8354 AA

OSREDNJA KNJIŽNICA
P - P,126
PRIIViuksSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ,	.
AbU postale l gruppo	( ,eiia 400 lil*
Lelo XXXVIII. Št. 91 (11.219)
TRST, torek, 4. maja 1982
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od S. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja štavilka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
SVET S ČEDALJE VEČJO ZASKRBLJENOSTJO GLEDA NA DOGAJANJA V JUŽNEM ATLANTIKU
Pomorsko-letalska bitka pri Falklandskem otočju Britanska podmornica potopila argentinsko križarko
Britanci potopili tudi argentinski patruljni čoln - O žrtvah zaenkrat nobenih podatkov - Nasprotujoče si vesti iz uradnih virov - Argentinske čete na Falklandskem otočju izolirane - Po spodletelem posredniškem poskusu Haiga ponuja svojo pomoč generalni tajnik OZN De Cuellar - Thatcherjeva v težavah z laburistično opozicijo
FALKLANDSKO OTOČJE — Letalski napadi na letališče v Port Stanleyu, bombno prečesavanje falklandskih bregov, torpediranje križark in patruljnih čolnov, propagandna bitka nasprotujočih si vojnih biltenov. Argentinsko - britanski spor okrog suverenosti nad Falklandskim otočjem je nedvomno prerasel v pravcati vojaški spopad, 7,a katerega vse kaže, da še ni dosegel svojega vrhunca.
Potem ko so v petek zvečer ZDA uradno podprle britansko vlado, so kraljevska letala «sea kamer« v jutranjih urah prvega maja odletela s krova letalonosilke «Hermes»
>n skupaj s težkim bombnikom «vul-
ean» bombardirale osrednje letališče pri Port Stanle.vn na Falklandskem otočju. Po poročilih britanskega obrambnega ministrstva so letala hudo poškodovala stezo in u-ničila nekaj drugih struktur na letališču. S tem naj bi preprečili vsakršno pristajanje orjaških transportnih letal
Skoraj istočasno so začeli topovi t>a britanskih ladjah obstreljevati utrdbe na otočju. Vse je kazalo, da se Britanci pripravljajo na izkrcanje marincev, do tega pa za sedaj vendarle ni prišlo. Bucnos-nireški vojaški krogi in uradna argentinska propaganda trdijo, da so se sicer »sovražniki* skušali izkr cati. a da o argentinske čete nji hove napade večkrat odbile, obenem
pa tudi sestrelile enajst britanskih letal in zelo hudo poškodovale eno britansko ladjo. V Buenos Airesu pravijo tudi, da letališče v Port Stanleyu sploh ni bilo huje poškodovano. Po drugi strani pa .je včeraj britansko poveljstvo sporočilo, da sta bila v spopadih s »harrieri* uničena dva argentinska -aniraga*, tretje argentinsko letalo pa naj bi po pomoti sestrelilo samo argentinsko protiletalsko topništvo. V spopadih naj bi bilo lažje poškodovano (in tudi že popravljeno) samo eno britansko letalo in ena fregata, ranjen pa neki mornar, ki pa je »pravzaprav že okreval*.
Zaradi protislovnih informacij nima nihče jasne predstave o realnih izgubah na obeh straneh, čeprav ni dvoma, da Argentina preti-
%
Britansku podmornica na jedrski pogon «Conquerror», ki je potopila argentinsko križarko	(Telefoto AP)
pretežno britansko. Generalni sekretar OZN De Cuellar pa je izrazil pripravljenost, da pomaga v sporu,
Pymov obisk v ZDA, pogovarjal se je tudi z obrambnim ministrom ZDA VVeinbergerjem, torej ni bistveno izboljšal diplomatskih izgle-dov za mirno rešitev krize. V u-panju, da bo šibka Galtierijeva hunta pod pritiskom mednarodne javnosti, ZDA in notranjih sprtij. vendarle klonila (kar bi v Argentini najbrž privedlo do bistvenih političnih sprememb). Velika Britanija še ni sprožila dokončnega napada na Falklandsko otočje, napada, za katerega se dobro zaveda, da bi zahteval ogromno žrtev, kar bi prav gotovo škodovalo ugledu majave vlade Thatcherjeve. Po drugi strani pa je tudi res, da se »železni 1 dami* mudi, ne samo zaradi ogran-
rava pri naštevanju škode, ki naj bi jo njena vojska zadala britanski floti.
Po tem prvem, skorajda sporadičnem spopadu, je na celotnem območju zavladalo nedogovorjeno premirje. Pozornost voditeljev obeh držav se je spet osredotočila na Washington in Stekleno palačo v New Yorku, kjer so še vedno v teku mrzlična pogajanja za ustavitev ognja in mirno rešitev krize.
Premirje pa je včeraj spet prekinila Velika Britanija. Britanska podmornica na jedrski pogon «Con-queror» je namreč kar izven območja 200-miljske pomorske blokade okoli Falklandov z dvema torpedoma napadla in potopila po velikosti drugo argentinsko ladjo, starodavno križarko «General Bel-grano*. Britansko vojno uročilo piše, da so ladjo napadli, ker je
resno ogrožala varnost britanske njh stroškov ladijske odprave na
Atlantiku, temveč tudi zato. ker ji

ladijske odprave na Atlantiku. Vest o napadu na »General Belgrano* so potrdili tudi v Argentini, kjer sicer ni vesti o morebitnih žrtvah. Obenem so britanski helikopterji «lynx» 80 milj od Falklanskega otočja pre stregli dva argentinska patruljna čolna in ju napadli s posebnimi ra ketami. Enega so potopili, drugega pa teže poškodovali. Na vsakem čolnu naj bi bilo po petnajst mornarjev, usoda katerih je neznana.
Skoraj istočasno z novimi vojaškimi zapleti na južnem Atlantiku je buenosairešjia vlada zavrnila najbrž poslednji predlog ameriškega državnega tajnika Haiga za mirno rešitev krize, ki ga ie Galtierijevi hunti posredoval peruanski predsednik Belaunde Terry. Predloge so zavrnili, češ, da ne obravnavajo ar gentinskih pravic o suverenosti nad Falklandskim otočjem. V istem_spo ročilu je argentinska hunta obenem obsodila »novo britansko agresijo* proti križarki »General Belgrano*, ZDA pa je uradno obtožila, da so s petkovo podporo VB dejansko an ticipirali začetek spopadov
Jasno .je, da je ameriška diplomacija sedaj popolnoma izgubila zaupanje Argentincev. Zato pa je toliko pomembnejše včerajšnje src Čanje med britanskim zunanjim ministrom Pymom in generalnim sekretarjem OZN De Cuellarjem v New Yorku. Sterilni opazovalci menijo.' da bi edinole OZN lahko še dosegla sporazum med sprtima državama. Vendar pa je Pym brž po srečanju izjavil, «da ni še čas, da bi v falklandski konflikt posegli združeni narodi;. Šef «foreing Office* je potrdil, da si želi miroljubne re šitve krize in pogajanj. Temeljna zahteva Britancev je še dal e umik argentinskih čet s Falklanskega o točja, pri čemer kaže, da je ministrska predsednica Thatcherjeva celo pripravljena popustiti glede vprašanja suverenosti, dasiravno ob »odločilnem upoštevanju želj falklandskega prebivalstva*, ki je kot znano
laburistična opozicija vse bolj odreka svojo podporo (včeraj so laburisti zavrnili vabilo, naj se udeležijo seje s Thatcher .levo).
Križarka »General Belgrano* (zgoraj) je bila druga največja ladia argentinske vojne mornarice. Velika Britanija nadzira zračno območje nad Falklandskimi otoki z letali vrste »harricr* (spodaj)
Nedovoljene manifestacije in izgredi po vsej Poljski
VARŠAVA — Glavno mesto Poljske je včeraj doživljalo obletnico prve ustave (3. maja 1791) v napetem vzdušju spopadov med poicijo in demonstranti, tako da je bil sinoči stari del mesta ves v dimu solzilnih plinov. Po jutranjih uradnih proslavah, ki jih je priredba vojaška oblast ob prisotnosti generala Jaruzelskega, se je namreč popoldne zbrala na istem trgu pred gradom velika množica (ki jo cenijo na tiO.OOO ljudi, več kot jih je bilo na »neuradni* prvomajski manifestaciji) na nedovoljeno proslavo.
Demonstranti so vzklikali proti vojaški vladi, zahtevali osvoboditev političnih pripornikov in sindikalistov, na rokavih so no&ili trakove z belordečimi državnimi barvami, v gumbnicah pa značke si .dika a Solidarnošč. Varnostne sile so ob tem obkolile središče mesta, da bi demonstrante razgnale so se pa poslužile solzilcev in vodnih topov, pri čemer so jih manifestanti zmerjali z vzkliki »Gestapo, Gestapo* (zloglasna nacistična policija), se razkropili in spet zbirali drugje v skupinah po nekaj sto. Poljska televizija je javila, da so bue podobne manifestacije in izgredi tudi v drugih mestih.
Mednarodne zveze rdečih brigad le s palestinsko organizacijo
RIM — Včeraj se je sodna o-bravnava o pokolu v Ulici Fani, ugrabitvi in usmrtitvi Alda Mora in drugih zločinih rdečih brigad v Rimu nadaljevala s tretjim obrokom pričevanja »skesanega* Antonia Savaste. Ob njegovem prihodu so kot običajno »neskesani* brigadisti zapustili dvorano, ki je ostala zaradi odsotnosti številnih odvetnikov in razredčene publike resnici na ljubo precej prazna, kar priča o določenem upadu zanimanja v javnem mnenju. Predsednik sodišča Santiapichi je najprej nadaljeval izpraševanje o mednarodnih povezavah RB, Savasta je v bistvu potrdil, da so im eh teroristi v Parizu orga-
nizirano mrežo, ki je omogočala zavetišče teroristom na begu in pa povezave s palestinsko PLO. Ta je oskrbovala brigadiste z o-rožjetn in je tudi ponujala vojaške vaje v taboriščih v Libanonu, kar pa RB niso mogle sprejeti za adi težav pri prehodu mej bri-gadistov v ilegali. Odločno je p* zanikal kakršnekoli zveze z Libijo, tujimi obveščevalnimi službami in z irskimi teroristi. Po njegovem so Mora umorili ne zaradi njegove notranjepolitične vloge (zunanja podpora KP1 takratni riadi), ampak kot voditelja KD, st-anke s politično in gospodarsko nadmoč-jo. ki .je podrti'p la načrte multi-nacionalnih družb.
RAZBITJE V DOROTEJSKI IN FANFAN1JEVI STRUJI V SREDIŠČU POZORNOSTI
PREMOSTITEV TRADICIONALNIH STRUJ NA KONGRESU KD CIRIACO DE MITA BO VERJETNO NOVI STRANKIN TAJNIK
Zanj sta se. poleg levirt. krekla tudi Piceoli in Fanfani - Forlani ima le malo možnosti
(Od našega poročevalca)
RIM — Petnajsti vsedržavni kongres krščanske demokracije se je začel in se nadaljuje v znamenju negotovosti. Potem, ko so dvakrat podaljšali rok za predstavitev kandidatov (v teku so bila mrzlična pogajanja med raznimi komponenti krščanske demokracije, tla bi skušali najti enotnega kandidata) so končno sporočili, da se za Izvolitev za tajnika največje Italijanske stranke potegujeta Ciriaco De Mita in Arnaldo Forlani.
Postalo Je tudi jasno, da bo po-
menil petnajsti kongres premostitev dosedanjih razdelitev v več struj in da se bodo demokristjani zbrali v tri velike skupine: levico, tisto, ki je nekoč bil Zaccagninijev tabor, ki bo lahko štel ..a približno 30 do slo članov, na sredinsko komponento, v kateri so po najnovejslh vesteh trije veliki, in sicer Piccoll, ki je s svojo skupino (približno 10 od sto) zapustil dorotejce. Andreotti (približno 13 od sto) in Fanfani, a! se je prav v zadnjih urah odcepil od svoje struje Nuove cro-hache in s skupinico najzvestcjšili pristašev (približno 3 4 odstotkov celotnega članstva) pristopil k lej
V uvodnem poročilu Flaminia Piccolija slabo prikrita polemika s socialisti
RIM — Piccoli je v nedeljo popoldne, ob zaključku svojega uvodnega poročila potrdil, da nima najmanjšega namena voditi stranJ:o še v bodoče. Stranko je treba temeljito prenoviti in to je naloga, ki sredinski grupaciji. Končno je tu še jg Piccoli prepušča svojemu naselja skupina, ki bi jo lahko ozna- j sledniku. Kdo bo to. se trenutno čili za desnico, v kateri so Forla- se ne ve, čeprav je do nedelje ni z ostalimi Fanfanijevci, Donat zjutraj kazalo, da se je kongres
Govor STANETA POLANCA NA VELIČASTNEM ZBOROVAN1U V OPAT1EM SELU
Italijansko-jugoslovanska meja bo še bolj odprta če bo Italija uredila položaj slovenske manjšine
Ne z državno prisilo, ampak na osnovi samoupravljanja je mogoče oblikovati družbene odnose
Cattin s svojimi pristaši, Mazzotla, Segni in nekateri drugi ter Bisaglia z ostanki dorotejske struje, se pravi tistimi, ki niso pristopili skupaj s Piccolijem sredinski skupini.
Čeprav kandidata še nista spre
končal, še preden bi se pravzaprav sploh začel. Edini kandidaturi sta namreč postavili De Mita. ki ga podpira levica v stranki in ki si je zagotovil tudi podporo Andreot-I tija (prvega podpisnica na listi, ki
govorila, sta njuna programa zna- j -e predložila De Mito) in desničar na. Kdor je pričakoval, da se bo- [Mazzotta, čigar sfruja znotraj sta bistveno razlikovala glede o-1 stranke šteje le nekaj odstotkov. snovnih točk. kot so odnosi z drugi-, Opoldne pa je prišla vest. ki je na mi strankami, predvsem ao valisti I ye(;jno delegatov in političnih oj>a-in komun.sti, je ostal najbrž raz- 70Vaicel; delovala kol stre'a z jas-ocaran. Oba kandidata sta imela 1iega; kandidiral bo tudi Forlani, do'go srečanje na katerem sta pro učila oba programa in ugotovila, da imata mnogo stičnih točk, tako da je že kazalo, da se bo Forlani umaknil in pustil tajništvo stranke De Miti v zameno za predsedstvo vsedržavnega sveta, funkcijo, ki jo ima tudi v sedanji mandatni do-
OPATJE SELO — V počastitev mednarodnega praznika dela, hkrati pa tudi v spomin ha delovne in borbene stike, ki so jih v protifašističnem boju stkali slovenski in italijanski delavci na območju Tržiča, spodnjega Krasa in Goriške, je občinski sindikalni svet Nova Gorica letos priredil že enajstič zapo redoma mogočno manifestacijo v Opatjem selu z udeležbo ogromne množice delovnih ljudi in občanov novogoriške občine, zamejskih Slovencev in zastopnikov enotne pokrajinske sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL.
Prireditev je bila v kraški dolini, ki so, jo mladinci in pripadniki jugoslovanske vojske y- udarniškim delom letos spremenili v ogro men aniiteater in tako ustvarili objekt, prt meren za najrazličnejše kulturne, športne in družbene prireditve.
Prvomajske proslave v Opatjem selu, ki ■io je slovenska televizija neposredno prc-našala kot poglavitni dogodek tega dne (proslavo je prenašala tudi slovenska radijska mreža), s0 se udeležili najvidnejši predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije ha čelu s članom predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stanetom Dolancem, kandidatom za zveznega sekretarja za notranje yadeve, ki je bil tudi slavnostni govornik. Nadalje so bili prisotni predsednik skupščine repubiike Slovenije Milan Kučan, podpredsednik izvršnega sveta Slovenije Dušan Šinigoj, sekretar centralnega komiteja ZKS Miha Ravnik, generalni konzul SFRJ v Trstu _ Stefan Cigoj in vsi najvidnejši predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij Nove
Gorice.
V svojem govoru je Stane Dolanc uvodoma poudaril odločno pripravljenost jugoslovanskih delavcev in delovnih ljudi še naprej
razvijati socialistični samoupravni sistem, krepiti bratstvo in enotnost narodov in narodnosti, nedotakljivost in neodvisnost Jugoslavije in njeno neuvrščeno politiko. To je hkrati potrditev kontinuitete jugoslovanske politike na notranjem in zunanjem področju, politike, ki so jo potrdili kongresi v republikah ir jo bo potrdil tudi 12. kongres ZKJ.
V nadaljevanju svojega govora je Stane Dolanc prikazal ogromne uspehe od zmage revolucije dalje. V tem razdobju dolgem skoraj štiri desetletja, ki so potekala v miru, kar ni doživela še nobena poprejšnja generacija, je Jugoslavija zrasla v trdno skupnost enakopravnih narodov in narodnosti, ki je nihče ne more zrušiti. Od 250 takoj po vojni se je družbeni proizvod na prebivalca v lanskem letu dvignil na 2.800 dolarjev, življenjska doba pa se je v tem času povečata od 50 na 09 let, kar je na ravni razvitih držav.
Ko je govoril o premagovanju gospodarskih in političnih težav je zavrnil iluzijo, da bi bilo to mogoče doseči z administrativno centralinistično politiko, ampak samo s samo upravljanjem, ki sloni na zaupanju v ustvarjalnost ljudskih množic, kar so pokazale izkušnje iz osvobodilnega boja. spopada z in-formbirojem in drugih velikih družbenih akcij.
Poglavitni vzroki za krizo je preveliko trošenje in prenizka proizvodnja ker je gospodarska rast temeljila na domači konjunkturi, bo potrebno več proizvajati, več izvažati za devize, z odpiranjem v svet, da se ujame korak s svetovno produktivnoslj > dela.
«Država nj in ne more biti edini obliko valeč družbenih odnosov, ampak le delavski razred in vsi delovni ljudje, vse socialistične sile, ki zavestno oblikujejo novo družbeno
stvarnost,* je dejal Dolanc,
Ko je govoril o odnosih s sosedi in še zlasti z Italijo, ki temeljijo na nače.ih miroljubnega sožitja, je poudaril, da bo meja po stala še bolj odprta, če bo v Italiji slednjič urejen položaj naših narodnostnih manjšin.
»Enakopravnost nacionalnih manjšin ne more nikjer — niti v Italiji — pomeniti ka kršnekoli nevarnosti za državo, v kateri žive, kot bi to ponovno radi v zadnjem času prikazali nekateri fašistični elementi, temveč je lahko enakopravnost manjšine le element še večje stabilnosti v naših medsebojnih odnosih in sodelovanju,* je dejal Stane Dolanc ob burnem ploskanju, ki je večkrat prekinjalo njegov govor.
Sklenil pa je svoja izvajanja s poudarkom na uveljavljanju kuha dela, kulta združenega dela. Potrebno je več in bolje delati, spoštovati delo kot podlago ekonomskega, družbenega in političnega položaja človeka, naroda in narodnosti, ne pa kot birokratsko in tehnokratsko moč. »Spoštujmo posebej tudi kulturo dela kot delovno zavest, delovno moralo, skratka odgovoren odnos do dela in do uresničevanja dogovorjenega. To naj bo naša najpomembnejša morala,* je svoj govor sklenil Stane Dolanc.
Za njim je zborovalce v italijanščini pozdravil predstavnik goriške enotne sindikalne federacije Assunto Garozzo.
Pred in po govorih je okoli tisoč nastopajočih pevcev združenih zborov v občini Nova Gorica, dijakov srednjih šol, glasbenikov, deklamatorjev in pripadnikov jugoslovanske armade izvedlo bogat kulturni in telesnokuj-trrpi program, s katerim so povzdignili prireditev in pokazali velik napredek tudi na tem področju, (gv)
Socialisti kritičri do kongresa KD
RIM — Začetek kongresa KD je že naletel na polemičen odgovor socialistov. Današnji A> anti v komentarju, ki ga pripisujejo tajniku Craxiju, podaja v bistvu negativno oceno kongresa in : vari demokristjane, da bi njihovo izzivanje, ki je sedaj politično, lahko postalo prej ali slej volivno. Skratka, socialisti, ki jih je očitno zbodel odnos demokri-stjanskega kongresa do PSI, že grozijo z vladno krizo in predčasnimi volitvami, če bi na kongresu prodrla stališča, ki so v nasprotju z dosedanjimi stališči, osnovanimi na znani Donat Cattinovi preambuli izpred dveh let.
negova kandidatura pa je povsem logično spet odprla vprašanje izvolitve.
Pa poglejmo, kaj je Piccoli povedal v svojem uvodnem poročilu. Nekaj je treba takoj poudariti: čeprav njegov poseg ni bil izrecno protisocialistično naravnan, so vsi tisti stavki, ki so vsebovali polemično ost proti Craiijevi stranki, vzbudili med prisotnim občinstvom navdušenje. Osrednja tema tega kongresa, je dejial Piccoli. ni izvolitev tajnika, temveč izdelati nove družbene in gospodarske smernice. ki bodo prispevale k rešitvi perečih vprašanj italijanske družbe. Piccoli je tudi zanikal, da bi zrahljal odnose s socialistično stranko ter tako spremenil smernice, ki so izšle iz prejšnjega kongresa, ko so struje, ki so podpisale znano Donat Cattinovo preambulo skle
nile ponovno odpreti dialog s socialisti in zavrniti sleherno sodelovanje s komunisti, češ da časi se niso zreli za zavezništvo med katoliškimi in komunističnimi množicami. Tajnik stranke je v svojem poročilu, ki je obsegal slcoraj sedemdeset tipkanih strani in ki so ga objavili dobro uro potem ko je svoj poseg že zaključil, kar priča o težavah, ki jih je imel pri sestavi, zagovarja sedanjo peUtranharsko zavezništvo, ki ga je treba po njegovem mnenju še okrepiti. Na to zavezništvo lahko gledamo iz dveh perspektiv, je menil Piccoli: zavezništvo med demolaristjani. socialisti. socia'demokrati, republikanci in libera’ci je edino možno, oziroma je najmanjše zlo, če se KD
I. F.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
ailllllllllllMIIIIIMIIIIlilMIIIIMIIMMIIIIIIIIinilUmillllimilMIIIIIMIIIIHiMIIIMIIIItllllllllllllMIininitlllllMIIIIIIIiilllllltIMIIIIIIHIIIIIIIUIIlIfmilllltlllllllllllllltItlllMI
SLOVENŠČINA V TRŽAŠKIH SODNIH DVORANAH ŠE VEDNO TABU
Predsednik sodišča izgnal prof. Pahorja iz dvorane, ker je zahteval prevajalca
Tržaško kazensko sodišče potrdilo prvostopenjsko kazen prot.
Samu Pahorju (60 tisoč Ur globo), «ker ni izročil mestnomn redarju dokumentov, ki mu jih jo bil vprašal v italijanščini
bi. Očividno pa so bili pritiski desnice v stranki premočni, tako. da je Forlani moral popustiti in spre jeti kandidaturo, čeprav je na pa pirju De Mitova premoč očitna.
De Mitova programska platforma izhaja iz ugotovitve, da morajo odnosi” med krščansko demokracijo in laičnimi in socialističnimi silami te meljlti na iskanju obširnega sporazuma in zavezništva, ki bi trajalo ne samo to zakonodajno doto, temveč mnogo dlje. Tako zavezništvo bi moralo postopoma privesti do takega razvoja v italijanskem življenju, da bi se dve skupini strank lahko izmenjavali na vladi, ne da bi to preds'fivi,"lo nevarnost IVAN FISCHER
(Nadaljevanje na zadnji strani)
TRST — Dolgotrajni boj prof. Sama Pahorja in z njim celotne naše uarodnostne skupnosti za priznanje pravice do rabe slovenskega jezika I p- cd Italijanskimi sodnimi oblastmi šc ni končan. Tržaško kazensko sodišče je namicč včeraj potrdilo prvostopenjsko razsodbo, s katero je tedanji tržaški pietor Trampuš 16. j decembra 1974 obsodil prof. Pahorja { na plačilo 60 tisoč lir globe, «ker naj ' ne bi izročil dokumentov mestnemu redarju, ki mu jih je bil zahteval v italijanščini*, kar pa je še huje, tnu je predsedrik sodnega zbora dr. Brenči med obravnavo prepovedal govoriti v materinem jeziku in ga — zaradi njegove zahteve po prevajalcu — dal izgnati iz sodne dvorane.
Dogodek je še toliko bolj obsodbe vreden, če pomislimo, da je dalo ustavno stališče pred komaj tremi meseci, prav v zvezi s kazenskim postopkom prod prof. Pahoiju, po sobno interpretacijo 3. odstavka čl. 137 kazenskega posiopnika, ki izhaja še Iz fašističnega zakonika »Ročen*. Slednji predvideva, da se mora vsakdo, ki obvlada itaMjanščlno, posluževati med pričevanjem tega je zika; ustavno sodišče pa je v svoji razsodbi z dne 11. feb nar ja letos zaključno, da le-tega «ni mogoče u-veljavili piotl pripadnikom slovenske manjšine na tržaškem ozemlju, ker
gre za priznano manjšino*, zaradi česar ustavno sodišče ocenjuje dejanje kot nekaznivo, »ker gre za Izvajanje pravic (51. čl. kazenskega zakonika) ud strani posameznika*, ali pa dopušča možnost sodnikom, da se »odločijo za omejevanje operativnosti tega zakonskega določila (tretjega ostavka čl. 137), v pričakovanju dejanske zaščite manjšine*.
Predsednik sodišča dr. Brenči se včeraj sploh ni zmenil za to razsodbo, čeprav jo je bil ob začetku o-b.avnave, med prebiranjem obtožnice, tudi omenil. Že sam začetek včerajšnjega pi očesa je bil precej »vroč*. Oba Pahorjeva zagovornika, odv. Škerlj in odv. Battello sta vložila sodišču ugovor: odv. Škerlj (spregovoril je v slovenščini in predložil sodišču dvojezični dokument) je, prav sklicujoč se na razsodbo u-stavnega sodišča, opozoril sodišče, da »ima pripadnik slovenske narodnosti pravico, da tudi s krajevnimi pravosodnimi oblastmi občuje v svojem materinem jeziku*, odv. Battello pa je posredoval protest prof. Pahorja, ker so mu poslali sodni poziv za to obravnavo le v italijanščini, medtem ko sam zahteva dvojezičnega.
Dr. Brenči je vprašal »obtoženca* ali bi sprejel amneshio za »prekršek* izpred osmih let, na kar mu je prof. Pahor odvrnil, da zahteva prevajal-
ca. Predsednik sodišča mu je ponovil vprašanje, ko pa je dobil isti odgovor, je naročil orožniku, naj pospremi »obtoženca* iz dvorane in ma tako onemogočil vsak zagovor. Prof. Pahor je moral tako slediti procesu kar med občinstvom, namesto da bi se branil na zatožni klopi.
Kot smo svoj čas ie obširno poroča i, se je moral prof. Pahor zagovarjati zaradi dogodka s 13. decembra 1973: tedaj je mestni redar Ma-rassi zahteval, naj mu Pahor pokažo dokumente, slednji pa Je zahteval prevajalca. Mimo je prišel mostni redar Antonazzo, oblečen v civilno obleko in je, ne da bi se predstavil za redarja, zahteval od prof. Pahorja v slabi slovenščini, naj mu Izroči »knjižico*. Pahor je zaihteval pojasnila v zvezi s »knjižico*, bančno pa je redarju le izročil prometno knjižico iu vozniško dovoljenje. Redarju to očitno ni zadostovalo la zato je prijavil Pahorja pretorjo, češ da mu ni hotel izročiti osebnih dokumentov.
Že med procesom pred tržaškim pretorjera Trampusom (16. decembra 1974) je Pahorjev branilec odv. Škerlj naglasi), da ima prof. Pahor kot pripadnik slovenske manjšino vso pravico, da se pogovarja z o-blastml v materinem jeziku, kot so
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Z MNOŽIČNO POVORKO V TRSTU IN 5 ŠTEVILNIMI MANIFESTACIJAMI V OKOLICI
Italijanski in slovenski delavci praznovali prvi maj v znamenju borbe za družbeni preporod našega mesta
Odločen boj proti terorizmu in vsem oblikam nasilja, rešitev vseh še' odprtih vprašani družbenega in gospodarskega razvoja države in Trsta, miroljubno in enakopravno sožitje med tukaj živečima narodoma. V teh besedah, ki jasno izpričujejo aktualnost dolgoletnih prizadevanj in enotnega boja naprednih Italijanov in Slovencev, lahko zelo preprosto strnemo borbeno vzdušje in zlasti pomen prvomajske manifestacije v našem mestu Tisti Trst. ki je v teh bučnih in vsekakor težkih letih postavil temelje za vzpostavitev novih odnosov med delovnimi ljudmi ter mod italijanskim in slovenskim prebivalstvom, je v soboto spet odločno dokazal, da si stvarno želi naprej in ne misli kloniti ti stim silam, ki bi ga hotele emar-ginirati in mu dati pečat drugorazrednega mesta, žarišča muni cipalizma in nacionalizma.
Čeprav nimamo namena pisati številk in se spuščati v nepotrebne primerjave, lahko mirne duše rečemo, da se .je sobotnega shoda udeležilo več ljudi kot prejšnja leta in da .je bila tudi prisotnost tovarniških svetov, na prednih organizacij in drugih demokratičnih dejavnikov letos bo gatejša. Tudi rdečih zastav, simbolov borbe in bratstva, je bilo letos več kot lani in iz gesel, k' so jih ljudje v povorki vzklikali od Trga Pestalozzi do Trga Goldoni, .je prišlo jasno do izraza,
, de sq vsi, ki verujejo, v ideale demokracije in napredka ter v vodilno vlogo delavskega gibanja, naveličani izgovorov in predvsem obljub o splošnem preporodu Trsta in pokrajine. Prvomajska povorka pa ne sme biti edina priložnost. da se tržaški demokrati množično in enotno zberejo ob rdečih zastavah, praporih in borbenih transparentih upanja in zaupanja v boljši jutri. Ta borba mora zaobjeti vse zdrave sile, težnje po obnovi pa morajo priti na dan povsod kjer je in bo to potrebno.
