Leto X številka 1 cena 1,46 EUR / 350 SIT 30. januar 2008 1 - h-. -a: trt ktlf*” teci ca ob Savinji, ,, , 4 , V, .. Polzela -••.M ' ‘ . Nazarje Braslovče ' spolzela'O Joionm «llgOL r, . ^y- VitU ’ » i c vi _ Jrcboid -r I ,"*r” /ABUKÖV» Tab0r «NO»,c- iöafacijitO èglino VfAujcc) tt«e/ov*D OftlCA JS&mrX* 'o ir P**®5*!?*' o \ t " Trbc ' frKovlje^i .^T.. ^ ^“1 iBOy.LJBH - HBASTNIIC SMAjJ £' t TRBOy.LjpE bHASTMK„; Lucija zlata, Urška srebrna Lucija Polavder Judoistki Lucija Polavder in Urška Žolnir sta odlično začeli novo sezono v svetovnem pokalu, saj sta na uvodnem letošnjem turnirju v Urška Žolnir glavnem mestu Bolgarije v Sofiji izbojevali zlato in srebrno kolajno. Lucija Polavder je v kategoriji nad 78 kilogramov po uspešnih štirih zmagah v finalu premagala Ukrajinko Marino Profofjevo in tako osvojila zlato medaljo in pomembne točke v svetovnem pokalu. Urška Žolnir pa je v kategoriji do 63 kilogramov po štirih zmagah v finalu izgubila proti Nizozemki Eli-sabet Willeboordse in osvojila srebrno medaljo. Tako si je poleg Roka Drakšiča in Urške Žolnir vozovnico za olimpijske igre na Kitajsko prislužila tudi Lucija Polavder. Petra Nareks pa se je v Sofiji že po prvem nastopu poslovila od tekmovanja. T. Tavčar ENERGETSKO SVETOVANJE Učinkovita raba energije je pojem, ki danes predstavlja potrebo in nujnost izvajanja tako na ravni posameznika kot tudi širše skupnosti. Kako privarčevati, kako si urediti dom, da bo naša raba energije učinkovita? Na takšna in drugačna vprašanja lahko dobite odgovor v ener-getskosvetovalnih pisarnah, ki v okviru energetskosvetovalne mreže ENSVET delujejo po vsej Sloveniji. V Žalcu deluje energetskosvetovalna pisarna v prostorih Občine Žalec in je za brezplačno svetovanje odprta vsako sredo med 17. in 18. uro. Za svetovanje je potrebna predhodna prijava na tel. št. 713 64 40. Metka Šribar, energetski svetovalec Ustvarjamo pozdrave vas ustvarjamo pozdrave s kakovostno ponudbo naših storitev; • svetovanje in meritve • montažo • servis in vzdrževanje In kakovostnih izdelkov Hörmann: • garažna vrata • industrijska vrata • motorni pogoni na daljinsko upravljanje • notranja, zunanja in protipožarna krilna kovinska vrata • nakladalna tehnika Matjaž d.o.o. Petrovče 115b 3301 Petrovče t. +386 (OlS/zf^O^do f. +386 (0)3/71 20 620 motjaz.si • info@matjaz.si Februar je mesec številnih kulturnih prireditev, srečanj, predstavitev in mesec, ko kulturo tudi vrednotimo. Mesec, ko se na osrednjih kulturnih prireditvah posebej spomnimo tistih, ki kulturo ne le pišejo, ampak tudi živijo z veliko začetnico. Februar je skratka naš mesec kulture, radi rečemo. Hkrati pa je tudi mesec, ko bi se morali še prav posebej zavedati, da kultura ni le to, kar se ustvarjalno počne v kulturnih hramih. Kultura niso le knjižnice, kulturni domovi, gledališča, muzeji, galerije ... Kultura je veliko širši pojem, takšen, ki ga tudi v najbolj kulturnem mesecu mnogi ne znajo, ne zmorejo ali nočejo dojeti. V Leksikonu Cankarjeve založbe najdemo pod izrazom »kultura« tudi omika, oplemenitenost, izpopolnjevanje zlasti človeških nravi, življenjskega načina in človekovega okolja. Kultura življenja, kultura komuniciranja, kultura odnosov, obnašanja so velikokrat tisto, s čimer ravnamo veliko bolj L mačehovsko od tistega, kar je obče prepoznano kot kultura, kateri je družba že po definiciji škrta mačeha. Slaba kultura življenja, bivanja, obnašanja, pomanjkanje kulture komuniciranja in kulture medsebojnih odnosov, neprimerno obnašanje in nespoštovanje do soljudi, ne glede na kakršnokoli pripadnost, je veliko bolj pereče od pomanjkanja denarja za kulturne projekte. Sicer pa, mesec kulture se začne s pustom, nadaljuje s kulturnim dnem, nas poljubi za Valentinovo in nas ob koncu s svetovnim dnevom maternega jezika spomni še na našo ljubo slovenščino. Tako se eni prešerno zabavajo ob ustvarjanju mask in pustnem rajanju za pustne dni, drugi jih obdržijo čez vse leto. Eni se naslikajo naglavni proslavi ob kulturnem prazniku, drugi pa kulturno živijo skozi vse leto, eni ljubijo življenje, drugi pa samo Valentinovo. In naposled, medtem ko se eni spomnijo materinščine na njen svetovni dan, se drugi še takrat ne. V praksi komuniciranja pa ji delajo sramoto. Dragi moji, kultura smo vsi mi in vse, kar počnemo. Želim vam norčavih pustnih dni, posvečenih kulturnih užitkov in besed in vam privoščim, da ste ljubljeni vse dni v letu. Lucija Kolar Pust in kultura VSE ZA STREHO, MONTAŽA-DOBAVA KRITINE DIREKTNO OD PROIZVAJALCEV. Urejamo predračune, dobave in montaže NOVOST EKO ZA 200 LElj VARNA PRED TOČO AKCIJA ZA STENE IN STREHE trapezna pločevina, žlebovi, pribor, vijaki, okna VSE ZA OGREVANJE Šentrupert 03-700 05 OO, ______www.linciap.si OSREDNJA KNJ. CELJE januar 2008 OBČINA ŽALEC S spletom po svetu Denar tudi za komuniciranje z javnostjo Ob podpisu pogodbe Tudi Občina Žalec je kandidirala na razpisu ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje brezplačnih javnih E-točk na območjih z manjšo dostopnostjo do svetovnega spleta, to je predvsem na podeželju. Na Ponikvi tako od konca novembra 2007 deluje brezplačna javna E-točka, in sicer v prostorih nove šole. Učenci so bili še posebej veseli nove pridobitve, saj imajo tako večje možnosti za potovanje po svetu prek svetovnega spleta. Podružnično osnovno šolo na Ponikvi obiskuje v tem šolskem letu 35 učencev, vsi pa so ob uradnem odprtju javne E-točke zaplesali gostom v telovadnici. Pred računalniško učilnico so spregovorili direktor občinske uprave Občine Žalec Stojan Praprotnik, župan Lojze Posedel, predstavnica Krajevne skupnosti Ponikva Ljudmila Volk in ravnateljica matične šole Tatjana Žgank Meža. Kot je povedal Stojan Praprotnik, so s sredstvi ministrstva postavili štiri računalnike z dostopom do svetovnega spleta v računalniško učilnico, enega pa v krajevno knjižnico, ki ima prav tako prostore v novi šoli. Hkrati je mogoče brezplačno dostopati do spleta tudi z brezžično povezavo v oddaljenosti približno enega kilometra od šole. Javna brezplačna E-točka je v računalniški učilnici šole dostopna vsak delovnik od 7. do 14. ure, seveda tudi v času odprtosti krajevne knjižnice, to je ob torkih med 14. in 16. ter ob sredah med 16. in 18. uro. K. R. Evropska unija ob sofinanciranju projektov iz kohezijskih in strukturnih skladov zahteva tudi urejeno komuniciranje z javnostmi. Tako poleg izvajalcev del in nadzora občine na javnih razpisih izbirajo tudi izvajalce za izdelavo strategij in orodij komuniciranja z javnostjo. Pri eni od petih projektnih skupin v okviru projekta celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na območju povodja Savinje je bilo za komuniciranje z javnostjo izbrano celjsko podjetje Fit media. Prvi projekt, ki bo sofinanciran iz evropskih kohezijskih in strukturnih skladov po vstopu Slovenije med enakopravne članice Evropske unije, je projekt Celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje. V njem sodeluje dvajset občin