«Mai je Pavla liho vstala, da ne bi zbudila moža in se približala po-steljci. Skrbno je popi-avila otLstr^-njeno inlej««. poljubil« siroto na «"-e-
DOMOVINO JE PRODAL ZA 50 FUNTOV
Pri zaprtih vratih se pred voi-škim sodiščem v Chelsea na Angleškem vrši proces radi špijonaže proti poročniku Xornianu JJaillie Stevvartu. Poroenik Stewart je ob-dolžen vohunstva v pride Nemčije. Nekemu lieHinčanu. |h> imenu O-ton Waldemare. je izdajal infor-maeije vojaškega značaja, in sicer o sestavi vojaških tankov, oklopniii avtomobilu v in avtomatičnih pušk. Svoja obvestila je |M>šiljal s pomočjo tajnih znakov in šifrirnih pisem. Za vsakega naročnika je :-m«*! posebno označlni. \eiuec Oton Waldemare je bil označen s šifro Ol»st (sadjet. druga *»seba zopet z označbo poiret (po francosko hruška i. tretja zopet r. Marie Koiii.-e ((i/iiai*lia*za (»osebno vrst«» hrušk'. Kaillie Stewart je tudi obdolžen. tla je zbiral informacije v Alders I.ot in da m- je hotel sestati z neko
of-ebo. kateri so bile natijenjne informacije. na Holambfcem. Major Sha|»eot. ki nastopa pri procesu kot tožilec, je med razpravo prebral zanimovo pismo, ki so ga našli pri (•btožencil in v katerem um Marie uise s}H»roea. tla je bilo temu pi-
SVA M PIR JI

Spisal EMILE GABORIAU
---u
' ' 'i! A N P
VELEMESTA j
rjtm
VB«
100
* Itf •) t
Alladi .slikar ni znal lagati. Vzravnal so je Audre se je vetluu tx>lj čirdil.	in vzkliknil z ilrhterim glasom:
Poznani vas, kakor vidite, — je narisi- — Kdo psi ste, gospod.' Kad l»i vedel, s Ijeval gospod z orali. — »Jcan Lantier, vaš kom govorim."
šef, ki je vas sprejel pred enajstimi leti naj Mož z orali sr jr liasmrlinil. rek«»r: dan vašega prihoda v Pariz, ko .ste bili po-i —: Lern<| se pišem.
begnili iz liajdenišnice v Vendome, trdi, «Uij Ime slavnega polirista je Andrea kar pre-jamč-i za vas s svojo glavo. Dr. Lorilleiix,! šinilo.
sum priloženih 50 funtov. Major v *-voji obtožbi trdi. da je poročnik Stewart prodal sbojo domovino za •~»0 funtov. Iz listin je tudi razvidno, da je Stewart prejel še večkrat manjše zneske. Obtoženec je izjavil. da mu je denar pošiljala neka Nemka, s katero je imel ljubavno razmerje. V ostalem zanika vse oh-tožitve. Poročnik Stewart je obdoj-žen 10 dejanj : za vsako izmed teh bi moral biti v smislu zakona obsojen na 14 let ječe.
Dne 12. aprila je bila Nonuiii Stewart obsojen na 5 let težke ječe.
NEPROSTOVOLJNI ROBINSON
Angleški nn-mar Percy Kelvey se je r«-šil pred kralkim iz ]«oI«»ža-ja. ki ui obetal nič dobrega. Xa vožnji i/ za pad ne Afrike iloiniv ga je lotila malarija, zaradi katere s«i ga morali ostav iti v bolnišnici na Madeiri. Komaj j«' ozdravel, j«* napravil dolgega «"*as.i izlet s čolnom. Hipoma se je dvignil or-keti. ki ga je trnal z divjo sil-i pr.»-ti jugu. Petnajst ur je trajala ta vožnja, ki se j«* kom-ala isto take m uadorna s tem. da je čoln treščil rib pečine samotn«*ga neobljudene«ra otoka in se razbil. Kelvej je z veliko težavo rešil g-»Io življenje.
Ker je bil zelo lačen, se je raz-g'edal najprvo za čim užitnim. Toda na otoku j>* opazil .samo staro lo ter se vrnila v ponteljo. Dve uri , j,^lliko in koliko divjih »»lolmv. kesueje >e je tudi Anton približal jki ju, hrez <»roŽia ni m.nrel u-
znainenjej jcti y tl.j stiski je z nožem iz svo-
lijegov zet, t rili, da ne j h »zli a plemenitejšega značaja verjega poguma in vzornejše štenosti kakor je vaša.
—	(»ospod! — je zajerljal mladi slikar v zadregi, — prav zares ne vem.. .
—	Dovolite, da jwvem do konca. Gande-ln l»i vam zaii]>al vse svoje premoženje brez potrdila in vsi vaši tovariši z VignoUmi na
—	i tospod Leeotj, — je dejal, — gospoil Leroij.
Se tako energičen čl«»vek ima svojo slabo stran. Samoljnbje slavnega policista j«' bilo prijetno pobožano, ko je videl, kako globok vtis je napravilo žt samo njegovo ime.