Mafijski umor v Palermu, ki ima jasen politični pečat, je tudi med udeleženci prvomajske manifestacije povzročil val jeze in ogorčenja, med vsemi pa ie vlil še trdnejše prepričanje, da se ie treba proti terorizmu in vsakršnemu nasilju boriti brezkompromisno in enotno. Tisti, ki je upal, tla bo umor člana vsedržavnega vodstva KPI La Torre.ia in njegovega šoferja povzročil ravnodušne in strah, se ie pošteno zmotil, kot so se vedno ušteli vsi tisti. ki so v teh letih sejali in žal še sejejo po državi teror in nasilje. Delavci so najodločnejši so vražniki terorizma in ne bodo klonili izsiljevanju, ki ga dnevno izvajajo mafija in druge skupine organiziranega kriminala.
Prvomajsko povorko so tudi letos prve pozdravile rdeče zastave, ki so plapolale s šentjakobskih hiš in tudi to je že zgodovinski simbol tistega Trsta in tistih Tržačanov, ki jim ni vseeno, če delavci proizvajajo ali oa so v dopolnilni blagajni ter če so ali niso v pristanišču usidrane tovorne ladje. Shod so spremljale koračnice in borbeni motivi ric-manjske godbe na pihala, v no-vorki pa smo opazili transparen-
te vseh večjih krajevnih tovarniških obratpv, naprednih in demokratičnih organizacij, žensk in upokojencev, posebno številna pa .je bila udeležba napredne italijanske in slovenske mladine ter naših višješolcev. Povorke, na čelu katere so plapolali prapori sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL, so se udeležila tudi predstavništva Amnesty International, organizacije za osvoboditev Palestine ter Obalno-kraške konference Zveze sindikatov Slovenije. Sprevod .ie spremljal tudi tovornjak pristaniških delavcev, ki je opozarjal ljudi na nevarnost gradn'e premogovnega terminala v Trstu.
Na Goldonijevem trgu sta v imenu enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL spregovorila Aldo Giunti. član vsedržavnega vodstva enotne sindikalne federacije ter v slovenščini Aleksi; Pregare. Slednji je spregovoril o nenadomestljivi vlogi delavskega gi banja za utrditev ustvarjalnega sožitja med' Slovenci in Italijani, ki je nedvomno predpogoj za družbeni preporod naših krajev. Giunti pa je posvetil večjo pozornost trenutnemu gospodarskemu položaju v državi ter nanizal predloge in hotenja sindikatov za premostitev krize, opozoril pa je tudi na nevarnosti vojnega spopada in na žarišča napetosti, ki kalijo sožitje med narodi. Kar zadeva krajevno stvarnost, pa je bil govornik mnenja, da se pereča vprašanja Trsta ne bodo rešila z zaprtostjo in z neten.tern nacionalizma ter sovraštva med narodi, ampak z jasnimi predlogi in zlasti **Ukrenl 'Til bi ovrednotili pravo vlofo mesta in njegove pokrajine v državnem' in tudi v mednarodnem merilu
1. maj v Miljah
Tudi miljske ulice .je v soboto preplavila množica, ki se je udeležila prvomajske manifestacije, da bi izpričala svojo privrženost idealom delavskega gibanja de mokraci.je, popuščanja napetosti v svetu in sožitju tu živečih slovenske in italijanske narodnostne skupnosti. Nad idečimi zastavami se je kot drugod po Italiji tu di na Marconijevem trgu zgrnil enominutni molk v počastitev spomina Pia La Torreja in Rosaria Di Salva, katera je prav dan
pred prvim majem ubila zločinska roka.
Da spremljajo praznovanje tega dneva dela in borbe napete ter težke okoliščine, sta nato poudarila oba predstavnika Knotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL Ivana Placer v slovenščini in Giuseppe Gosdan v italijanščini. O budi gospodarski in politični krizi v naši deželi in pokrajini ter o potrebi, da se vse sindikalne sile enotno zavzamejo za mobilizacijo in obrambo delavskih pravic, je razčlenjeno spregovoril Gosdan, ki je nato podal tudi sliko specifičnih težav miljske občine, med katerimi izstopa v teh dneh še posebno kriza v obratu Aquile in načrt za izgradnjo premogovnega terminala, za katerega ie potrebna poglobljena študija o vseh škodljivih posledicah, ki bi lahko za vrle turistični razmah Mili in ogrožale zdravje bližnjih obča nov.
Prvomajske manifestacije v Miljah sta se udeležila, tudi Andrej Jamnik, sekretar občinskega sveta ZS Koper in Peter Pavlič, član predsedstva tega sveta.
Delavski praznik v Križu
Delavci štivanske papirnice Car-timavo in italijanski in slovenski demokrati devinsko-nabrežinske občine so se za 1. maj zbrali na glavnem trgu v Nabrežini, od koder je krenil sprevod po pokra-'jinškl čfekti proti Križu, kjer je bil na sporedu sindikalni shod. Udeležence sprevoda je pozdravila na brežinska godba na pihala, na zborovanju v Križu pa sta v imenu sindikalne zveze CGIL, CISL. UIL spregovorila Giovanni Brumat in slovenski sindikalist Igor Tuta.
Praznovanje 1. maja se je v Križu začelo že v petek zvečer s kulturnim programom v domu Alberta Sirka, pri katerem sta sodelovala moški in dekliški zbor Vesna. Sekcija KPI «J. Verginel la* pa je na delavski praznik priredila na dvorišču kriškega Ljudskega doma že tradicionalno prireditev na odprtem z nastopom vaškega moškega zbora in godbe na pihala Vesna. O pomenu 1. maia sta na zborovanju spregovorila poslanec Cuffaro in kan-
Uspela veriga kresov na obeh straneh meje
Prejšnji petek zvečer so po vsej Primorski zagoreli kresovi in to v počastitev 27. aprila — dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in na predvečer 1. maja — mednarodnega praznika dela.
«Veriga kresov*, pobudnik katere je bila mladina z obeh strani meje, se je razprostirala od slovenskih krajev v videmski pokrajini in Tolminskega, preko Goriške in novogoriške pokrajine, do Sežane, Trsta in Kopra, oziroma do Jadranskega morja. Lahko trdimo, da je v petek zvečer v vsakem slovenskem območju zagorel kres. V akcijo »verige kresov* so se torej polnoštevilno vključile mladinske, kulturne in športne organizacije ter tudi posamezniki. V nekaterih krajih pa so mladi ob kresu organizirali tudi primeren kulturni program, kar je popestrilo svečanost. V drugih krajih pa je kres pomenil zborno mesto za skupino mladih, ki je nato v domačem kraju postavila prvomajski mlaj. Lahko torej ugotavljamo, da je tudi letos »veriga kresov* na Primorskem uspela. Namen je, da bi ta akcija primorske mladine postala tradicionalna in naj bi tako iz leta v leto. ob počastitvi dveh pomembnih zgodovinskih datumov, združevala in približevala mlade in ostalo primorsko prebivalstvo z obeh strani meje.
didatinja KPI za tržaški občinski svet Paola Starc.
Proslava 1. maja na Proseku In Kontovelu
Prosečani in Kontovelci so tudi letos proslavili mednarodni dan dela in obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda s predprvomajskim mitingom, ki je bil tokrat, ob rieraz-položljivosti dvorane domačega Kulturnega doma. v krožku ŠD Primorje. Na proslavi so nastopili s pesmijo, glasbo in recitacijami otroški pevski zbor, moški pevski zbor Vasilij Mirk, recitatorji Amaterskega odra Jaka Štoka in godba na pihala Prosek. V priložnostnem govoru je Anastazija Cibie poudarila pomen praznovanja, zaustavila pa se je predvsem pri nekaterih še vedno odprtih vprašanjih, ki zadevajo vaški skupnosti, kot sta postavitev dvojezičnih napisov na table pred vhodi v obe vasi in poimenovanje osnovne šole po konto-velskem političnem in kulturnem delavcu Ivanu Regentu. Prireditev .je sklenil skupni nastop pevskega zbora in godbe na pihala, ki sta izvedla «Vstajenje Primorske* in »Internacionalo*.
Na dan prvega maja so se vaščani v lepem številu udeležili sprevoda z godbo na čelu po vaseh do obeh spomenikov padlim, kamor so člani vaških društev in organizacij položili lovorove vence.	•••
Nov sedež CGIL
V industrijski coni pri Dom.ju so prvi mai praznovali z odpr tjem novega sedeža CGIL, Kjer se bodo lahko zbirali delavci vseh industrijskih strok, upokojenci, uslužbenci javnih ustanov, prevozov ter raznih uslug. V njem je tudi urad za sporna vprašanja in za patronat. O pomenu te nove dragocene stvarnosti, ki je na razpolago vsem delavcem za večjo sindikalno enotnost, za o-brambo delovnih mest. nlač, pokojnin in za dosego boljših socialnih uslug, sta spregovorila pokrajinski tajnik CGIL Gialuz in v slovenščini tajnik sindikata CGIL za upokojence, Oskar Va tovac. Slovesnega odprtja so se udeležili poleg drugih tudi pred sednik deželnega sveta Colli dolinski župan Švab, predstavnik vsedržavnega vodstva CGIL Giunti, pokrajinski tajnik CISL De Grassi, sekretar kraško obalnega sveta ZS Slovenije Ciril Mezek in predsednik komisije za mednarodne odnose pri OS Koper Man-lio Vidovich.
Praznovanje 1. maja v Zgoniku
Na predvečer 1. maja so svetovalci zgoniškega občinskega sveta polagali vence k spomenikom padlim borcem, zvečer pa so mladi prižgali kres na Streli in zapeli ob spremljavi harmonike. Na dan 1. maja pa sta Zgonik in Koludrovca imela videz velikih mest za veliki šmaren, saj so se skoraj vsi vaščani udeležili prvomajskega piknika na Brdeh nad Zgonikom, kjer so tudi zaklali dobro rejenega prašiča, ki ie nato končal na roštilj in v ponvo.
PODELITEV ODLIKOVANJ 231 PRIPADNIKOM GARIBALDINSKIH ENOT
Bivši borci še naprej vztrajno v boju za ideale miru, svobode in demokracije
Nujna angažiranost mladine - Odločna zahteva po popolnem izvajanju ustave ■ Zakonsko zaščititi slovensko narodnostno skupnost
»Ne smemo se omejiti na obujanje spominov in na sicer dolžnostno čaščenje padlih. Kakor smo se nekdaj za ceno tolikšnih žrtev in krvi borili za mir in svobodo, tako se moramo danes enako vztrajno bojevati za nujno ohranitev in za večjo socialno pravičnost. Preprečiti je treba povrnitev tistih muk in trpljenja polnih časov, ki nam spet groze tako v Italiji kot na tujem zaradi človekove sle po oblasti in nadvladi. Soočajmo se z grenko stvarnostjo in zrimo v prihodnost *
Tako je predvčerajšnjim pozval bivše borce tukajšnjih garibaldinskih edinic Giuseppe Maraš, vodja divizije »Italia*, ki je delovala tudi v Jugoslaviji, predno je 231 Gari-baldincem izročil v znak priznanja za njihove zasluge v osvobodilnem boju zoper nacifašizem garibaldinsko medaljo z diplomo. Med odlikovanimi je bilo lepo število Slovencev. Slovesnosti v konferenčni dvorani ACI so prisostvovali med drugim senatorka Jelka Gerbec, predsednik deželnega sveta Colli, predstavniki drugih civilnih, pa tudi vojaških oblasti z župani okoliških občin, zastopniki političnih strank in borčevskih organizacij na. čelu z VZPI - ANPI, ki je prireditev organiziralo.
Navzoč je bil tudi jugoslovanski konzul v Trstu Aleksander Nikolič, kar je svečanosti vtisnilo prav poseben pečat. Njegova prisotnost je izpričala, kot je izrecno poudaril Maraš, a pred njim že pokrajinski predsednik združenja partizanov Ar-turo Calabria, da ostajajo vezi med italijanskimi in slovenskimi ter sploh jugoslovanskimi borci prav tako tesne kakor so bile, ko so skupaj prelivali kri v boju proti nacistom in fašistom.
Maraš je posebej naglasil, da «so jugoslovanski tovariši sprejeli v svojo sredo po 8. septembru italijanske kot brate, zato jim bodo venomer hvaležni*. Govornik je zatem omenil hudo nevarnost, ki jo za i-talijansko republiko in demokracijo, zraslo iz odporniškega gibanja, pomeni terorizem, čeprav sta se ljudstvo in delavski razred enoglasno dvignila zoper prevratnike in jih i-zolirala. Boj bo še težak, če hočemo teroriste dokončno poraziti, moramo skupaj z mladim pokolenjem doseči stoodstotno izvajanje ustave, «ki smo jo mi napisali* in ki je ena najnaprednejših v mednarodnem merilu; vodilni razred naj nemudoma izglasuje zakone o njenem izvajanju in prisluhne naj ljudskim -rin delavskim množicam. Maraš je nazadnje pozval Tržačane, naj spretno izkoristijo junijske volitve, kajti izbirajo lahko samo med napredkom ali povratkom v preteklost.
Pred njim sta spregovorila Calabria in pokrajinski tajnik VZPI Dušan Košuta. Prvi je orisal delovanje garibaldinskih edinic na italijanskih in jugoslovanskih tleh, i-dealno povezal žrtve narodnoosvobodilnega boja in odporništva z povojnimi žrtvami terorizma v Italiji (istočasno se je v Palermu odvijal pogreb komunističnega poslanca Pia La Torreja). slovesnost podelitve garibaldinskih priznanj pa s stoletnico Garibaldijeve smrti, ter poudaril obnovitev vezi z oboroženimi silami, kar je Maraš potem dopolnil rekoč, da je letos italijanska vojska prvič proslavila 25. april javno v obliki mestnih lepakov.
Dušan Košuta je poudaril, da se »naša borba ni končala leta 1945, ampak se nadalmje in ideali so nam ostali eni in isti.* Zanje se je treba bojevati skupno z mladino. Govornik, ki je seveda posegel v slovenščini, se je zavzel za utrditev «mostu sožitja*, ki ga predstavlja slovenska narodnostna skupnost na meji med jadranskima sosedama, v ta namen pa je potrebno Slovence v Italiji vsestransko zakonsko zaščititi ne glede na njihovo številčnost. Pokrajinski tajnik VZPI je toplo pozdravil konzula Nikoliča kot živ dokaz volje po skupnih prizadevanjih za ohranitev miru in svobode v tem delu sveta in tudi sicer, (dg)
Opozorilo za Šempolajce
Ravnateljstvo Konzorcialnega podjetja r,a prevoze ACT obvešča, da bo zaradi začasne zapore železniške-
ga prehoda pri Šempolaju avtobus na progi štev. 43 vozil do nadaljnjega v Sempolaj čez Nabrežino, Vižov-lje in Mavhinje.
Tudi letos v Miljah «Teatro Ragazzi in Piazza»
V Miljah bo v času od 27. junija do 6. julija peta ponovitev prireditve rTeatro Ragazzi in Piazza». Nastopilo bo 13 gledaliških skupin,
med temi «Ruota Liber a* iz Rima, »II Buratto» iz Milana, «La Contra-da» iz Trsta in Stalno gledališče iz Turina. Kinematografska sekcija bo obravnavala temo o odnosih med filmom in stripom; predvidene so tudi številne konference.
0 V četrtek zvečer se bo ponovno sestala glavna skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze ACT. Seja, ki bo potekala v dvorani na sedežu podjetja v Ul. Macelli 1, se bo za čela ob 19. uri.
iiiimiHiitiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiimiiimiiiMiiuimiiiaifiiiiiimtiiiiiiiiMiiiiiMHMiiMMiiiiiiiiifiuiiiiiiiii
NA «EURGPES MUSIKFESTIVAL V BELGIJI
Mladinski pevski zbor GM se je odlično uveljavil
V svoji kategoriji je zasedel prvo mesto - Pevci in spremljevalci se vrnejo v Trst danes zvečer
Nov izreden uspeh mladinskega zbora Glasbene matice iz Trsta, ki ga vodi dirigent Stojan Kuret: na najpomembnejšem evropskem festivalu mladinskih zborov, ki so ga priredili tokrat v belgijskem mestu Neeipelt, se je naš zbor uvrstil na prvo mesto v svoji kategoriji. Žirija, ki so jo sestavljali belgijski in nemški strokovnjaki, je namreč v hudi konkurenci prisodila slovenskemu zlniru največ točk tako za izbrani program kot tudi za njegovo izvajanje.
Na »Europes Musikfestivalu*, kjer je nastopilo kar 122 zborov iz Evrope in dva iz ZDA so pevci GM pred-
kateri je bil hudo ranjen 18-letni študent Sergio Andrevv. Fant se je peljal na vespi, ko je iz še nepojasnjenih vzrokov izgubil nadzorstvo nad vozilom in padel. V nesreči je Andrew zadobil hud udarec v glavo, zaradi česar so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku s pridržano prognozo okrevanja.
DREVI V KRIŽU
Ustanovni sestanek ekip prostovoljnih gasilcev
Tržaška občina prireja drevi ob 20. uri v domu Alberta Sirka v Križu javni sestanek za ustanovitev ekip prostovoljnih gasilcev. Vabljeni so domačini od 18 do 60 let starosti, ki se zanimajo za ta vprašanja. Na srečanju, ki se ga bodo udeležili strokovnjaki tržaške občine in gozdarski inšpektor, bodo tudi imenovali načelnike ekip, izvedenci pa bodo podrobno obrazložili način uporabe protipožarnih naprav.
Ob smrti drage
KARLE TENCE
izreka svojcem iskreno sožalje KD Vesna.
ŠD Vesna izreka svojemu podpredsedniku Angelu in tajniku Danilu Tenoeju iskreno sožalje ob izgubi drage mame Karline.
Ob bridki izgubi tovarišice KARLE TENCE
I
izreka sekcija KPI J. Verginella i* Križa občuteno sožalje prizadetim svojcem.
ŠD Mladina izreka iskreno sožalje svojcem ob izgubi Karline Sedmak vd. Tence.
Sekcija VZPI - ANPI Križ izreka globoko soža'je prizadetim svojcem ob smrti Karoline Sedmak vd. Tence.
7™» —- ■•ji.1	od petka dalje bodo straake vlagale
SSS kaadidatae L za jaagske volitve
V okviru prvomajskih praznovanj je bila v soboto dopoldne na trgovinski zbornici tradicionalna izročitev »Zvezd za delovne zasluge*, ki jih vsako leto podeljuje predsednik republike. Letos je priznanje prejelo 22 delavcev iz naše dežele, in sicer 5 delavcev iz tržaške, 3 iz go-riške, 6 iz videmske in 8 iz porde-nonske pokrajine. Slavljenci s Tržaškega so Giusto Chicco (41 let ■pri bivši Tovarni strojev pri Sv. Andreju, pozneje v Tovarni velikih motorjev pri Bol juncu). Egeo Gla-vina (38 tet, najprej pri FMSA in pozneje pri TVM), Renato Lorenzi (31 let pri družbi Stock). Gianfran-co Boschi (29 let pri družbi Stock) ter Giovanni Stagni (47 >et v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku): slavljenci z Goriškega pa so Stelvio
DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI
Carraro (39 let pri Italcantieri), Luigi Ninin (46 let pri družbi Sa-fog) in Erminio Sinico (45 let pri FMSA in pozneje pri TVM na Tržaškem).
Na slovesnosti, katere se je udeležilo več predstavnikov oblasti in javnih ustanov, med njimi tudi predsednik deželnega sveta Colli in generalni vladni komisar Marrosu, je slavljence, ki so bili s prejemom priznanja predsednika republike hkrati proglašeni za «mojstre de-la», je najprej pozdravil predsednik trgovinske zbornice Modiano. Nato so kratko spregovorili deželni konzul mojstrov dela M. Gregori, predstavnik vsedržavne zveze vitezov dela R. Hausbrandt in deželni odbornik Coloni, zadnji pa je prevzel besedo podtainik na ministrstvu za delo in socialno skrbstvo Mario Gargano, ki je na slovesnosti zastopal osrednjo vlado.
NA POBUDO ISDEE
Posvet o odnosih med EGS in jugovzhodno Evropo
Na pobudo Inštituta za preučevanje in dokumentacijo o Vzhodni Evropi ISDEE bo v dneh 6., 7. in 8. maja v našem mestu mednarodni posvet na temo: «Evropa, Italija in e-vropski jugovzhpd*^, .Namen posveta. je anatfžiraii najnovejši razvoj gospodarskih in političnih odnosov med evropsko deseterico in jugovzhodnimi predeli Evrope ter v tem okviru preučiti tudi možnosti skladnejšega poseganja Italije v stvarnost obdonavsko-balkan-skih dežel.
V prvem delu posveta, ki se bo začel v četrtek ob 9. uri v prostorih hotela Savoia - Ex-celsior, bodo na vrsti temeljna poročila, ki jih bodo podali predstavniki posameznih dežel, članic EGS in drugih sodelujočih držav, strokovnjaki iz vrst raznih študijskih zavodov in javnih ter zasebnih podjetij in ustanov. Govorili bodo tudi veleposlanik Sergio Romano z zunanjega ministrstva v Rimu, državni svetnik Roberto Ducci, Teresa De Cornč z ministrstva za zunanjo trgovino, predsednik Zavoda za zunanjo trgovino ICE Luigi Deserti in predstavnik družbe ENI Giuseppe Ratti.
Drugi del posveta pa bo posvečen razpravi in poročilom zastopnikov posameznih dežel evropskega jugovzhoda, diplomatov, funkcionarjev EGS in drugih. Jugoslavijo bo zastopal prof. Ljubiša Adamovič z beograjske univerze, izvedenec za mednarodnogospodarska vprašanja
Dne 2. maja nas je zapustila
VIOLETTA STRAIN
Pogreb bo jutri, 5. maja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v Dolino.
Žalostno vest sporočajo: sestre Mila, Lidia z možem Nardom, Bruna, Grosda, brat Rudi z ženo Terezo, nečaki Silvana z možem Mariom, Eto z ženo Egle, Uccio z ženo Luiso, Marina z možem Pinom, Orietta, Rosella, Liana, pranečaki Igor, Snsi, Paolo, Marina, Elena in Desire
Trst, 4. maja 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3)
,F_.'. i r s a«r :i	-aj
Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga
KARLINA SEDMAK vd. TENCE
Pogreb bo danes, 4. maja, ob 12.30 -z nabrežinskega pokopališča v Križ.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Žalostno vest sporočajo: otroci Marta, Ančko in Danilo, zet Albin Malalan, snahi Lučana in Neva, vnuki Sandor, Keti in Melita, brata in drugo sorodstvo
Križ, Prosek, Ormož, 4. maja 1902
V petek, ob 8. uri se bo odprl 6-dnevni rok, v katerem bodo morale stranke predložiti svoje volilne znake in kandidatne liste za pokrajinske, občinske in rajonske volitve; vložile jih bodo lahko do 12. ure 12. maja v okrožnem volilnem uradu na sodišču za pokrajinske, v glavnem tajništvu tržaške občine pa za občinske in rajonske volitve.
Nekatere stranke so že sestavile svoje kandidatne liste in jih predstavile javnosti, druge pa se še u-badajo s to obveznostjo, ki za tiste stranke, ki nimajo svojih predstavnikov v parlamentu ni lahka, saj morajo zbrati določeno število podpisov, da jih lahko sploh vložijo. Tako je pokrajinski svet SSk svojo zadnjo sejo, ki je bila v sredo, v celoti posvetil bližnjim volitvam. Najprej je pretresal predloge za sestavo kandidatnih list za pokra jino, občino in krajevne sosvete;
po poglobljeni razpravi in pregledu vseh predlaganih kandidatur je o-dobril kandidatno listo za pokrajino, katere nosilec je bivši pokrajinski svetovalec in odbornik Zorko Harej. Za nosilca liste za tržaški občinski svet je bil potrjen bivši občinski svetovalec Aleš Lokar, ostali kandidati sledijo na listi po abecednem redu. V nadaljevanju seje je pokrajinski svet SSk razpravljal o programih ter o pripravah in oblikah volilne propagande; sestava celotnih list kandidatov SSk in programov bosta predstavljeni na posebni tiskovni konferenci.
Kandidatne liste za občinske in pokrajinske volitve ter program je včeraj predložila Lista za Trst. Na listi za občino nista bila potrjena bivša odbornika Zandegiacomo in Boschinijeva ter svetovalec Perco, ki je kaj kmalu spoznal pravo »dušo* liste in se zato od nje oddaljil;
ostali odborniki in svetovalci pa so bili vsi potrjeni; med nova imena velja zabeležiti zdravnika de Fa-venta, bivšega predsednika INA in avtomobilskega kluba Bassanija in pa predstavnika vodstva Zveze I-stranov Itala Gabriellija. Na listi za pokrajinske volitve pa ni bivšega odbornika Barija, ki sicer kandidira za občinski svet, in pa svetovalca Mayerja, ki se je z listo že davno sprl.
O kandidatnih listah in o programih sta sinoči razpravljali pokrajinsko vodstvo KD in pokrajinski aktiv PSI; jutri bo zasedalo pokrajinsko vodstvo PSI, ki bo moralo odobriti liste in programe, ki jih bodo po vsej verjetnosti predstavili na četrtkovi tiskovni konferenci. PSI napoveduje za soboto srečanje med gospodarskimi operaterji in ministrom za trgovino s tujino Caprio.
stavili poleg obvezne skladbe De suiritu saneto Petra Ebna še sedem skladb: A Bomba - B Bomba (A. Kumarja), Zvončke (M. Kogoja), Ecce Maria (M. Preatoriuma), Ne proi cias me (Orlanda di Lassa), Uspavanko (P. Merkuja), Kralja Matjaža (M. Gabrielčiča) in Sok (K. Ny-stedta).
S tem pomembnim dosežkom je zbor ponovno potrdil svojo zavidljivo kakovostno raven, za katero nosijo zaslugo v prvi vrsti dirigent in mladi pevci, ob tem pa tudi starši in spremljevalci, ki so zboru vedno ob strani. Kot so nam sporočili iz Belgije, se vsi počutijo dobro, v Trst pa se vrnejo — kot napovedano — danes zvečer.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega očeta
LUDVIKA SOSIČA
se iskreno zahvaljujemo dr. Miliču, dr. Jevnikarju, g. župniku Žerjalu, pevskemu zboru Tabor, prijateljem društva KUK, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti.
SVOJCI
Trst, 4. maja 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
Dan naše dežele na graškem sejmu
Na mednarodnem spomladanskem sejmu v Gradcu je bil včeraj na vrsti uradni dan* Furlanije - Julijske krajine, ki nastopa i,a tej prireditvi s posebnim standom turističnega značaja. Ob tej priložnosti se je mudila v glavnem mestu avstrijske štajerske delegacija iz naše dežele, ki jo je vodil odbornik za trgovino in zadružništvo Ber-toli. Med tradicionalno tiskovno konferenco je odbornik Bertoli med drugim postavil predlog o vzpostavitvi trajnega sodelovanja med trgovinskimi zbornicami
Pridržana prognoza za 18-letnega fanta
Na križišču med ulicama Car-ducci in Valdirivo se je pozno sinoči pripetila prometna nesreča, v
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage
ANTONIJE ZERIAL vd. ZERIAL
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami.
SVOJCI
Boljunec, 4. maja 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo)
3. 5. 1981
' 3. 5. 1982
Ob prvi obletnici smrti našega dragega
DRUNA ŽERJULA
se ga spominjajo
žena Marija, hčere, zetje ter vsi, ki so ga imeli radi
Prebeneg, 4. maja 1982
V Cankarjevem domu v Ljubljani bo v četrtek, 13. maja, ob 19. uri (po krajevnem času) koncert zborov, ki so dosegli najboljše uspehe na tekmovanju «Naša pesem 82» v Mariboru.
ZSKD organizira ob tej priložnosti avtobus, ki bo predvidoma odpeljal z Opčin ob 17.30. Možen bo tudi ogled Cankarjevega doma.
Posebej so vabljeni dirigenti, predsedniki zborov in obiskovalci pevovodske šole, pevci pa do zapolnitve prostorov v avtobusu. Prijave sprejema urad ZSKD v Trstu ob uradnih urah.
ŠTEVILNA PRAZNOVANJA OB DELAVSKEM PRAZNIKU
SLOVENSKO
®^GLEDAUŠČE V TRSTU
KULTURNI DOM FEDERICO GARCIA LORCA
KRVAVA SVATBA
Režija: Zvone Šedlbauer Predpremiera
V	četrtek, 6. t.m., ob 17. uri ABONMA RED J — mladinski
Premiera
V	petek. 7. t.m., ob 20.30 A-BONMA RED A — premierski
Ponovitve
V	soboto, 8. t.m., ob 20.30 A-BONMA RED B — prva sobota po premieri
V	nedeljo. 9. t.m., ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri
V	sredo, 12. t.m., ob 20.30 A-BONMA RED D - mladinski
V	četrtek. 13. t.m., ob 17. uri ABONMA RED I - mladin-ski
V	četrtek. 13. t.m., ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek.
Sl,O VENSKI KLUB V TRSTU Ul. sv.
Frančiška 20/2
prireja danes ob 20.30 srečanje na temo:
«ZAMEJSKA KNJIŽEVNOST NA PREPIHU. , .»
Pogovor z našimi književniki.
Koncerti
Jutri ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert gojenk Akademije za glasbo iz Beograda. Nastopijo Mila Vilotijevič — sopran, Ksenija Lukič — sopran in Rada Pečanac — klavir.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 4. maja
FLORIJAN
Sonce vzide ob 5.60 in zatone ob 20.14. — Dolžina dneva 14.24. — Luna vzide ob 15.22 in zatone ob 4.14.