na območju povodja Savinje, ki bodo s pomočjo evropskih in državnih sredstev gradile čistilne naprave in primarne kanalizacijske sisteme. Celoten projekt je razdeljen v pet projektnih skupin, katerih nosilci so občine Šentjur, Laško, Žalec, Celje in Mozirje, slednje za gradnjo kanalizacije v Občini Rečica ob Savinji. Občina Žalec je kot nosilka projekta v Spodnji Savinjski dolini odločbo o dodelitvi sredstev s strani Službe Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko prejela 24. decembra. Skupna vrednost vseh projektov Celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju povodja Savinje v prvi fazi je dobrih 30 milijonov evrov, od katerih bo 8,7 milijona prispe- vala Evropska unija, 13,9 milijona bo zagotovila država, ostalo pa občine same. Občine, nosilke posameznih projektnih skupin, so tudi same pripravile razpise za izvajalce del in nadzora, pa tudi za komuniciranje z javnostmi. Župan Lojze Posedel je zadnji petek v lanskem letu z Vaneso Čanji iz celjskega podjetja Fit media podpisal pogodbo za izdelavo strategije in orodij komuniciranja z javnostjo. Podjetje Fit media je bilo izbrano na razpisu, ki je potekal poleti, vrednost pogodbe pa je 238.685 evrov. Pogodba se nanaša na obdobje do 20. marca leta 2010, ko je tudi določen skrajni rok dokončanja vseh aktivnosti v zvezi s projektom. K. R. Še drugi pločnik Kot kaže, bodo v Levcu proti koncu leta dobili še pločnik po drugi strani glavne ceste skozi Levec, so nam povedali na žalski občinski upravi. Z deli naj bi predvidoma začeli septembra in končali proti koncu leta, po idejnih načrtih pa naj bi naložba znašala okrog 600.000 evrov, ki jo bo v večini poravnala država oz. Direkcija za ceste RS. Tako so se te dni predstavniki Občine Žalec dogovorili z Direkcijo za ceste RS. Kot nam je povedal vodja Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora na Občini Žalec Aleksander Žolnir, je Občina Žalec že od leta 2001 dogovorjena z ministrom za promet, da se uredi cesta skozi Levec v več fazah. Prva faza je bila ureditev krožišča v Levcu, druga postavitev semaforja za pešce v Drešinji vasi, tretja faza pločnik po levi strani v smeri Celja, četrta pa povezovalna pot za kolesarje in pešce med Levcem in Medlogom. »Leta 2001 smo se že tudi dogovorili, da naša občina financira največ 10 odstotkov sredstev za izvedbo teh del, ki naj bi bila v celo- Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01,25/02, 5/03, 29/03, 134/04,16/05,95/05, 23/06) je župan Občine Žalec 16. 1.2008 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi z javnim naznanilom I. Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za območje asfaltne baze in upravnega kompleksa Velika Pirešica (v nadaljevanju Spremembe in dopolnitve UN), ki ga je pod št. projekta 200/06 izdelal Razvojni center - Planiranje, d. o. o., Celje. II. V ureditveno območje Sprememb in dopolnitev UN so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 1183/5 in 1182/6, vse k. o. Velika Pirešica. III. Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Galicija. Javna razgrnitev bo potekala od 4. 2. 2008 do 5. 3. 2008. V času javne razgrnitve bo dne 13.2. 2008 ob 16.00 izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec. IV. V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek Sprememb in dopolnitev UN podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Galicija. V. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Galicija ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 350-03-0001/2007 -2/4 Žalec, 16. 1. 2008 Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. ti opravljena do konca 2005,« je povedal Aleksander Žolnir. Krožišče v Levcu in semafor za pešce v Drešinji vasi so uredili, zavleklo pa se je pri povezovalni poti med Levcem in Medlogom zaradi nedokončanega denacionalizacijskega postopka in nenormalne odškodnine, ki jo je zahteval denacionalizacijski upravičenec. Za pločnik skozi Levec so začeli pridobivati zemljišča, sklepati pogodbe z lastniki, začetek izvedbe pa se je prestavil najprej v leto 2007, zdaj pa v 2008. Pločnik po levi strani v smeri Celja skozi Levec bodo začeli graditi septembra ali oktobra. Dela, predvideno je meteorno odvodnjavanje, vgraditev cevi za elektriko in sama izgradnja pločnika po vsej dolžini, naj bi bila končana do zime. Direkcija za ceste RS bo finančna sredstva za opravljena dela poravnala v dveh zneskih po 290.000 EUR, prvega ob koncu tega, drugega pa v začetku naslednjega leta, deset odstotkov naj bi ob tem primaknila še Občina Žalec. Seveda pa je za dokončen izračun potrebno še počakati, saj je projekt trenutno v idejni zasnovi, ni še izvedbenega projekta. Hkrati pa morata Direkcija za ceste RS in Občina Žalec podpisati sporazum o sofinanciranju, kar naj bi se po zadnjih pogovorih tudi kmalu zgodilo. L. K. Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02,5/03,29/03, 134/04,16/05,95/05,23/06) je župan Občine Žalec 16. 1. 2008 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi z javnim naznanilom I. Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev območja NIVO-PGM Žalec (v nadaljevanju OPPN za širitev območja NI-VO-PGM Žalec), ki ga je pod št. projekta 2007/LN-047 izdelal URBIS, d. o. o., Maribor. II. V ureditveno območje OPPN za širitev območja NIVO-PGM Žalec so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 1920/54, 1920/35, 1920/39, 1920/14, 1940/14,1920/11, 1920/5 in 1858/5, vse k. o. Žalec. III. Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih MS Žalec. Javna razgrnitev bo potekala od 4. 2. 2008 do 5. 3. 2008. V času javne razgrnitve bo dne 20.2. 2008 ob 16.00 izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec. IV. V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek OPPN za širitev območja NIVO-PGM Žalec podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na MS Žalec. V. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in MS Žalec ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 350-05-0001/2007 -2/4 Žalec, 16. 1. 2008 Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. Z duhovniki Sprejema za duhovnike žalske dekanije, ki ga je v Šempetru pripravil žalski župan Lojze Posedel s sodelavci, so se udeležili duhovniki in diakon iz župnij Šempeter, Žalec, Polzela, Petrovče, Griže, Gotovlje in Galicija. Župan Lojze Posedel se je duhovnikom zahvalil za skrb, ki jo posvečajo sakralnim objektom in za njihov prispevek pri vzgoji otrok in duhovni oskrbi vernikov. Za sprejem se je v imenu dekana žalske dekanije Jožeta Kovačeca, ki je bil zaradi bolezni odsoten, zahvalil šempetrski župnik Mirko Škoflek in poudaril, da se dobri odnosi občinskih in političnih struktur do duhovnikov kažejo na različnih področjih. T. T. Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99,43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04,16/05, 95/05, 23/06) je župan Občine Žalec 16.1. 2008 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi z javnim naznanilom I. Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta FERRALIT, ki ga je pod št. projekta 39/06 izdelal IUP, d. o. o., Inštitut za urejanje prostora iz Celja. II. V ureditveno območje Sprememb in dopolnitev UN so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 1324/2, 1302/1, 1302/2, 1302/3, 1302/4, 1302/5, 1302/6, 1302/7, 1302/9, 1302/10, 1302/11, 1302/12, 1302/13, 1302/14, 1302/16, 1302/17, 1302/18, 1302/19, 1302/20, 1302/21, 1302/22, 1286/6, 1292/4, 1292/6, 1292/7, 1292/9, 1293/7, 1293/8, 1293/12, 1393/13, 1295/1, 1299/2-del, 1306/1,1306/3,1306/4,1306/5,1326/2 in 2054, vse k. o. Žalec. III. Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih MS Žalec. Javna razgrnitev bo trajala od 4.2.2008 do 5. 3. 2008. V času javne razgrnitve bo dne 27. 2. 2008 ob 16.00 izvedena javna obravnava v sejni sobi Občine Žalec. IV. V času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na MS Žalec. V. Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in MS Žalec ter v časopisu Utrip ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Štev.: 350-05-0004/2007 - 2/4 Žalec, 16.1. 2008 Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon. Nezadovoljni z zamenjavo v odborih Upoštevane bodo pripombe Žalca Na 10. redni seji so se 21. januarja sestali žalski občinski svetniki, ki so obravnavali 9 točk dnevnega reda, a najdlje so se zaustavili že pri prvi o poročilu o izpolnitvi sklepov 9. redne seje in dveh korespondenčnih sej, druge in tretje. Rezultat slednjih je bil namreč zamenjava dobršnega dela članov odborov občinskega sveta. To pa je bilo po mnenju nekaterih svetnikov partnerstva na tokratni seji občinskega sveta tudi najbolj sporno, saj so korespondenčne seje po mnenju nekaterih namenjene nujnim zadevam. Svetniki so potem vendarle potrdili vse predlagane sklepe. Po spremenjenem razmerju moči v občinskem svetu, po katerem je v OS Žalec zdaj 15 »županu naklonjenih« svetnikov, so preko dveh korespondenčnih sej, na predlog večine in župana Posedela, izvolili nove člane odborov. Župan Posedel pravi, da so razlogi za zamenjavo tudi v vzpostavitvi pravega razmerja v posameznih odborih v smislu 4 : 3 oz. člani OS: zunanji člani. Hkrati so v odbore vključili tudi strokovnjake. Nekateri svetniki in svetnica so mnenja, za govorniškim odrom se jih je na to temo izmenjalo kar precej, največ iz vrst SD, ki so bili izločeni kot člani komisij, Marko Laznik, Janko Kos, Tanja Razboršek Rehar, da korespondenčna seja ni primerna za takšne postopke. Hkrati pa, da ni šlo za strokovne, temveč politične menjave. Tudi zato so v SD-ju zaprosili zunanje strokovnjake, da bodo preverili pravilnosti postopkov ob imenovanju KVIAZ-a in »spornih« korespondenčnih sej. Robert Čehovin iz SDS-a je predlagal, da bi namesto dveh članov iz vrst SDS-a v t. i. KVIAZ zaradi boljše uravnoteženosti povabili še kakšnega iz vrst SD-ja. Najglasnejši in razpravljavec z izrazoslovjem, ki na trenutke ni bil najprimernejši za mesto, kot je občinski svet, je bil Andrej Vengust, ki je protestiral zaradi izvedbe korespondenčnih sej, češ da gradiva po pošti niti ni dobil in da tudi s tega vidika seje niso veljavne. Župan pa mu je odgovarjal, da je gradivo dobilo in vrnilo glasovnice ostalih 28 svetnikov, torej najbrž s pošiljanjem ni bilo narobe nič, sicer pa, da njegov glas za ali proti tako ne bi vplival na izid glasovanja. Svetniki so na zadnji seji soglasno sklenili, da naj država (ministrstvo za šolstvo) prevzame plačilo letne rente v znesku 11.000 EUR od jeseni 2005 naprej za Uroša Čeha, ki se je pred leti tragično poškodoval na izletu planinskega krožka I. OŠ Žalec in ga je nesreča zaznamovala za vse življenje. Del odškodnine sta mu pred leti ministrstvo in občina že plačala, ostali del pa je še v tožbenem postopku. Svetniki so v drugi obravnavi potrdili tudi predlog odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in predlog odloka o podelitvi koncesije za opravljanje te javne gospodarske službe. Nekoliko so se svetniki ustavili ob točki predloga odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o postavljanju in upravljanju objektov za nameščanje obvestil in reklam na območju Občine Žalec in pravilnika o načinu in pogojih plakatiranja ter cenika plakatiranja. Svetnica Tanja Razboršek Rehar je izrazila pomislek, ki se je nanašal na 8. točko cenika, ki predvideva brezplačno plakatiranje za društva in krajevne skupnosti in nekatere druge, saj ni jasno, kam na primer spadajo prireditve ZKŠT Žalec, ki ni društvo, a organizira prireditve skupaj z društvi. Pripomb je bilo kljub temu, da je bil predlog odloka in cenika pred tem že v enomesečni javni obravnavi, še nekaj tudi s strani drugih razpravljavcev, a naposled so ga potrdili ob dodatku, da je potrebno dodati točen seznam vseh društev in ostalih, ki zapadejo pod brezplačno plakatiranje, hkrati pa v odloku opredeliti tudi neprofi-tnost kot kriterij za brezplačno oglaševanje. Potrdili so tudi predlog zazidalnega načrta stanovanjske soseske Liboje - sever na južni strani Mirosana, ki med drugim predvideva gradnjo 25 enostanovanjskih objektov na 3,82 ha površine, in predlog sklepa o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki bo poslej 0,00417 EUR letno oz. 0,0003473 EUR mesečno. Sprejet je bil tudi predlog pravilnika o dodelitvi finančne pomoči pri pridobivanju dodatnih strokovnih znanj na področju kulture iz sredstev Savinjskega sklada. Med vprašanji in pobudami članov občinskega sveta naj omenimo vprašanje Vladislava Majerja, kaj od predlogov partnerstva ni bilo v korist občank in občanov in je povzročilo odstranitev članov te skupine iz odborov in komisij. Ivan Mazzoni je v imenu krajanov Brnice vprašal, kdaj bo opravljen priključek vodovoda na omrežje, kdaj bodo preplastili še neasfaltirano cesto v Kasazah in do kdaj bodo morali krajani sami vzdrževati to cesto. Ivan Jelen je predlagal, da občina kupi traktorski priključek za posip poledenelih površin s soljo v času zmrzali po bolj izpostavljenih, višje ležečih krajih. Robert Čehovin je v imenu krajanov Levca predlagal, da se preveri, zakaj ti krajani plačujejo višjo kanalščino kot ostali. Tanjo Razboršek Rehar je zanimalo, če je že kaj novega v zvezi s predlogom nove državne uredbe za vodovarstvena območja, zaradi katere naj bi se predstavniki Občine Žalec sestali z ministrstvom. Na to je dobila takojšen županov odgovor, da se bodo o tem pogajali na sestanku dan po seji OS. Tanja Razboršek Rehar je posredovala tudi vprašanje krajana iz Kasaz, kdaj lahko pričakujejo obljubljeni pločnik Kasaze-Petrovče in kje je bil objavljen končni seznam upravičencev za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Svetniki so po koncu seje dobili tudi natančnejša navodila za uporabo novih glasovalnih in snemalnih naprav v sejni dvorani. L. K. Obisk župana Občine Žalec Lojzeta Posedela, podžupana Danija Zagoričnika, direktorja občinske uprave Stojana Praprotnika in