—	Da, Leeoij. — je dejal. — A zdaj ko me poznate, dragi gospod Andre smem liien-
eelll vas eenijo. Toliko o vaši liioraini stra-|da upati, da se spametujete. Veste, na vas ni. Kar se pa tire vaše bodočnosti, sta mi izjavila dva odlirna slikarja, ki jn ne bom i-
menoval, da stopite nekega dne med mojstre vam neprestano za petami ljudje, ki
me je opozorilo golo naključje. Pred menoj ste šli čez cesto in slučajno sem opazil, da
se
francoske šole. Zdi
a.7 vam nese slikarstvo z; tudi jaz zanimam za nje. Takoj som ponii-ornanientiko petnajst frankov na dan. Semjslil: to-le mora biti imeniten mož. Xaroeil dobro poneen!	i sem svojim agentom, naj vas zasledujejo,
—	Da, — je olgovril Andre presenečeno. | in zdaj vidim, da se nisem zmotil. V i ste ti-— da.	sti, ki mi bo pomagal razvozljati vozel in-
f J os pod z zlatmi oeali se je smelnjal.
—	Pred dvema dnevoma sem slišal o vas prvir. zdaj pa imam a;iš življenjepis v žepu. Zvedel sem, da ste se predvčerajšnjim iz-preliajali z Oastonom. 'da ste se peljali v ko-riji z baronom BrenlluFaverlavem, da je bil La Candele skrit za to kočijo... To so dejstva.- Toda...
Obmolknil je 11 se vprašujoče ozrl na Andrea.
In preračunano počasi je nadaljeval:
—	Niso mi pa mogli povedati, čemu ste zasledovali Vermineta, zakaj ste stali na straži pred hišo posredovalca Masrarota in končno zakaj ste se preobleki v capina, da bi lažje sledili vrlemu markizu de Ooi-e_ noisu. Zato sem se zanesel na vas, »la mi vse to pojasnite.
Andre je pod srepim pogledom gospoda z zlatimi očaii kar mem-al na ^lolu.
—	Ne morem, gospod, — je jecljal, morem.
—	Ah!
—	To je tajna, gospod.. .
—	Seveda.
trige.
—	Jaz. gospoil i
—	Da, vi, slikar, ornamentist. . dokler ne postanete kaj boljšega.
Dokler ne postane kaj boljšega ( Te besede so vzbudile živo pozornost mladega slikarja, ni se pa upal vprašati, kaj pomeni jo.
—	Že več let, — je nadaljeval Leeoq, — sem prepričan, da se je ustanovila v Parizu organizacija, ki hoče izkoristili tajno, do katere je prišla na podel način. Veste, iz-sljevanje ima v s« hi to posebnost, da so izsiljevali! skoraj prepričani, da jih ne more zadeti nobena kazen. < V vam vzame kdo iz žepa frank, zakričite takoj: Tat! < v pa pride kdo k vam in zahteva od vas sto Tisoč frankov, češ. da izda sircr tajno, ki bi vas utegnila osmešiti ali osramotiti, mu izročite denar, ne da bi protestirali. Dvajsetkrat1 sem naletel na kalin«' ki so se dali oskubsti: krva-
lii' j veli so št- iz |>opul ji nega perja, toda nobeden ni bil pripravljen preskrbeti mi orožje proti tem lopovom. iVigovajal sem jim: Zaupajte mi. policija je diskretna, prisegam vam. da vaše'tajne ne izdamo. Kaj se! Nihče mi ni
ki ni moja in če bi jo vam iz-j verjel. Kmalu sem spoznal, da sem brez mo-
ot roku in mu naredil
svetega križa.
Drugo jutro pri zajtrku pa niti mož niti žena ui«ta hotela tega priznati drug dragemu, čeprav je Pevla vsa vesela gledala moža. k«» ne je plazil k posteljei ter napravil na otrokom križ. Fa tudi Anton se je delal, kot bi spal. dasi je d«»bro
l»'t;atiiia. kajti dozdeva *e mi. da j videl iti čul. ko se je žena bližala In znala dobro uporabiti evoje pre- j otroku ki je tdadko siiival na meh-
I ^nozeiije.
\a to pametno opombo Anton ui i d -bil odgovora. Nastala je zopet I mii«'-na tišina. — Pavli ko #»e delali ! pri vezenju bolj pogosto vozli. Ali-i tonu pa je pipa vsak hip brez pr i-jviga vzroka ugasnilM,
To moleanje. polno perečih vprašanj. |ia ni mofrlo dolgo trajati. — i Anton ga je kmalu pretrgal.
''Pavla. veni. da te je morala ganiti današnja novica, ker imaš tako ; sočutno srce za te uboge sirote."
"Torej si tudi ti čital o onem de. | kletu" ga je skrbno vprašala že-
I
"OitaI ona.'* i "No in kaj aedaj-'*'
"(V ti povem resnic-o. moram reel. da seru eutil tudi jaz neko tes -' m ho pri srvu. kii sem eital. Htra-išno! Xdravnik. ki je pripeljal
II	roka na svoj dom. je dejal, da re-j viea že dva dni ui imela ničsar v. ustih."	|
Pri teh be««edah so se zasvetile vrlemu stareku debele srdze v očeh. i
Polega njega je stala žena. Bila' j« bleda, ganjena in se tresla kot šiba na vodi. Njeno |M»šteno. od *tar«»»ti iu skrbi razora no lit*«* m* je Ijube/.iii <lo bližnjega angelski wwHile. IN4ožila je možu roke na ramo in apre^ororila s preprostim, gun jen im, a vendar odločnim gla-: "Aston, midva akter re» ni-ra bogrft ina, toda reveža, hvala Bo-
kih blazinah.