Jutri, SREDA, 5. maja MIRAN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 18 stopinj, najnižja 8.8, ob 18. uri 16,8 stopinje, zračni tiak 1019,5 mb rahlo pada, veter 7 km na uro severozahodnik, vlaga 76-odslotna. nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gabriele Bruno Giuvanna Serdoz, Francesca Deti cek. Stefano Marauo, Francesca Manzin, Luca Manzin, Alan Gonzales, Cristina Apollonio, Gabriele Farra, Barbara Tulliani, Eliana Pe rini. Liliana Glavina UMRLI SO: 80-letna Anna De Simon, 82-letni Carlo Mosetic, 84-letna Caterina Vardabasso vd. Monica, 81-letna Macglierita Bcrtuzzi, 51 letni Pielro Minea, 67 letna Ornelia Gre Bori por. Caucci, 87 letna Giovanna Bevilacoua vd. Dugnien, 71 letna Marie Movia por. Prelec. 63 letni Dante Rosso, 71 letna Angela SQUic-ciarini. 77-letni Emilio Degrassi, 19 letni Daniele Cauci. R2-letni Gior-Bio Levi. 71-letna Antonia Perim Por. Miani. 74-letni Giovanni Rovis. 70-letni Federico Bernardi. 53-letn' Jorenzo Vannini. 76-letni Ricoardo Zuccoli, 85-letna Eleonora Tonelli vd, Grauncr, 611etna Violetta Strain.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20 30)
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9. Trg Valmaura 11, Zgonik. Bol junec.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8. U). Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Goldoni 8. Ul. Belpoggio 4, Zgonik, Boljunec.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124, Bazovica tel. 226-165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel. 225 141: Božji: polje Zgonik: tel 225 596, Nabrežina: tel 200 121: Sesljan: tel. 209 197; Zavije tel. 213 137; Milje: tel. 271124
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627 predpraznična od 14. d< 21. ure in praznična od 8. do 20 ure. tel. 68 441
Gledališča
VERDI
Danes ob 20. uri (red H) bo na sporedu deveta in zadnja predstava baleta Lea Delibesa «Sylvia». Gostuje Balet budimpeštanske opere. Koreografijo je izdelal Laszlo Se-regi.
Pri blagajni gledališča (tel. štev. 631948) prodaja še razpoložljivih vstopnic.
* » »
V	petek ob 20.30 začetni koncert spomladanske simfonične sezone. Dirigiral bo Andrea Giorgi, na sporedu bosta dve deli, ki ju bodo prvič izvajali v našem mestu, in sicer Giulia Viozzija «Maša sv. Ev-femije» ter Vaughama Williamsa «Simfonija morja*.
V	soboto ob 18. uri bodo koncert ponovili za red B. Danes se prične pri blagajni gledališča prodaja vstopnic.
Kino
Ariston 17.30 «Momenti di gloria».
Barvni film za vsakogar.
Ritz 17.00—22.15 «Paradise». Barvni film za vsakogar.
Eden 18.00 cDelitto sotto il sole».
Barvni film za vsakogar. Grattaclelo 17.00—22.15 «Sballato, gasato, completamente fuso*. E. Fenech, D. Abatantuono. Barvni film.
Fenlce 17.00 «La guerra del fuoco*.
Prepovedan mladini pod 14. letom. Nazlonale 16.30 «L'altro vizio». Prepovedan mladini pod 18. letom. Anrora 16.30 «Borotalco». E. Giorgi,
C.	Verdone. Barvni film.
Cristallo 17.00 «Fuga per la vitto-
ria». S. Stallone. M. Cairie. Barvni film.
Moderno 15.00 «Conan il barbare*. A. Schvverzenegger. Prepovedan mladini pod 14. letom. Filodraminatico 15.00 «Super sex — super due». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capitol 17.00 «Arturo». L. Minelli,
D.	Moore. Barvni film.
Vittorlo Veneto 16.30 «Uno contro
1’altro praticamente amici». R. Pozzetto. T. Milian.
Mignon 16.00 «Ricche e famose».
Barvni film za vsakogar.
Radio 14.30 «Super eccitation* love*.
Prepovedan mladini pod 18. letom. Lnmiere 16.00 «Quadrophenia». Barvni film.
Poudarjena potreba po sindikalni enotnosti Izreden uspeh prvomajske prireditve v Števerjanu
Na osrednjem sindikalnem zborovanju v Tržiču je govoril Pio Galli - Nad 700 ljudi na letošnjem spominskem pohodu Števerjan-Gonjače - Uspele številne prireditve
IV J	absolventov
Ifc fr
•	1 slovenske
•	1
trgovinske
akademije
vabi vse člane na
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v petek, 7. maja, v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v'drugem sklicanju. Sledi zakuska.
Razna obvestila
Državni poklicni zavod Jožef Stefan javlja, da bo jutri, 5. maja, ob
17.30	sestanek razrednih svetov za uvedbo učbenikov za prihodnje šol-, sko leto in za pripravo slavnosti poimenovanja, ki bo v soboto, 8. maja.
Pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti priredi jutri, 5. maja, ob
20.30	srečanje s kandidati in podpisniki. Srečanje bo na strankinem sedežu v Ul. Machiavelli 22.
Zaradi pomanjkanja prostora bomo rubriko darov in prispevkov objavili jutri.
Razstave
Mladinski krožek Prosek - Konto-
veLr- razstava Fotokrožek Trst‘80 bo odprta do četrtka, 6. maja, od 17. do 20. ure.
Izleti
KRUT vabi svoje člane in prijatelje na izlet v Ljubljano v soboto, 8. maja 1982, z udeležbo na simboličnem pohodu po poteh partizanske Ljubljane. Vpisovanje na sedežu. Ul. Montecchi 6. tel. 795136 do jutri, 5. maja, od 9. do 12. ure.
Dolinska sekcija SSk privedi 5-dnevni izlet po Bosni in Dalmaciji od 22. do 26. maja Vpisovanje do jutri. 5. maja, pri Mariji v baru v Boljuncu ob 18.30 do 19 30. Cena 200.000 lir. Informacije na tel. št. 228188, 228481 in 828866.
(5 čestitke
LOTERIJA					86
BARI	16	56	62	50	
cagliari	13	79	28	90	22
FIRENCE	26	80	75	13	32
GENOVA	62	42	78	82	17
MILAN	42	28	46	54	47
NEAPEI .1	51	31	66	2	54
PALERMO	81	82	41	40	23
RIM	75	41	20	37	80
TURIN	14	47	80	87	33
BENETKE	67 66 ENALOTTO			20	8	32
lil 2 X X		221		2 X X	
KVOTE:
12 - 21.180.000 Ur 11 —	541.500	lir
1« -!	46.100	Ur
Dne 1. maja je praznoval rojstni dan DANILO BONETA. Mnogo sreče, zdiuvja in zadovoljstva mu želijo oče Miro, mama Ida, brata Boris in Sergij ter sestra Edvina z družinami.
V soboto, 1. maja, je prižgala SAMANTHA FIOROSSO svojo drugo svečko. Da bi bila vedno pridna in vesela ji iz srca voščijo in pošiljajo j koš poljubčkov teti Silvana in Gabrijela z družinama ter nona Marija.
•
Magdi, Zoranu, Evi in Mar tinu se je pridružila :ala
VERONIKA .
Iz srca pestita jo
Daša, Dana in Stojan
Prvomajske praznike so delovni ljudje Goriške praznovali slavnostno in istočasno izkoristili dvodnevni praznik za izlet v naravo in sodelovanje na številnih prireditvah, ki so bile tako na Goriškem kot drugje. Vreme najprej ni bilo naklonjeno, v soboto zjutraj je v Tržiču bil mraz in je pihala burja, tako da je marsikdo raje ostal doma. Tudi v prvih popoldanskih urah v soboto je bilo vreme muhasto, kasneje pa se je zjasnilo in ljudje so prišli iz hiš ter šli na prireditve.
Ponekod so v soboto, 1. maja, imeli žjutraj budnice in krajevne manifestacije. Osrednja proslava je bila na glavnem trgu v Tržiču, potem ko je na t^g prišel dolg sprevod delavcev s transparenti in zastavami. V sprevodu so sodelovali tildi kmetje s traktorji. Več tisoč ljudi, je kljub mrazu, burji in grozečemu dežju, napolnilo ploščad sredi trga. Na govorniškem odru so bili zastopniki občin tržiškega okoliša in drugih krajev goriške pokra-jine z občinskimi prapor ji, zastopniki političnih strank, strokovnih zvez.
Manifestacijo je začel Danilo Peric, član tovarniškega sveta tržiške ladjedelnice, ki je prisotne pozdravil v italijanskem in slovenskem jeziku. Za njim je govoril tržiški župan Luigi Blasig, ki je poudaril tesno povezanost krajevnih uprav z delavskim razredom in omenil vrsto težav s katerimi se sooča v tem trenutku gospodarstvo Goriške, ko iz tovarn odpuščajo delavce, zapirajo obrate, ni izgleda za zaposlenost mladih. Za njim je v imenu novogoriških sindikatov spregovoril še Kristančič, ki je orisal mednarodni položaj ter podčrtal sodelovanje delavcev na naši italijansko -jugoslovanski meji. Omenil je tudi manjšinska vprašanja ter dejal, da si morajo sindikati prizadevati da bo prišlo čimprej do uresničitve zahtev manjšin. Brumat je potem zborovalce pozdravil v imenu kmetov Goriške.
Osrednji govor je imel eden izmed tajnikov osrednje enotne sindikalne zveze nio Galli. V svojih izvajanjih je omenil težak položaj v katerem se nahaja danes Italija, tudi zaradi terorizma ter je počastil spomin nasilno umorjenih po-I liričnih prvakov s strani teroristov in mafije. Letošnji 1. maj ima po-! seben prizvok, saj smo v krizi ka j pitalističnega sistema, to ne po i krivdi delavčev.’'Krivda pada na tiste sile« ki so trideset let vladale državi, v današnji vladi so nekatere konservativne sile, je dejal Galli, ki hiti ne migne,jo z očesom ! ko mečejo iz tovarn delavce in ko j imamo v državi že teč kot dva mi-< lijona brezposelnih, med temi tudi | precej na Goriškem. So pa v vladi tudi napredne sile, ki potrebujejo I podporo sindikata. Prav zaradi te-' ga pa mora biti sindikat enoten, je dejal Galli. in to potrebo po enotnosti poudaril še večkrat v svojem govoru. Govornik je tudi dejal, da se temni oblaki zgrinjajo nad la-d.iedelstvom in da bi morali priti po nekaterih načrtih do odprave 20 000 delovnih mest v jeklarnah in ladjede’nicah. Sindikat odločno na sprotuje takim nakanam. Govornik je zaključil s ponovnim anelom k enotnosti v delavskih in sindikalnih vrstah, rekoč, da so vlada in delodajalci zmagovali le takrat ko je bil sindikat razdeljen.
Vinska razstava v Števerjanu
V Števerjanu so imeli letos prizadevni delavci kulturnega društva (iBriški grič* srečo, kajti, vreme jim je bilo. tako v soboto 1. maja kot v nedeljo 2. maja, precej naklonjeno, čeprav ni tako izgledalo na predvečer praznika. Že dolgo let ni , bilo v Števerjanu toliko ljudi in I tako na vinski razstavi kot v bi-1 feju so skotro ostali brez jedače 1 in pijače. Avtomobili so bili parkirani vsepovsod in morda bi bilo j treba, v bodoče drugače poskrbeti za ' prometni režim ob takih in podobnih praznikih.
Števerjanska prireditev se je pričela v petek, 30. aprila s slikarsko razstavo na Bukovju (o njej bomo poročali posebej) in z vinsko razstavo v Dvoru. Tradicionalnemu vabilu števerjanskih in oslavskih vinogradnikov se je odzvalo pre ce.i ljudi. Pel je na slavnosti tudi Briški oktet. Ivan Humar je v pozdravnem govoru orisal položaj briškega vinogradništva, dejal da je bil zaradi vremenskih neprilik lanski pridelek precej manjši od običajnega, da pa so se stroški povečali in so bili zaradi tega kmetje prikrajšani. Brici si od pred kratkim sklenjenega italijansko - jugoslovanskega sporazuma za borbo proti toči veliko obetajo. Spregovoril je tudi predsednik konzorcija briških vin grof Douglas Attems, ki je dejal, da so se briška vina uveljavila zaradi kvalitete in da morajo ostati kvalitetna. Briška vi na so iz leta v leto boli znana, bolj kvalitetna, moraio dobiti pravo ceno. Zatem je Avgust Stekar vse prisotne povabil na pokušnjo vin. Na letošnji razstavi v števerjanu so bila razstavljena in na pokušnjo vina Antona Klanjška, Avgusta Štekarja, Jožefa Konvanča. Aleša Komianca, Antona Pintarja, Remi-gia Cisliča. Marcela CigHča, Marina Humarja. Emi'a Terpina. baronice Taccč, grofa Forvnetitinra, E-milg SfibVoja, Edvarda Radikona. Silvana Primožiča, Maria Miklusa in Genia Marege.
Prvomajske prireditve so se na dal.ievale v soboto zjutraj in popoldne tar r nedeljo. V soboto zju-
traj je bil na sporedu planinsko-orientacijski pohod. Sodelovalo .je 14 skupin, najboljše pa so se uvrstili taborniki. V popoldanskem času pa je bilo na Trgi Svobode v Števerjanu prvomajsko zborovanje, na Dvoru pa sta folklorni skupini Stu ledi ter I danzerini di Lucini-co (iz Lečnika) poskrbeli za zanimiv in pester spored.
Govora Rupla in Pinija
Na prvomajskem shodu sta govorila tajnik TO SKGZ za Goriško, prof. Aldo Rupel ter tajnik delavske zbornice CGIL Luciano Pini.
Rupel je poudaril, kako pri nas praznujemo mednarodni praznik dela z mislijo in čustvi osredotočenimi tudi na druge pomembne obletnice, ki se zvrstijo v teh dneh. Tako so naša čustva usmerjena v spomin na 25. april, dan vstaje italijanske naroda, na 27. april, obletnico ustanovitve Osvobodilne fronte, na 1. maj, mednarodni praznik dela in prizadevanj za uveljavljanje sindikalnih pravic in boljši .jutri, na 9. maj, ki pomeni konec krvave vojne v Evropi. Vsi ti datumi se vsebinsko prepletajo ter so posebej tesno povezani z zgodovino italijanskega, slovenskega naroda, posebej pa z zgodovino slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Prav zato si toliko bolj prizadevamo, oziroma bi si morali prizadevati, da duh osvobodilnega boja ostane živ, prav zato ne smemo dovoliti, da se ta izročila kakor koli skušajo manipulirati. Rupel je ob tem opozoril, kako je italijanska družba na splošno napredovala, vendar pa je kljub vsemu na določenem področju — na po dročju zagotavljanja legitimnih pravic slovenski narodnostni skupnosti prišlo do stalnega zaostaja nja. Vsekakor ne po naši krivdi. Govornik je nato opozoril na tre
nutni položaj, na napade reakcio narnih sil proti poskusom, da bi vprašanje globalne zakonske zaščite končno le pričeli reševati ter dejal, da moramo biti tudi kot posamezniki pripravljeni odgovoriti in trezno razpravljati o vseh vprašanjih.
V italijanščini je nato spregovoril Luciano Pini, ki .je največ pozornosti namenil obravnavi trenutnega gospodarskega in družbenega položaja v državi. Vprašanja, ki postajajo tudi v naši deželi in še posebej v goriški pokrajini iz dneva v dan bolj zaskrbljujoča. Obsodil je stopnjevanje političnega terorizma, ki nima drugih ciljev nego omejevanje demokracije in svobode, opozoril na nevzdržen pojav naraščanja nezaposlenosti (nad 3 tisoč oseb brez dela samo v goriški pokrajini), na nemoč, oziroma pomanjkanje volje pristojnih politično-upravnih organov, da se takemu družbenemu in gospodarskemu propadanju zoperstavijo.
Zborovanje na Trgu svobode se je pričelo s polaganjem venca pred spomenik v narodnoosvobodilni vojni padlih vaščanov in žrtev vojne.
Spominski pohod
Razvejan in bogat spored prireditev je bil tudi v nedeljo zjutraj in popoldne. Okrog 700 udeležencev je v dopoldanskem času sodelovalo na 3. spominskem pohodu med Štever.janom in Gonjačami, v organizaciji KD Briški grič, KS Kojsko in ZSŠDI.
Udeleženci, ob tem je treba zapisati, da jih je letos bilo največ, odlfar so v program prvomajskih prireditev vključili tudi spominski pohod, so imeli na izbiro dve progi, krajšo, 10-kilometrsko m daljšo, dolgo 20 kilometrov. Največ udeležencev se .je kajpak prijavilo za prvo, vendar je bilo tudi precej posameznikov, ki. so se odločili za zahtevnejšo preizkušnjo.
Na pohodu je sodelovalo 19 organiziranih skupin, najbolj številna je bila tista iz podjetja Iskra iz Železnikov (preko 130 udeležencev). nato dve skupini iz Brd, v skupini Naš prapor iz Pevme je bilo 54 udeležencev, pri vrhu lestvice je bila tudi skupina SPD s 46 udeleženci. Odhod .je bil, tako kakor vsa leta doslej, na Trgu Svobode, kjer je delegacija KS Kojsko položila venec pred spomenik in kjer je igrala godba na pihala iz škof je Loke.
Množica udeležencev se je zatem vsula za džipom, na katerem sta vilirali italijanska in slovenska zastava. Niti uro zatem so prvi udeleženci že prispeli v Gonjače, kjer je delegacija VZPI - ANPI položila venec pred spomenik in kjer je bila tudi kontrolna postaja. Nekoliko daljši .je bil povratek, vendar je večina udeležencev že okrog poldne prispela na Dvor ter prejela spominsko kolajno. Skupine so nagradili s pokali, posebna priznanja pa so prejeli tudi udeleženci 20 kilometrskega pohoda. Progo je prvi pretekel Ivo Florenin, za njim pa Boris Baša in Savo Hlede, ki sta na cilj prišla istočasno.
Na prireditvenem prostoru v Dvoru pa je bila v nedeljo popoldne pestra kulturno-športna prireditev s sodelovanjem godbe na pihala iz škofje Loke, mešanega pevskega zbora Iskra Železniki ter nastop mladih in najmlajših telovadcev ŠD Dom članov sekcije za športno, ritmično in orodno telovadbo ter otrok iz sekcij splošne telesne vzgo-le iz Štever.jana. Pevme in Gorice Namesto napovedanih tamburašev, .ie nastopila godba. Sicer nekoliko neobičajen program za prvomajske Drireditve na odortem, ki pa mu je množica obiskovalcev, ki so se v nedeljo popoldne znašli v Dvoru, kljub temu sledila z zanimaniem in navdušenjem. Za prijetno razpoložen ;e in zabavo pa. so v večernih urah, igrali Oglarji.
v
Števerjanska fotokronika
Na Trgu svobode je 1. maja spregovoril tudi tajnik TO SKGZ Aldo Rupel
Vinska razstava v Števerjanu je tudi letos vzbudila zanimanje obiskovalcev
Na pohod Števerjan - Gonjače - Števerjan se je letos prijal'ilo rekordno število ljudi. Pogled na števerjanski trg pred odhodom
			
Podeljene nagrade za zvestobo delu
V sejno dvorano na Espomegu je. prišlo v nedeljo zjutraj veliko ljudi. sorodnikov in prijateljev 37r' nagrajencev za zvestobo delu. Za nagrajevanje skrbi' goriška trgovinska* zbornica, ki je to priredila letos že petnajstič, prav ob priliki praznika dela. Osrednji govor je imel predsednik trgovinske zbornice Lupieri, ki je omenil razvoj dogodkov na Goriškem v zadnjem času ter dejal, da je gospodarska kriza večja od tega kar smo pričakovali. V svojem govoru se je Lupieri dotaknil vseh sektor,jev tukajšnjega gospodarstva od industrije do obrti, trgovine in kmetijstva. Dejal je, da si trgovinska zbornica prizadeva, da bi se razširila obrt in v ta namen je goriški sklad dal tudi precej denarja za infrastrukture v raznih obrtnih conah. V trgovini je udeleženih 3 tisoč operaterjev in mnogi živijo od klientov, ki prihajajo iz Jugosla vije. Omenil jg tudi nujnost več iega sodelovanja med Gorico in Tržičem, kar je še posebej prišlo do izraza na nedavni okrogli mizi. Dejal ie tudi. da je treba ovrednotiti kme*ij-stvo, ki je bilo toliko let pozabljeno. Za njim so spregovorili še goriški župan Starano, deželni odbornik Tri pani in predsednik združenja starih delavcev Pausig.
Kot smo že predhodni omenili so priznanja, diplome in kolajne dobili ljudje, ki so bili ali so še več desci letij v službi v istem podjetju ali
GLEDALIŠČE V TRSTU
VICTOR I ANOUX
ODPIRAČ
groteska
Režija: Mario Uršič
Danes, 4. maja, ob 20.30 v domu «A. Budah v ŠTAN-DREŽU
Jutri, 5. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v SOVOD-NJAH
V petek, 7. maja. ob 20 30 na sedežu KD «Nas prapor* v PEVMI
so na čelu trgovskih ali obrtnih podjetij že veliko let. Med njimi so bili tudi nekateri Slovenci in sicer kmeta Avgust štekar iz števe-rjana in Alojz Bužinel s Pradeža pri Krminu, tehnični risar Branko Faganel iz Gorice, urar Anton Černigoj iz Tržiča in poslovodkinja Ana Ofieija - Brezigar iz Gorice.
Poleg 35 nagrad za katere so dala pobudo razna strokovna združenja, sta posebni nagradi dobila še 91 -letni kmet Michele Spessot lz Krmina in 72-letni spolovinar Antonio Andreos iz štarancana, katerega družina dela na istem posestvu že nad 400 let.
Slovesnosti v Ajdovščini
V	občini Ajdovščina in drugod na območju gornje Vipavske doline bodo slovesno proslavili 5. maj, obletnico ustanovitve prve narodne vlade Slovenije.
V	čast 5. maja bo jutri ob 9. uri po našem času v dvorani prve slovenske vlade slavnostna seja Ob-
činske skupščine, njenega Izvršnega sveta in vodilnih organov družbenopolitičnih organizacij. O prvi slovenski vladi in razvoju občine bo govoril novoizvoljeni predsednik občine Grozdan Šinigoj.
SMRTNA NESREČA V SOVODNJAH
V	Novi Gorici j« umrl Stanko Murovec
V	Novi Gorici je v soboto zvečer umrl v 76. letu starosti Stanko Muravec. Bil je po poklicu učitelj, med vojnama je moral kot veliko primorskih učiteljev v notranjost Italije, potem pa je prišel nazaj domov in poučeval ponovno slovenske šolarje v slovenskem jeziku. Kasneje je delal v pokrajinskem arhivu v Novi Gorici, napisal je tudi nekaj razprav. Med širšo publiko pa je bil bolj znan kot prevajalec na skoro vseh italijansko - jugoslovanskih srečanjih zadnjih ’et v Gorici in Nori Gorici. Pogre’ bo jutri v Novi Gorici
IfllUIIIMIIlUnilllllllllllllimHMIMIMtKMIHlMHKIllllMtfmnintUIIIMIIIHIIIIIMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMIIlUlUimN
V PODGORSKI PREDILNICI
OBNOVITEV PROIZVODNJE ALI STEČAJ PODJETJA
Prejšnji teden je vodstvo sindika ta tekstilcev, skupaj s pokrajinsko enotno sindikalno zvezo ter s predstavniki tovarniškega sveta doseglo irf podpisalo sporazum z upravnim svetom podgorske tekstilne tovarne o delni obnovitvi proizvodnje v podjetju.
Gre za dogovor, ki naj bi po mne nju sindikata služil premostitvi sedanjega položaja, predvsem pa naj bi se na ta način, izognili neposredni nevarnosti oklica stečaja in likvidacije podjetja.
Včeraj dopoldne so sindikati vse bino sporazuma in razloge, ki so narekovali tak korak, pojasnili predstavnikom sredstev javnega ob veščanja, danes dopoldne pa bo o vprašanju tekla beseda na sestan-
■STOMBOO mz
MEDNARODNI SEJEM
GORICA
OD 30. APRILA DO 9. MAJA 1982
ku z deželnim odbornikom za industrijo.
Načrt delne obnovitve proizvodnje predvideva zaposlitev 220 de lavcev v štirih oddelkih.
Posvet o turizmu v goriških Brdih
Na |x>budo turističnega podjetja so v okviru letošnjega sejma Espo-mego priredili v razstavnih prostorih v Ul. Della Barca posvet o možnostih turističnega razvoja Hrd v povezavi z Gorico. Shod je odprl predsednik turističnega podjetja Francesco Moise. ki je odprl pred leti nakazano možnost o ustano vitvi skupnega turističnega podjetja za Gorico in Brda. O razvojnih mož nostih agroturizma, pripravi dežel nega zakona za njegovo financira nje, kakor tudi o razvoju kmečkega turizma v Južnem Tirolti je spregovoril predsednik Agriturista dr. Michele Formentini.
V obširni razpravi, med katero so z najrazličnejših strani osvetlili to pomembno gospodarsko de ja v nost, je spregovorU tudi predsednik briške gorske skupnosti Adriano Corsi, ki je dejal, da se kot turisti v Brdih pojavljajo predvsem Tržačani in Videmčani, Goričani pa v veliko manjšem obsegu. Za razvoj turizma v Brdih, je dejal Corsi. je velikega pomena ureditev vodovoda, ki ni kos potrebam, in cesi Turističnemu razvoju Brd je briška gorska skupnost odkazala pomembno mesto v večletnem razvojnem na Črtu, priložnosti za razvoj te de javnosti pa se kažejo tudi v izkoriščanju sredstev iz finančnih skla dav Skupnega evropskega trga.
Zasedanju je prisostvoval tudi predsednik turistične zveze iz Nove Goric« Narcis Kocjančič.
V prometni nesreči, zgodila se je v petelj. 30. aprila, nekaj po 21. uri, v Sovodnjali. je preminil Anton Tomšič, 73-letni upokojenec.
Usodna nesreča ga je doletela na glavni sovodenjskj ulici, blizu gostilne pri Usarju. Tomšič se je. kakor je ugotovila obiiodnica karabinjerjev, peljal z motornim kolesom proti škrljam, z nasprotne strani pa se je v fiatu 124 pripe ljal 48-letni Serafin Cotič, prav ta ko iz Sovodenj, UJ. Ex lmpero 88.
Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, pri čemer je Tomšič za dobil hude telesne poškodbe in je že med prevozom v goriško bolniš nico izdihnil.
Pokojnika, ki je prav pred krat. kim prejel priznanje kot aktivsit Osvobodilne fronte, bodo pokopali danes popoldne. Pogrebni sprevod bo krenil ob 15.40 iz splošne bolnišnice v Gorici, v cerkev v So-vodnjah.
Svojcem, sinu Franciliju in hčerki Dragici ter sorodnikom naše iskreno sožalje.
DEŽURNA LEKARN/ V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike (tel. 77-341).
Razna obvestila
Sovodenjska občinska uprava vabi v četrtek, 6. t.m., ob 21. uri na vaški posvet, ki bo na Vrhu, v gostilni Devetak.
Koncerti
V	cerkvi sv. Roka v Podturnu bo drevi, ob 21. uri, pel mladinski zbor «Rantilena» iz Brna, ki ga vodi Ivan Sedtaček. Zbor* je ie pel lani pred odhodom v Arezzo. kjer je tudi zmagal na mednarodnem tekmovanju. Zbor je dosegel uspehe na razmh mednarodnih festivalih.
V	soriškem avditoriju bo danes zvečer, ob 20.30, koncert violinista Bruna Giuranna in pianista Gtergi* Saccheltija. Gre za koncert v priredbi občinske uprave.
(•urim
VERDI 18.0O-22.C0 «Sballato, gasato, completamente fuso*. D. Abatantuono, F,. Fenoch.
CORSO 17 30- 22.00 «Conan il barbare*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
\TTTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELS10R 17.30—22.00 cLaltro in-
ferno*.
PRINCIPE 18.00-22 00 «Paradise».
Vnvj Horiru
Ul okolica
SOČA 1*7.00 -21.00 «Sezona miru v Parizu*. Jugoslovanski film.
SV OBODA 18 00—20 00 «Pravica za vse* Ameriški film.
DESKLE 19.00 «Lady Dracula*. Nemški film.
V 86. letu starosti nas je -a vedno zapustila naša draga
OLGA KODERMAC
Pogreb bo danes, 4. maja. ob 13.30 iz bolnišnice usmiljenih bratov v Ul. Diaz na pokopališče v Sovodnje.