vodje Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Aleksandra Žolnirja na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) 22. januarja v zvezi s predlogom Uredbe o vodovarstvenem območju (WO) za vodno telo vodonosnikov Savinjske doline bo, kot kaže, obrodil sadove. Uredba naj bi v skladu s pripombami žalske strani le postala milejša. Pravzaprav gre za nekoliko nerodno poimenovanje prostora - Savinjske doline, na katerega se nanaša uredba, saj gre za vodovarstveno območje Mestne občine Celje, ki sega tudi v druge občine, med njimi tudi v Občino Žalec. Natančneje v Levec, kjer je 1. WO, Drešinjo vas, kjer je 2. VVO, v Petrovče in Arjo vas, kjer je 3. WO. Vodovarstveno obmo- Ponovoletnega srečanja, ki ga je za novinarje in druge predstavnike medijev 10. januarja v Žalcu pripravil župan Občine Žalec Lojze Posedel skupaj z vodstvom občinske uprave in podžupani Ivico Čretnik, Ivanom Podpečanom in Danijem Zagoričnikom, se je udeležilo lepo število predstavnikov sedme sile. »Če bi me pred mesecem dni vprašali o razmerah v žalskem občinskem svetu, bi odgovoril povsem drugače kot danes. Zdaj lahko povem, da mi je s pogovori uspelo doseči sporazum z večino občinskih svetnikov, ki so sprejeli to, da bomo še tri leta delali skupaj in smo odgovorni za razvoj naše občine,« je na srečanju med drugim poudaril župan občine Žalec Lojze Posedel. »Izvedli smo nekaj zamenjav v občinskih odborih, vendar te nimajo političnega ali osebnega ozadja, temveč smo se ravnali izključno po načelu štirih svetnikov in treh zunanjih strokovnih delavcev,« je zatrdil župan, ki je na splošno tudi zadovoljen z dosežki v tretji največji občini na Celjskem. Optimistično pa župan Posedel gleda tudi na prihodnje delo, saj naj bi že 4. februarja v prvo branje na občinski svet poslal proračun za leto 2008 in 2009. Sicer pa naj čje pomeni, da se tam izvajajo ukrepi varovanja vodnih virov. Merila so najstrožja v 1. vodovarstvenem območju. Nekateri ukrepi v 1. območju bistveno vplivajo na razvoj, tako v urbanističnem smislu razpolaganja s prostorom kot tudi na razvoj kmetijstva, gospodarske dejavnosti, saj omejujejo pridelovalce pri kmetijski pridelavi. Občina Žalec je bila prisotna na predstavitvi predloga uredbe v Vitanju lani novembra in je že lansko leto na Ministrstvo za okolje in prostor posredovala splošno pripombo, nato pa še 12 konkretnih pripomb na uredbo, med njimi, da se upoštevajo urbanistični vidiki, ki so že v prostorskih načrtih, tako da bo mogoča izgradnja stanovanjskih hiš, kot je predvidena, idr., s kmeti pa, ki se morajo prilagoditi načinu kmetovanja, naj ministrstvo opravi individualne pogovore in jim pomaga reševati problem. Med zahtevami je tudi ta, da se bi v Žalcu najpozneje septembra letos v soseski Zahod uredili zemljišče za gradnjo doma upokojencev in poiskali izvajalca. Projekt upokojenskega predvidi renta za tiste, ki bodo zaradi tega, ker varujejo vodni vir, kakorkoli prikrajšani v gospodarskem ali urbanističnem smislu. Žalčani so bili povabljeni na januarski sestanek na MOP, kjer so se dogovorili, da se bodo pri dokončnem oblikovanju uredbe upoštevali ti predlogi. Predstavniki Občine Žalec bodo po prvem srečanju na ministrstvu imeli še sestanek z razlagalci z MOP-a, sestanke s predstavniki ministrstva na samih lokacijah v KS Levec oz. Petrovče, kjer bodo predstavili, kako so žalske zahteve vključili v uredbo, hkrati pa bodo na ministrstvu od samih KS oz. ostalih zainteresiranih prejeli ostale pripombe in jih vključili v uredbo. To bodo potem marca dali v javno obravnavo. Končna uredba bi tako morala biti veliko milejša kot obstoječi predlog, nam je povedal direktor občinske uprave Stojan Praprotnik. L. K. doma bo največja žalska naložba letos, za katero bo še obnova osnovne šole v Grižah, kjer pričakujejo nekoliko višji delež sofinanciranja države od napovedanih deset odstotkov. Župan je na sprejemu v manj formalnem delu tudi dejal, da je zelo zadovoljen, ker živi v okolju, kjer so novinarji kakovostni in korektni ter dobro delajo, za razliko od predsednika vlade Janeza Janše, ki nima takšne sreče. Sicer pa se je župan Posedel številčni zasedbi novinarjev in drugih predstavnikov medijev, kakih dvajset se jih je udeležilo srečanja, zahvalil za sodelovanje v preteklem letu in si skupaj s predstavniki občinske uprave in podžupani zaželel plodnega sodelovanja tudi letos. L.K. Protestirajo Na imenovanje novih članov odborov in komisij na 9. redni in dveh korespondenčnih sejah smo prejeli tudi izjavo občinskega odbora SD, v kateri povzemajo proteste svetniške skupine SD, ki so jih v zvezi s tem izražali že na 10. redni seji. V izjavi so zapisali, da se gre župan demokracijo po svoje, saj ni upošteval poslovnika in statuta občinskega sveta in grobo izrabil svojo moč. Z dnevnega reda 9. seje v začetku decembra je po njihovem brez obrazložitve umaknil točko »kadrovske zadeve«, ki jo je predlagal občinski KVIAZ, sklical tudi 2. korespondenčno sejo in predlagal kadrovske spremembe v odborih in komisijah občinskega sveta, čeprav po statutu teh pristojnosti nima. Naj spomnimo, da gre za takrat še predlog zamenjave 4 od 9 članov KVIAZ-a. Med njimi zamenjavo predsednika (iz SDS-a), podpredsednika (iz SD-ja) ter dva člana (iz SLS-a in SNS-a). Svetniki SD-ja ocenjujejo to za veliko »samovoljo« in nedemokratičnost postopka, saj se takšne »politične rošade« ne delajo na korespondenčnih sejah, ki se po statutu in poslovniku, skličejo le v nujnih primerih, vsa imenovanja pa predlaga KVIAZ in ne župan. V SD-ju imajo pripombe tudi na 3. korespondenčno sejo, kjer je po njihovem nepopolno imenovan KVIAZ, brez soglasja predsednika in s samooklicano podpredsednico - podžupanjo, predlagal nadaljnje zamenjave v skoraj vseh odborih in komisijah. »Zamenjani so bili visoko izobraženi člani teh odborov in komisij z dolgoletnimi izkušnjami, Janko Kos, Tanja Razboršek Rehar, Marko Laznik, Roman Virant, Darko Simončič, Januš Rasiewicz, Jurij Blatnik, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, z lažno obrazložitvijo na zadnji seji, da se je skušala popraviti sestava odborov, ki jo opredeljuje statut v 43. členu, da odbor šteje 7 članov,« so še zapisali v izjavi SD. L. K. OBČINA ŽALEC Vabljeni na OBČINSKO PROSLAVO OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU s podelitvijo Savinovih odličij za ustvarjalnost na kulturnem področju za leto 2007, ki bo v sredo, 6. februarja, ob 19. uri v Domu II. slovenskesa tabora Žalec. Srečanje z novinarji Novinarje je sprejela številna ekipa Občine Žalec Občina bo dobila nov zavod Posojilo za šolo in kanalizacijo Svetniki Občine Polzela so se sestali na 8. redni seji in zadnji v lanskem letu. Največ časa so namenili prvi obravnavi proračuna občine za prihodnji dve leti. O tem sta svetnike seznanila župan Ljubo Žnidar in računovodkinja Tanja Mavrič. Predlog proračuna za leto 2008 v prihodkih znaša nekaj več kot 4,2 milijona evrov, v odhodkih pa za 574 tisoč evrov več, za kar bo