Mar ne veljajo takim ljudem be-a»de svetega Pavla: "A nad vse drugo pa imejte med seboj ljubezen. ki je vez poiaolnohti."
"Ali ni v sedanjih težkih dneh dovolj prilike, da bi jih posnemali?
(Poslovenil J. P.)
VODNIKOVE KNJIGE
za leto 1934
lahko že sedaj naročite. — Pošljite nam %
in knjige Vam bodo poslane naravnost na dom.
A' a rov il a *preje ma;
"GLAS NARODA" 216 W. ISth Street New York. N. Y.
je pločevinaste eigaretn«' škatle it.-rezal nekakšne trnke, s katerimi mu je re-> uspelo, da je nalovil nekoliko rib. Za silo je bilo zadosti, ker mu ni manjkalo vžigalnika, da je zakuril ogenj, in pitne vode. ni je kot edini vir na otoku eurljala izpod neke skale. V -»kalni razpoki si je uredil zasilno domovanje, ki ga je ]»okril s streho iz odrezanih vej. in kosov lesa. Iz rastlinskih vlaken sj je izdelal vrv. ki jo je u-pe rablja I za vsakovrstne namen*. Celo nekaj posode si je pripravil: ploščat konkaven kamen mu je rabil za krožnik, škodiika za kozaree itd. Tako si je uredil življenje še kolikor toliko znonno. a jasno .1«? bilo, da si na tem pustem, nerodovitnem otoku dolg6 ne bo mogel o-hraniti življenja. Zato je na najvišji skali pripravil grmado, da l»i jo zakuril, če bi opazil kakšno ladjo na morju, in jo z dimom opozoril nase. a brez uspeha. Tako mu je v trdem delu za vsakdanje življenje, v strahu in tipanju prešlo dni. Tedaj je nekega jutra pri obhodu po otoku nenadoma »»pazil sledove eleveskih stopinj in ko jim je sle-dil. je naletel za neko skalo iu pole« majhne jadrniee na dva možakarja. ki sta govorila špansko in sta mu povedala, da sta prišla s Tene-rife (Kanarsko otočje) nabirat na otok vrsto lišaja. ki se U]»orablja za izdelovanje nekega barvila. Povedala sta mu tudi. da leži njegov o-tok s svojim sootočjeiu med Madei-ro in Ka-nari ter da se ga plovba zr.radi nevarnih kleči skrbno izo-giblje. Da nista možakarja slučajno prispela na ta otok. bi KeJvev na njem bržkone v kratkem *klenil svoje življenje. Tako pa sta ga vze-Id 8 seboj na Tenerifo in tam mu je ponudil« prilik« za povra-tek ▼
le namignil kaj o
»i«
—	lajna., oal, da «-elo Č-r bi vam nji. bi ravnal zrlo urdo.
Mož z zlatimi očali se je nasmehnil, toda Andre njegovega smehljajem opazil.
—	Ničesar mi noč-ete zaupati. — je nadaljeval,—torej bf.ui govoril. Dejal sem vam ze. kako toč-ne inlormarije imam: imam pa tucli svoje domneve. Da. mislim, da mi je znano skoraj vse in sami se boste prepričali, kaj vse in slutim in domnevam. Čemu zasledujete markiza de Croisenoisa ? Ker imate nekaj proti njemu. Kaj ? Mar tiei vzrok v tem, da ustanavlja rudokopno družbo i Ne. Ali ga zasledujete, ker se namerava oženiti z bogato dedinjo, lič-erko grofa de Mussidana. Dobro.. Zdaj ste pa malo zardeli.
In res. Andre je bil rde«" kot kuhan rak.
—	Recimo torej. — je nadaljeval mož z zlatimi oeali. — da hoč-Hte preprečiti to zakonsko zvezo. S kakšnim namenom ? Morda ljubite grofovo hčerko, ste prepričani, da vas twdi ona ljubi! Da. To je pa že razlog, toda pojasnili mi še niste, zakaj se preoblačite. Tu mora biti nekaj drugega. A kaj > Ali bi ne morala vzeti gospodična de Mussidau barona de Breulha-FaverlayaO tem so mi pravili. Ali dajeta grof in grofica de Mnssi-dan prednost neznaltaiemu skra hi ranemu markizu pred enim najznamenitejših mož I^ariza? Kaj pomeni to t Ali n1 v grof oveni ali grofičinein življenju grozne tajne, ki ji je pHšel C ro i seno is na "dna in ki mu služi zdaj za učinkovito orožje ?
—	To ni res, ne, to ni i-es, gospod! — je vzkliknil Andre.
Mož z zlatimi očali je skomignil z rameni.