Žalujoči: nečaki iz družin Ferlat, Cibic, Beltram in drugo sorodstvo
Sovodnje, Gorica. Miren, Portorož. Ljubljana. 4. maja 1982
Sporočamo žalostno vest, da je v petek zvečer, za poslcdi eami prometne nesreče, v starosti 73 let, preminil
ANTON TOMŠIČ
Pogreb bo danes, 4. maja, ob 16. uri iz cerkve na pokopališče v Sovodnjali.	H
Sin Francili in hči Dragica z družinama Sovodnje, 4. maja 1982
m '
Po naših vaseh so na predvečer 1. ma|a zagoreli kresovi
Isti dan |e SKD Prosek - Kontovel priredilo kulturni večer
Na kulturni prireditvi v Križu |e nastopil tudi dekliški zbor Vesna
Delavski praznik so po naših vaseh oznanile godbe na pihala
Na barkovl|anskem pokopališču so položili venec v čast padlim
za svobodo
Zgoniška občinska uprava |e položila vence na spomenike padlim občanom
Tudi dolinska občinska uprava |e položila spominske vence na obeležja NOB
VZPI • ANPI |o podelilo garibaldinske kolajne za zasluge v osvobodilnem boju
J dvorani tržaške Trgovinske zbornice so nagradili zaslužne delavce
Povorka po mestnih ulicah
Italijanski in slovenski demokrati množično in enotno praznovali 1. maj
i4f? «? v»i'
: ■ ' "'? V'. - u/>,-'-
V SOBOTO, NA DAN PRVEGA MAJA, POPOLDNE JE BILO PRI DOMJU ZELO SVEČANO IN LEPO
Sio venska šola pri Dom ju bo nosila odslej ime po učiteljici, pisateljici in borki Udari Samsi
Izredno veliko ljudi, domačinov in gostov - Številno predstavništvo iz matične domovine in krajevnih oblasti - Pozdrav dolinskega župana Ravnatelj Škrinjar: Vso šolsko strukturo moramo prilagoditi potrebam naše skupnosti... Naj vedo, da nočemo omejevati rabe našega jezika
RDIO
Prava množica je prihitela k Domju na svečano poimenovanje slovenske šole po Mari Samsi. V ospredju
predstavniki oblasti ter ugledni gostje
Poimenovanje slovenske šole pri Domju po slovenski učiteljici, pi-soteljici, partizanski borki in javni delavki Mari Samsi in bilo le praznik Dom ja in Loga, tega področja na robu mesta, na meji Wed Trstom in dolinsko občino, kjer se družbeno življenje zelo naglo razvija in kjer se v našo navzočnost vključuje, tudi drugo-rodni živelj, pač pa je bil to kulturni dogodek, ki je pomemben jLa 'Vso našo tržaško zamejstvo. To je biio razvidno v soboto po-' Poldne, ko se je na slavje zgrnilo Izredno veliko ljudi, seveda predvsem domačinov, pa tudi gostov »z vse dolinske občine, iz mesta, °d drugod iz tržaške okolice. Da Je bilo poimenovanje izredno pomembno, dokazuje tudi dejstvo, da so se slavja udeležili tudi zelo ugledni gostje iz matične dežele ni sicer predsednik SZDL Slovenije IJjlitja Ribičič, člana sveta federacije dr. Joža Vilfan in Branko Babič, ugledna javna in politična delavka Marija Vilfan, Janja Jerina - Pavla, ustanoviteljica fife..»jij —--------' - ’ i •
NOajjfcjfavila, sekretarka komi-sije£ž_a narodnostna vpraSan^trpri SZCfL' Slovenije Barbara Goričar, jugoslovanski konzul v Trstu Nevenka Kovačič in drugi, z italijanske strani pa so slavje počastili S svojo navzočnostjo številni predstavniki javnega in kulturnega življenja in sicer predsednik deželnega sveta avtonomne dežele Fur-lanije - Julijske krajine Mario Collj, župan občine Dolina Edvin ®vab, predsednik Slovenske kul-mrno - gospodarske zveze Boris mace, deželni svetnik dr. Drago »toka, predsednik VZPI - ANPI Arturo Calabria, več nekdanjih borcev in aktivistov prav od Do-mja-, in številni učitelji in profesorji z osnovnih in srednjih šol na Tržaškem, predstavniki kulturnih društev in predstavniki ita-ujanskih šol pri Domju.
Slpvesnost se je začela točne ob Šestnajsti uri, ko je sin pokojne učiteljice Mare Bogo Samsa odkril spomenik, ki ga je nato blagoslovit domači župnik in verouči-tolj na šoli pri Domju dr, Angel Kosmač. Nato je na govorniški o-der stopil učitelj Boris Žafran, bivši sodelavec Mare Samse, ki je na kratko orisal zgodovino sole -pri Domju, začenši s 16. decembrom 1945, ko se je pouk Pričel v majhnem prostoru v gostilni pri Čefuti. Tedaj je šolo o-biskovalo 8(0 slovenskih in 35 i-talijanskih otrok. Nanizal je nato nekaj podatkov, ki dokazujejo, kakp je začelo število otrok upadati, nato pa spet naraščati v sedanje razmere.
Nato se je Boris Žafran ustali nekoliko dlje pri življenjepisu Mare Samse, po rodu Svetoivan-canke, ki pa je ostala še tako rekoč v otroški dobi sirota, a je vendarle dokončala učiteljišče in začela svoje poslanstvo, ki ga je doma, na Tržaškem prekinil fašizem in je morala kot toliko dru-gih v izgnanstvo. Zatekla se je v Slovenijo. Tik pred začetkom dru-8e svetovne vojne je poučevala Us Štajerskem, kjer so jo nacisti leta. 1941. aretirali in odpeljali v Srbjjbi odkoder je -prišla v Ljubljano, a so jo tu spet aretirali 111 jo poslali v taborišče Gonars v Furlaniji in od tod v fašistično taborišče na Rab.
Nato je govornik spremljal njeno življenje v partizane. Posebej je poudaril njeno vnemo za šolo. Med drugim je rekel: -»Nikoli ni pozabila na svoj Trst, na to, da so slovenske šole zaprte. Zato si je zadala nalogo, da bo čimprej obnovila slovenske šole v Trstu.* ... «Vse svoje življenje je žrtvovala slovenski šoli.*
Besedo je nato povzel ravnatelj Stanislav Škrinjar, ki je rekel: »Danes slovenska osnovna šola pri Domju praznuje svoj najslo-vesnejši dan, ki so ga pripravili z velikim prizadevanjem in požrtvovalnostjo starši naših učencev in učiteljstvo. Ob postavljenem spomeniku in ob odkritju naslovne plošče na šolskem poslopju razglašamo, da nosi šola ime po Mari Samsi, učiteljici in pisateljici. Po končanem učiteljišču je Mara Samsa le malo časa poučevala na slovenskih šolah. Morala je v izgnanstvo, ko je fašizem zaključil z zapiranjem slovenskih šol na Primorskem. A ko se je slovenski »arod uprl, .osvajalcem in zatiral-
kinjane šole in ustanavljala nove. - rTetŠ^Anto njeno n#jWsft^-'(»ntatle-
Vanje, ki se je popolnoma 'ujemalo s stremljenjem našega ljudstva in z navodili narodnoosvobodilne vojne: organizirajo naj se šole na vsem slovenskem ozemlju, osvobojenem ali zasedenem.
«Prav ta skrb za šolstvo je izjemna značilnost slovenskega u-porništva med vsemi uporniškimi gibanji za svobodo Iz tega izhaja naša navezanost na šolo in naša pozornost na vsa dogajanja ob njej in v njej. Zato nočemo, da bi bil v šoli slovenski jezik le sredstvo za posredovanje splošne izobrazbe. Taka šola bi ne bila slovenska za Slovence živeče v republiki. Vso šolsko strukturo moramo prilpua;ati potrebam noše skupnosti. Zahtevamo, da se prilagajanje snuje in ustvarja v naših vrstah in v ta namen ustanovljenih zbornih organih. Prav zaradi tega vztrajamo za dosego avtonomije naše šole. Dokaz, da stremimo vsj po taki ureditvi, je v plebiscitarnem odzivu staršev, dijakov in šolnikov ob šolskih volitvah lanskega decembra, ko se niso udeležili volitev v zborne sve te v katerih bi bili neznatna manj-šina.
«Mara Samsa je bila tudi pisateljica. Pisala je za odrasle, a tudi za otroke. Vsak mesec vi u-čenci dobite v roke revijo Galeb. Ob prejemu revije naj se porodi v vas in v vašem razredu praznično vzdušje. Mara Samsa, po kateri je vaša šola poimenovana, je o-snovala in začela izdajati Galeb. Prizadevala si je, da bi imeli u-čenci poleg učbenikov, tudi vsak mesec novo zanimivo berilo v lastnem jeziku. Od takrat vsak mesec prileti v vaše roke Galeb. Prebirajte ga in s tem boste vzljubili branje tudi drugih zahtevnejših knjig, bogatili boste vaše znanje in čustva ter izpopolnjevali najdragocenejši zaklad, slovenski jezik.
«V teh dneh je skupina zakrknjenih neprijatePev našega jezika naščuvala del študirajoče mladine s popačenim tolmačenjem predlogov zaščitnega zakona o slovenski manjšini: Naj vedo eni in drugi, da nočemo omejevati rabe našega jezika samo v dru-
žinskem krogu, v šoli, v cerkvi, na srečanjih in shodih ter na proslavah. Zahtevamo, da nam tudi pravno priznajo najosnovnejšo pravico, govoriti v slovenskem jeziku, kjer se javno udejstvujemo in kjerkoli imamo različne opravke. Pepričani smo, da se bo kmalu porodilo pravilno razumevanje in miroljubno sožitje državljanov obeh jezikov. Pred stoletji so v teh krajih naši dedje in pradedje govorili po slovensko, mi smo prejeli to dediščino in jo ohranjamo. Zato smo gotovi, da se bo slovenska beseda glasila tudi v bodoče: družina in šola zaupata vam otrokom to poslanstvo.*
V imenu občinske uprave občine Dolina je prinesel pozdrav žu-
pan Edvin Švab, ki je v svojem pozdravnem govoru podčrtal dejstvo, da se na področju občine izvajajo in spoštujejo načela o sožitju in pravicah obeh narodnosti, čemur nismo več priča le nekaj korakov stran, samo čez cesto, ki ločuje dolinsko občino od tržaške. Edvin Švab je še pozval Domjence k mirnemu sožitju, hkrati pa Slovence, naj povsod in ob vseh priložnostih uporabljajo svoj materni jezik, saj ga ni določila, ki bi nam mogel kaj takega preprečiti, ker je to naravna pravica vsakega človeka.
Pester kulturni spored, ki je dopolnjeval slavje, so pričeli otroci iz vrtca od Domja in iz Ric-manj. Predstavili so se s pesmijo in plesom. Nato so nastopili u-čenci novopoimenovane šole s spominsko lepljenko z naslovom «In še je klical Trst*, ki jo je za to priložnost sestavil Sergej Verč. Šolarji so se za svoj nastop zares temeljito pripravili in s svojim zavzetim podajanjem ali prikazovanjem življenja Mare Samse ganili marsikoga. Ker je bila Mara Samsa borka, partizanka in partizanska učiteljica, je samo ob sebi umevno, da je spored izzvenel v partizanskem duhu, saj so šolarji svoj recital spremljali in izvajali z vrsto partizanskih pesmi.
Nikakega dvoma ni, da imajo glavno zaslugo za lep uspeh učitelji in učiteljice, ki so pripravili o-troke za nastop in sicer Vera Žerjal, Anita Saule, Darinka Žafran, Erika Schaimer, Boris Žafran, Bruno Kralj, Meri Vecchiet, Karmen Kalin, Manja Žerjal in Alenka Verč.
Ko smo že našteli imena učiteljev, ki so se posebej potrudili pri pripravi otrok za slovesno poimenovanje šole, bomo dodali, da se je učiteljski zbor šole odločil za poimenovanje šole 15. decembra 1977. in je s tem sprožil val, ki
Doprsni kip Mare Samse, delo tržaškega umetnika Klavdija Palčiča
je razgibal ves okraj, saj so se v pripravljalni odbor za poimenovanje šole vključile vse vaške organizacije, ki so se složno lotile dela in ga tudi, kot smo videli, zgledno izpeljale.
Sledil je koncert ricmanjske godbe na pihala, ki je pod vodstvom kapelnika Ennia Krizanovskega izvedel kar bogat spored, nakar sta nastopila dva domača pevska zbora in sicer mešani pevski zbor »Slavec* iz Ricmanj, ki ga vodi Drago Petaros, ter moški pevski zbor «Fran Venturini* od Domja, ki ga vodi Ivan Tavčar. Oba pevska zbora sta zelo dobro izvedla svoj program, vsak po tri pesmi.
Kulturni spored je zaključil ric-manjski ansambel »Pomlad*. ki je izvedel tri skladbe svojega harmonikarja Bruna Berdona.
Posamezne točke vsega sporeda
sta povezovali v slovenščini in i-talijanščini Serena Kozina in Nevenka Samec.
Ko se je slavje končalo, se je del množice vsul v šolsko poslopje, kjer so učitelji in učenci pripravili bogato razstavo o Mari Samsi in njenem življenju in delu, pa tudi razstavo ročnih del in risb šolarjev, ki obiskujejo šolo s celodnevnim poukom pri Domju. Med občinstvom je bilo slišati marsikateri vzklik, ki je odražal navdušenje nad ustvarjalnostjo in bujno fantazijo našega mladega rodu pri Domju.
Pripravljalni odbor za poimenovanje šole je ob prazniku izdal tudi brošuro, ki jo je uredil Jože Koren. Njena dokumentarna in kulturna vrednost pa je tolikšna, da bo potrebno o publikaciji spregovoriti kaj več.
.........................................................................»»,i"t|"»i"i»imii"iiiiiiiu»iii"i»Ki"",""i"i<"""|a
V NEDELJO POPOLDNE 00 PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH DOMAČINOV IN PREDSTAVNIKOV OOLASTI
Osnovno šolo v Mavhinjah slavnostno poimenovali po slovenskem pesniku Josipu Murnu-Aleksandra
Prva šola v tej vasi je bila ustanovljena leta 1854 in je štela 120 otrok; njena dejavnost je bila prekinjena samo v obdobju fašizma ■ Mavhinje so v drugi svetovni vojni plačale velik krvni davek - Nastop domačih otrok in pevskega zbora Igo Gruden, govor Maksa Šaha ter pozdrava ravnatelja Stanka Škrinjarja in župana Albina Škerka
Ravnatelj Stanko Škrinjar in predsednik pripravljalnega odbora učitelj Boris Žafran med svojima govoroma
Mavhinjska osnovna šola je od nedelje poimenovana po Josipu Murnu - Aleksandrovu. Po dolgih in vztrajnih pripravah je bilo delo učiteljev, staršev in učencev te šole končno nagrajeno. Na malem dvorišču ob šolskem poslopju, ki ga je občinska uprava prav za to priložnost popravila in olepšala, se je v lepi sončni nedelji zbrala prava množica domačinov, prebivalcev sosednjih krajev, prijateljev naše slovenske šole. Med njimi je bilo mnogo predstavnikov o-blasti: župan Albin škerk, deželni svetovalec Drago. Štoka, generalni konzul SFRJ Štefan Cigoj, številni upravitelji devinsko - na-brežinske občine, pa seveda mnogi šolniki. Prisoten je bil tudi kipar France Gorše, ki je izdelal relief Josipa Murna - Aleksandrova, ki so ga odkrili v vhodni ve ži mavhinjske šole.
Slovesnost se je začela z nastopom otrok mavhinjskega otroške ga vrtca, nakar so nastopili o snovnošolski otroci, ki so podali oris življenja Josipa Murna - A leksandrova, pravljično igro Jani ka in splet ritmičnih vaj, ter skup no z otroki iz Cerovelj zapeli tri pesmi.
Sledilo je odkritje plošče in reliefa ter blagoslov domačega župnika Josipa Markuže.
Slavnostni govornik prof. Maks Šah je nato v svojem govoru u-vodoma orisal lik Josipa Murna -Aleksandrova in obdobje, v katerem je pesnik živel. Dejal je, da tisti čas in prostor nista bila lahka, saj je bilo v tistem obdobju nasilno prodanih 30.000 kmetij in se je moralo 150.000 kmetov izseliti v Ameriko. Nemški kapital je izkoriščal slovenskega človeka in koloniziral slovensko zemljo. Takrat smo bili podvrženi pritisku s severa, kot smo danes pod pritiskom z juga, je dejal šah in se nato zaustavil pri nedeljskem dogodku. Dejal je, da je bila v Mavhinjah prva slovenska osnovna šola ustanovljena že leta 1854 in da je delovala tudi med prvo svetovno vojno. Ob prelomil stoletja je bilo v tej šoli 120 šolarjev. Ta šola je delovala vse do fašizma, ko so z Gentilejevo reformo prišla tudi leta diktature in nasilja. Pa niti s padcem fašizma leta 1943 ni bilo konec gorja, saj je eni dikta turi sledila druga. Leta 1944 je bila vas požgana in številni prebivalci so morali Lskati streho drugod. Izgnanstvo, zapor, taborišče so postali za mnoge domačine tragična vsakdanjost.
Mavhinjska šola. je nadaljeval Šah, ie ponovno oživela jeseni leta 1945. Štela je 59 učencev. Ma lo kasneje je začela delovati tudi šola v Cerovijah z 38 učenci. »Se-daj je na nas, da bo ta šola res
živela,* je poudaril govornik in o-menil mazaške akcije, napade na šole in na ljudi, katerim smo bili priča tudi v zadnjem času. Naglasil je, da Slovenci danes zahtevamo spoštovanje in priznanje Res je marsikaj odvisno od nas; poudariti moramo, da slovenski o-trok spada v slovensko šolo, za htevati pa moramo tudi vse primerne strukture za slovensko šo lo, da bomo naši mladini lahko e-nakopravno posredoval:’ materin jezik, «najdražjo doto, kar smo jih podedovali.* Mi spoštujemo in moramo spoštovati druge, a tudi drugi morajo spoštovati nas, kajti edino tako bo mogučr demokratič-
no sožitje, je še ob koncu pouda ril Maks Šali.
Sledil je pozdrav didaktičnega ravnatelja Stanka Škrinjarja, ki je čestital domačim učiteljem in staršem ter vsem vaščanom ob poimenovanju šole in zaželel mav-hinjski šoli še mnogo uspehov. Župan devinsko - nabrežinske občine Albin Škerk je prav tako čestital k poimenovanju, spomnil se je težke zgodovine Mavhinjcev, ki so jih stoletja izžemali devinski graščaki, v drugi svetovni vojni pa so nacifašisti vas požgali, deportira li 28 domačinov, 24 pa se jih je udeležilo narodnoosvobodilne borbe in od ' je 11 padlo, škerk je
poudaril, la je občinska uprava vseskozi podpirala prizadevanje domačinov za poimenovanje šole in d« je občinski svet so<lasno odobril zadevni sklep, osebno pa je izrazil mnenje, da je bila zamujena priložnost, da bi mavhinjsko šolo poimenovali po zaslužnem rojaku, učitelju, publicistu in družbenem delavcu Janku Furlanu.
Nedeljska slovesnost se je končala z nastopom mešanega pevskega zbora Igo Gruden pod vodstvom Matjaža Ščeka. številni gostje pa so se na prireditvenem prostoru zadržali v prijateljskem Izgovoru še v večernih urah.
fbbrl
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Ročna dela za kulturne dobrine
13.00	Italijanska kronika
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Ljubosumnost, 4. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Problemi prof. Popperja,
6. del
15.00	Vzgojna oddaja
15.30	Vsi za enega
16.00	Happy circus:
Kaj se dogaja Fonziju,
TV film
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Neposredni prenos preko tvoje antene
17.10	Risanke
18.00	Lopera selvaggia, 1. del
18.30	Programi pristopanja
18.50	Starsky in Hutch, TV film
19.45	Almanah in vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Današnje obdobje:
Mala Kalija, 1. del Potovanje v leta, ki nekaj veljajo, v dobo 1935 ter bližnja leta. To je naslov nekakšne analize, v kateri bo znani i-talijanski publicist Enzo Bia-gi s pomočjo ljudi, ki so v tej dobi že ustvarjali in se u-veljavljali, skušal prikazati tedanjo stvarnost. V prvem nadaljevanju pride na vrsto tako imenovana «Mala Italija*, kot jo bo prikazal da-nes zelo uveljavljeni italijan-ski filmski umetnik Ugo To-gnazzi. Nadalje bodo spregovorili italijanski filmski človek in pisatelj Soldati, njegov »kolega* Monicelli, pa tudi sloviti italijanski odrski umetnik Renato Rascel in drugi. K besedi se bo javil tudi general Cupini, ki je še edini živ izmed tistih italijanskih pilotov, ki so tedaj preleteli Atlantik.
21.45	Petdeset let ljubezni, 5. del
22.45	Mister Fantasy 23.20 DNEVNIK -
Danes v parlamentu in Vremenska slika
23.45	Vzgojna oddaja:
Izbirajmo si jutrišnji dan
Drugi kanal
12.00	in 14.00 Popoldan na Trgu Siena
12.30	Opoldanski spored
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgojna oddaja:
Moški in ženske
15.25	Prizori iz »Zaročencev*
16.00	Program za mladino:
Variete
16.30	50. mednarodne konjske dirke
17.25	Zanimivosti s Trga Siene .17.45 DNEVNIK 2 - Flash
- 17.50. flNEVNIK 2 - Šport -Iz parlamenta
18.05	Program za mladino ” -J ? Tarzan, ghšpod džungle
Indijanci v Severni Ameriki
18.50	Dober večer z... Milvo Vremenske napovedi
19.45	DNEVNIK 2 — Poročila
20.40	John in Mary, film
Gre za prav preprosto »love story» s srečnim, prijetnim koncem in ki se dogaja sredi velikega New Yorka. Režiser filma je angleški filmar Peter Yapes, ki se je uveljavil že s celo vrsto drugih filmov, v glavnih vlogah pa nastopata Dustin Hoffman ter slovita Mia Farrow. Oba filmska umetnika sta bila tedaj že zelo veljavna in uveljavljena.
22.10	Politična tribuna
23.15	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
14.00	Lodrone: Kolesarstvo
17.30	Drugo gledališče, 1. nadalj.
18.30	L’orecchiocchio, glasbena oddaja
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 —
Deželni programi
20.05	Dnevnik v šoli 21.35 Iz serije Delta:
Štiridesetletna mati Razmnoževanje človeštva v svetu. Današnja oddaja te zanimive ankete bo govorila o tem, koliko drži trditev, da je ženska po tridesetih letih starosti že nekoliko prestara za materinstvo, posebno če je govor o prvem porodu. Oddaja bo skušala odgovoriti na vprašanje, ali je prvi porod sploh nevaren. Seveda ne bomo tu postavljali v dvom že ugotovljenega dejstva, da je porod v starejši dobi vedno nevarnejši. Sicer pa pre-pustimo besedo ginekologom.
22.25	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	in 11.05 TV v šoli
11.00	Poročila
15.30	Glasbena oddaja
16.00	Prenos iz Hiše cvetja
16.30	Okteti pojo
17.00	Šolska TV:
Življenje na skalni obali. Ritmična ura, Živa voda
17.25	Poročila
17.30	Slovenske ljudske pravljice: Ančica in pisana mama,
L del
17.40	Po poteh spominov, glasbena oddaja
18.05	Pisani svet: Bela krajina
18.30	Obzornil
18.45	Sponvnska ura
19.45	Čas, ki živi:
V bratstvu je moč 20.24 Zrno do zrna
20.30	Dnevnik in Vreme
21.00	Zadnji pozdrav, dok. film
21.10	O Titu pripoveduje
Miloš Minič
22.15	Alpska saga, avstrijska nad
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu še naslednje vesti:
TRST — Politični komentar TRST — Proces Samo Pahor DOM JO — Poimenovanje osnovne šole po Mari Samsi MAVHINJE — Poimenovanje o-snovne šole po Josipu Murnu A-leksandrovu
ŠTEVERJAN - Pohod prijateljstva
GORICA — Podelitev priznanj delavcem
in na koncu še športni pregled.
18.00	Dnevnik — Vesti
18.05	Boks — Svetovno prvenstvo
19.30	Ta leta, ti dnevi, dok. oddaja
20.15	Stičišče
20.30	Bombaški proces, drama
22.00	Titova Jugoslavija, dok. oddaja
22.45	Dnevnik danes —
Odprta meja
Zagreb
15.30	Glasbena oddaja
16.00	Prenos iz Hiše cvetja
16.30	Koncert prijatelju
17.30	Dokumentarni film
18.15	Glasbena oddaja
18.45	Informativni mesečnik
19.45	Moč Jugoslavije, glasbena oddaja
20.15	Zadnji pozdrav, dok. film
22.00	Tri Ane, jug. film
ŠVICA
18.50	TV film
22.00	Teme in portreti
Za svečano poimenovanje slovenske šole v Mavhinjah po Murnu - Aleksandrovu so mavhinjski šolarji pripravili lep program
V nedeljo je na svečanost v Mavhinjah prišlo veliko ljudi, ki jim je naša šola pri srcu
TRST A
7.00.	8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00; Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše: 8.10 Almanah: Dogajanja iz polpretekle dobe; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Ali ste že prebrali?: 10.10 Oddaja za otroški vrtec: 10.20 Koncert: 11.30 Poldnevniški razgledi: Izbrani listi; 12.00 Kulturno pismo. Beležka; 13.20 Glasba po željah: 14.10 Otroški kotiček: 14.30 Pesmi brez besed; 14.55 Naš jezik; 15.00 Glasbeni magazin: 16.00 Pripoved partizanskega časnikarja: 16.35 Evergreeni; 17.10 Mi in glasba: Z besedo o glasbeni umetnosti; 18.00 Zgodbe ob meji - V. epizoda; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Slovenski program)
7.00.	7.30, 8.25, 14.00, 15.00 Poročila; 7.10 Glasba za dobro jutro; 7.37 Objave; 7.45 Cestne razmere: 8.15 Radijski in filmski sporedi: 14.00 Na valu radia Koper;
14.15	Kinospored; 14.30 Reportaže, zanimivosti; 15.10 Glasbene želje poslušalcev; 15.30 Iz zborovskega arhiva; 16.00 Dogodki in odmevi;
16.30	Glasba po željah - aktualna tema; 17.30 Zabavna glasba.
KOPER
(Itnliianski program)
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Dnevnik; 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30,
17.30	Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Koledarček: 8.15 Horoskop; 8.50 Muratti mušic; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga na radiu: 10.32 Popevka dneva, Horoskop; .10.45 Mozaik; 11.00 Zig-zag; 11.10 šola, otroštvo, vzgoja; 11.20 Flash; 11.32 Kim, svet mladih; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.33 Lestvica popularnih popevk; 15.00 Današnja glasba: 15.33 Prijeten popoldan; 16.00 Kantavtorji; 16.45 Novalis; 17.00 Glasovi naših dni; 17.15 Plošče: 17.32 Crash; 17.55 Koledarček; 18.00 Jugoslovanska pop scena; 18.30 Poje sku pina Soiree; 18.45 Radijski oder;
19.15	Juke box.
RADIO 1
6.00.	7.00. 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila;
6.30	Almanah; 6.10, 7.40 in 8.45
Glasbena kombinacija; 9 02 in 10.03 Radio anch'io: 11.10 Pisan spored; 11.34 Skrivnostni agent, 7, nadalj.; 10.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Kočija: 13.35 Master; 14.23 Medi-terranea; 15.00 Errepiuno, popoldanski spored; 16.00 II Paginone, zvočna rubrika; 17.30 Master Un-der 18; 18.05 Glasbeno razvedrilo; 18.38 Programi pristopanja; 19.30 Radio 1 - jazz: 20.00 Radijski o-der; 20.49 Glasbeni odmor; 21.00 Folklorna glasba; 21.25 Štirje kosi jabolka: 21.25 Človeško življenje; 22.22 Avtoradio flash; 22.27 Audio-box: 22.50 Danes v parlamentu.
RADIO 2
6.30. 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30. 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila; 6.00 - 8.00 Dnevi; 7.20 Minuta zate; 9.00 Zbogom orožju, 6. nadalj.; ob koncu poje Mal; 9.32 in 10.13 Radio 2 - 3131; 10.00 Posebna športna oddaja: 1132 A kot abeceda; 11.56 Tisoč popevk;
12.10	in 14.00 Deželni programi; 12.48 Osebnosti lahke glasbe; 13.41 Sound - Track, glasba in kino;
15.00	in 15.42 Radio 2-3131; 16.32 Šestdeset minut; 17.32 Priznanja nekega Italijana; 18.45 Sončni krog; 19.50 Mass-music; 22.00 in
22.50	Mesto ponoči: Milan; 22.20 Parlamentarna panorama.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 7.30, 9.00, 10.00, 11 00 12.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Prometne razmere; 7.20 Rekreacija: 7.45 Prometne informacije;
7.50	Dobro jutro, otroci; 8.25 Iz naših sporedov; 8.30 Z radiom na poti; 9.05 Radijska šola; 9.35 Iz glasbenih šol; 10.05 Glasbena matineja; 11.05 Rezervirano za...;
12.05	Ali poznate...; 12.35 Naše pesmi in plesi; 13.10 Danes smo izbrali; 13.30 Kmetijski nasveti;
13.40	Po domače; 14.00 Iz naših krajev; 14.30 Priporočajo vam...;
15.05	V korak z mladimi; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.50 Radio danes, radio jutri; 17.00 Vrtiljak;
19.00	Sotočja; 20.35 Lahko noč, otroci; 20.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča: 21.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.30 S solisti in ansambli JRT; 22.05 Radijska igra; 23.15 Informativna oddaja.

ATLETIKA
NA TEKMOVANJU V VIDMU
Odličen skokPuričeve
V daljino je skočila 5,51 m • Pučnik spet zelo dober na 200 m
Za atlete in atletinje Bora se letošnja sezona začenja z odličnimi dosežki. Že pred tednom dni so v Vidmu na deželnem prvenstvu v mnogobojih dosegli velik uspeh. Gorazd Pučnik in Sara Umari sta po stavila kar sedem novih društvenih rekordov. Poleg njiju pa so vsi atleti izboljšali več osebnih rekordov, kar priča, da so vsi v odlični formi.
To so potrdili tudi v soboto in nedeljo v Vidmu. Na sporedu je bilo člansko prvenstvo za društva. Borovci, zaradi številčne skromnosti, niso nastopili kot društvo, ampak le posamezno.
V	skoku v daljino je nastopila Marina Punč. že v prvem skoku je le za centimeter zgrešila dru štveni rekord, vendar je v šestem skoku dosegla rezultat 5,51 m, ki predstavlja nov društveni rekord in ji je prinesel uvrstitev na tretje mesto. Za Marino Purič je bila to prva tekma v letošnji sezoni.
V	isti disciplini je tekmoval tudi Gorazd Pučnik. Preskočil je 6.37 m in se uvrstil na deveto mesto. Večji uspeh je imel v teku na 200 m. To razdaljo je pretekel v času 23''3, ki predstavlja nov društveni rekord. S tem je spet dokazal, da je letos v izredni formi.