občina najela posojilo. Skupni prihodki proračuna za leto 2008 bodo tako za 9 odstotkov večji, kot so bili po rebalansu leta 2007. Med večjimi izdatki v naslednjih dveh letih je župan Žnidar izpostavil izgradnjo čistilne naprave in kanalizacije v centru Polzele, obnovo gradu Komenda, za kar že imajo izdelane projekte in gradbeno dovoljenje. Za to obnovo naj bi dobili 55 odstotkov evropskih sredstev, ostalo pa bo krila občina iz proračuna. Pri zavarovanju železniških preho- S slovesnosti pred Domom srečanj Za Župnijo Gomilsko je bila zadnja nedelja v preteklem letu velik dan, saj je celjski škof dr. Anton Stres ob pomoči domačega župnika Martina Cirarja in ob prisotnosti velike množice krajanov blagoslovil Dom srečanj. Slovesnost se je začela z mašo, ki jo je daroval gospod škof, v domači župnijski cerkvi dov pa bo z manjšimi sredstvi sodelovala tudi država. Leta 2008 bodo začeli z gradnjo 22-stanovanjskega bloka, velenjski Vegrad pa z gradnjo vila bloka, kjer bo 20 nadstandardnih stanovanj. Po razpravi so svetniki predloga odlokov obeh proračunov dali v dvajsetdnevno javno obravnavo na krajevno običajen način. Svetniki so v nadaljevanju obravnavali predlog odloka o ustanovitvi javnega zavoda Zavoda za kulturo, turizem in šport Polzela. S predlogom odloka je predlagatelj sledil določilom statuta občine, ki določa, da občina pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije. Turizem pa je lahko ena od prihodnjih poslovnih priložnosti v občini. Ustanovitev zavoda gre po mnenju župana Žnidarja tudi v kontekst predvidene reorganizacije občinske uprave, saj bo izvajanje kulturne, turistične in športne sv. Štefana, nato pa nadaljevala pri Domu srečanj. Namenu so predali nov objekt, ki stoji ob župnišču in cerkvi. O kroniki gradnje doma je govorila Marija Sovine. Z deli so začeli leta 2004, ko so podrli župnijsko gospodarsko poslopje. V pritličju so poleg predprostora, stopnišča in večnamenske dvorane še sanitarni del, skla- dejavnosti na območju Občine Polzela prevzel zavod kot nosilec razvoja kulturne in turistične dejavnosti na območju občine. V razpravi so bila deljena mnenja, sicer pa so predlog odloka dali v tridesetdnevno javno obravnavo. Za predlog odloka je glasovalo deset svetnikov, šest pa jih je bilo proti. V drugi obravnavi so svetniki sprejeli odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju občine, ki je bil v štirinajstdnevni javni obravnavi, odlok o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe in odlok o podelitvi koncesije za opravljanje lokalne gospodarske službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina. Ob koncu so bili svetniki seznanjeni z odstopom direktorja Javnega zavoda Zdravstvenega doma doktorja Jožeta Potrate Žalec Franja Ve-likanje, soglasja za razrešitev pa mu niso dali. T. Tavčar dišče, čajna kuhinja in garaža, v nadstropju pa veroučna učilnica, kabinet za učila, pevska in mladinska soba, prostori za župnijsko Karitas in sanitarije. Kot je povedal domači župnik Martin Cirar, je idejno zasnovo naredil Peter Hadolin, s. p., iz Grajske vasi ob sodelovanju arhitektke Vere Turnšek Kle-pej. Dela je opravilo podjetje Ceste mostovi Celje. Sredstva za izgradnjo sta poleg župnije, krajanov Gomilskega in številnih drugih sponzorjev prispevala tudi Občina Braslovče in ministrstvo za kulturo, ki je finančno podprlo prenos baročnih fresk iz cerkve v glavni prostor doma. To zelo zahtevno in visoko strokovno delo sta opravila zakonca Irena Potočnik, akademska slikarka in re-stavratorka, in magister Ervin Potočnik, akademski kipar. Na slovesnosti sta se škof dr. Stres in domači župnik Martin Cirar zahvalila vsem, ki so pri gradnji doma pomagali z delom ali prispevki. T. Tavčar Po prenovi prostorov v Zdravstvenem domu Polzela se lahko pohvalijo še z eno pridobitvijo, osebnim dvigalom. Na krajši slovesnosti je polzelski župan Ljubo Žnidar dejal, da je z izgradnjo dvigala starejšim in gibalno oviranim osebam ter staršem z majhnimi otroki omogočen lažji dostop v prvo nadstropje, kjer se nahajajo vse zobne ambulante, ambulanta splošne medicine in fizioterapija. Izrazil je zadovoljstvo, da občina izpolnjuje vse svoje načrtovane naloge in da je ta investicija dobila mesto med njimi. Vrednost celotne investicije je nekaj več kot 32 tisoč evrov. Občina Polzela je zagotovila levji delež, ministrstvo za zdravje pa je dodalo 12 odstotkov sredstev. T. T. Na 10. redni seji so svetniki Občine Braslovče obravnavali šest točk dnevnega reda. Med glavnimi točkami je bila prva obravnava predloga odloka proračuna Občine Braslovče za prihodnje leto. O tem so svetnike seznanili župan Marko Balant, direktor občinske uprave Milan Šoštarič in vodja finančne službe Barbara Florjan Jelen. Predlog proračuna za prihodnje leto ima načrtovanih 4,8 milijona evrov prihodkov in odhodkov za 875 tisoč evrov več. Razliko med načrtovanimi prihodki in odhodki bodo pokrili z najetim posojilom in z ostankom sredstev iz letošnjega leta. Občina se bo zadolžila za nekaj več kot 640 tisoč evrov. S tem denarjem bodo zgradili kana- Pri delih na križišču Vransko vzhod Na regionalni cesti Celje-Lju-bljana, odsek Šentrupert-Lo-čica pri Vranskem, na območju Občine Vransko, je predvidena rekonstrukcija petih križišč. Gledano iz smeri Celje-Ljublja- Na decembrski seji braslovške-ga občinskega sveta so potrdili sklep o nasprotovanju gradnji hitre ceste skozi Občino Braslovče. Kot odmev na to dejanje so nam sporočilo za javnost posredovali iz braslovškega odbora SDS, v katerem pravijo, da se s sklepom ne strinjajo in da vztrajajo pri argumentih, ki so jih pred zadnjim zasedanjem občinskega sveta predstavili občanom. Podobno stališče sta nam v pismih bralcev decembrske številke Utripa Savinjske doline že posredovala Branko Cimperman in Ivan Fale iz Pariželj. V svojem pismu so predstavniki braslovškega SDS-a dejali, da v prid gradnji ceste govorijo med drugim zgodovinski in razvojni vidiki ter vidik prometne varnosti. »Dokazano je, da so krajem dolgoročni napredek prinašale le dobre lokacije in dobre prometne povezave. Kraji ob prometnih križiščih so doživljali gospodarski razcvet, kraji, ki so jih prometnice obšle, pa so nazadovali. Nazadovali so tako v smislu gospodarskega razvoja kot političnega vpliva. Dober primer je železnica, katere trasa je bila pred več kot 100 leti kljub drugačnim začetnim predlogom zaradi strahu takratnih krajevnih lizacijo in pokrili stroške pri izgradnji šole. Največ denarja pa bodo tudi v tem proračunu namenili izobraževanju, in sicer za vrtce 515 tisoč evrov, za osnovno šolstvo pa 1,7 milijona evrov. 