—	Dobro, — je nadaljeval mirno. — Če kričite tako energično, da to ni res, morate že dobro vedeti, da se ne moltim. Dokazov ne potrebujem več. Včeraj je bil pri vas grof de Mussidan in moj agent mi je sporočil, da mu je obraz po odhodu od va« kar žarel. Ste mu že morali obljubiti, da ga rešite de Croi-senoisa, on je vam pa obljubil roko svoje hčerke. Od tod t« čepica, ta bluza in ta ti-
či in da ^ pomočjo njihovih žrtev lopovom ne bom mogel do živega. Tedaj sem sklenil priti z njihovo pomočjo do njihovih žrtev. Ah. moral sein biti zelo potrpežljiv. Ze ti i leta prežim za ugodno priliko. Že poldrugo leto služi moj agent pri markizu de < 'roise-nisu. Toda to pot jim prid' m do živega. — Zdaj namreč poznam vse od njihovega poglavarja. Rigala ali Taiifaiua. kakor hočete, do Toto-( Miupina. njihovega zadnjega agenta. in do Paula, poslušnega orodje njihove volje. Vso to bando ujamemo, dr. Hortebi-za. Vermineta. markiza de Croisenoisa in BeaUinarchefa. Morda nam pride v roke tudi Van Klopen. Catenae, ta nam ne uide. Zdaj je na kmetih, v okolici Vendome. z vojvodo de Champdocom in nekim Perpignanom, za vešala zrelim lopovom... Dva moja agenta .stta jim neprestano za petami in vsako uro mi sporočita, kaj počno. Moja past je spretno nastavljena. Vsi se ujamejo v njo.
NADALJEVANJE SLEDI
r
Ljubiteljem leposlovja1
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"

J" J>

........- - ^

itižL

\
\
ODA*
HEW YORK, MONPAY, APRIL 17, 1933
JUDITINA PRISEGA
■■■^SROHIH IZ ŽIVLJENJA I i i i ■ I
ZA "OLA8 NARODA" PRIREDIL L H.
ADAM IN EVA V NAJSTAREJŠEM MESTO
THE LARGEST 8LOTCN? DAILY hi U. 8. A
4«J
— M< ffoe* vsled tega n« bo uikake nesreče, .stric Bolho. Grof Krlau je že premagal uvoj ponos in mi je razodel svojo ljubezen ter bo tudi izaprotiil za mojo roko. Toda, ker se je počutil tako nesrečnega. da zame ne more ničesar napraviti in je ljubosumen na tebe. ker me moreš obsipavati z darili, sem mu naročila, da naj pripravi-na reliefu letnica 3700 pred Kristu-svojo mater do tega. da me pro* i. da postanem njegova žena. še pred-[som. d oči m so najstare še pisane
V na j st arejaein mestu, kar so jih doslej arheologi odkopa 1 i. so našli relief z Ada mum* Evo in kačo. To mesto je Tepe Gavra v Mezopotamiji in relief je dobro ohranjen. Ni pa znano, ali so imenovali prebivalci tega mesta na reliefu prika-
so imela tudi arhitektonične elemente, kakor okna, terase, prizidke itd.
Kar se tiče Adama in Eve, jej zgodovina njune legende z najdbo, novega deliefa razširjena za več stoletij. Dočiiu je bilo hebrejsko bu-
zsuega moža in ženo res Adam iu/jcslovje Se pred sto leti brez zveze Eva. kajti prve pisane beležke o Iz bajeslovjem ostalega človeštva, ka-
tem so mnogo mlajše, gotovo i>a predstavlja relief izgon iz raja. Ta najdba je tem zanimivejša, ker je
no tebe prosi za mojo roko. In lian* misli, da je ta naloga zanj po polnoiua lahka. Jaz pa se bojim, da bo to zelo težko.
Baron se smeje; nekaj časa gleda zamišljeno predse* nato pa pra vi:
— Mislim, da mu morem to nalogo nekoliko olajšati. Samo ne drugih glej me tako začudeno
beležke sv. pisma okrog 2000 let mlajše.
Izkopnine v Te|>e Gavra vodi komisija univerze v Pensylvaniji in ameriških znanstvenih za-
_	znanstvenih
to za sedaj še ostane moja skrivnost. ! vodov pod vodstvom dr. E. S|»ei-
—	Tobi tzaupani vse. ker vem. da boš napravil vse prav. Iu kaj jserja. Uspehi odkopavanja najsta-ne, da boš grofu Erlau .privolil, kadar bo vprašal za mojo roko .* tejšega mesta sveta so zanimivi v
—	To bom seveda moral storiti, če hočem videti svojo .ludito mnogih pogledih. Doslej je veljalo t-reeno. toda. — njegov obraz zatemni. — k tebi bom moral dodati | z„ najstarejše mesto sveta me^to Ur.
en pogoj.	zdaj se je pa izkaizalo. da je Tepe
Začudeno ga .ludita -pogleda.
—	Ali smem vedeti za ta pogoj!
—	Da. moreš! .Stavil mu bom pogoj, več živeti s svojima otrokoma.
Judita vzdih ne.
žejo najnovejša raziskavanja njegovo zvezo z bajeslovjem Babilona, ki so v njem Adam, Eva in kača tudi igrali svojo vlogo.
IZUMI VISUO V ZRAKU
Te dni je svet proslavil 200Ietni-co rojstva znamenitega kemika in eksperimentatorja Jožefa Priest-l«ya. V osmem desetlet.ui 18 stoletja je ta mož skoraj vsako leto od-
Poziv!
Izdajanje lista je v zvezi m velikimi stroški. Mno go jih Je, ki so radi »la-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, sato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno.
Uprava "O. N."