Tekmovanta se je udeležila tudi Irena Tavčar. Tekmovala je v metu krogle in diska. Z rezultatom
12.00	m, oziroma 41.34 m se je v obeh disciplinah uvrstila na prvo mesto.
Mitja Terčon se je pomeril v te ktt na 200 in 400 m. V prvi disci plini je dosegel čas 25"5. medtem ko je 400 m pretekel v 57"2.
Anči Lasič je tekmoval v metu kopta in dosegel rezultat 33.66 m.
C. D
KOŠARKA
NA BALKANSKEM PRVENSTVU
VRSTNI RED NEDELJSKE DIRKE
1.	Ivo Doljak (Adria), ki je 48 km dolgo progo prevozil v 1.07' s poprečno hitrostjo 42,985 km na uro
2.	Visintin (DDF Monfalcone)
3.	Ghergolet (Cremcaffe)
4.	Cerasari (GS Basso)
5.	Nassi (Cormonese) R. Pečar
AVTOMOBILIZEM
VN Španije v nevarnosti
MADRID — Vedno bolj kaže, da letošnje mednarodne avtomobilske dirke za VN Španije, ki bi morala biti 27, junija, ne bo. Zaradi znanih sporov v avtomobilskem športu se je položaj namreč v zadnjih dneh tako poslabšal, da so možnosti za izvedbo te preizkušnje za SP vedno manjše.
SOFIJA — Italijanska posadka Zanussi - Bernacchinj je osvojila mednarodni avtomobilski rally po Bolgariji Tekmovanje je veljalo tudi za evropsko prvenstvo. Zmagovalca sta tekmovala na fiatu 131.
NOGOMET
NA PRIJATELJSKI TEKMI
Hajduk zmagal a ni zadovoljil
Vozila — Hajduk 0:3 (0:0)
Splitski Hajduk je včeraj popoldne v Novi Gorici pred kakimi štiri tisoč gledalci igral prijateljsko nogometno tekmo z domačo ekipo Vozil, ki nastopa v dragi republiški ligi. čeprav so večkratni jugoslovanski prvaki zmagali, moramo reči, da niso prikazali take igre, kot so jo prisotni pričakovali. Res je, da so Spličani odigrali prav v nedeljo zadnjo prvenstveno tekmo ter je šest Hajdukovih igralcev po tekmi odpotovalo na priprave državne reprezentance, toda vse to ne opravičuje igre, ki so jo gostje predvajali.
V prvem polčasu, ko sta enajsterici nastopili v standardnih postavah (pri Hajduku so igrali vsi najboljši s Primorcem, Čopom, Pekičem in bratoma Vujovič na *elu) je bila igra precej raztrgana it malo je bilo zanimivih akcij za gol.
Nekoliko bolj živahna pa je postala v drugem delu srečanja, ko sta obe ekipi zamenjali več igralcev. In prav v tem delu srečanja je Hajduk potrdil svojo premoč ter je z Erzegom. Miljošem in Maca-nom zatresel domačo mrežo.
NOGOMET
NASE ENAJSTERICE V NEDELJSKEM KOLU 2. AMATERSKE LIGE
PO TEŽKEM PORAZU PROTI 0PICINI USODA BREGA NA NITKI
Tudi Zarja popušča, Kras vse bolj zanesljiv - Primorje je potrdilo učinkovitost napada in neučinkovitost obrambe
IHHHIIIHHtUHHHIMHIMHHIHHHHIUHIHtHHHHHIHHnHIHHHtVIHIHHIIHHIIHIHIIHHHHHHIIHaHHHHinill
NA PLANINSKO ORIENTACIJSKEM POHODU V BRDIH
Štirinajst ekip na startu
Pohod so priredili taborniki RMV in KD Briški grič
«PIavi» zlah! a m prvo oviro
Ko-
ju-
Na balkanskem prvenstvu šarki, ki poteka v Istanbulu goslovanska dižavna reprezentanca v prvem srečanju s 101:82 (52:43) odp avila Romunijo. Včeraj so odi grah še eno tekmo, v kateri je Tur čija s 66:60 (38:24) premagala Bolgarijo. Jugoslavija bo danes igrala proti Grčiji.
KOLESARSTVO
Ivo Doljak (Adria) pn i v Tržiču
Kolesarji lonjerske Adrie so sicer letos koma.j začeli cestno se zono. so pa v dobrem mesecu dni dosegli nekaj presenetljivih re/ul tatov. V petih dirkali .so dodej kat dvakrat zmagali, zadnjič v nedeljo na krožni stezi v Tržiču. Obakrat je slavil Ivo Doljak. izrazit sprin ter, ki je tako v enem mesecu drugič premagal najhiirejše deželne vozače. Doljak je imel pravzaprav težak konec tedna V soboto je na stopil na vsakolfetnl prvomajski Cot turjevi dirki, ki je potekala tokra' na naporni progi po Krasu. Doljak :e skupno z Deganem bil na begu dobra dva kroga, ko ju ie ujela šesterica zasledovalcev. V finalu je bil po 60 km najliitrejži Furlan o red lanskoletnim amaterskim dr Javnim reprezentantom Primavero in pred Dečanom, medtem ko je šlo lonjerskemu predstavniku osmo mesto. Drugi lonjerski predstavnik Maearol .je na polovici dirke od stooil.
Doljak je v nedeljo zjutraj na stopi! na krožni dirki v Industrij ski coni v Tržiču G'avna značii nosi 48 km dolge trase je bila iz redno visoka hitrost, kljub nasprotnemu vetru, in je na koncu znaša la skoraj 43 km na uro. Doljak je bil meti najaktivnejšimi in v zn ključnem sprintu jo z lahkoto pre muzal vse svoje nasprotnike ter si tako zagotovil več kot zasluže no zmago.
Prvega maja zjutraj ,je v okviru praznika dela bil v Brdih planinsko orientacijski pohod, ki sta ga priredila kulturno društvo Briški grič in taborniki RMV. Pravzaprav sta pohoda bila dva: za skupine sestavljene iz tekmovalcev pod štirinajst let in za skupine sestavljene iz tekmovalcev nad štirinajst let starosti. Na startu v Grojni se je prijavilo štirinajst ekip, enajst za starejše kategorijo in tri za mlajšo. Dve sta bili iz Nove Gorice in sicer iz taborniškega odreda Soških mejašev, ostale pa sc predstavljale razna društva ih organizacije iz Gorice in okolice. Pohod je predvide val naloge iz orientacije in vprašanja iz zgodovine delavskega gibanja: za starejše je bil telesno precej zahteven. ker ,iib je pot vodita tudi po brezpotju in je trajal več kot dve
Venetu. Prvo etapo je osvojil na čelu skupine kolesarjev, v kateri je bil drugi Longo.
Dirka po Furlaniji
Več kot 100 kolesarjev se bo udeležilo letošnje amaterske dirke po Furlaniji, ki bo trajala od 12. do 15. mata.
BOKS
SP za amaterje
Danes se bo začelo svetovno a-matersko boksarsko prvenstvo na katerem bo nastopilo 271 boksarjev iz 46 držav. Trajalo bo do 15. maja.
uri in pol.	
REZULTATI	
MLAJŠI	
1 RJLV Gorica	73 točk
2. RMV Sovodnie	73 iočk
3 RMV Doberdob	44 točk
STAREJŠI	
1. RMV	" 71 točk'
2. Solidarnost	66 točk
3. Juventina	62 točk
4. Naš prapor	60 točk
5. Saški mejaši L	59 točk
6. Podgora II.	58 točk
7. Soški mejaši II.	56 točk
8. Podgora I.	54 točk
9. Sovodnje	48 točk
10. Briški grič	47 točk
11 Danica	23 točk
Vseh tekmovalcev in tekmovalk je	
bita 66	R A.
Svetovno prvenstvo
LIZBONA — Na svetovnem prvenstvu v hokeju na kotalkah je Italija premagata Avstralijo z 10:2 in trenutno v svoji skupini vodi, skupno s Portugalsko.
Opicina — Breg 4:1 (2:1)
OPICINA: Pin, Gergic, Gabrielli, Gerin, Basanese, Carlenaris, Pote ri, Borom, Volo, Cutrara, Privileggi
BREG: Micor, Rodella (Mondo), Pinzin, Perossa, Ražem, Dazzara, Ciguj, Visintin, Samec (Kraljič), Klun in Strnad.
STRELCI: v 10. min. Strnad za Breg, v 15. min. Botteri, v 43. min. in v 47. min Volo, v 77. min. Cu-trarra.
V tekmi proti Opicini je Breg poslabšal svoje možnosti za obstanek v ligi. Brežani so dobro začeli in so že v 10. min. povedli s Strnadom, ki je izkoristil nesporazum v domači obrambi. V nadaljevanju tekme so se domačini razigrali in so nasuli kar štiri zadetke «pla\rim», ki so si tako poslabšali upanje za obstanek v drugi amaterski ligi.
Brežani niso bili kos Opicini, ki jih je z dokajšnjo lahkoto odpravila. Zadnje upanje imajo še v nedeljo, če zmagajo in istočasno Domio izgubi. Ta možnost je le teoretična, kajti sodeč po prikazani igri ne mo remo verjeti, da bo to Brežanom uspelo: vsekakor upanje je, čeprav je razpoloženje v tabora «plavih» izredno padlo po tem hudem spodrsljaju.
i.	t.
Čampi Elisl — Zarja 2:0 (1:0)
C. ELISI: Forna.saro, Ritossa, Cozman Stella, Zoffoii, Jurincich, Petangosa, Petri, Belic, Cristofaro, Urizzi in Pugliese.
ZARJA: Racman. Grgič, Sossi, Franco, Macor. Križmančič, Fabio Ražem, Benčič, Damjan Fonda, Vojko Ražem (v 71. min. Mahnič), Tognetti (v 71. min. Dana).
STRELCI- v 30. min. Cristofaro in v 58. min. Stella.
Zarja je tudi v nedeljo nerodno klonila. Bazovci so izgubili proti vsaj za razred slabši ekipi, ki pa je dvakrat izkoristila začetniške napake bazovske obrambe.
Zarjani so začeli tekmo previdno in so takoj prevzeli pobudo, vendar pa niso niti enkrat resneje streljali proti vratom domačinov. Tako se je igra odvijala predvsem na sredini dokler niso domačini po zaslugi Cristofara povedli.
Po golu so sc Bazovci nekoliko prebudili in uspelo jim je izvesti nekaj nevarnih akcij. V drugem po‘času je Zarja nekoliko močneje pritisnila, toda že po nekaj minutah so domačini podvojili po neverjetnem nesporazumu obrambnih igralcev Zarje.
Po tem golu je bilo praktično ko nec tekme, saj so Zarjani stalno
napadali, vendar niso nikoli resneje zaposlili domačega vratarja.
Grgič
Campanelle — Kras 1:1 (1:0)
CAMPANELLE:	Rota, Stokeli,
Grassi, Famigliuolo, Taddeo, Sinico, Ruzzier, Vascotto, Aversa, Mes-si, Zulich.
KRAS: Paulin (v 65. min. Pa-ciullo), Guglia-, Štoka, Puntar, šu-gan, Vilalta, Rudi Purič (v 60. min. Ljubo Milič), Olivo, Ferfolja, Blazina, Lanza.
STRELCA: v 2. min. Aversa, v 51. min. Villalta (iz 11-metrovke).
SODNIK: Barise.
V nedeljo so varovanci trenerja Hafnerja dosegli v gosteh že sedmi zaporedni pozitivni rezultat in dokazali. da so v zaključnem delu najuspešnejša ekipa prvenstva. Tudi v tej tekmi so rdeče-beli po prejetem golu znali reagirati, pokazali so zvrhano mero požrtvovalnosti ter trdno voljo, da ohranijo nepremagljivost.
Po banalni napaki Šugana v o-brambj je Aversa že v dragi minu-
ti povedel domačine v vodstvo. Glede ustvarjenih priložnosti je bil prvi polčas precej skop in tudi igra je bila precej raztrgana in nepovezana. Nasprotno pa je bilo nadaljevanje pravi monopol gostov, ki so si v napadu ustvarili vsaj pol ducata resnih priložnosti za zadetek. Čeprav je bilo igrišče zelo ozko, so krasovci predvajali dopad ljiv nogomet in stalno spravljali v težave nasprotnikovo obrambo.
V peti minuti je Purič z močnim diagonalnim strelom in iz težkega položaja za las zgrešil vrata. Minuto kasneje pa so istega igralca podrli v 16-metrskem prostoru in Villalta je uspešno izvedel najstrožjo kazen. V 22. min. je Lanza podal z desne visoko žogo pred vrata, katero je Olivo iz kakih petih metrov poslal čez prečko. V teh trenutkih se je poškodoval tudi Puntar in gostje so bili prisiljeni igrati v desetih. S krasnim strelom iz kakih 30 metrov je Olivo v 32. min. za las zgrešil vrata, malo prej pa je z glavo poslal žogo mimo leve vratnice.
V predzadnjem prvenstvenem kolu, v katerem je padlo kar 26 (jalov, smo zvedeli še za ime dru(je ekipe, ki bo izpadla v 3. AL: to je Olimpia, ki je tudi v nedeljo doživela poraz na domačih tleh. Za ime tretjega kandidata pa bomo zvedeli šele čez teden dni.
Naše ekipe v nedeljo se niso najboljše odrezale, saj nobena ni prišla do zmage.
Kras je sicer potrdil, da. hoče uspešno zaključiti prvenstvo in je v gosteh prisilil Campanelle na delitev točk. s čimer je tudi ohranil osmo mesto na lestvici.
Primorje je tudi v poslovilnem nastopil na domačih tleh potrdilo, da letos razpolaga z res učinkovitim napadom (49 golov), vendar zgleda, da proseška obramba v zad-
Zarja pa je v zaključnem delu prvenstva precej popustila in to je te reda izkoristil Čampi E listi ki je s klasičnim izidom spravil na ko lena zarjane in si z osvojenima toč kotna matematično zagotovil obsta nek v Upi.
njih nastopih precej šepa.
Kritičen, skoraj brezupen pet ie postal položa j Brega po visokem porazu, proti Opicini. S tem 14. pr renstvenim porazom ie>Breg zdrsnil
'	ih r,i »■(?;;»n. •'
na predpredzadnje mesto lestvice in ima točko zaostanka za Domiom in dve za Libertasom. Breg se torej lahko reši le, če prihodnjo nedeljo premaga Čampi Elisi, Domio pa mora zgubiti proti Olimpii. ali pa, da Libertas zgubi proti Roiane-seju in v zaostali tekmi z Op. Super caff e.
IZIDI 29. KOLA Čampi Elisi - Zarja	2:0
Primorje - Domio	3:3
Opicina - Breg	4:1
S. Marco - Roianese	2:0
Campanelle - Kras	1:1
Stock CGS	1:2
Olimpia - Op. Supercaffe 1:2 Libertas - Zaule	1:2
LESTVICA
Stock 43, CGS 37, Primorje 35, Zaule 34, Opicina 33, S. Marco 32, Zarja 30, Kras in Op. Supercaffe 29. Campanelle 28. Čampi Elisi 26, Libertas 25, Domio 24. Breg 23. 0-limpia 2.1, Roianese 13.
Libertas in Op. Supercaffe imata tekmo manj.
PR fHODNJE (zadnje) KOLO (9.5.)
Domio - Olimpia, Breg Čampi Elisi. Kras - Opicina Zarja Stock, Roianese • Libertas. Zaule - Primorje, CGS - Campanelle, Op. Suoer-caffč S. Marco.	B. R,
Skratka, krasovci so, čeprav so nastopili brez Škabarja in Miloša Miliča, zapustili dober vtis in upajmo, da se bedo dobro odrezali tudi v poslovilnem srečanju prvenstva.
Z. S.
Primorje — Domio 3:3 (2:1)
PRIMORJE:	Adamič, Tomizza,
Vasilij Pertot, Angiieri, Siamese (v 70. min. Trobec), Zaccaria, Schipiz-za, Dibenedetto, Debernardi, Bor-tolotti, Vidali (v 74. min. Antoni).
DOMIO:	Barichijevich, Binetti,
Crevatin, Ridolfo (v 64. min. Neppi), Zaccigna, Martin, Barnaba, Križman, Fiumani, Macoratti, Gherbez.
STRELCI: v 7. min. Debernardi, v 32. in 52. min. Gherbez, v 36. in 60. min. Dibenedetto, v 74. niin. Barnaba.
Proseško Primorje se je v predzadnji tekmi letošnjega prvenstva in zadnji tekmi na domačih tleh poslovilo od svojih navijačev z remijem proti ekipi Doania, ki se še bori za obstanek v ligi. Čeprav tekma ni bila n- visoki tehnični ravni, je vsekakor brez dvoma zadovoljila prisotne gledalce, ki so ob lepem vremenu prišli na svoj račun, čeprav so gostje nujno potrebovali pozitiven izid niso ubrali Obrambnega sistema igre, zato je bilo srečanje zelo odprto, kar dokazujejo tudi številni zadetki. Oba vratarja sta torej imela polne roke dela, saj smo prisostvovali številnim akcijAm, bodisi z ene kot z drage strani.
Rezultat je V bistvu pravičen, čeprav bi Prosečani z mata večjo voljo lahko odnesli tudi celoten izkupiček,
H. V.
Valdagno — Pr o Gorizia 1:1
(0:1)
PRO GORIZLA: Calligaris. Graz zolo, Marassi, Lazzara (Bertoia), Sabbadin, Comisso, Codarin, Zanet-ti. Colombo (Masutti), Triiant, Mo destini.
Pro Gorizia si bo prvenstvo in prestop v C-2 ligo zaigrala v nedeljo, v zadnji tekmi letošnjega prvenstva. Na domačem igrišču bo namreč sprejeta ekipo Onitergine, ki je trenutno na 2. mestu s točko zaostanka za Goričani, h; ura v med tema dvema ekipama se bo odločilo, kdo bo napredoval v vi šjo ligo.
Kar zadeva nedeljsko tekmo je treba povedati, da so gostje pri čeli kar se da dobro in po nekaj minutah igre že nrešli v vodstvo.
po goiprPs >fhih,i#s!‘
mačinov, ki so v začetku drugega polčasa tudi remizirali, (pr)
LESTVICA NAJBOLJŠIH Pro Gorizia 37; Opitergina 36; Iesolo. Monfalcone 35.
ATLETIKA
NA »MEMORIALU GRISELLI*
Med slovenskimi dijakinjami najboljša Tiziana Nalurai
Prejšnji teden so se odvijala tekmovali ja za »Memorial Griselli», na katerem so pravico do nastopa imeli vsi dijaki in višjih srednjih šol tržaške pokrajine.
V četrtek popoldne so se pomerile dijakinje višjih srednjih šol. Od slovenskih šol je nastopil le TTZ Žiga Zois. Najboljša med slovenskimi dijakinjami je bila Tiziana Natural. Tekmovala je v skoku v daljino in v vseh šestih skokih presegla razdaljo petih metrov. V zadnjem skoku pa je dosegla kar 5,22 m kar predstavlja njen osebni rekord. S tem rezultatom se je uvrstila na drugo mesto, z,a tri leta starejšo Mvolinovo. Pohvaliti moramo tudi Astrid Košutovo, ki se je v disku z metom 23,90 m uvrstila na četrto mesto.
Rezultati dijakinj višjih šol:
daljina: Tiziana Natural	5,22 m
100 m: Katja Škerk	14"0
Veronika Logar	15”7
disk: Astrid Košuta	23,90 m
Tanja Pertor	16,20 m
krogla: Tatjana Milkovič	8,38 m C. D.
Evropsko prvenstvo	
,l*l*****,t,*i***'*,*,*»****l**l,****l,ll,**ll,*»********t***»l*l*»,»*l,***l**l*#*IIIH*lll*l*l*,*E***********l*******(H**»**l*II*,,*l*,***l^*^*|0O**ll(,,l**,l***,,**llll#****0*lf,,i,l|,*AlttHtHtll»*l»»«*|*»a**l|*l»,*a»MMI»l>i»l«f »•»■»•#
BšESOHBBB	v 3. amaterski ligi na tržaškem in Goriškem
Gaja spet najresnejši kandidat za prestop v višjo ligo
Primorec izenačil proti drugouvrščenim Giarizzolam - Sovodnje vse bolj zgubljajo slik z vodečimi
TENIS
Turnir v Perugii
PERUGIA — Na mednarodnem ženskem teniškem turnirju v Perugii je v 32 ini finala Italijanka Simmons premagala Jugoslovanko šašak s 6-'. 3 6 in R.:3
KOLESARSTVO
Dirka po Španiji
ANTELLA r- Španec Reciu je o-svojil 13. etapo mednarodne kolesar ske dirke po Španiji, na skupni lestvici pa' vodi njegov rojak Arroyo, ki ima 12" prednosti pred Švedom Nilssonom.
Dirka po Venetu
VERONA — Marino Del Maestro je bil včeraj najhitrejši na medna-rodni amateiski kolesarski dirki po
HHHMMtIHUtHIHMtHHIHHHHHMHIHHHHHiriIMMlIMIIHIHIHHHHHIHHHIIUHHIlHHHMHitHMinUHHIHIHt
ODBOJKA
TURNIR VISJES0LCEV
V finalu Stefan in Zois
Tekmovanje so priredili ob poimenovanju šole za industrijo in obrt po J. Stefanu
Včeraj je bil v Trstu prvi del itioškega odbojkarskega turnirja, ki ga prireja Državni zavod za indu stri.ta in obrt ob priliki svojega po imanovanja po Jožefu Stefanu. Tur nir se odvija v moški in ženski konkurenci, sodelujejo pa reprezen lance vseh tržaških slovenskih višjih srednjih šol in sicer Stefana. Zoisa, Prešerna in Slomška.
V	prvem dnevu so v moškem turnirju odigrali polfinalni tekmi in pa srečanje, ki je odločalo o tretjem mestu.
DOSEŽENI IZIDI SO BILI TAKI Zois -
Prešeren (real.) 2:0 (15:8 15:9) Stefan
Prešeren (klas.) 2:0 (13:5. 15:2)
Realna
Klasična 2:1 (10:15, 15:4, 15:9)
V	oteli polfinali ih tekmah je bilo takoj videti, da sta tako Zois kot Stefan precej boljša od obeli Prešernovih šesterk Toda, če je strokovna šola razmeroma lahko strla odpor klasikov, so realci nudi li dijakom trgovske šole močan odpor, predvsem pa so pokazali borbeno igro.
Mali finale za 3. mesto' je bil verjetno med vsemi tremi tekmami najbolj borben, čeprav tudi tehnično najslabši. Končno pa je le prevladala boljša pripravljenost re-alcev, ki so sj s to zmago že zagotovili tretje mesto, medtem ko se bosta Zois in Stefan v soboto pomerila med seboj za 1. mesto.
Moštva so nastopila v takih po sta vali.
ZOIS: Zgubin, Tul, Tognetti. De IValderstein, Rauber. Legiša, Križmančič.
STEFAN: Kalc, Batič, Jarc, Slavec, Germani. Pertot
PREŠEREN (real.):	Bitežnik,
Volk. Samsa. Pahor, Gombač, Milič, Snncin, Petaros.
PREŠEREN:	(klas.):	Malalan.
Kostnapfel, Semen, Kuk, Štefančič Starc.
V četrtek bodo stopila na igrišče tudi dekleta in sicer bo tu poleg Zoisa. Stefana in Prešerna igral tudi Slomšek Tudi v ženskem turnirju bo pojutrišnjem na sjiore-du le polfinale in mali finale za 3. mesto, veliki finale meti zmagovalkami obeli polfinalov pa bo v soboto zjutraj.
Gaja — Aurisina 2:0 (0:0)
GAJA: Kante, M. Grgič, Križ mančič, B. Rismondo, Gabrielli, M. Rismondo, Kalc, Zippo, Vrše, B. Grgič, Slavec.
AURISINA:	Negrini. Zappador.
Tenze, Trermil, Razza. Marassi, Persi, Barichevich, Masoarello, Cianci.
STRELCI: v 23 min. d.p. Branko Grgič, v 34. min. Slavec
Gajevci so se na najboljši način oddolžili svojim navijačem za nepričakovan poraz v prejšnjem kolu ter s klasičnim izidom premagali si cer solidne in borbene goste.
Srečanje sta obe ekipi pričeli precej umirjeno, saj sta se v glavnem nadzorovali ter se skušali presenetiti le v protinapadih. Nekoliko dolgočasna igra pa je le malo trajala. saj so zeleno-rumeni prevzeli sredino igrišča v svoje roke ter zalagali napad z bolj uporabnimi žogami. Obrambna vrsta gostujoče ekipe pa je dobro krila Gaiine napadalce. tako da niso mogli najti prave poti do mreže. Gostje pa so nadaljevali z dolgimi podajami, ki pa jim niso prinesle zaželenih sadov predvsem zaradi pazljivosti Gabriellija in tovarišev. Prvi pol čas se je tako zaključil pri belem izidu.
V dragi polovici srečanja so do mačini takoj pokazali, da merijo na celotni izkupiček. Še z večjo vnemo so so vrgli v napad, vratar gostov pa je bi) vedno na pravem mestu vse do 23. minute, ko je Branku Grgiču po lepi skupni akciji prvič uspelo zatresti mrežo Na-brežincev. Ti so sicer skušali reagirati, toda zeleno-rumeni so u-spešno branili rezultat ter se v glavnem spuščali v nevarne protinapade. Enega od teh je najbolje izkoristil Slavec ter podvojil. Gostje so na vse kriplje pritisnili na Ga-jina vrata, niso pa si znali ustvariti (razen ob eni priložnosti, ko
llllllinilllllll lllllllll MIHI lllllf lllllll IVlHIIIIIIMIIIMIIVl
Avelltno - Como	X
Cagliari - Milan	X
Cesena Catanzaro	1
Genoa - Bologna	1
Inter - Fiorentina	X
Roma - Napol!	X
Torino - Ascoli	1
Udinese - Juventus	2
Bari - Sampdorla	2
Rimini - Verona	1
Spal - Cavese	1
Sanremesc - LR Vicenza	X
Anconitana - Mestre	1
KVOTE
13 - 50.630.200 lir 12 — 1.757.400 lir
je njihov srednji napadalec po stal žogo z glavo tik nad prečko) resnejše priložnosti. Nasprotno, va rovanci trenerja Kralja bi celo lahko še povečali izkupiček, če bi bili nekoliko spretnejši, tako pa se izid ni več spremenil. M. D. Primorec — Giarizzole 0:0
PRIMOREC: Germani, 1. Milkovič, V. Milkovič, Husu, Križmančič, Modesti, P. Kralj. E. Kralj Mule M. Kralj. D. Kralj. 12. Leone 13. F Milkovič.
Primorec .je na domačem igrišču spet delil točki. Tokrat pa toč ka važnejša kot v prejšnjih doma čili nastopih, saj ju je dosegel uro ti ekipi, ki se še vedno poteguje za vrh lestvice.
Ote ekipi sta startali na zmago, zato smo bili priča borbeni a korektni igri. Že od samega začetka ie Primorec nekoliko pritisnil na vrata gostov, a mu pri zakliučeva n ju ni šlo naibolta. Hiter tempo ki sta ga ekipi predvajali ni do pustil, da bi bila igra preveč no vezana, bila pa je stalno zanimiva
Tudi v d.p. sta ekipi vedno iška li pot do gola. Nekaj dobrih priložnosti so imeli Trebenei, na izre lejša pa se je nudila prav v zad nji minuti srednjemu napadalcu gostov. a se je na srečo žoga odbila od vratnice. Bita pa bi to krivična kazen za Primorca, saj ie nro ti Giarizzolam že v prven: delu (prav v zadnji minuti) izgubil tekmo. potem ko bi si povsem zaslužil delitev točk. (Brano)
Sovodnje — Capriva 1:1
(0:0)
SOVODNJE: Cabas, R. Pele.ian, Pahor, Marson, Kovic E. Petejan, Šuligoj (Gomišček), Zearo (Milloch), Butkovič. Florenin. Kodrič.
STRELCA: Braida (C.), Butkovič (S.).
Sovodenjci so imeli v nedeljo težko nalogo, saj so pred domačo pu bliko igrali proti močni ekipi Ca-prive, ki trenutno zaseda četrto mesto lestvica. Tekma je bila izrednega pomena za domačo enajsterico, ki se poteguje skupai z Au-
daxom za končno drugo mesto, kar bi pomenita tudi prestop v višjo ligo. Novi par točk je bil pred tekmo skorajda obvezen za «belomo dres. saj je imel Audax pred ne deljskim kotam že točko prednosti na lestvici, tako da bi lahko postal vsak, tudi polovičen neuspeh, odločilen v bo.iu za drugo mesto. Žal, tokrat Sovoden.jcern ni uspel pod vig; solidna enajsterica Capri ve jih ie namreč prisilila k delitvi točk. Goriški Audax je to spretno izko ristil, premagal ie štandreško Ju-ventino in tako povečal svojo ored nori na lestvici pred slovensko ekipo.
V prvem polčasu ie bila tekma izenačena Igra se je odvijala pretežno na sredini igrtača. tako du resnih priložnosti za gol ni bilo Prvo pravo priložnost za zadetek ie imel sredi drugega polčasa Gomišček. ki je prc.i zamenja' Šuligoja, vendar je njegov strel zadei vrat nicj Ne'-a.i minut kasneje so do vedli gosti z močnim nizkim stre tam Braid.e. Čeprav ie manjkalo do
NA TRŽAŠKEM
Izidi 12. povratnega kola so bili ugodni za padriško-gropajsko Ga jo, ki je spet povišala prednost na vrhu lestvice, Giarizzole in Esperia S.G. so le remizirale, Aurisina pa je podlegla prav Gaji.