645 tisoč evrov bodo namenili ravnanju z odpadno vodo, gre za sofinanciranje izgradnje kanalizacije, 221 tisoč evrov za kulturo, šport in nevladne organizacije, za oskrbo z vodo 88 tisoč evrov itd. Po razpravi so svetniki dali odlok o predlogu proračuna v 30-dnevno javno razpravo in sprejeli terminski načrt obravnave sprejemanja proračuna. Od 7. do 19. januarja so potekale obravnave v odborih in komisijah občinskega sveta in krajevnih odborih, proračun pa bodo sprejeli na redni seji na, so to križišče Prekopa-Pon-dor, na meji z Občino Tabor, križišča Čeplje, Brode, Vransko pri bencinski črpalki in Vransko vzhod. Trenutno sta v gradnji križišči Vransko pri bencinski akterjev »umaknjena« na levi breg Savinje. To je dolgoročno pomenilo razcvet Polzele in nazadovanje takrat veliko pomembnejših in v političnem smislu vplivnejših Braslovč z okolico. To čutimo še danes in bodo verjetno čutili tudi naši zanamci, saj z nasprotovanjem cesti dejansko nasprotujemo umestitvi tretje razvojne osi v našo občino. Z novo cestno povezavo bi bila vsekakor povečana prometna varnost, hkrati pa nam dolgoročno umestitev podobne ceste zaradi rešitve prometnih težav v obstoječih naseljih tako ali tako ne bo ušla. Samo cena bo takrat veliko višja. Občinski svetniki, ki so glasovali proti, se morajo zavedati, da bo cesta po vsej verjetnosti zaradi višjih interesov vseeno zgrajena, le pogoji, ki bi jih lahko narekovali, ne bodo izpolnjeni. Odgovornost, da ne bo nadvozov in izvozov, da bo še naprej onemogočena gradnja občinskega sveta 6. februarja. Svetniki so sprejeli še druge sklepe, in sicer sklep o začasnem financiranju Občine Braslovče v prihodnjem letu, sklep o povprečni gradbeni ceni za kvadratni meter uporabne stanovanjske površine, sklep o zmanjšanju stroškov komunalnega urejanja in vrednosti stavbnega zemljišča, ki bo znašala 810 evrov, sklep o povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč za leto 2008 ter sklep o določitvi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v prihodnjem letu. To bo v prihodnjem letu za 5,7 odstotka večje, tolikšna je bila tudi povprečna rast cen življenjskih potrebščin. T. Tavčar črpalki in Vransko vzhod. Dela opravlja podjetje CMCelje. Predračunska vrednost za ureditev posameznega križišča znaša okrog 400 tisoč evrov. Za preostala tri križišča pridobivajo upravno tehnično dokumentacijo. Investicijo v celoti vodi in financira Direkcija Republike Slovenije za ceste - sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest Ljubljana. Z izgradnjo teh križišč se bo bistveno izboljšala varnost prometa, kajti izdelali bodo tretji pas za leve zavijalce in ločilne otoke, ki bodo nekoliko dvignjeni in tlakovani z granitnimi kockami. Predvidevajo tudi osvetlitev križišč in omejitev hitrosti, kar bo še dodatno povečalo prometno varnost. T. T. obrtnih con in ureditev učinkovite protipoplavne zaščite, bodo morali na svoje rame prevzeti tudi člani tako imenovane Civilne iniciative, ki so ob pomanjkanju argumentov predvsem s svojo glasnostjo in zavajanjem preglasili duha racionalnosti. Naj se ve, ker gre za zgodovinsko odločitev, da je izvršilni odbor OO SDS Braslovče soglasno sprejel sklep o podpori gradnji hitre ceste pod ustreznimi pogoji (ustrezno število nadvozov in izvozov, cesta mora biti vkopana, urediti je treba protihrupno in protipoplavno zaščito ter kanalizacijo s čistilno napravo, posodobiti regionalne ceste in križišča, hitro cesto opremiti z ustrezno turistično signalizacijo in brezpogojno omogočiti možnost gradnje obrtnih con),« je v sporočilu v imenu braslovškega SDS-a še zapisala njihova tiskovna predstavnica Iva Brinovec. L. K. Dvigalo v ZD Polzela S pritiskom na gumb je polzelski župan Ljubo Žnidar predal namenu novo osebno dvigalo, ob njem direktorica občinske uprave Alenka Kočevar in braslovški župan Marko Balant Svojevrsten odmev na omenjene »zgodovinske vzporednice« pisma bralcev iz decembrske številke Utripa, pa tudi na vsebino tega članka, je tudi zapis zgodovinarja in geografa iz Rakovelj Franca Kralja o zgodovini izgradnje železnice sredi 19. stoletja, kjer je ob možnih treh trasah za železniško »izpadla« prav tista skozi Savinjsko dolino. Ker je članek tudi sicer zelo zanimiv za osvetlitev prometne zgodovine Spodnje Savinjske doline, ga v celoti objavljamo na 26. strani (Naša dediščina). Blagoslovili Dom srečanj Rekonstrukcija kar petih križišč Hitra cesta še vedno odmeva Srečanje s podjetniki in kmeti Župan Vili Jazbinšek med svojim nagovorom Prejšnji petek so se na povabilo župana Občine Tabor Vilka Jazbinška na tradicionalnem srečanju zbrali podjetniki in kmetje taborske občine. Srečanja, ki je potekalo v sejni sobi Občine Tabor, se je udeležilo tudi nekaj gostov, in sicer pomočnik direktorja Razvojne regionalne agencije Celje Jože Lorbek, sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle in direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Je-zovšek Korent. Za prijetno vzdušje je poskrbel ansambel Zaka' pa ne. Zbrane je najprej pozdravil in nagovoril župan Vilko Jazbinšek, ki je predstavil aktivnosti in delovanje Občine Tabor, ki se vse bolj razvija tudi na področju podjetništva. Sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle in direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Korent sta poudarila razvojno naravnanost Občine Tabor in rezultate, ki jih dosega na po- dročju podjetništva. Povedala sta, da je gospodarska rast višja od državnega povprečja, podjetništvo pa se je v zadnjih letih povečalo za več kot 500 odstotkov. »Zelo sem vesel teh številk, še posebej, ker so jih povedali ljudje, ki spremljajo in primerjajo te rezultate tudi na državnem nivoju. Vsekakor so ugotovitve, da se v našem okolju dogajajo pozitivni premiki na področju podjetništva in tudi sicer, vsem nam v veselje in z optimizmom zremo v prihodnost razvoja naše občine in solidno raven življenja naših občanov. Letošnje leto je pravzaprav tisto, ki se izkazuje v velikih pričakovanjih tudi mene osebno, kajti lotili smo se velikih, konkretnih projektov, ki bodo omogočili ne samo nova delovna mesta, ampak tudi delovna področja proste poslovne cone za domače podjetnike, ki bi želeli preseliti svojo dejavnost iz neprimernih prostorov v primerno okolje. Prav tako upamo na zainteresiranost podjetnikov iz drugih okolij, da v tem našem prostoru kar se da razvijajo svoje podjetniške ideje in načrte in s tem omogočijo tudi nova delovna mesta za ljudi iz naše občine. Pravzaprav smo že na pragu uresničevanja dveh velikih projektov. Pri tem mislim na odprtje poslovne cone in izgradnjo doma starejših občanov ter varovanih stanovanj in ostalo individualno gradnjo, ki naj bi prinesla neko kritično maso prebivalstva, ki je nujno potrebna, da takšna občina funkcionira. Se pravi, da nima le svojega vrtca, šole, občine, ampak da ima tudi svoj zdravstveni dom, da ima institucije, ki jih občine in občani potrebujejo za normalno življenje. Menim, da nam bo to v dveh, treh letih uspelo, je pa res, da ni vse odvisno od nas, kajti lokalna politika ne more mimo državnih institucij, ki v končni fazi dajejo blagoslov vsaki naši želji. Potrebno je premagati veliko administrativnih in drugih ovir, za katere mnogi ne vedo in včasih neu- pravičeno kritizirajo lokalno skupnost, da premalo ali prepočasi izpolnjuje zadane načrte,« pravi župan Vili Jazbinšek. Kaj pa meni o projektih Jože Lorbek z Regionalne razvojne agencije Celje in predstavnik podjetja LS projekt, ki naj bi zgradilo dom starejših občanov? »Podjetje LS projekt je z Občino Tabor začelo s prvimi pogovori pred letom dni, ko se je porodila ideja, da bi naše podjetje pristopilo k uresničitvi izgradnje doma starejših, varovanih stanovanj in individualnih hiš, da se izrabi celoten prostor, ki je namenjen tej pozidavi. Konec junija lani je bil sklenjen pravni posel med občino in podjetjem LS projekt v zvezi z nakupom zemljišča. 