Gavra mnogo starejše. Tu so našli-kril kakšno važno snov, n. pr. amo-
da
eelih osem mest iz raznih dab. leže-grofiea ne sme nikdar r.ih	Jla drugem. Najstarejše
; med njimi je mesto iz m!a;še kame-
'nite dobe hi ker so baš v njem na-
—	To .bo meni samo prav. kajti ž njo se ne bi nikdar mogla razu-	z A<laInoiM in EvtK sma_
meti. Toda. ali ni to nekoliko pretrdo, ako hoče kdo mater ločiti od|trajo mVnjaki ^ dokazano, da je
otrok.	^	pripovedka o izgonu iz raja mnogo
Baronov obraz postane se mnogo resnejs..	istarejša. nego se je doslej mislilo.
—	Za to mater ne! Brez vsake vest. je zap,ust,la svoja otroka, j Jepe	je |lomembno ra,vj. da se more valjati v razkošju ko je že s svojo raKs,pnostjo moža in , fo me?>j0 ki k/ bjl<) že y kanieniti
otroka »zdala revami. \ enr da b. se takoj vrnila, ko b, .zvedela, da dobi za.snovano na dobro misl (časno odkrijeta ali si ti postala moja dedinja, da boa po meni dobila za doto grad Erlau.
niak. dušikov oksidu!, solno kislino. pokalni plin. ogljikovo kislim., j kisik. A kar se tiče kisika, ni bil njegov odkritelj. kajti istočasno r} njim ga je ugotovila še kakšna tro- j jiea mož.
Če proučujemo zgodovino izumov
CESTE IZ STEKLA
Mlad Londonec, George J. Rie-ketts, je nastopil pred kratkim z načrtom, da bi se ceste gradile .s!
METROPOLITAN TRAVEL BUREAU
(FRANK SAKSER) ti« WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y.
PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LI8TOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE
iiiiiiiim.n»n,..i,nui.miinmn
i;i3immiiTiHiiiHimcrai
I 31. m.-t|a:
I llaail.urg v Cherbourg
SHIPPING NEWS


18.	aprila:
Majestic v Cherbourg I'aria v Havre
19.	aprila:
Manhattan v Havre New l'ork v Hamburg
21.	aprila:
Olympic v Cherbouarg Muuielania v Cherbourg
22.	aprila:
Cham plain v Havre Koma v (Jenoa
25.	aprila:
L-eviathun v Cherbourg Europa v Bremea
26.	aprila:
Bervngarla v Cherbourg Albert Ballln v Hamburg Veendam v Boulocne
28. aprila:
i'rt-B. Huma
K'xiwvplt v <Jt noa
v Havre
ji - -	.	,	-------t---- »v	^.aunr i Slinnu.niki. Mavre
.11 odkrit ij. opazimo. da nikakor ni	slrk-la in n,~„v načrt j, vzbudil v; "i- T"V
redek primer, da dva človeka, ne-	strotaivnih krogil,, kakor v jai^'sti M^ZlZX™
tOUViM10 drug od drugega in Isto-	vnHlrn	I Milwaukee. llujnburg
Zopet bi m* vgnezdila na Erlau s trdnim namenom, da bi tam zopet gospodarila in bi zopet nadaljevala svoje staro razsipno življenje. Proti temu je potrebno potihniti močan zapah. In ta zapah bon, postavil jaz. da njena otroka ne prideta nikdar v .skušnjavo, da ibi ju kdaj mogla pregovoriti. Tudi t*-bi .se ta žena ne .sme nikdar smiliti. Zdaj sem ti povedal, kaj mi je ta žena nekdaj storila.
—	Ili eato si jo obsipaval .z dobrotami!
—	Ker mi je to 'bilo v zadoščenje. Toda .sedaj hočem drugo zadoščenje — pomagal bom njejiima otrokoma, kolikor je moji moči. ?ema otrokoma, katera je pahnila od .sebe ravno tako brezsrčno, da bi mogla bre« njih udobnejše živeti, kakor je zavrgla mene. ker si je domišljevala. da bo boljše poročila. Ta sebična žena brez srca, ni nikdar ljubila drugega kot .»ama *ebe — toda t«) .sf»m šele prepozno izvedet. Torej prepusti grofu Erlau. da reši svojo nalogo in pregovori
izumita
2.	maja:
Bremen v
3.	maja.