Gaja je na domačih tleh s kla sičnim izidom odpravila nevarnega tekmeca, ki po lem porazu praktično nima več upanja za napredovanje, medtem ko so gajevci po stali res najresnejši kandidat za prestop v višjo ligo. Tri kola pred koncem prvenstva ima Gaja (ki pa bo igrala le dve tekmi, saj v 14. kolu ezeleno rumenit. počivajo) tri točke prednosti nad drugouvrščenimi Giarizzolami.
Prav slednja enajsterica je bila v nedelio v gosteh Primorca Kot smo predvidevali, so Trebenei igra li tudi tokrat zagrizeno in prisilili Tržačane na delitev točk in s tem seveda naredili tudi veliko uslugo Gaji.
IZIDI 27. KOLA S. Luigi - Edera	3:0
GMT - S. Andrea	2:0
Esperia S.G. - S. Vito	1:1
Primorec - Giarizzole	0:0
Rabuiese - Union	1:1
S. Sergio - Chiarbola	2:0
Gaja - Aurisina	2:0
LESTVICA
Gaja 38 Giarizzole 35. Esperia S.G. 33, Aurisina 32, S. Vito 30, S.
Luigi, Primorec in S. Sergio 28. S. Anna 23, Rabuie.se 21, S. Andrea 18, Chiarbola 15, Edera 12, Union 9 PRIHODNJE KOLO (9. 5.)
S. Anna - Gaja, Aurisina - S. Sergio. Chiarbola - S. Anna, Union Primorec. Giarizzole - Esperia S.G . S. Vito - S. Andrea - S. Luigi.
B. R.
NA GORIŠKEM
Isonzo iz Špetra ob Soči si je z zmago proti ekipi Italcantieri ma tematično zagotovil nairredovanje v višjo ligo. Na tej poti pa je tudi goriški Av.daz, ki je premagal Ju-vcnlino. Vse kaže, da je Sovodenj cem ludi tokrat napredovanje spod letelo. Marsonovi varovanci so namreč z remijem proti Captivi iz gubili	točko v	primerjavi z	Gori
čani. Do konca prvenstva manjka ta še dve tekmi in slovenskim fantom bo zelo težko uspelo dohiteti Audax.
Kot	smo že	povedali, so	Stan-
drežci z golom razlike izgubili v Gorici proti Audam. Doberdobska Mladost pa je z golom Lavrenčiča premagala skromno Azzurro.
IZIDI 28. KOLA Isonzo	Italcantieri	2:0
Mladost	- Azzurra	i:0
San	Lorenzo	- Poggio	1:1
Sovodnje - Capriva	1:1
Romana	- Sagrado	0:1
Audax	Juventina	1:0
Vermegliano Piedunonte 3:0 Begliant - Brazzanese 3:1 LESTVICA: Tsonzo -16. Audax 40, Sovodnje 38, Capriva 35, Sagrado 32, Italcantieri 31, Mladost 30, Pie dimonte 29, Juventina 28, Brazza nese 27, Vermegliano 26 Begliano 23. Poggio 15, Azzurra 14, Roma na 9.
PRIHODNJE KOLO Italcantieri - Romana: Poggio -Begliano: Azzurra - Audax; Juventina • San Lorenzo; Piedimonte -Sovodnjje; Capriva - Vermegliano: Sagrado - Isonzo: Brazzanese Mladost.
NAJBOLJŠI STRELCI:	Tesolon
(Audax) 30; Kobal (Mladost) 21; Butkovič (Sovodnje) 17; Klanjšček (Juventina) 16
SABLJANJE
Svetovni pokal za Nunvo
RIM — Letošnji svetovni sabtja-ški pokal je osvojil Italijan Mauro Numa.
TENIS
Pokal narodov
DOSSELDORF - Na mednarodnem teniškem turnirju za »Pokal na-rodov» v Diisseldorfu, na katerem bi morata ZRN igrati z ZDA. Švedska pa s Španijo, so tekmovanja zaradi dežja prekinili.
konca tekme le borih 15 minut, do mačini niso obupali Odločno so rea girali na nasprotnikov zadetek in so kmalu tudi izenačili no zaslugi Butkoviča. ki je spretno izkoristil odbito žogo v nasprotnikovem kazenskem prostora. (P I.)
Audax -v- Juventina 1:0
JUVENTINA: Businelli, Ligovich. Travasin, Medeot, Furlan, Russo, Nanut, Varacchi. Klanjšček, Lauri. P Russo (Cingerli in Niti).
čeprav so odigrali Štandrežci v nedeljo eno izmed svojih najtel.iših tekem, so morali kloniti proti Au da.vu. Pomlajena Juventina je bila namreč vso tekmo kos bolj izkušenim in motiviranim nasprotni kom. Na žalost Pa ni bila sreča naklonjena belordečim dresom: poleg tega pa ie bil tudi sodnik očitno na strani Goričanov
Med Mosetti.ievimi varovanci so se tokrat posebno izkazali najmla.j-ši, to velja predvsem za Travasina in Niti.ia Morda bodo prav mladi v prihodnjem prvenstvu tista sila, ki je v zadniih letih manjkala štan drežki e-'«'stanci (david)
KOŠARKA
V promocijskem pi venstvu
Tesen poraz Doma
Edera — Dom 63:61 (22:32)
DOM: Sancin 6, M. Dornik 8, Se molič 13, Ziani 11, Terčič 8, U Dornik 4. Hvalič 11.
PON: Del Vesco v 33. min., Bei trame v 34. min.
Domovci so v nedeljo nerodno izgubili proti močni peterki Edere Kljub vodstvu v prvem polčasu ni uspelo Bergočevim varovancem osvojiti novega para točk. V prvem polčasu so «belordeči» igrali res lepo in učinkovito, z lepimi protinapadi in izredno uspešnim metom so nasprotnike popolnoma onesposobili.
V drugem polčasu pa je prišla na dan stara hiba domovcev. ki si v uvodnih minutah vedno zapravijo v prvem polčasu pridobljeno prednost. Domači igralci so takrat krep ko povedli, najvišje vodstvo pa je znašalo deset točk. Domovci so v tem delu srečanja igrali povsem brezglavo in neorganizirano, večkrat pa so dobesedno darovali nasprotnikom žogo. te v poslednjih minutah jim je uspelo igrati neko liko bolje, imeli so tildi priložnost izenačiti, toda v poslednjih sekundah srečanja je (Jgo Dornik zgrešil met izpod koša
Vsekakor poraz ie pravično nla čilo, saj so v tem srečanju odpo vedali prav vsi. (M.Č.)
ATENE — Organizatorji letošnjega evropskega atletskega prvenstva, ki bo od 6. do 12. septembra v Atenah, pričakujejo, da se ga bo udeležita skupno od 1.200 do 1.500 tekmovalcev in tekmovalk. Tekmovanjem bo sledita od 900 do 1.000 časnikarjev, od teh 700 do 800 tujih. Samo tujih gledalcev pričakujejo, 10 do 12 t’srvv-
KOTALKANJE
NA RUKkAJINSKEM PRVENSTVU
Štandrežci pokazali odlično pripravljenost
Kotalkarji štandreškega društva Oton Župančič so pod strokovnim Vodštvbm ' tVbnerke Sonje Cernecca,, zabeležili prve uspehe na pokrajin-'’ fekftnT prvenstvu FIHP, ki se je odvijata v mesecu aprilu. Poleg tega so pokazali, da so odlično pripravljeni in dobro obetajo za nadaljevanje letošnje sezone.
Naj povemo, da je v kategoriji začetnikov Deborah Marvin žasedla
1.	mesto, Alessandra Abate in Pa-trizia Bernasconi pa 14., oziroma 15. mesto.
Med državnimi juniorkami je Nadja Maraž zmagala, draga je bila Damjana Makuc, 4. Tanja Vižintin,
9. Suzanna Černe, 12. pa Martina Brisco.
Med deželnimi juniorkami je Roberta Gottard zasedla 4., Roberta Burgnich pa 5. mesto.
Med državnimi juniorji je bil Paolo Brisco 4., med deželnimi senior-kanii pa je Bianca Birri zmagala.
Naj ob tem povemo, da je štandreško društvo sprejeta organizacijo mladinskih iger, ki so si- odvijale konec aprila v goriški telovadnici, v dolini Korna. Tudi na tem tekmovanju so se kotalkarji O. Župančiča dobro odrezali. V skupini osnovnošolcev B kategorije je zmagala Deborah Marvin pred Alessan-dro Abate in Patrizio Bernasconi.
V skupini osnovnošolcev A kategorije je zmagala Deborah Marušič,
2.	je bila Anita Lutman, 3. Giulia-na Gottard. V skupini srednješolcev je Paolo Brisco zasedel 2. mesto, medtem ko so se v ženski konkurenci. odlikovale Nadja Maraž. Damjana Makuc in Tanja Vižintin, ld so zasedle prva hi mesta.
OBVESTILA ’
i
ZSŠDI
obvešča, da bo jutri, 5. maja, ob
19.30	na sedežu ZSŠDI seja odbojkarske komisije. Dnevni red: programiranje.
• * •
ŠZ Gaja
vabi svoje člane, sodelavce in prijatelje na 8. redni občni zbor. ki bo v petek, 7. maja, ob 20. url v prvem in ob 20.30 v drugem .sklicanju v prostorih osnovne šole K. D. Kajuh v Gropadi. Dnevni red: 1. predsedniško poročilo: 2. tajniško poročita: 3. blagajniško poročilo; 4. izvolitev novega odbora; 5. razno.
•IIHIIHIUHHHIIHIIHIimiHIMIIimiHIHIHIIIIttHIHII«
1.	— 1. Fersen
2. Goal
2.	— 1. Grivita
2. Musiello
3.	— 1. Elderbon
2. Frabergo
4.	— 1. Amaricante
2. Garlasco
5.	— 1. Cusano
2. Emlpodi
6.	— 1. Saka!
2. Medioevo
KVOTE
12 — 5.893.000 lir 11 — 293.000 lir 1* —	33.000 lir
'2
1
1
2
1
X
2
X
2
1
X
t
NOGOMET
l ITALIJANSKA LIGA
JUVENTUSOV «SH0W» V NEDELJO V VIDMU
Tudi Rossi med strelci ■ Se zapleteno na dnu
V središču pozornosti 28. kola prvoligaškega prvenstva je bil tokrat Videm. Tu je Juventusu uspelo popolnoma nadigrati domačine, čeprav so ti prvi prešli v vodstvo. V vrstah Juventusa je ponovno stopil na igrišče «odrešenik» italijanskega nogometa, Paolo Rossi. Priljubljenemu Pablitu je celo uspelo med drugim tudi premagati vratarja Udi-neseja, tako da je bil njegov povratek na igrišče dokaj uspešen.
Piorentina se je morala v Milanu zadovoljiti z neodločenim izidom. Inter pa se je moral nekoliko zahvaliti sreči, saj so gostje za las zgrešili več ugodnih priložnosti.
Tudi na spodnjem delu lestvice je bilo v nedeljo nekaj zanimivih srečanj. Milanu je uspelo iztržiti neodločen rezultat v Cagliariju, tako da lahko še goji upanje na ugodni konec prvenstva. V tekmi, ki je bila Verjetno odločujoča, je Genoa premagala Bologno, ki je, kot kaže trenutno zelo resen kandidat za izpad.
IZIDI 28. KOLA
Avellino - Como	1:1
Cagliari - Milan	1:1
Cesena - Catanzaro	4:1
Genoa - Bologna	1:0
Inter - Fiorentina	1:1
Roma - Napoli	1:1
Torino - Ascoli	2:1
Udinese - Juventus	1:5
LESTVICA	
Juventus 43; Fiorei.tina 42; Roma 34: Inter, Napoli 33; Ascoli 30; Catanzaro 28: Avellino, Cesena 27: Udinese 26; Torino 25; Cagliari, Genoa 22: Milan. Bologna 21; Como 14.
PRIHODNJE KOT,O (9. 5.)
Avellino - Cagliari; Bologna - In-tnr; Como - Cesena: Fiorentina - U-dinese: Genoa - Catanzaro: Juven-ms - Napoli; Milan - Torino; Roma - Ascoli.
1:0
1:1
1:1
1:2
3:1
1:1
0:0
1:2
0:0
1:0
2. ITALIJANSKA LIGA
IZIDI 32. KOLA Spal - Cavese Lecce - Cremonese Reggiana - Foggia Pescara - Lazio Piša - Palerpio Sambenedettese - Perugia Catania - Pistoiese Bari - Sampdoria Brescia - Varese Rimini - Verona
LESTVICA
Piša, Sampdoria 40; Verona 39; Varese, Bari 38; Palermo 36: Perugia 35; Lazio 34; Catania,, ,33; C#,i vese, Pistoiese 32; Sambenedettese Lecce 30; Foggia, Reggiana, Brescia 29: Riminj 27;. Cremonese/ Spal 26; Pescara 16.
PRIHODNJE KOLO (9. 5.) Cavese - Bari; Palermo - Bre Scia; Lecce - Catania; Piša - La zio; Cremonese - Pescara; Verona * Pistoiese; Spal - Rimini; Reg-fdana - Sampdoria; Foggia - Sam benedettese; Perugia - Varese.
3. ITALIJANSKA LIGA
Triestina razočarala
0:0
Sant'Angelo — Triestina
(0:0)
TRIESTINA: Nardini, Costantini. Schiraldi (40’ Rossi), Leonarduzzi, ^Tascheroni, Marozzi (40’ Dominissi-bi), Doto, Mitri, Gregorič, Zanini, Ascagni.
Triestina je v nedeljo gostovala Sant’Angelu Lodigianu, kjer je do-mača ekipa že dalj časa obsojena ba izpad iz lige. Zato je razumljivo, da sta obe ekipi igrali brez pravih motivacij, saj se je za obe moštvi Prvenstvo predčasno zaključilo. Taka srečanja so ponavadi ali zelo zabavna ali pa strahovito dolgoča Sna. V nedeljo je v SanfAngelu pre-yiadala druga možnost. Gledalci so jmeli priložnost, da so lahko gledali tekmo, ki je bil čudovit primer, kako naj se ne igra nogometa.
Pri Triestini je bil odsoten De *»lco, Ascagniju pa je igranje ta *o presedalo, da v kolikor je trener Jboral že zamenjati dva soigralca, ?chiraldija in Marozzija zaradi poškodbe, mu ni preostalo nič drugega, kot da je prisilil sodnika, da ga
izključi. Tako so Tržačani zadnje pol ure igrali v desetih. To je vsekakor zadostovalo, saj so bili domačini tako šibki, da je Triestini uspelo brez večjih težav obdržati neodločeni rezultat do konca.
V vrstah Tržačanov se je dokaj dobro izkazal Gregorič.
IZIDI 30. KOLA
Atalanta - Piacenza	2:0
Fano - Parma	2:0
Modena - Mantova	1:0
Padova - Forli	2:2
Sanremese - Vicenza	0:0
Sant’Angelo - Triestina	0:0
Rhodense - Monza	1:1
Trento - Alessandria	3:0
Treviso - Empoli	1:2
LESTVICA
Atalanta 44; Monza 43; Modena 42; Vicenza 39; Triestina, Padova 36; Trento 31; Fano 28; Parma, Piacenza, Treviso 27; Forli 26; Empoli, Alessandria 24; Mantova, Rhodense, Sanremese 23; SanCAn-gelo 17.
NAMIZNI TENIS
MLADINSKO PRVENSTVO V AQUILI
Senja Doljak državna prvakinja
V mladinski konkurenci je zasluženo premagala vse svoje tekmice Krasov obračun iz Aquile nadvse spodbuden - Ukmarjeva presenetila
Ko potegnemo črto pod letošnjim državnim mladinskim namiznoteniškim prvenstvom, ki se je v nedeljo končalo v Aquili, enostavno ne najdemo primernega izraza, s katerim bi učinkovito prikazali veliki športni podvig Krasovih deklet. Kljub zmernemu optimizmu so v Kraso-vem taboru pričakovali kvečjemu osvojitev ene kolajne, končni obračun pa je neprimerno bogatejši tako glede števila osvojenih odličij kot glede žlahtnosti kolajn. Kras se namreč vrača z eno zlato in tremi srebrnimi kolajnami, s čimer je tudi na mladinskem področju potrdil svojo vodilno vlogo v ženskem namiznem tenisu.
Po velikem zadovoljstvu nad o-svojitvijo treh drugih mest v kategoriji deklic, je v nedeljo prijetno iznenadila vest, da je 17-letna Sonja Doljak nekoliko nenadejano postala nova italijanska mladinska prvakinja. Če s tehničnega vidika ni bilo prej nobenih dvomov, da je zanjo dosegljivo tudi prvo mesto, pa je obstajala bojazen, da morda ne bo
nitMlllllllllinillllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHtIMItHIIttlltIHMIlUIIIIIIHIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllMIItllltll
KOŠARKA
IA DRŽAVNI NASLOV
Billy zmagal sredi Pesara
Scavolini odpovedal - Jutri druga tekma v Milanu
Bi 11 y
86:89
Scavolini (56:60)
SCAVOLINI PESARO: Giumbini, Kičanovič 26, Magnifico 12, Ponzoni 4, Benevelli 18, Bouie 15, Silvester 8, Zampolini 3, Boni in Carboni.
BILLY MILAN: Boselli 16, D’Antoni 21, Ferracani 8, Premier 5, Me-neghin 14, Gallinari 3, Gianelli 22, Lamperti, Della Monica in Innocenti.
Košarkarjem Billyja iz Milana je uspel sredi Pesara velik podvig. V prvi finalni tekmi so varovanci trenerja Petersona premagali Scavolini in imajo sedaj jutri enkratno priložnost, da ponovijo podoben uspeh doma v Milanu in s tem postanejo novi državni prvaki. Vsekakor pa je potrebno omeniti, da je bila zmaga Meneghina in tpvarišev povsem zaslužena, saj so bili boljši nasprotnik stalno v vodstvu, pa čeprav so se domačini .minuto pred koncem približali * sajno * na ' dve točki' zaostanka.
Na dlani je bilo, da so Kičanovič in tovariši le bleda senca peterke, ki je izločila Sinudyne iz Bologne. Zadnji nastopi so jim pobrali pre Cej moči. Poleg tega pa so imeli še smolo, ker je bilo pod košem Billyja izredno spolzko zaradi vlage ob nabito polnih tribunah, saj je bilo rekordno število gledalcev (več kot šest tisoč), zunaj pa jih je ostalo še dva tisoč. Na svoj račun pa so tokrat prišli «prekupče-valci» vstopnic, da so imeli samo pri eni vstopnici več kot 80 tisoč lir zaslužka.
Prvi polčas se je končal z nenavadnim izidom 56:60 po izredno dolgem polčasu, ker je bilo precej težav z uradno uro na semaforu, da so morali v drugem delu meriti čas ročno. Pri domačinih je bil najboljši Benevelli, pri gostih pa je bil v prvem polčasu izreden Boselli, veteran Meneghin je bil izreden pri odbitih žogah in D’Antoni, ki je odlično vodil igro lastne peterke.
NOGOMET
V POKALU UEFA
Jutri finale
Hamburger-Goteborg
V okviru nogometnega dogajanja na mednarodnem prizorišču je ta teden brez dvoma v ospredju prva tekma (jutri) za finale pokala UEFA med Hamburgerjem SV in
Goteborgom. Hamburger SV, ki je v polfinalu izločil Radnički, je nesporen favorit, čeprav bi znali Švedi poskrbeti za presenečenje. Nemci pa imajo še to prednost, da igrajo prvo tekmo na tujem Ob tem osrednjem dogodku pa bo na evropskih igriščih še vrsta zanimivih tekem, v katerih bodo igrale predvsem tiste reprezentance, ki se pripravljajo na svetovno prvenstvo, ki se bo začelo čez približno poldrugi mesec y Španiji. Danes bosta igrala Atletico Bilbao in Poljska, jutri Brazilija in Portugalska, v četrtek Vigo - Poljska, v soboto Čile -Barcellona in Peru - Porto Alegre, v nedeljo pa je na sporedu prijateljska tekma Romunija - Jugoslavija.
Zmaga Borga
LUGANO — V ekshibicijskem dvo-
boju je Šved Borg ričana Gerulatthsa
premagal Ame-
vzdržala velikega psihičnega pritiska v borbi z nevarnimi tekmicami. In res je bil razplet izredno razburljiv in izenačen, prav v teh okoliščinah pa je Sonka dokazala veliko temperamentnost in samozavest, saj je kar štiri odločilne tekme zmagala s tesnim 2:1. Že v osmini finala ji je povzročala nekaj preglavic Sar-dinka Locci, ki igra z loparjem s posebno travnato oblogo, in je naši predstavnici odščipnila set. V četrtfinalu je prav tako po treh setih igre ugnala odkritje letošnje sezone Andreonejevo. Polfinalni dvoboj z odlično Mašijo je bila najlepša tekma vsega prvenstva. Prvi set je Doljakova precej gladko izgubila na 13, v nadaljevanju pa je s srčno igro preobrnila rezultat v svojo korist in zmagala z 21:12 in 21:16. Finalni obračun za naslov prvakinje je bil prav tako dramatičen in razplet je bil podoben polfinalu. Doljakova je morala Moronijevi prepustiti prvi set z 21:12, v drugem pa ji je uspelo prevzeti pobudo in je vzpostavila ravnotežje z 21:14. Odločilni niz pa je dejansko dokazal, da je slovenska igralka najboljša. Doljakova je z odločno napadalno igro nasprotnico povsem pregazila in jo pustila kar na 9. Veliko slavje torej za Doljakovo, ki se na primeren način poslavlja od mladinske konkurence (v prihodnji sezoni bo prestopila med članice). Pred tem je prestižni naslov mladinske prvakinje osvojila edinole Sonja Milič.
Manj sreče je Doljakova imela v igri dvojic. V mešanih dvojicah je skupno z Infantolinom klonila že v prvem kolu, v ženskih parih pa je z Ursichevo izpadla v osmini finala.
Eno največjih presenečenj prvenstva pa je vsekakor komaj 12-letna Tanja Ukmar, ki je v kategoriji deklic osvojila kar tri srebrne kolajne, česar niso pričakovali niti največji optimisti. Tanja je med posameznicami z odlično igro premagala nevarni tekmici Espositi in Piccoli, le v finalu pa jo je premagala Arrisi. Tudi v igri dvojic nista imeli Ksenija Marušič in Tanja Ukmar težav z uvrstitvijo v finale, v katerem sta klonili paru Foscarini - Piccoli. Pred tem je Kras osvojil drugo mesto tudi v ekipni konkurenci.
V tekmovanju naraščajnikov pa Boris Štoka, Igor Colja in Nevenka Marušič niso imeli sreče in niso dosegli vidnejših uvrstitev.
Čez teden dni bo v Livornu še zadnje dejanje letošnjega državnega prvenstva, s, podelitvi jo naslovov v absolutni in v drugi kategoriji, če bo Sonja Milič osvojila prvo mesto na tem turnirju, bo postala nova
TENIS
^5
.. ,.W
KRASNODAR RORA ZA NASE CITATEUE
W rf.% *SS vAv. %	■»Av\sv,-X	« -i-N XX- > KS:-*- s M S- - - - - - --
Državni prvaki se poslovili z zmago
r--
V nedeljo se je končalo 36. jugoslovansko nogometno prvenstvo. Že *zdavnaj» je bil državni prvak znan, to je zagrebški Dinamo, ki pa je svoje zveste in številne navijače v nedeljo nagradil z zasluženo zmago proti Budučnosti. Zmagoviti zadetek pa je dosegel Kranjčar.
To je četrti državni naslov Dinamovega kluba od svoje ustanovitve. Na letošnji naslov pa so morali ljubitelji nogometa v Zagrebu čakati kar 24 let. Letošnja Dinamova zmaga je bila povsem zaslužena. Zagrebčani so namreč pokazali najboljši nogomet, za kar gre zasluga tej odlični generaciji (Zajec, Vlak, Hadžič, Bručič itd.) in seveda trenerju Čiru Blaževiču.
Drugo mesto je osvojila beograjska Crvena zvezda, ki pa je proti koncu prvenstva znatno popustila. Beograjčani bodo zastopali Jugoslavijo v pokalu pokalnih prvakov in to ne glede, če bodo zmagali ali izgubili v finalnem srečanju za jugoslovanski pokal proti Dinamu. Blaževičevo moštvo bo namreč i-
celo jurišal na državni naslov, ni se pa uvrstil niti v pokal UEFA.
Ostali so igrali s spremenljivo srečo. Ljubljanska Olimpija je s svojo uvrstitvijo lahko zadovoljna, tudi Željezničar je povsem zadovoljil. Veliko več jp bilo pričakovati od Rečanov.
V drugo ligo pa sta izpadla Te teks in Zagreb. Bila sta odločno slabša od vseh ostalih tekmecev.
IZIDI 34. KOLA
gralo v pokalu prvakov.
Jugoslovanska predstavnika v pokalu UEFA sta Hajduk in Sarajevo. Spličani so v tem koncu prvenstva igrali kot v najboljših časih in so tako povsem zasluženo osvojili tretje mesto. Zelo zanimiva pa je bila borba za osvojitev četrte pozicije. To je uspelo Sarajevu, ki je bilo po jesenskem delu kar pri spodnjem delu lestvice, nato pa je s povratkom Safeta
Sušica iz vojske nanizalo vrsto odličnih rezultatov, s čimer si je priborilo pravico nastopa na evropskem tekmovanju, žal, pa bodo Sarajevčani v pokalu UEFA igrali brez svojega najboljšega nogometaša Sušiča, ki bo s prihodnjo sezono nastopal v Italiji.
Od ostalih moštev, ki so zasedla od 5. do 16. mesta, je gotovo najbolj razočaral beograjski Partizan, ki je pred prvenstvom
Dinamo - Budučnost	1:0
Olimpija - Hajduk	1:1
Partizan - Sarajevo	0:0
Željezničar - Beograd	2:0
Osijek - Sloboda	2:0
Radnički - Velež	1:1
Vardar - Crvena zvezda	1:2
Vojvodina - Zagreb	4:1
Rijeka - Teteks	2:2
LESTVICA Dinamo 49; Crvena zvezda. Ha j-	
NA TURNIRJU V MADRIDU
Vilas premagal Lomila
MADRID — Na mednarodnem teniškem turnirju v španskem glavnem mestu je slavil Argentinec Vi las. Vilas .je v finalu premagal favoriziranega Čehoslovaka Lendla, ki .je že vodil z 2:0, a je moral nato zmago prepustiti svojemu na sprotniku. Turnir je veljal za tekmovanje Grand Prix.
Finalni dvoboj je trajal kar 4 ure in je bil prava poslastica za gledalce. Najprej je povedel Lendl s 7:6 in 6:4, nato pa je Vilas osvojil ostale tri sete s 6:0, 6:3 in 6:3 ter zasluženo zmagal. Vilas je letos osvojil že tri velike turnirje, in sicer v Rotterdamu, Milanu in Monte Carlu, kjer je v finalu premagal prav Lendla.
Jutri začetek 16. mednarodne dirke Alpe Adria
duk 44; Sarajevo 39; Željezničar 38: Partizan 37; Velež 36; Buduč nost 34; Olimpija 33; Vojvodina, Rijeka 32; Slobcda 31: Beograd 30; Osijek 29; Vardar 28; Teteks 23; Zagreb 19.
6:4, 6:4, 7:0. ^državna'prvakinja.' (B. S.)
Jutri, 5. maja, starta v Portorožu 16. izvedba mednarodne amaterske kolesarske dirke Alpe Adria, ki se bo po šestih etapah končala v Kranju, po dvakratnem prehodu meje (Škofije in Kokovo) ter trasi po Sloveniji, Furlaniji - Julijski krajini in Koroški. To je v bistvu dirka prijateljstva, tovariškega sodelovanja med tremi deželami, ki živijo skupaj, tako na športnem kot na drugih področjih.
Letošnja Alpe Adria, manifestacija, ki je prav gotovo predhodnik nekaj desetin manifestacij s podobnim nazivom, ki so nastale v zadnjih letih v športu, gospodarstvu, kulturi, je še posebej reprezentativna, saj velja za točkovanje za evropski pokal mednarodne amaterske kolesarske zveze AIOOC. Reprezentativno je tudi zastopstvo na dirki, saj je svoj prihod najavilo osemnajst ekip iz sedmih držav, med katerimi nekatere evropske velesile. Tehnično je dirka dostopna vsem kolesarjem, saj so v šestih etapah zajete dovolj ravnine, vzponi in vožnje na kronometer. Skupno bo torej 608 km. ki jih bodo prevozili tekmovalci, razdeljeni v osemnajst ekip s/ po petimi člani.
Etape so naslednje 1. etapa, 5. 5.:
Portorož - Portorož (114 km)
imiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiniMiiiitiuiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMuifMMitiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiMiiiiiiniiiifMmiiiiiiiiiiiiin
ODBOJKA
ZADNJE KOLO ZENSKE B LIGE
NABREŽINKAM SLOVENSKI DERBI
Zasluženo so premagale moštvo Bora Intereurope ■ Dosegle zastavljeni cilj
etapa, 6. 5.: Portorož - Pordenon	(175 km)
etapa, 7. 5.: Pordenon Villaorba	(115 km)
etapa, 8. 5.: Villaorba - Borovlje	(135 km)
etapa, 8. 5.: Borovlje - Kranj	(41 km)
etapa, 9. 5.: Kranj • Tacen - Kranj (28 km na kronometer)	
Sokol — Bor Intereuropa 3:0 (15:10, 15:0, 15:11)
SOKOL: Legiša Lia, Vida in Gra-zia, Mervič, Antoni, Škrk, Pernarčič.
BOR INTEREUROPA:	Rauber,
Fičur, Debenjak, Cergol, Tomšič, Mirjam in Vesna Klemše, Kus, Maver.