10. julija je bila v Uradnem listu RS objavljena najava dopolnitve prostorske dokumentacije, vezane na dopolnitve pozidave doma starejših občanov. Sledila je priprava dokumentaci- Zadnjičetrtekvletu2007 so se na 13. redni seji sestali svetniki Občine Prebold. Poleg svetniških vprašanj in pobud je bila edina vsebinska točka zadnja obravnava proračuna občine za leto 2008. Po daljši razpravi so svetniki proračun sprejeli, veljati pa je začel po objavi v Uradnem listu, tako da je bil za prve dni novega leta še potreben sklep župana o začasnem financiranju. Predvideni prihodki proračuna Občine Prebold za leto 2008 znašajo nekaj manj kot 8 milijonov evrov, predvideni odhodki presegajo prihodke za 883 tisoč evrov. Nekaj sredstev je, ki je bila oktobra lani tudi končana. Februarja letos naj bi s strani Občine Tabor le-ta bila objavljena v Uradnem listu RS. Sledi priprava dopolnitve občinskega lokacijskega načrta. To je proceduralni postopek ureditve prostora, ki traja približno šest mesecev. Vzporedno bomo začeli tudi s projektno dokumentacijo in z njo končali nekako do novembra, decembra letošnjega leta. Že februarja se bomo skupaj z Občino Tabor podali prijavo za pridobitev koncesije za dom starejših občanov, tako da bi bilo v tem letu vse pripravljeno za gradnjo. Predvidevamo, da bomo z gradnjo začeli februarja 2009 in bi bila do konec leta 2009 tudi končana. Glede poslovne cone pa Občina Tabor pripravlja skupaj z našo Regionalno razvojno agencijo Celje projekt izgradnje poslovno obrtne cone in to po vzorcu poslovnih con, ki jih je naša bo prenesenih iz letošnjega proračuna, prvič pa je predvidena zadolžitev preboldske občine, in sicer v višini 700 tisoč evrov. Osnovni razlog za zadolževanje je gradnja kanalizacije. Občina Prebold je sicer vključena v projekt Celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanje vodnih virov na povodju Savinje, vendar pa je odobrenega evropskega denarja veliko manj, kot ga predvideva investicijski načrt. Zato bodo imeli tudi v preboldski občini velike težave z gradnjo kanalizacije, je med drugim povedal župan Vinko Debelak. RA v savinjski regiji že pripravila. To je zdaj druga faza, v katero se vključujejo nove občine. V Taboru gre za kompleks 9 hektarjev ob ljubljanski cesti v naselju Kapla, kjer sta predvidena novo vključevanje v promet s krožiščem in pozidava oziroma priprava zemljišč za pozidavo od 9 do 12 poslovnih objektov večjih in manjših površin. Načrtovali smo tako, da bi bilo okrog 30 do 50 odstotkov teh poslovnih površin v interesu lokalne skupnosti, se pravi podjetnikov z območja Občine Tabor in bližnje okolice, preostalih 50 odstotkov pa za podjetja, ki bi se preselila z drugih koncev Slovenije. Lokacija je idealna, saj je v bližini avtocestnih priključkov in nedaleč od Ljubljane, nekako v središču Slovenije. V bližini naj bi bila zgrajena tudi tretja evropska razvojna os, tako da interesa za gradnjo zagotovo ne bo manjkalo.« D. N. Med naj večjimi investicijami v prihodnjem letu bodo poleg skupne gradnje kanalizacije in čistilne naprave gradnja oziroma popolna obnova vrtca, gradnja občinske knjižnice, gradnja krožišča v Latkovi vasi (križišče obeh regionalnih cest), izvajanje projekta mreže lokalnih cest in programa odprave posledic neurja iz leta 2005, začeli pa bodo tudi z gradnjo prizidka k občinski stavbi. Med drugim so v proračunu za leto 2008 načrtovana tudi sredstva za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov, ki se šolajo za deficitarne poklice. K. R. V novo leto z novim proračunom Novi prostori Karitasa Občina se bo zadolžila Preteklo nedeljo so v župnijah sveti Pavel in Marija Reka v Občini Prebold namenu predali prostore župnijske Karitas in veroučni učilnici v Aninem domu, ki je sicer še vedno v fazi izgradnje. Pred slovesnostjo je v župnijski cerkvi potekala sv. maša, namenjena farnemu zavetniku sv. Pavlu, ki je godoval 15. januarja. Mašo je tokrat daroval generalni vikar celjske škofije Jože Kužnik ob pomoči domačega župnika Damjana Ratajca in župnika Ivana Seneka iz župnije sv. Martin iz Trbovelj. Sveto mašo sta s petjem polepšala mešani odrasli cerkveni pevski zbor in otroški pevski zbor. Na slovesnosti pred Aninim domom so sodelovali otroški pevski zbor, mladinski zbor in učenci. Zbrane je najprej nagovoril predsednik gospodarskega sveta župnije Ernest Otavnik, ki je predstavil dosedanja dela in vlaganja v Anin dom. Povedal je, da so do zdaj opravljena dela stala 105.000 evrov, opravljenih pa je bilo tudi 3058 prostovoljnih delovnih ur. O karitativni dejavnosti in pomenu novih prostorov je v nadaljevanju spregovoril predsednik škofijske Karitas Celje Rok Metličan Župan Občine Prebold Vinko Debelak je v nadaljevanju iz- rekel vso pohvalo župniku Damjanu Ratajcu za ta velikopotezni projekt - izgradnjo Aninega doma, ki je pomemben za vso občino in širšo skupnost, in se zahvalil za karitativno dejavnost župnije, ki poleg drugih humanitarnih organizacij, zlasti RK, pomaga blažiti socialno stisko pomoči potrebnim občanom. Blagoslov novih prostorov je opravil generalni vikar celjske škofije Jože Kužnik. Za prijetno druženje so poskrbeli članice Društva podeželskih žena Občine Prebold, članice župnijskega Karitasa in skavti. »Danes sem neizmerno vesel in ko vidim zadovoljne obraze ljudi, sem še toliko bolj vesel, da smo se lotili tega projekta, ki ga korak za korakom tudi uresničujemo. Danes smo uresničili pomemben del tega projekta in dobili novih moči za nadaljevanje. Letos nas čaka znova zahteven zalogaj. Zadali smo si nalogo, da uredimo zimsko kapelo, družabni prostor in pevsko sobo. S tem bi uredili spodnji del Aninega doma,« nam je zaupal župnik Damjan Ratajc. Kaj pa o novi pridobitvi meni predsednica župnijske Karitas Amalija Cukjati? »Naša župnijska Karitas od lanskega junija zaradi gradbenih del v Aninem domu ni imela svojih prostorov, zato je današnji dan za nas, ki delujemo v tej humanitarni organizaciji, še toliko lepši in srečnejši. Vesela sem in hvaležna vsem, ki so pomagali, da imamo zdaj lepe in funkcionalne prostore za našo dejavnost. Se posebej se zahvaljujemo našemu župniku Damjanu Ratajcu, saj brez njega danes ne bi slavili te pomembne zmage.