razmišljati, kako bi porabile velike množine steklenih! Come di Sav&ia v Genoa
Bremen
v Cherbourg
etišči. zvezani s poslopji, kjer so <-"'>vala tako znanost fotometr.je. lldpadkov. ki ostajajo pri prodnk-1 ila skladišča žita In kopeli. Sta-^Ia-irta Davey m Stephenson iz- ciji in ki jih je indastrjja doslej! ovanjska poslopja so bila na ju- l,naIa	varnostno svetilko1 enostavno zametala. Tu mu je pri-! 6
.. . . j •	• •	i•	ya piiiiurin	,I_	*___...	» <
Majestic v Cherbourg nland v Havre olendam v Boulogne
veliko pozornost. tstoi Rieketts je začel kot Kiletni mla-l nem načrtu. Po ugotovitvah dr. jsn ar-	I denič v neki steklarni in je kma-1
Speiserja je bil sredi mesta velik! 1sta n.pr. Lambert in Bon- ju javni trg. Xa severu sta stali dve >r,Ier «zunii'a senčni fotometer in
nov;
gu mesta in v eni izmed ulie soj35« rudarje. Galilei trdi. da je sicr, 51fi nsoda nasproti" ki je poskrbela'	v Havre
bile izključno trgovine. Med tema l^neje nego Holandec Lip,»erhey, z., to< da mu je pH VQŽnjah s koJ	v Tr»l
dvema deloma mesta se je razpro- » samostojno zgradil daljnogled.! iesom in avtomobilom čestokratf Af«"t®nia v Cherbourg stirala močno utrjena utrdba. oh-j<>.b» ed<*n dr»?i izumitelj v teh;spodrsnilo. Tedaj se je začel zani- 12^mS?*"" V c,,erbour« preseneča človeka, da so graditelii Izmerili odrekel, bi znanost ven- mati za epstp n»h tsestavc) „radbe-l olynipic v Havr* z votlo. Arhitektonsko je mesto, ki darle ne ohstala na svoj poti in bi m na<,in jn ra7jir.ne ]as1n(>sT;	SStv
v njem ni bilo nobene kovine in ki *	drugega šla naprej. Isto( v vsakem n,odernem cestnem ti- '"btoS^-,« v „
je bilo zgrajeno samo s kamenitim \ velja o odkritjih, za kar nam jejpn je odkril polejr pro(lnosti veli-1 ^ ^n.l * orodjem, izredno zanimivo. Zlasti. i^depsi primer zakon o ohranitvi
ke	Tlol- 1..—:i. ,.....1.	Eur«»i»a v Bremen
v Havre Boulogne

CENA
DR. RERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA
Angleško-slovensko Berilo
(KMOU8H SLOVENE
svojo mater, da te o<lvože tvoje prisege. Dobro vem. kako more to! preseneča človeka, da so graitelji ž* j energije, ki so ga v istem času popeljati. t(Hla tega mu nočem povedati, ker bi se potem sramoval l*»znali obok z vogelnim kamnom vj»nJ	J°Ule in men" tvoj« materi-. To<Ia 11a drug način ga bom privedel do tega. tako da lhredini- teh obokov, ki so bo mogel naglo j>riti do svojega eilja. 'najstarejše gradnje sveta, so se o-
In baron zopet pripelje Judito k teti Ani, h kateri je ravnokar «branili do naših časov. Ulice mesta prišla Felice.	'so bile tlakovane in poediua poslop-
Baron se ji prikbuii.	|
—	Koiutesa. ali bi hoteli malo lioditi s starim človekom! Rad bi malo ra<zdražil mladega gf«*poda.
Felree takoj skoči k njemu.
—	Iz srca rada. gospod baron, in sama bi rada videla, da bi me kdo zavidal, ko bom poleg vas.
Felice prime za roko in oba odideta iz dvorane v sobo, v kateri sta bila prej Ilans in Judita. Baron jo posadi na stol in prične
govoriti:
—	Tako. komtesa. sedaj sva sama. Z vami bi namreč rad skoval neko zaroto.
—	To pa zveni malo prenevarno.
—	Zarota bo služila samo dobremu namenu. Predvsem pa mi mo-late obljubiti, da boste za sedaj o tem. kar vam mislim povedati,, molčali.
Felice ga poredno pogleda.
—	Ker misJim. da mi ima>te(povedati kaj zelo važnega, se bojim, da mi bo zelo tožko molčati. Toda tako som vesela, ako vam morem napraviti kako uslugo, ki je težka — zato vam dbljurbim. da bom molčala.
—	Dobro! Zdaj pa paizuo poslušajte. Ali si kaj dopisujete z materjo ?
Felice vzdihne.
—	V.sak teden ji enkrat pišem, toda skoro nikdar ne dobim od nje nobenega pi.>ina, Vedno piše samo llansu in mu sporoči, da je prejela moje pivmo in da me pozdravlja. To je vse najino dopisovanje.
—	Dobro, to zadostuje za moj namen. Samo prosil bi vas, da takoj jutri sporočite svoji materi, kar vam bom sedaj povedal, toda r.ikar ne omenite, da sem od vas zahteval, da to pišete. Takoj vam moram tudi povedati, da boste s tem pomagali svojemu bratu k srevi in ravno tako moji nečakinji. Toda sedaj ne sinete ničesar več vprašati. samo svoji materi morate omeniti, kaj vam <bom sedaj naročil.
Felice mu prikima, toda vsled razburjenosti nekoliko prebledi.
—	Da. vse bom storila, kar mi naročite.
—	Dobro! Svoji materi boste tedaj pisali, da je Judita moja nečakinja, da bo moja dedinja in da bo nekoč kot taka tudi gospodinja ca Erlau.
Začudeno ga Felice gleda.
—	Xa gradu Erlau?
— Da, komtesa. a tem vam zaupam, da sem sedaj ja« gospodar
Erlaua. da sera ga dobil n tem, da sem plačal vse zadolžnice in da sem jaz dovolil vaši materi, da je mogla toliko časa ostati na Erlau. Komercjalni svetnik je bil (pri vseh stvareh samo moj posredovalec.
Felic© še «bolj prebledi.	*	• '
—	O. gospod ibairon. tedaj se moramo vam za vse zahvaliti in nikdar do aedaj tega nismo storili. Kako globoko smo vam za to hvaležni.