V petek zvečer sta se v nabrežin-ski telovadnici v sklepni tekmi prvenstva B lige srečali ekipi Sokola in Bora. To je bila letošnja že četrta prvenstvena tekma med našima drugoligašema. Čeprav izid ni bil odločujočega pomena za končno razpredelnico na lestvici, je vseeno vladalo za derbi dokajšnje zanima nje in volja po zmagi je bila precejšnja, tako na eni kot na drugi strani mreže. V vrstah Bora sta tokrat prvič nastopili po hujših poškodbah Kusova in Maverjeva, katerima pa se je poznalo, da nista še povsem pripravljeni za prvenstvene tekme. Borovke so dobro za čele tekmo in si pridobile v začetku
prvega seta rahlo prednost. Igralke I sezone. To pa iz objektivnih razlo Sokola so v tem delu vse preveč | gov saj so poškodbe prizadele ključ-
grešile pri sprejemu. Ko pa je bila začetna trema mimo, so Nabrežin-ke izenačile stanje pri 11:11 in nato prišle v vodstvo ter zmagale s 15:12. Izgubljeni niz je precej potrl borovke in nasprotno je dal Sokolovim dekletom novega elana, tako da so slednje zaigrale v drugem setu mnogo bolj sigurno in učinkovito. Tržačanke so imele v tretjem setu reakcijo in igra je bila mnogo bolj izenačena. Vseeno pa je Sokolu uspelo, da se je ob koncu seta odlepil in zmagal tekmo s 3:0. Igra Bora je bila precej raztrgana in poznalo se je, da ni ekipa že dalj časa igrala v taki postavi. Nasprotno, pa so Nabrežinke zaigrale precej zbrano in učinkovito. Tokrat se je v Sokolovih vrstah zlasti izkazala Škrkova, ki je gospodarila ob mreži, vendar pa je vsa ekipa za igrala zadovoljivo.
Prvenstvo B lige se je torej končalo in oba slovenska drugoligaša nista sklenila na najboljši način te
ne igralke enega in drugega moštva. Vseeno pa sta obe ekipi dosegli svoj cilj, to je obstanek v ligi in ne smemo tudi pozabiti, da sta v prvem delu prvenstva dosegli nekaj zares dobrih rezultatov in prikazali dobro odbojko. (S. A.)
ŽENSKA D LIGA Bor — Libertas Martignacco 3:2	(16:14, 12:15, 9:15,
15:11, 15:7)
BOR: Furlanič, Vodopivec, Jazbec, Ukmar, čač, Godina, Šuster šič in Montanari.
Odbojkarice Bora so tokrat pripravile prijetno presenečenje, saj so premagale vodeči Libertas iz Martignacca, ki je še naprej na vrhu lestvice in s tem resen kan didat za napredovanje. Srečanje je bilo dokaj izenačeno in resnici na ljubo je bilo pričakovati od gostinj nekoliko več.
Karakteristike etap pa so naslednje
1.	ETAPA: trikrat krog Portorož -Koper - Šmarje - Sečovlje, z vzpo-non na Šmarje, dolgim sest kilometrov. Start ob 10.30»
2.	ETAPA: prehod meje pri škofijah (12.50), Boljunec (13.09), vzpon preko Ključa do Bazovice (13.25), nato ravninska vožnja preko Opčin, Sesljana, Červinjana, Codroipa do Pordenona, kjer bo cilj ob 16.20.
3.	ETAPA: etapa brez posebnih težav, razen lažjega vzpona v San Danielu v Furlaniji.
4.	ETAPA: prva poletapa dneva, od Villaorbe preko Humina in Rokova na Koroško do Borovelj ne predstavlja velikih težav, saj je pretežno ravninska.
5.	ETAPA: popoldne pa se iz Bo rovelj starta na kratki, toda izredno težavni poletapi do Kranja. S 466 m Borove) i se hodo v dvanajstih kilometrih povzpeli do Ljubelja (1010 m), kjer bo gorski cilj prve kategorije, nato pa se spustili v Kranj.
6.	ETAPA: 28 km dolga vožnja posamično na kronometer na skoraj popolnoma položni trasi ob brniškem letališču bo lahko še zadnji trenutek odločala o zmagovalcu, saj bo občuten napor prejšnjega dneva. Start prvega tekmovalca v Kranju bo ob 10.30.
Svoje sodelovanje na dirki so zagotovile naslednje ekipe: Budimpešta (Madžarska); Union Peter Quel-le (Avstrija); Inter Bratislava (ČS SR); Bohumin (ČSSR); Liechtenstein; Tbilisi (SZ); Astra Ljubljana (Jugoslavija); Rog Ljubljana (Jugoslavija); Sava Kranj (Jugoslavija); Hrvatska (Jugoslavija); Srbija (Jugoslavija); Alpe/Adria (mešana ekipa La Carnica TS in Soča Kobarid); Domus Italica (Italija); Nuova Corbettese (Italija); SC Fos-sano Cuneo (Italija); Ristorante Myosotin (Italija); Supermercato da Ugo A (Italija); Supermercato da Ugo B (Italija).
Favorit dirke ostaja lanskoletni zmagovalec Pavol Galik, član In-terja iz Bratislave, ki je lani dirkal tudi v Trstu na Trofeji ZSŠDI, zanimiv bo nastop italijanskega reprezentanta Vitalija (Nuova Corbettese), ki se je odlično odrezal na komaj zaključeni dirki «Giro delle Regioni*. «zanimivi* bodo kolesarji iz Tbilisija, ki imajo v svojih vrstah neka svetovnih prvakov na pisti in so torej favoriti kot sprinterji. Tržaške športnike pa bo seveda zani-
malo, kako se bodo v mednarodni konkurenci, in to ostri, odrezali Tržačani Tarlao. Bevilacqua (La Carnica) in pa lonjerski kolesar Sandro Čok, ki brani barve kluba Domus Italica.
Zmagovalci posameznih izvedb Alpe Adria
1967: Franc ‘ kerlj (Jug.)
1968: Franc jkerlj (Jug.)
1969: Severino Poloni (It.)
1970: Bruno Buffa (It.)
1971: Cvitko Bilič (Jug.)
1972: Janez Zakotnik (Jug.)
1973: Renato Frigo (It.)
1974: Monico Zanchetta (It.)
1975: Franco Preda (It.)
1976: Klaus Peter Thaler (ZRN) 1977: Bojan Ropret (Jug.)
1978: Nazzareno Berto (It.)
1979: Giovanni Biason (It.)
1980: Frank Herzog (NDR)
1981: Pavol Galik (ČSSR)
Za tridnevno tekmovanje po italijanski strani skrbijo člani organizacijskega odbora v Italiji, ki ga sestavljajo Inter 1904 in Kolesarski klub Adria iz Trsta, AC Udinese iz Vidma in GS Supermercato c'a Ugo iz Pordenona. Vsa karavana bo obsegala 90 kolesarjev, 48 spremljevalcev ekip. 18 časnikarjev iz Jugoslavije in Italije, 36 oseb za zavarovanje proge, vodstvo dirke, tajništvo, zdravstveno službo, prenočišča ter
osem sodnikov. Glavni sodnik bo letos italijanski predstavnik Mario Dordolo iz Tržiča, predsednik mednarodne žirije pa mednarodni sodnik in bivši jugoslovanski kolesarski as Veselin Petrovič. (Radivoj Pečar)
MOTOCIKLIZEM
VELIKA NAGRADA AVSTRIJE
Uncini presenetil
SALZBURG — VN Avstrije je bila druga letošnja motociklistična hitrostna preizkušnja za svetovno prvenstvo. V kategoriji do 500 ccm je presenetljivo zmagal Italijan Uncini, ki ni veljal za favorita, saj je bila zbrana na startu prav vsa svetovna elita med njimi tudi svetovni prvak Marco Lucchinelli. Ko je manjkalo nekaj več kot kilometer do cilja je Lucchinelli poskušal prehiteti vodečega Uncini ja. toda končal je izven dirkališča (na srečo brez hujših posledic).
Lestvica za SP v posameznih kategorijah
125 ccm: 1. Nieto 30 točk, 2. Au-inger 20, 3. Bianchi 15.
350 ccm: 1. Saul 23, 2. Lavado 15, 3. Mang in Balde 13.
500 ccm: 1. Roberts 25, 2. Sheeno 24, 3. Uncini 23.
IIIIIIIIIIIIIIIMIIIItlllllllllMIIIIVIIIIIIIIIIIIIIHmiinilMIttltlllllllllllllllMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIHIllMN
ODBOJKA
MEDDEZELNI FINALE
Preostra konkurenca za Bregove mladinke
V petek in soboto se je v Pa.rmi odvijal meddeželni finale mladink, na katerem so nastopale tudi mladinke Brega, ki so predstavljale našo deželo. Nastopale so še ekipe Junior Gimar iz Casale Monferata, San Vitale iz Montecehija, Diana Docks iz Ravene, Torrefranea iz Trenta in Mazzucchelli iz Sanrema. Vse te ekipe pa so predstavljale za naše igralke pretrd oreh, vse kakor pa bi radi videli s strani naših deklet nekoliko več borbenosti in volje do zmage, tako da niso zapustile na tem tekmovanju dobrega vtisa. V opravičilo ne moremo niti omeniti, da so odpotovale v Parmo okrnjene.
Nastopajoče ekipe so z žrebom porazdelili v dve skupini. Naše predstavnice so se srečale z ekipo Junior Gimar in tudi gladko klonile. Najbolj enakovredna tekma je bila med Bregom in San V it a lijem, ki je tudi odločala o drugem me-
.............,......................im,mm.............umnim...................m...........................................................immlimm..........IIII.II..................................................................
V PRIHODNJEM PRVENSTVU VRSTA VRHUNSKIH NOGOMETAŠEV V ITALIJI
S tujci se je najbolj okrepilo moštvo Juventusa
Udinese najel Edinha in Šurjaka ■ «Afera Sušič» se počasi razmotava ■ 20 milijard v tujino
Tako imenovana »tržnica* tujih Jtegometašev se je uradno zaklju-čila v petek opolnoči in že sedaj *ahko potegnemo nekaj zaključkov, ,SaJ je na dlani, s katerimi asi bodo ‘ahko razpolagale italijanske enajsterice v prihodnji sezoni. Kaže, da 80 tokrat razni mer.ežerji veliko bolj tesno krožili po Evropi in Latinski Atoeriki, da si zagotovijo res kakovostne nogometaše, z razliko od tistega kar se je dogajalo pred dve-, a letoma, ko so prišli v Italijo tudi taki, ki niso imeli pojma o nogometu. Ob tej prvi ugotovitvi lahko Potegnemo še drugo, ki ni ravno sPortnega značaja, a je vendarle Pomembna: italijanski klubi bodo J!a tuje »izvozili* približno 20 mi-'Jsrd lir, pa naj si Spadolini misli karkoli in njegova vlada, ki pridiga Prihranek in žrtve, tudi.
.Najbolje je na tej nogometni bor-z' brez dvoma opravil Juventus. Turnški klub si je zagotovil dva prvovrstna nogometaša, in sicer Poljaka “Onieka in Francoza Platinija, ki bosta še bolj okrepila ta klub. Tako “°niek kot Platini sodita med najboljše igralce na svetu, tako da si
Juventus z njunim nakupom obeta prodor v evropski vrh. Ostaja seveda odprto vprašanje Bradyja, ki že pripravlja kovčke in bo najbrž ponovno zaigral v svojem matičnem klubu Arsenalu, kjer bo v prihodnji sezoni igral tudi kapetan Crvene zvezde in steber jugoslovanske reprezentance Vladimir Petrovič. Po Juventusu bi lahko omenili Napoli, Udinese in Fiorentino. Tudi ti trije klubi so zelo smotrno izbirali na tržišču in si zagotovili vrhunske nogometaše. Napoli je najel mladega in nadarjenega srednjega napadalca argentinske reprezentance Ramo-na Diaza, Udinese Brazilca Edinha, ki ga bomo videli na svetovnem prvenstvu v Španiji in Jugoslovana Šurjaka, Fiorentina pa si je žago tovila Passarello, kapetana argentinske reprezentance. Videmčani bi morali odigrati v prihodnjem prvenstvu vidno vlogo, Orlando pa se bo spet vrnil v Brazilijo. Jasno pa je, da bo morala vse te nakupe še potrditi italijanska nogometna zveza, ki bo pregledala tudi stanje posameznih klubskih blagajn. Vendar bo
te stvari tečejo.
Letošnje tržišče s tujimi nogometaši pa je za nekatere enajsterice še uganka, predvsem za tiste, ki se borijo proti izpadu. Tudi ti klubi so sicer najeli po enega ali več nogometašev, vprašanje je, ali jih bodo uporabili tudi v B ligi, ali pa jih bodo pozneje preprodali kakemu drugemu italijanskemu ali tujemu klubu. Gre predvsem za Milan, ki je potrdil Jordana in najel Argentinca Hernandeza, za Genovo, ki si je zagotovila Peruanca Legujo in Nizozemca Petersa. medtem ko je Cagliari tipal v smer Urugvaja in tam «na»šel» Vietorina in Bigo. Bologna je potrdil Neumanna in najel malo znanega Brazilca Savia. Tudi Avellino je nakupil dva nova igralca, in sicer Peruanca Barbadilla in Danca Skova in bo skušal plasirati Juaryja kakemu italijanskemu klubu. Ascoli je obdržal Zahouija, Cesena Schachnerja. Catanzaro Na stase.ia in Roma Falcaua. Prav Roma je v začudenje svojih navijačev ostala zelo imobilna, saj so se ji iz rok izmuznili prav vsi vredni nogo-
to zgolj formalnost, saj vemo, kako'metaši in bo morala iskati »popra-
vila* na domačem tržišču.
Za konec smo pustili Inter in To rino, predvsem zaradi »afere* Sušič. O tem izvenserijskem igralcu je bilo v zadnjih dneh veliko napisanega in kaže, da je pogrešil predvsem milanski klub, kar ugotavlja tudi italijanski tisk. Sušič bo tako igral pri Torinu, čeprav bo šla vsa zadeva na sodišče. Tudi sam Jugoslovanski nogometaš je izjavil, da je podpisal pogodbo za Torino (prejšnji četrtek) in da je njegov podpis za Inter (prejšnjo sredo) neveljaven, saj ni šlo za pravo pogodbo. Inter bo tako obdržal Prohasko in Mullerja, ki pa je huje poškodovan, Sušič pa bo s svojimi driblingi osrečeval torinsko občinstvo.
Zmagoslavje Sovjetov
GIULIANOVA — Sovjetski kolesar Ivan Mitčenko je zmagovalec sedme «Dirke dežel*, ki .jo organizira dnevnik »1’Unitš* in je namenjena amaterjem. Sovjeti so sploh nadzorovali dirko in jo z lahkoto tudi osvojili, njihovi najhujši tekmeci pa so bili Belgijci in Danci.
Naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih
ŽENSKA B LIGA
IZIDI 10. IN ZADNJEGA KOLA
Spinea - Putinati Ferrara 0:3; Don Bosco Padova i CUS Padova 1:3, Sokol - Bor Intereuropa 3:0.
KONČNA LESTVICA
Putinati Ferrara in CUS Padova 16, Don Bosco Padova 14, Spinea 10, Sokol 4, Bor Intereuropa 0.
ŽENSKA C-2 LIGA
Skupina za napredovanje IZIDI 8. KOLA
Julia - Vivil odigrana sinoči; Colloredo - AUSA Pav 1:3; Sloga -Breg 3:0.
LESTVICA
AUSA Pav červinjan in Sloga 12, Breg in Vivil 6, Colloredo 4, Julia 2 (AUSA Pav in Vivil sta igrala tekmo manj, Julia pa dve).
Skupina za nazadovanje
Volley club Trst - Kontovel 3:2; Donatello Videm - AGI Goriča 3:0; Rivignano - Fontanafredda 2:3.
LESTVICA
Kontovel, Fontanafredda in Volley club Trst 12, Rivignano 8, AGI Gorica in Donatello Videm 2.
MOŠKA D LIGA
Skupina za napredovanje IZIDI 8. KOLA
Gold Fassl Trst - Nuova Pallavolo Trst 0:3; 01ympia Terpin Gorica -Italcantieri Tržič 3:1; La Talpa Trst - Juventina Belca Štandrež 3:2.
LESTVICA
Nuova Pallavolo Trst 16, 01ym-pia Terpin Gorica 10, Juventina Belca Štandrež 8, La Talpa Trst 6, Gold Fassl Trst 4, Italcantieri Tržič 2.
ŽENSKA D LIGA
Skupina za napredovanje IZIDI 8. KOLA
Solaris Trst - Sangiorgina S. Gior-gio di Nogaro 0:3; Killjoy Trst -Pieris 3:0; Bor - Libertas Martignacco 3:2.
LESTVICA
Libertas Martignacco 12, Killjoy Trst, Sangiorgina S. Giorgio di Nogaro in Bor 10, Pieris 6, Solaris Trst 0.
Skupina za nazadovanje IZIDI 8. KOLA
Italcantieri Tržič - Gold Fassl Tržič 3:0; Inter 1904 - Sloga 3:0; Breg -Lucinico se igra danes.
LESTVICA
Italcantieri Tržič 12, Lucinico in Inter 1904 10, Sloga 6, Gold Fassl Trst in Breg 4 (Breg in Lucinico sta igrala tekmo manj).
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Kontovelci izgubili
V 24. kolu promocijskega prvenstva na Tržaškem so preložili kar
Polet
tri srečanja. Tako nista igrala ne Polet in ne Bor. Kontovel pa je tokrat izgubil.
IZIDI 24. KOLA Kontovel - Barcolana Zamboni & Scheriani Bor - Ferroviario SGT - Don Bosco Časa del Frigo - CUS GMT - Inter Milje Scoglietto - Stella Azzurra LESTVICA
Scoglietto 40; Ferroviario 36; Barcolana 32; Don Bosco in Zamboni & Scheriani 28; Grandi Motori in Stel la Azzurra 26; Ginnastica Triestina in Bor 24; Kontovel in Časa del Frigo 20; Polet 16; Inter Milje 10; CUS Trst 0.
96:99
n.o.
n.o.
n.o.
102:86
90:67
100:84
Trener Nikolič prost
BOLOGNA — Aca Nikolič ne bo več trener Sinudyneja. V uradnem tiskovnem sporočilu tega kluba je rečeno, da sta Sinudyne in Nikolič sporazumno razveljavila pogodbo, ki bi morala vezati jugoslovanskega košarkarskega strokovnjaka še eno leto na ta italijanski klub.
stu v skupini. Zmagovalec te tekme je imel torej še možnosti, da hi posegel po na j višjih mestih. Srečanje je bilo dokaj izenačeno, vendar so naše igralke v odločilnih trenutkih vedno popustile in se tako morale odpovedati zmagi.
Brežanke so se tako pomerile t ekipo Mazzucchelli za o. mesto. Tekma je bila na zelo nizki kakovostni ravni in skrajno nezanimiva. Naša dekleta so popolnoma popustila in igrala zelo demotivirano. Tako so tudi to srečanje izgubile z gladkim 3:0.
Naše predstavnice se tako vračajo iz Parme poražene in brez osvojenega niza, vsekakor pa predstavlja že samo sodelovanje na tem tekmovanju velik uspeh.
Brežanke so nastopile v naslednji postavi: Franka, Daniela in Klena Žerjal, Ksenija in Vilma Kocijančič, Slavec. Bandi. Maver, Ota, Smot-lak in Pečcnik.
IZIDI
Junior Gimar - Breg	3:0
(15:2, 15:10, 15:4)
San Vilale - Breg	3:0	’
(16:14, 15:9, 15:12)
Mazzucchelli - Breg	3:0
(15:6. 15:9, 15:4)
KOLESARSTV
Prvenstvo Ziiricha
ZORICH — Novozelandec Erich McKenzie .je zmagovalec mednarodne kolesarske dirke »Prvenstvo Zii richa*. Dirke so se udeležili tudi znani asi, med temi Moser in Hi nault, ki pa nista pokazala prave forme, čeprav manjka samo še deset dni do začetka «Gira» Najboljši Italijan je bil ponovno Pa-nizza, ki je bil peti.
NOGOMET*^ * .
Alžirija — Real Madrid 2:1
ALŽIRIJA — V prijateljski tekmi .je Alžirija premagala špansko moš tvo Real Madrid z 2:1 (0:0). Gola za Alžirce sta dala Madjer in Bouich, medtem ko je bil za Špance uspešen Benneda.
V prvi kvalifikacijski tekmi za evropsko nogometno prvenstvo 5. skupine je Romunija premagala Ci per. Ostale reprezentance v tej skupini so še: Italija, ČSSR in Švedska.
Navratilova v ospredju
GRENELEFE — Tenisarka Martina Navratilova prihaja spet v o-spredje, saj je na mednarodnem turnirju na Floridi, ki je imel 200 tisoč dolarjev nagradnega sklada, v finalu premagala Turnbullovo • 6:2, 7:5.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek
TRST, Ul Montecchi 6. PP S59	Tel. (040) 79 49 72 (4 linije) TLX 490270
Podružnico Gorica Drevored 24 maggio 1
Tel. (0491) 83392 (85723)
Naročnino
Mesečno 8 000 lir — ceiolelno 59.000
V SFRJ številko 6.00 din, ob nedeljah 6,00 dirt, za zasebnike mesečno 90,00, lemo 90000 din, zo organizacije in podietia mesečno 120,00. letno 1200.00.
PRIMORSKI DNEVNIK
Poštni tekoči račun zo Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 8
4. maja 1982
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 4Jubl|an»
Gradišče 10/11. nad., telefon 223023
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st„ viš. 43 mm|
32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožalja 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furldnije-Julijske kraiine se naročajo pr) oglasnem oddelku ah upravi iz vseh druaib dežel v Italiji pri SPI.
tzJ.i.LJzTr
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	m tisk« f ^Trst Hojnikov reg«
MNOŽIČNE MANIFESTACIJE PO VSEJ ITALIJI OB PRAZNIKU DELA
PRVI MAJ V ZNAMENJU BOJA ZA ZAPOSLITEV PROTI POLITIČNEMU IN MAFIJSKEMU TERORJU
Sindikat bo odločno odgovoril napadu delodajalcev na delavske pravice - Zahteva po nujnem preokretu vladne gospodarske politike
Nadaljevanja s prve stani Nadaljevanja s prve strani
Prvi maj v svetu
LIZBONA, VARŠAVA. MOSKVA -Praznika dela tudi letos niso praznotah povsod enako. Marsikje je praznično in vedro razpoloženje zadobi-lo bolj markantno političen značaj, manjkalo pa ni niti incidentov.
Najhujši se je prav gotovo pripetil na Portugalskem, kjer je spor okoli ♦suverenosti* nad nekim trgom v Oportu ponudil policiji priložnost, da se je spravila nad prvomajskimi ma nifestanti in prazničen dan delavstva spremenila v tragedijo. Obračun namreč ni lahek: dve osebi sta umrli. ranjenih pa je bilo najmanj sto, od teh 37 policistov.
Incident so resnici na ljubo z nebistvenim prerekanjem izzvali pripadniki komunistično usmerjenega sindikata «Cgtp» in socialistično u smerjenega «Ugt». 01x>ji so prvi maj hoteli praznovati na glavnem trgu mesta. Civilni guverner Oporta je trg dosodil socialistom, češ. da so ] se prej prijavili. Tej odločitvi so se pripadniki «Cgtp» miločno uprli, ker je bil trg že po tradiciji rezerviran za njihovo manifestacijo.
Do prvih nemirov je prišlo že v pel ek ponoči, ko so nekateri pripad niki «Cgtp» skušali predhodno zase šti trg. a jih je policija izgnala. V soboto zjutraj pa je pred začetkom n anifeslacije socialističnega sindikata prišlo do novega, še hujšega spopada. Okrepljene enote policije (iz Lizbone je prihrumelo osem to vornjakov. natrpanih z do zob obo roženimi policisti) so pod pretvezo, da branijo pripadnike «Ugt* napadle pripadnike komunističnega sin-d kata. Trg se je kmalu spremenil v pravo bojišče. Policijske gumijevke niso prizanesle niti socialistom,
Brez žrtev, a prav tako napet in nemiren je bil prvi maj na Poljskem. Kljub temu, da so oblasti preklicale policijsko uro, ne pa izrednega stanja, se je uradni prvomajski manifestaciji odzvalo manj ljudi, kot prejšnja leta. Mnogo več je bilo udeležencev improvizirane povorke neodvisnega sindikata ^Solidarnosti*. Na grajskem trgu v Varšavi se jih je s transparenti sindikata zbralo kakih 60 tisoč.
Mednarodni opazovalci so s pre cejšnjim zanimanjem sledili tudi tradicionalni prvomajski paradi na Rdečem trgu v Moskvi, ki je dokaj zanesljiv «termometer* političnega ozračja v Kremlju. S prisotnostjo na častnem odru pred Leninovem mavzoleju sta predsednik Brcžnjev in ugledni član politbiroja KP SZ Kiri-lenko zgovorno demantirala govori ce. po katerili naj bi bila hudo bo-lana celo na robu smrti. Brežnjev je bil sicer videti zelo utrujen, a ne slabše razpoložen kot ponavadi. Nepričakovan povratek Kirilcnka na politično prizorišče in potrditev, da Brežnjev vendarle ni hudo bolan za nikujeta trditev nekaterih opazoval cev. da se po smrti ideologa Suslo va tudi Krežnjejcva politična kariera nagiba h koncu.
RIM — Delavske manifestacije ob 1. maju so bile po vsej Italiji v znamenju boja za zaposlovanje, o-brambo sindikalnih svoboščin, obnovo delovnih pogodb in okreplje nih naporov v borbi proti politične mir in mafijskemu terorizmu. V vseh večjih mestih so tisoči delovnih ljudi krenili v sprevodih na sindikat ne shode, da izpričajo in potrdijo svojo odločno voljo utrditi demo kracijo in nadaljevati po poti iz bojevanja večje družbene pravičnosti. Na Siciliji, kjer so delovni ljudje žalovali za zadnjima žrtvama mafijskega terorja, so sindikati odpovedali osrednjo prvomajsko manifestacijo v kraju Porlella delle ginestre, kjer so leta 1947 banditi na ukaz mafije zakrivili pokol, in je Lama govoril v Palermu.
Najvišji sindikalni voditelji so vo dili shode v Salernu, Milanu in Bo logni. Generalni tajnik UIL Benve-nuio je v Salernu naglasil, da so sindikalne zahteve glede delovnih pogodb v skladu s smotrom zaje zitve inflacije, kar dokazuje odgovornost sindikata, v nasprotju z o-holostjo delodajalcev, ki zavlačujejo pogajanja in skušajo izničiti de lavske pridobitve. Proti temu ma nevru je predlagal vsedržavno stav ko v industriji. V svojem govoru .je Benvenuto obravnaval tudi vpraša nja zaposlovanja in mladine, ki jo brezposelnost predvsem prizadeva, in to zlasti na Jugu, ter upokojencev in vprašanja reforme pokojninskega sistema.
Zvezni tajnik CGIL Bruno Tren lin je govoril na velikem sindikat nem shodu v Milami. Veliko množico delovnih ljudi, ki so se zbrali iz vse Lombardije je opozoril, da se letošnji prvi maj odvija v hudo težavnih razmerah za sindikate, ki morajo kljubovati trdemu in brez obzirrtemu napadu Conlindustrie na delavske pravice, priborjene v trdih bojih zadnjih desetletij. Delo-Ja
jalci nočejo obnoviti delovnih pogodb, je poudaril Trentin, in celo grozijo s preklicem sporazuma o draginjski dokladi, da bi zvrnili vse breme za izhoet iz gospodarske kri ze na delovne ljudi, ki naj bi pristali na dejansko znižanje delovnih prejemkov.
♦Vprašanje zaposlitve je postalo prva nujnost v Italiji*, je naglasil generalni tajnik CISL Pierre Čarni-ti na manifestaciji v Bologni, saj je že sedaj 2.300.000 brezposelnih, če se gospodarska politika ne bo spremenila jih bo pa prihodnje le to 3 milijone. Zato se mora vlada
zganiti, je zelo odločno poudaril Carniti, ne pa kolebali med nasprotujočimi si stališči različnih ministrov in strank vladne koalicije. cMi nočemo novih volitev, ampak novo gospodarsko politiko*, ki naj spod buja investicije in zaposlovanje, je zaključil generalni tajnik katoliškega sindikata. Zamude in neodločnost Spadolini.ieve vlade je obsodil tudi Luciano Lama, generalni tajnik CG IL, ki je govoril v Palermu, ko je dejal, da «se mora ta igra končati* in da bo enotna sindikalna zveza sprejela v ta namen ustrezne pobude.
• Kongres KD
za demokratično ureditev v državi. Vlado bi pač sestavljala tista skupina, ki bi na volitvah prejela več glasov.