—	O tem ni ne delajte nikake skrbi. Nekega dne boste izvedeli, zakaj sem vse to narpravil. Za danes nrč več m vas nočem zadrževati od nocojinjega veselja. Prosim, da mi kratko poveste, kaj mislite [ pisati svoji materi.	»
—	Da je J V lita hči vaše umrle sestre in da ste jo vi kot tako priznali, da bo vaša glavna <iedinja; dalje, da sfe vi novi lastnik na ' Erlau in da bo enkrat Judita po va« podedovala grad Erlau. Tudi, to bom <pi9*la mami, da se ima samo vam zahvaliti, da je smela toliko [ <-ms» nemoteno stanovati na Erlau. Ali je to vse?
KNJIGARNI GLAS NARODA'
tlC Weal 18th ItmC
M Ctty
da tudi Hclmholtz
Le po naključju ga je Maver prvi objavil.
I/, takšnih primerov sledi nekako samo od sebe. da ležijo izumi in odkritja, ko pride na določeni razvojni stopnji znanost čas zanje, nekako v zraku. Isto tako pa velja tudi trditev, da se izumi iu odkritja ne more i o uveljaviti, če čas zanje še ni zrt-I. Spomnimo se n. pr. dej-Kiva. da so ljudje Ameriko večkrat odkrili in davno pred Kolumbom, a človeštvo se za to niti malo ni zmenilo.
Aristarli je že 260 let pred našim štetjem učil. da se zemlja vrti okoli svoje osi in v poševni ravnini o-koli sonca, ne pa narobe, a to veliko odkritje je človeštvo do Kopernikovega nastopa kratkomalo spregledalo. Že 1. 210. pred našim štetjem je Filon iz Ilizanca odkril pi i pravo, ki ji .ie dal celih 17 stoletij pozneje ponovni izumitelj svoji ime. namreč kardanski ležaj. — Takšni primeri se ponavljajo skozi \sa stoletja in še danes moramo o marsikaterem modernem izumu u-irotoviti, da so ga poznali stari /c pred davnim časom. Pri tem je se-
16.	maja:
l.evif»than '
17.	mata:
Bereniraria New York
Cherbourg
' Cherbourg Cherbourg
napake. Tlak iz lesenih kock j«' nov n. pr. tako gladek, da j»ovzr'v-ča drsenje, če se malo obrabi, je spet, higro^kopičen. kar pospešuje
njegov konec. Asfalt je ob vlažnem "ktTt'n'iam v Boulogne
Paris v Havre 20. maja:
Conte Ornnde v 0»*noa Bremen v Bremen Ceorgic v Cobh
vremenu naravnost nevaren, kar v<> v>ak avtomobilist. macadam pije spet preveč vode. Iz takšnih opaz«>-v<inj se mu je polagoma izcimila ideja, da bi bilo treba vse te tipe ces-tnega tlakvanja nadomestiti z novim tipom, ki ne bi imel njihovih napak, a bi združeval vse njih prednosti. Nadomestilo pa je našel v steklu, oziroma v fK*>ebno izdelanih steklenih kockah, ki se dado z lahkoto fabrieirati iz steklenih odpakov. Te dni je pokazal prve kocke te vrste.
'Riekettsova misel ni slaba, kajti ■sleklo je v resnici dovolj trdo. da vzdrži skoraj vsako preizkušnjo. V temperaturnih spremembah se sila malo raztegne ali stisne, tali s*? pa šele pri temperaturi, ki je do 31>-kilat višja nego temperatura poletnih vročin. Površina steklenih kock s'* da izdelati po takšnem vzorcu, da se izteka vsa nesnaga ^ob najmanjšem deževju proti cestni stra-1 ni v kanale, tako a je eesta samo; vedno čista. Kocke bi ležale na pla-1 sti iz zemeljske smole, ki bi vezala j
, ,	,	.,1 tudi posamezne kocke med seboj,
veda cisto mogoče, da se marsika-', , ,	4 x	i
^ . , . -	, - 1 tako da bi eesta ne bila samo nepre- ■
24.	maja:
Manhattan v Havre .Albert Ballin v Cherbourg
25.	maja:
Conte dl Savola v Genoa
26.	maja:
Majestic v Cherbourg Minnetonka v Havre Veendam v Boulogne
27.	maja:
lie de France v Havre Saturnia v Trat Aquitania v Cherbourg *0 maja: Eur<>i>a v Bremen
V JUGOSLAVIJO
Preko Havre
Na Hitrem Ekspresnem Parni tu
PARIS
18. APRILA 19. Maih — 10. .Juni a
CHAMPLAIN
22. Aprila — 13. Maja
ILE DE FRANCE
2'X APRILA — 27. MAJA NI 5KE CENE DO VSEH DEIAW JUGOSLAVIJE Za pojuiil« in potna lista vpra-talta na*« pooblaiitn* a>j«nta
2.	Junija:
Olympic v Chertiourg Wfstcriiland v Havre Volendam v Boulogne
3.	Junija: Cliumplain v Havre Uex v Genoa Britannic v Cobh
6.	junija:
I^eviathan v Cherbourg
7.	junija:
HeutiM-hland v Cherbourg Berengaria v Cherbourg
8.	junija:
Ufaiflte v tla vre
Augustus v (lenoii Bremen v Bremen
9.	Junija:
Statend:'.m v Boulogne M inn.--.vaška v Cherbourg
10.	Junija: Paris v Havre
14.	junija:
I'res. ll.Lrding v Havre Majestic v Cherbourg New York v Cherbourg
Aquitania v Cherbourg
15.	junija:
Conte di Savola v Genoa
16.	junija: Europa v Foremen P' tinland v Havre Rotterdam v Boulogne
17.	Junija: Brltaiii' V Cobh
lie de France v Havre
20.	junija:
L>e <;ras.se v Havre
21.	Junija: Vulcnnia v Tfst
Albert Ballin v Cherbourg Manhattan v Havre
23.	Junija:
Olympic v Cherbourg
Minetonka v Havre Veendam v Boulogne
24.	junija:
Chnmpl.-ifn v Havre Hex v Genoa Ftri men v Bremen 27. junija:
I.eviafhan V Cherbourg 28 Jun-iJa:
Berengaria v Cherbourg Hamburg v Cherbourg
29.	junija:
Conte Grande v Genoa
30.	junija:
Ma Jest ir v Cherbourg Stalcndam v Boulogne
1. julija:
Paris v Havre l^afayette v Havre 3. Julija-
Kuropa v Bremen 5. julija:
Saturnia v Trst Ac|uitana v Cherbourg Oeu, srh land v Cherbourg
7.	Julija:
lie de France v Havre
8.	julija:
Con te d i S;l vola v Genoa
11.	julija: Bremen v Bremen
12.	julija:
New York v Cherbourg O'ymnlc v Cherbourg
14.	julija: Rotterdam. Rotterdam
15.	Julija:
'"ha m plain v Havre . R»-x v Genoa ( Berengaria v Cherbourg
18.	julija:
I.eviathan v Cherbourg
19.	Ju'ija: Manhattan v Havre Albert RaJIin v Cherbourg
20.	Julija:
Mafestic v Cherbourg
21.	Julija: Paris v Havre Europa v Bremen Statf-ndam v Boulogne
26.	julija: T.nfayette v Havre Hamburg v Cherbourg Pres. Rooseveit v Havre
27.	julija:
Bremen v Bremen
28.	juiifa:
Veendam v Boulogne tie de France v Havre
29.	Julija: Vulcnnia v Tmt Aquitania v Cherbourg
teri sodobni izum ne more u velja-« .	.	~ . •
. i pustna za vodo, temevee tui ena sa-
, ,	..	.	ma elastična površina. Tako bi
Pra bodo morali na novo obuditi obrabHa dosti niti težkih vo_
zilih ali hipnih sunkih. Nerodna so 19 STATE STREET, NEW YORK 7.a takšno cesto samo vozila z želez-
viti. ker še ni prišel čas zanj. <?a bodo m bo«yve kdaj.
tfreoeh J&ns
Naročite se na Glas Naroda, največji Slovenski dnevnik v Združenih državah.
—	!>•! Karjioiite še kaj več pUali, je vaša stvar, toda te^a nikar ne pozabite.	|
—	Ne. »v. morrte biti brez skrbi.
—	Zdaj pa va« bom izopet peljal v dvorano, ker se nočem zameriti valim plesaleem.
. .	(IHli« prihodm^4.)	-	I
DRUŠTVA
II NAMERAVATE PRIREDITI
VESELICE, ZABAVE
OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" a« Sta urno mi« flaiMhro, pa2 pu val Slovand t vaH okolld.
CENE ZA OGLAS SO ZMERNE
I nimi obroči in konjska kopita s svojimi podkvami. Tem sovaržnikom I steklena cesta ne more dolgo klju-j bovatL Rešitev pa bi bila v tem. e«1 ibi se železni obroči nadomestili /. gumastimi in če bi konji, kakor zahtevajo v nekaterih mestih, morali nositi gumasto obutev. Vsekakor bi se stekleni tlak dobro obnesel za ceste, po katerih je prepovedan promet s podkovanimi konji in vozil z železnimi obraei.
KOLIKOKRAT UDARI SRCE
ClovešJco sree ndari povprečno 70 krat na minuto, slonovo pa samo 24 krt. mišje pa 10 krat toliko kot ! človeško. Sree novorojenčka bije s hitrostjo 130 krat na minuto, po enem letu 120 krat, pri 10 letih 100 krat in 15 letih doseže človek povprečen puis. Zdravniška veda uči, da se v manjšem telesu snov hitreje presnavlja. Radi tega tudi sree hitreje bije v'manjših telesih. Pri slonu udari 24 krat, pri konju j 35 krat. pri človeku 70, pri psu j 100, pri ježu 300, pri netopirju 1700 in pri kanarčku kar 1000 krat.
7
Dni do
JUGOSLAVIJE
Z NAJHITREJŠIMI PARNIKI NA SVETU
BREMEN-EUROPA
POSEBNIVLAKob parniku v Bremerhavenu jamči najbolj udobno potovanje v LJUBLJANO. Izborne železniške zveze tudi iz Cherbourga.
NAJHITREJŠA POT DO STARE DOMOVINE
Za podrobnosti vpraišaijte kateregakoli lokalnega agenta aH
NORTH GERMAN LLOYD
57 BROADWAY - NEW YORK



t