De Mita poziva svojo stranko, naj se sooča z današnjo realnostjo: druge stranke je treba sprejemati take, kakršne so. Ne moremo si delati utvar, pravi De Mita, da bomo hegemonizirali laični socialistični pol, ko se je slednji izoblikoval prav ob zavesti, da je treba nekaj spremeniti v odnosih med strankami in ko je zamenjava v vodstvu vlade končni cilj socialistične strategije. Na ta socialistični izziv pa krščanska demokracija ne sme odgovoriti s tem, da se zapre sama vase, temveč mora odgovoriti konstruktivno, kot stranka, ki je zagotovila demokratični razvoj v državi. Pri vsem tem pa mora biti jasno, da je alternativa. ki jo predlagajo komunisti vse preveč zgodnja, saj mora biti jasno, da je pot, ki jo bedo demo kristjani in štiri laične stranke še prehodile skupaj, zelo dolga. So-
ODPRTA MEJA IN UTRJEVANJE SAMOUPRAVLJANJA V OSPREDJU GOVORA FRANCA ŠETINCA
S Socerba odločen poziv k boju proti vsem oblikam neofašizma
«Fašisti danes ne nosijo črnih uniform, imajo pa črne mish'» - Uresničiti načelo socializma, po katerem bo oblast povsod, od tal do vrha, v rokah ljudstva
SOCERB — Takšne proslave ima jo smisel le, če se bomo zavedeli odgovornosti in storili vse, da zaustavimo fašizem, ki ie snet na svojem pohodu Tako 'e poudaril član predsedstva CIC ZK Slovenije Franc Šetinc v slavnostnem ffovo ru na prvomajski proslavi, ki so jo tudi letos sindikalne organizacije obalno kraške regije organizirale na Socerbu. Šetinc je name nil velik del svojega govora odno som ob meji. sodelovanju med narodi, ki se tu srečujejo ter razvoju dobrega sosedstva. Pri tem je izhajal iz narodnoosvobodilne bor
Tajnik KPI na pogrebu žrtev mafije v Palermu
PALERMO — Ob prisotnosti predsednika republike Pertinija. pred sednika vlRde Spadolinija, številnih ministrov in parlamentarcev, za stopnikov deželne uprave in raznih javnih oblasti se je v nedeljo več kot 100.000 ljudi poslovilo od poslanca in deželnega tajnika KPI Pia La Torrcja in njegovega šoferja Rosaria Di Salva, ki sta bila v petek žrtvi mafijskega atentata. Na ogromnem osrednjem Trgu Po-liteama je generalni tajnik KPI Enrico Berlinguer obudil spomin na borbeno preteklost obeh žrtev, v bojih za pravice delovnih ljudi in proti mafiji.
Berlinguer je naglasil, da je vsakdo, ki se bori za prenovitev družbe za mafijo sovražnik, ki ga je treba ubiti, kot dokazujejo ne )“ uboj La Torreja in Di Salva, ampak tudi demokristjanskega voditelja Santi.ta Mattarelle in poštenih služabnikov države na Siciliji. Toda kriminalna dejavnost mafije uživa podporo reakcionarnih sil in določenih gospodarskih in političnih krogov, ki jih je treba razkrin kati in onemogočiti. Zato je tajnik KPI po eni strani pozval vse komuniste in demokrate naj sodelujejo s policijo in sodstvom pri razkrivanju krivcev tega in drugih mafijskih zločinov, po drugi strani pa zahteval od oblasti na vseh ravneh, da uporabijo proti mafiji vsa sredstva, ki jih določa ustava in zakonodaja, brez vsakega oklevanja.
be, ko so ljudje, zavedni Slovenci in Italijani darovali svoja življe nja, ko boi proti sovražniku ni vprašal za rr.eje. «To so bili bojevniki, ki so se pogumno uprli zastrup Panju ozračja, sejanju nestrpnosti in sovraštva med narodi, uosebno med Slovenci in lta)i:ani,* ie dejal Šetinc in nadaljeval:	«Neofašisti
zdai nimajo črnih uniform, imajo pa črne misli. So tudi takšni, ki se Dostavljajo z Listo, za katero celo pravijo, da je za Trst bi pa radi porušili vre njegove mostove in jih nadomestili z iluzijami pre-leklosti. Odločno se moramo upre ti vsem, ki bi v svoji nacionalistični slepoti spet racli postavljali U metne pregraje med narodi in ljudmi,* je še poudaril govornik in de Ja h da je treba premagati ta novi fašizem, saj .je v interesu vseh naprednih Italijanov in Slovencev, v prid dobrega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, v interesu vseli, ki žele. da bi človeštvo živelo v miru in r.apredku, ne pa pod stalnim pritiskom groženj tistih, ki se jejo sovraštvo in razdor med ljudmi.
V nadaljevanju svo.jega govora .ie Šetinc obravnaval stanje v Jugoslaviji in dejal, da se v tej dr žagi ustvarjajo razmere, da bi de lavec postal gospodar svoje usode. Rot od proletarca, ki kapitalisti) za mezdo prodaja svojo delovno silo, do delavca samoupravljavca, ki kot subjekt odločilno poseže na vsa področja di-užbenega življenja na je dolga. «Pred nami je dejal Šetinc, je še mnogo ovir in neznank. Tokrat nevarnost ne prihaja več od kapitalista, temveč .od last ne birokracije, ki želi živeti na račun tujega dela To so tudi takšni, ki z besedami o sreči, socializmu

i'
TRŽAŠKI DNEVNIK

OBČNI ZBOR ZADRUŽNEGA KRAŠKEGA HLEVA V PRAPROTU
y > 'V-vj
S TEM JE BIL PREPREČEN NASTOP KOMISARSKE UPRAVE
Proračun KZE so izglasovali z odločilnim prispevkom LpT
Predsednik Pangher obljubil Listi preveritev upravnega ustroja Krajevne zdravstvene enote po upravnih volitvah
Letošnji proračun Krajevne zdrav stvene enote je pr utiri. Zanj so se izrekli predstavniki KD. PSI. PSDI. PRI. SSli in LpT <32 glasov), pro ti pa KPI. PR in MSI U6). Za odobritev proračunske in priložene ji programske listine je bilo po trobilih 31 glasov, torej absolutna večina, saj sestavlja upravni od bor in skupščino KZE 6(1 članov.
Proračun izkazuje, kot je znano. 150 milijard dohodkov in ravno to liko izdatkov, v resnici pa bi bito za letos potrebnih 192 milijard, kar pomeni, da vsebuje listina vrzel 42 milijard lir. Zapolnili naj bi jo ne kje po septembru s svežim urili vora sredstev iz državne blaga ine. potem ko bo medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (ČIRE) odobril povečanje zdravstvenega sklada za Furlanijo Julijsko kra jirio na skupnih 599 milijard. Toda niti s tem ne bo mogoče rešiti Sir še finančne stiske, ki bremeni zdravstveno službo na Tržaškem: še vedno ni znano, od kod in kdaj bo priromalo tistih 20 milijard lir. ki so potrebne za zagon katinar ske b'»'nišniee. Pangher je vseka kor obljubil, da bo za miliiarde po prosil ministra Altissima. ko dopo tuje v soboto k nam.
Glasovanje o vlažnem* proraču nu. kakor so ea označili v vrstah opozicije, je bilo sila razgibano,
izid pa do zadnjega negotov. Komunisti so glasovali proti, predstavniki LpT pa so napovedali: Smo proti proračunu, a na glaso vanju se bomo vzdržali in omogo čili njegovo odobritev, da le ne od premo duri komisarju. Niso pa li-starji vedeli, da je za izglasovan ie listine potrebna absolutna večina in ne relativna, da bi torej njihovo vzdržan je proračun v resnici po kopalo. Na to jih je ironično opo zoril radikalec Granara. Zadrega, dolgo posvetovanje, nato pa pre-okret: Glasovali bomo za proračun, če nam upravni odbor zagotovi, da brž po volitvah odstopi. Pan glier je obljubil preveritev uprav nega ustroja KZE in njegovo pri lasoditev političnim ravnovesjem, kakor bodo izšla iz volilnih izidov, melonarji pa so ga poplačali z zmerno zadovoljnim «da» prora čunu.
Nekateri vidijo v lem dvostran sko snubljenje, Monfalcon (KPI) je citiral kar Manzonijeva «Zari«en ca*, gotovo zato. ker sta LpT in KD že nekajkrat slo/no nastopila: npr, zoper resolucijo Granare o premogovni luki.
Na pomorski postaji v Trstu bodo jutri na pobudo deželne uprave odprli razstavo z naslovom Motorični handikap in okolje*.
Kraški rezervati ovirajo delovanje kmečkih zadrug
Zaradi nerentabilnosti mleka odslej reja bikcev - Nov upravni odbor - Za predsednika izvoljen Danilo Lupine
V četrtek, 29 aprila, se je odvil trinajsti občni zbor Zadružnega kra-škega hleva v Praprotu. Poročilu upravnega odbora, ki ga je podal dotedanji predsednik Mirko Radovič, je sledila izvolitev novega odbora, ki je po novem sestavljen ta kole: predsednik Danilo Lupine, podpredsednik Mirko Radovič, od borniki Franc Colja, Josip Legiša in Boris Škrk. V nadzornem odboru so Marino Milkovič (predsednik), Darko Križmančič in Vinko ščurek (suplenta Marcelo Doljak in Ivo Kralj).
Mirko Radovič je v predsedniškem poročilu uvodoma obravnava! splošne razmere v kmetijstvu na Tržaškem, izrecno je poudaril nedonosnost mlečne proizvodnje v zadružnem mehanizmu in posredoval zaskrbljenost naših kmetov zaradi negotovosti, v kateri morajo živeti in delali, utesnjeni kakor so v spone tako imenovanih kraških rezervatov; ti stvarno zavirajo vsakršno melioracijsko pobudo in razvoj zadružnih enot, kakor sta poleg hle va v Praprotu še Zadružna kraška mlekarna v Repnu in Zadružni pašnik v Bazovici. Posebej je Radovič govoril o žgočem vprašanju razlaščanja obdelovalne pa tudi neob-delovalne zemlje na Krasu in v tržaški okolici sploh ter .poudaril, da neprestano odtujevanje naših zem Ijišč okrnjuje življenjski prostor tako kmetijstvu kakor slovenski narodnostni skupnosti, tembolj še. ker si razlastitve sledijo druga za drugo, ne da bi neposredno prizadeti in zamejski Slovenci v celem pre-
jeli kakršno koli protivrednost. Na zadnje je bivši predsednik obžalo val, da v Rimu še vedno niso izglasovali zaščitnega zakona, in o-stro obsodil najnovej.šo kampanjo zo per neki namišljeni «bilingvizem*.
Zatem se je Mirko Radovič dotaknil nekaterih specifičnih problemov, v prvi vrsti že uvodoma omenjene nerentabilnosti zadružne proizvodnje mleka. Razkorak med iz datki in prodajno ceno je pač pre širok v primerjavi z njunim razmerjem pri zasebnem rejcu. Žara di tega se je vodstvo Zadružnega Kraškega hleva odločilo, da dejav nost zadruge preusmeri v pitanje bikcev, ki naj blagajni prilije svežega kisika. Radovič je obravnaval ob koncu še nekatera notranjeorga-nizacijskega vprašanja in obveze, ki jih imajo do zadruge njeni člani, tako npr., da hlevu oddajo vsak po najmanj 100 stotov sena.
in enakosti kujejo delavski razred v zlato, pri tem pa mislijo le na. svoje sebične interese... Za vsak korak resničnega .samoupravljanja, resnične delavske oblasti, se .je tre ba trdoživo bojevati. Zgodovinsko moramo, kot je bilo rečeno na 9. kongresu Zveze komunistov Slove nije uveljaviti Jernejevo Dostavo iz Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki se glasi: Ti, ki si delal, tvoje je delo! Za uresničitev tega cilja se je vredno bojevati.*
Šetinc je ob tem poudaril, da mora postati samoupravljanje višja o-blika samoodločbe narodov, samopotrjevanja narodnosti, ker ponuja neizmerno možnost stalnega poglabljanja same realnosti narodov in narodnosti, povezanih v jugoslovanski federaciji kot demokratični zvezi, v kateri naj bo oblast «povsod — od tal do vrha — v rokah ljudstva*. Govornik se je nato zaustavil pri konfliktih v jugoslovanskem gospodarstvu in dejal, da je treba pred-
eialistom je De Mita naslovil zelo jasen poziv k sodelovanju, vendar brez slepomišenj. Pri socialistih vidi De Mita dokajšnje novosti, pa tudi nekaj potez, predvsem to, da skušajo socialisti pridobiti glasove tako na račun krščanske demokracije kot na račun komunistov. To pa lahko privede do hudih posledic, kot na primer, do destabilizacije političnega okvira. Z druge strani pa je sodelovanje in tekmovanje obenem tudi koristno, vendar pod pogojem, da nihče od obeh partner jev nima hegemonističnih teženj in da se socialisti otresejo svoje tež,-nje, da gledajo na krščansko demokracijo kot na zastarelo politično silo, ki je pripravljena na kakršenkoli sporazum in kompromis, le da bi ohranila oblast.
De Mita govori potem tudi o odnosih s komunisti, ki jim priznava velik razvoj. Vendar pa je alternativa, ki jo predlaga Berlinguer, za sedaj še zelo nejasna in polna protislovij. Za sedaj torej De Mita izključuje vsako možno sodelovanje s komunisti na vladni ravni.
Mimo teoretičnih ugotovitev o idealni politiki krščanske demokracije je osrednji del Forlanijcve programske platforme prav tako posvečen odnosom z drugimi strankami, pj-edvsem socialisti in komunisti. Ko omenja ideološko krizo med italijansko partijo in Sovjetsko zvezo pravi Furlani, da gre za krizo, ki lahko v prihodnjih letili doživi razvoj, ali pa morda tudi in volucijo Trenutno pa je po njegovem mnenju, zelo pomembno razširiti vsako možnost dialoga s partijo, dialog, ki so ga vzpostavili s tako težavo. Osrednjega značaja pa ostaja vsekakor odnos s socialistično in z drugimi laičnimi strankami. Skleniti je treba široko zavezništvo, v katerem mora priti do izraza pozitiven učinek, ki ga je imela reformistična izbira socialistov, ko so se izrekli za Zahod in so se odrekli staremu maksimalizmu. Socialisti so se na kongresu v Palermu in na srečanju v Riminiju izrekli za reformizem in dali svojo podporo nekaterim družbenim in institucionalnim reformam. S tem se je odprl pomemben dialog, pri katerem bo mogeče preveriti zmožnost krščanske demokracije, da da in uresniči konkretne predloge, v katerih se mora izraziti dolgoletne politične izkušnje in zmožnost, da ie izkušnje prilagodi sedanjim in ljodočim zalite vam. Popolnoma razumljivo je, da si socialisti skušajo zagotoviti čimvečje in čim obširnejše področje na katerem lahko izražajo svoj politični vpliv.
To sta torej programa, o katerih se bo v prihodnjih dneh razvil spopad v rimski športni palači. Na papirju ima Ciriaco De Mita veliko prednost., vendar pa na kongresih, še zlasti na demOkristjanskih, ni mogoče zagotoviti prav nič. Izid bo znan le takrat, ko bodo odprli vo-
noce po-vezati s komunisti. Drugi način gledanja na zavezništvo med petimi vladnimi strankami pa je bolj pozitiven: gre za zavestno izbiro petih strank, ki so prepričane, da je taka vladna koalicija najboljša za državo, na tej osnovi ponuja krščanska demokracija socialistom in drugim laičnim strankam zavezništvo, ki bi trajalo vso zakonodajno dobo. Vsi skupaj, katoličani in laiki, pa morajo ponovno odpreti dialog s komunistično partijo, vendar brez popuščanja in brez sklepanja ločenih zavezništev. Tu je o-čitno mislil na levičarske odbore v krajevnih upravah, kjer socialisti in socialdemokrati sodelujejo s ko munisti in se je zavzel za sestavo takih odborov, ki bi odražali tudi na krajevni ravni petstrankarsko zavezništvo.
V	svoji analizi odnosov s socialisti je Piccoli bil dokaj volemi-čen. Očital je socialistom, da so se le pred kratkim otresli svojih marksističnih slcomin in se odločili za reformizem, ki ga je krščanska demokracija zagovarjala pred njimi že celo vrsto let. Ta njegova ugotovitev je požela med občinstvom in delegati velik aplavz, kot vse druge protisocialistične izjave. Ko je govoril o nedavnih polemikah med krščansko demokracijo in socialistično stranko, polemikah, ki so skoraj privedle do vladne krize, je demokristjanslci tajnik menil, da je vsaj presenetljivo očitati nekemu ministru (Andreotti, op. pis.) nekatere njegove izjave, če si potem vodja socialistične delegacije v vladi (Formica) dovoli žaliti krščansko demokracijo in jo obtožiti, da je zakrivila smrt svojega predsednika Mora. Tudi to ugotovitev so delegati in občinstvo dočakali z burnim aplavzom, kar je še enkrat dokazalo, da se demokrist.ianska baza zaveda konkurence, ki jo tre nntno predstavljajo socialisti
Komunistom je Piccoli očital, da so se la pozno in ne po svoji izbiri ločili od Moskve. Proces, ki je v teku v komunistični partiji je vsekakor pozitiven, je dejal demo-krist ionski tajnik, in krščanska de mokraciia si lasti zaslugo, da ie ta proces povzročila ali vsaj pospešila in da je razširila demokratični tabor v italijanskem političnem življenju, za kar sta se borila že De Gasperi in Aldo Moro.
V	svojem komentarju o Piccoli jevem poročilu je socialistični ta j nik Craxi dejal da je bit bolj pa triotskega kot političnega značaja ter dodal, da ni bilo preveč logično vključiti v to poročilo toliko protisocialistične polemike, saj to vsekakor ne prispeva k rešitvi nekaterih perečih problemov, ki so nastali zadnje čase. Ob začetku te-
METROMARKET išče za takojšnjo
vsem vedeti, da je mogoče razdeliti
•amlto^°'nk0,ik0rHje bil0.listvalt':!wn“e skrtojkT sTj ITgtosovanto.' jenega dohodka «in da je mraca, ki jz katereg'a lj0 ^ n*vi tajnik,
se sama od sebe pogrne in obloži z dobrotami, samo v pravljici*. Ob koncu se je Šetinc še zaustavil pri osnovah socializma, ki je pravzaprav vprašanje, ali bodo vladali človeštvu razni vojaški, politični, finančni in drugi monopoli, ali j i bodo delovni ljudje sami postali gospodar svoje usode. Ta dilema je povsod ista, v Jugoslaviji pa se rešuje s socialističnim samoupravljanjem.
Nato je v italijanščini spregovoril predsednik skupnosti Italijanov iz Kopra Giovanni Miglioranza, ki se je še zlasti zaustavil pri pomenu skupnega boja narodov in narodno sti Jugoslavije za delavske pravice in proti fašizmu v predvojnem obdobju in za časa narodnoosvobodilne vojne. Več tisoč udeležencev slavja na Socerbu je v imenu tržaške sindikalne federacije pozdravil Bruno Degrassi, ki je še zlasti naglasil, da so tržaški delavci zavrnili nov val protislovenske mrž-nje ter je poudaril nujnost skupnega boja delavcev z obeh strani meje za uveljavitev osnovnih vrednot človeštva, kot je mir v svetu in na našem območju dobro sosedstvo. Degrassi je tudi potrdil pomen o simskega sporazuma in obžaloval, da je velik del tega sporazuma še vedno v predalih, (bbr)
tajno. Vendar že sedaj lahko na vedemo nekatere številke, za De Mito se je že izrekla vsa levica, tista, ki so jo nekoč imenovali kot lArea Zac* in ki lahko šteje na kakih 30 od sto glasov. Tukaj so poleg Zaccagninija. po katerem je struja dobila ime, še De Mita. trenutno kandidat, ki ima največ možnosti za izvolitev in nekateri drugi vidni demokristjanski predstavniki kot so Cossiga, Gui, Gullotti, Mar-cora, Galioni, Bodrato, Belci, Mi-sasi. Granelli, Martinazzoli. Vsi fl so že odkrito podprli kandidaturo De Mite.
Druga velika skupina, ki ga podoba obsega pristaše Andreottija, ki so najbrž najbolj strnjena skupina in ki lahko štejejo na dobrih 15 od sto glasov. Vidni predstavniki te imenujmo jo tako podskupine so še Evangelisti, Scotti. Cirino Pomicino. Ines Boffardi, Salvatore Lima, Signorcilo in drugi. Poleg Andreottija je tu še Piccoli, ki se je odcepil od dorotejcev in prispeval v novo sredinsko skupino približno 10 od sto glasov. Z njim so zapustili bivšo dorotejsko strujo še Gava, Sarti in Gaspari. Tretji v tej druščini je Fanfani. ki je zapustil svojo strujo «Nuove Cronache* in prispeval v kotel, iz katerega bodo izglasovali za De Mito vsaj
3 ali 4 od sto. Potem je tu še nekaj zunanjih delegatov in nekaj prostih strelcev, tako, da ima De Mita na papirju vsaj 60, če ne morda tudi več odstotkov glasov že zagotovljenih.
Nasprotni tabor, kj bo podprl Forlanija, je bolj. zapleten. Tu so predvsem Donat Cattin in njegovi pristaši in to je približno 10, ali morda nekaj manj odstotkov, potem bodo glasovali za Forlanija ostanki dorotejcev, ki imajo približno 15 ali nekaj več odstotkov in to so, poleg Bisaglie še nekateri drugi predstavniki iz Emilie in Veneta, kot je povsem razumljivo, saj ima Bisaglia prav v Venetu svoj fevd. Od Fanfanijevcev bedo podprli Forlanija (ne smemo pozabiti, da je Foriani pravzaprav dolga leta bil Fanfanijev varovanec) Maifatti, Natali, Butini in morda Darida in Bubbico. Vsi skupaj lahko prispevajo približno 8 odstotkov. In končno so tu še manjše skupine, kot so pristaši Colomba, Rumorja, skupina proposta in nekateri manjši za skupaj 7 ali 8 odst. glasov.
Take so torej startne pozicije po drugem dnevu kongresa, kakšen bo dejanski izid pa bomo najbrž videli komaj konec tega tedna, ko bodo preštevali glasove.
• Piccoli
zaposlitev eno osebo z izkušnjo pri prodaji HI-FI materiala. Obvezno je znanje srbohrvaščine. Infor macije Metromarket, Trst, Ul. Tor-rebianca 18. tel. 040/63-10-17.
PRODAM fiat kombi - različica (fa-migliare) doba šest mesecev po ugodni ceni. Telefon 040/75-55-50.
PRODAM večjo količino kraškega kamna za zid. Telefon 040/227143.
FIAT poverjeni predstavnik
Mali oglasi
telefon (040) 7940 72
GRGIČ
PADRIČE - Trst - Tel. 226-161
Prodaja novih avtomobilov in servis
TV COLOtt vam omogoča slediti športnemu dogodka leta:	sve-
tovno nogometno prvenstvo v špa ni ji, 70 ur prenosov. 46 tekem, intervjuji in reportaže na I. in II. programu RAI, TV Ljubljana, TV Koper, TV Švica in TV Monteear-lo. Sedaj je pravi čas. da kupite barvni TV sprejemnik po ugodni ceni. Strokovno pomoč namestitve tv antene in servis vam nudi Aido Colja, Kontovel 134, telefon (040) 225471.
PRODAM hišo novejše gradbe v okolici mesta. Telefon 040/228390.
PRODAM zazidljivo zemljišče veliko 1200 kv. m v okolici Doline. Telefon 040/228390.
IJi /hui$&etto-
Na novo odprta trgovina ženske konfekcije Vom svetuje in nudi modne komblnacl|e v pomladanskih tonih po zanimivih pogojih in po ugodnih cenah.
Daj mi možnost, da te spoznam in ne bo ti žal. Kmalu na svidenje — TATJANA.
Ženska oblačila TATJANA SOTLAR CUSMA
Ul. Kandler 3 (tranzvemla Ul. Cologna) - TRST - Tel. 040/569638
PRODAMO komfortna sončna stanovanja v skoraj dograjenem majhnem stanovanjskem objektu. Odo breno posojilo, ugodnosti pri plačilu. Območje Dom jo. Telefonirati po 17. uri na št. 040/827636.
sD POLET išče primerno osebo za upravo bara v športnem krožku Poleta na Opčinah. Interesenti naj sporočajo svoj naslov in telefonsko številko na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, tel. 794672 int. 28.
POD zelo ugodnimi pogoji prodani tri stanovanja (eno je primerno tudi za urade) v centru Gorice, blizu sodnije. Stanovanja bodo vseljiva v prihodnjem letu. Za podrobnejša pojasnila poklicati po telefonu (0481) 882178.
PRODAM zemljišče - 4.000 kv. m v bližini Zgonika. Za informacije telefonirati na št. 040/820197 od 8. do 12. ure in od 15. do 17.30.
PRODAM pritlično stanovanje pri univerzi: tri sobe. manjša soba, kuhinja in kopalnica. Telefon 040/ 228390.
SLOVENKA zaradi preselitve išče zaposlitev v Trstu. Dolgoletne izkušnje export-import ter dobro znanje angleščine. Tel. 040/69481.
PRODAM avto znamke simca letnik 1975 v dobrem stanju, cena ugodna. Tel. na št. 040/571274 po možnosti ob uri kosila.
IŠČEMO specializiranega zidarja in delavca (težaka) za zidarsko pomoč. Telefon 040/575145.
ga kongresa, je dejal Craxi, ki je bil prisoten kot podpredsednik socialistične internacionale in ne kot tajnik PSI. sem imel neprijeten ob-čutelz. da gre za ponovno oživitev polemičnega integralizma. Polemične osti, ki jih vsebuje poročilo demokristjanskega tajnika, mečejo temne sence tudi na nekatere pozitivne dele njegovega posega.
Vodja komunistične delegacije na kongresu Alfreda Reichlin je dejal, da partija pričakuje od tega demokristjanskega kongresa določitev novih smernic v demokristjan-ski politilci, kako se namreč KD misli spopasti s perečimi problemi, ki tarejo Italijo, predvsem kako misli rešiti gospodarsko in družbeno krizo, ki jo pesti. Mimo vsega tega pa, oo mnenju Rekhltna, lahko ie sedaj povlečemo nekatere ugotovitve: protikomunistična pok-tilca, ki se je uveljavila va zadnjem kongresu z zmago tako imenovane preambule, je doživela polom. Kriza, v kateri se nahaja država dokazuje, da ni mogoče najti novih rešitev z novimi ravnovesji v okviru starega političnega in družbenega bloka.
Zanone, tajnik liberalcev, je dokaj megleno očital Piccoliju, da je rkeaov poseg imel zgolj propagandističen značaj in da se ni dotaknil političnih perspektiv. Treba bo počakati zaključek kongresa, da vidimo, katere bodo smernice demo- i kristjanov v prihodnjem obdobju, je menil.
Tudi socialdemokratski tajnik Lon-go je očital Piccoliju, da se je v svojem posegu poslužil najbolj reakcionarnega integralizma, da bi iztrgal občinstvu aplavz. Prav to zaskrbijo, pravi Longo, saj je Občinstvo ploskalo samo polemičnim izjavam ne pa pozivom k enotnosti v okviru vladne koalicije.
Reakcije v okviru demokristjanov samih so bile še kar mlačne. Vsi, od levice do desnice, priznavajo Piccoliju. da je imel pozitiven ao-vor, gre pa bolj za formalne ugotovitve kot za resnično navdušenje.
• Samo Pahor
mn to dovoljevali čl. 3. in 6. italijanske usta ve in 5. čl. Posebnega statuta londonskega memoranduma (takrat osimski sporazum ni bil še podpisan). Pretor se ni ozrl na te pripombe tn obsodil — kot rečeno — prof. Pahorja na plačilo 60.000 lir globe.
Prof. Pahor je proti obsodbi vložil priziv na tržaško kazensko sodišče, ki je obravnavalo dogodek na razpravi 8. marca 1977. Takrat je prof. Pahor spregovoril v slovenščini. Tožilec Amodio ga je tedaj prekinil in dejal, da je to v nasprotju s členom 137 zakonika o kazenskem po-stopniku. Predsednik sodišča dr. Serbo je prof. Pahorju vendarle dovolil, da je spregovoril do konca, njegovo izjavo pa je v italijanščino prevedla uradna prevajalka. Tožilec je še nadalje zahteval, da je treba prof. Pahorju na osnovi čl. 137 nemudoma soditi, ker obvlada italijanščino. a kljub temn govori v «tn-jem ,jeziku*. Zaradi te zahteve se je moral izreči sodni zbor, ki jc po dveurneni posvetu odredil, naj o rabi slovenščine na sodišču odloča ustavno sodišče. Po mnenjn sodnega zbora diskriminacijski čl. 137 namreč ni bil v skladu s čl. 3 in 6 republiške ustave in čl. 3 Posebnega statuta dežele Furlanije - Julijske krajine.
Po petih letih je ustavno sodišče končno izdalo svojo razsodbo in prav na (o razsodbo se je oprl včeraj odv. Battello pri svojem zagovoru, potem ko je tožilec dr. Coassin zahteval naj sodišče potrdi prvostopenjsko kazen. Naglasil je, da je prof. Pahor zahteval le svojo pravico, ko je zahteval od redarja naj mu sam ali prek prevajalca odgovori v s’o-venščlnl, saj je neodtujljiva pravic« vsakogar, da sc zagovarja v materinem jeziku. Prav zaradi tega je odv. Battello zahteval za prof. Pahorja o-prostitev, ker dejanje ni kaznivo.
Sodišče ni sprejelo te teze in je prof. Pahorju (kot da med obravnavo iz leta 1977 in včerajšnjo sploh ne hi bilo februarske razsodbe ustavnega sodišča) potrdilo prvostopenjsko
kazen. Včerajšnja razsodba je bila tako v bistvu dokaj pilatovska: * njo si je sodni zbor praktično opral roke in predal drugim sodnim forumom očitno žgoče vprašanje ali imamo Slovenci v Italiji pravico nporab-liati materin jezik pred sodnimi o-blastmi. ali ne. <iče hočete vložite priziv na kasacljsko sodišče, bo ka-sacijsko sodlš"e odtočilo o tem*, je po prebrani razsodbi dejal predsednik sodišča dr. Brenči. Prof. Pahor je priziv na kasacljsko sodišče že ua.iavil, predno bo le-to razpravljale pa bodo verjetno minila še leta. (šč)
Avstrija ali Irska sedež srečanja Reajan-Brcžiijev?
WASHINGTON - Sklicujoč se na uradne vladne vire ugledni «Wa; shington post* piše, da je ameriški predsednik Reagan sprejel pobudo I^onida Brežnjeva o skupnem srečanju v neki tretji državi, P° vsej verjetnosti v Avstriji ali na Irskem, do katerega naj bi prišlo oktobra meseca. Brežnjev je kot znano Reaganu predlagal, naj bi se sestala v Švici ali na Finskem, pred tem pa je ameriški predsed-nikv predlagal, naj bi do sestanka prišlo ob robu junijskega zasedanja OZN o razorožitvi v Nevv Yorku.