« D. Naraglav Preboldski svetniki bodo imeli jutri redno sejo občinskega sveta. Še pred začetkom seje se bodo svetnikom predstavili kandidati za novega ravnatelja Osnovne šole Prebold. Zdajšnjemu ravnatelju Milanu Jezerniku se namreč izteka mandat in odhaja v pokoj. Na razpis so se prijavili štirje kandidati. Pri imenovanju novega kandidata se je občina odločila za aktivnejšo vlogo. Vse štiri kandidate je povabila, da pred redno sejo občinskega sveta predstavijo svoj program vodenja šole in sodelovanja oziroma vključevanja šole v Svetniki Občine Vransko so se prejšnji teden sestali na 8. redni seji občinskega sveta in obravnavali le eno točko dnevnega reda, in sicer predlog odloka o proračunu Občine Vransko za letošnje leto. Predlog pro- življenje in delo lokalne skupnosti. Na predstavitev kandidatov so vabljeni tudi člani Sveta staršev in Sveta javnega zavoda Osnovna šola Prebold. Predstavitev bo ob 18. uri v preboldskem hotelu, takoj po njej pa se bo začela 14. redna seja občinskega sveta. Na seji bo 13 točk dnevnega reda. Svetniki bodo oblikovali mnenje o kandidatih za ravnatelja, ki ga bodo posredovali ministru za šolstvo. Med drugim bodo preboldski svetniki odločali tudi o 2,6-odstotnem povišanju cene vrtca za prvo starostno obdobje. K. R. računa v prvi obravnavi je obrazložil župan Franc Sušnik. Kot je poudaril, naj bi skupni prihodki proračuna za letošnje leto znesli nekaj več kot 5,5 milijona evrov, kar bo za 62 odstotkov več kot lani. Skupni predvideni odhodki v letošnjem proračunu pa znašajo 7,8 milijona evrov, kar je za 40 odstotkov več kot lani. Ker je predvidena razlika med prihodki in odhodki 2,3 milijona evrov, naj bi občina za ta proračunski primanjkljaj najela kredit. Načrtovano zadolževanje pa bi porabila za odkup večnamenske športne dvorane Vrani Vransko. V Občini Vransko letos načrtujejo tudi odplačilo dolga v višini 431 tisoč evrov za pokritje dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti do upnikov, od tega 397 tisoč evrov poslovnim bankam ter drugim domačim posojilodajalcem. Po krajši razpravi so dali predlog odloka proračuna v javno obravnavo do 4. februarja na krajevno običajen način. T. Tavčar Med blagoslovom novih prostorov župnijske Karitas Kandidati pred svetnike Ostaja staro vodstvo Z občnega zbora (prvi z leve predsednik Milan Lesjak) V dvorani doma griških upokojencev so se na 4. občnem zboru, ki je bil tudi volilni, sestali hmeljarski starešine in princese, ki delujejo kot društvo Zbor hmeljarskih starešin in princes Slovenije. Poleg članov društva so se zbora udeležili predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Kmetijskosve-tovalne službe, predstavniki trgovcev s hmeljem in drugi. Na občnem zboru so ponovno izvolili oz. potrdili staro vodstvo. O delu društva so poročali predsednik Milan Lesjak in hmeljarski starešini Davorin Vrhovnik in Nande Kunst. Društvo šteje 84 članov in zastopa interese hmeljarskih starešin ter vseh hmeljarjev Slovenije. Sodeluje v vseh projektih Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, s strokovnimi predavanji in ekskurzijami pa skrbi za izobraževanje članov. Društvo se je lani predstavilo na Jožefovem sejmu v Petrovčah, na Šentjurskem sejmu v Taboru, na Dnevu hme- ljarjev v Braslovčah, pohodu po hmeljarski poti, na svečanem začetku obiranja hmelja v Žalcu, na hmeljarskem likofu v Petrovčah in Radljah ob Dravi, na strokovni ekskurziji na Češkem in drugod. Program dela v tem letu je podoben lanskemu. Sodelovali bodo na sejmih, hmeljarsko turističnih prireditvah, v sodelovanju s Turističnim društvom Braslovče naj bi dopolnili spletno stran, pripravili dvoje predavanj in še vrsto drugih akcij za promocijo slovenskega hmeljarstva. Ker je bil občni zbor tudi volilni, so po razre-šnici dosedanjega vodstva in predlogu za nove volitve v organe društva z javnim glasovanjem potrdili za novo štiriletno obdobje staro vodstvo. Predsednik ostaja Milan Lesjak, podpredsednik Nande Kunst, tajniške posle bo vodila Pavla Gostečnik, blagajniške pa Janez Oset. V imenu vseh šestih županov spodnjesavinjskih občin je zbor pozdravil župan Občine Tabor Vilko Jazbinšek. Zbor je s svojim igranjem popestril harmonikarski orkester iz Griž, ki ga vodi Dejan Mastnak. T. Tavčar svetov, koliko pevskih zborov in skupin je v župniji, ki prepevajo pri bogoslužju, kdaj so vaje le-teh in kdaj so sv. maše. V drugem delu je koledar vseh bogoslužij in ostalih cerkvenih slovesnosti v župniji. Podatke je zbral in uredil polzelski župnik in dekan žalske dekanije Jože Kovanec. Ta knjižica je nedvomno dragocen prispevek k boljšemu obveščanju o cerkvenih in bogoslužnih zadevah in življenju Katoliške cerkve v tem delu Savinjske doline. T. T. Ob novem letu je v žalski dekaniji, kije ena izmed 11 dekanij celjske škofije, izšla knjižica z naslovom Napovednik Dekanije Žalec. V knjižici je zbranih veliko podatkov o vseh župnijah, ki sestavljajo žalsko dekanijo. To so Gotovlje, Galicija, Griže, Petrovče, Polzela, Šempeter in Žalec. V njej najdemo zgodovinske podatke, kdaj je bila katera župnija ustanovljena, kdaj je bila zidana župnijska in podružnična cerkev, imena in priimke duhovnikov, pastoralnih in gospodarskih Že tretji razpis Kot vse kaže, Občina Žalec tudi po drugem razpisu še ne bo dobila novega direktorja občinske uprave. To so nam povedali pretekle dni, potem ko so se v nekaterih medijih pojavljale trditve, da bo novi direktor znan že do konca prejšnjega tedna. Naj spomnimo, 21. septembra je bil objavljen prvi, 9. novembra pa drugi razpis za opravljanje te funkcije. Na slednjega so se prijavili trije kandidati, ki pa po mnenju občinske komisije niso ustrezali vsem pogojem. Tako lahko v naslednjih dneh pričakujemo že drugo ponovitev razpisa. Dosedanji direktor občinske uprave Stojan Praprotnik bo do izbora svojega naslednika opravljal vsa dela, zaenkrat pa je datum, do katerega naj bi ostal v skladu s podaljšano pogodbo, L 4.. Po tem bo svojo službeno pot nadaljeval na Razvojni agenciji Savinja. L. K. Za boljše obveščanje Dekan Jože Kovačec v svoji pisarni TRGOVINA Hmeljarska 15, PREBOLD Tel. in faks: 03/572 45 54 GSM: 051 350 003 SLIKOPLESKARSTVO IN IZDELAVA PLASTIČNIH FASAD Soseska 12,3312 PREBOLD Tel.: 03/705 30 52, faks: 03/705 30 51 GSM: 041 626 116, e-mail: albin.herman@siol.net Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net. Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: Lojze Posedel, predsednik, Marjana Lešnik, namestnica predsednika in člani Jože Meh, Januš Rasievvicz, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Primož Salesin, Robert Smodej, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR - 350 tolarjev. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo. Poligon varne vožnje na Vranskem Prejšnji teden si je direktor Policijske uprave Celje Stanislav Veniger v spremstvu Franca Sušnika, župana Občine Vransko, ogledal gradnjo Centra varne vožnje, ki ga na Vranskem gradi AMZ Slovenije. To bo najsodobnejši in tehnološko najbolj opremljen poligon v državi. Do zdaj je opravljenega že veliko dela. Na poligonu, ki se razprostira na več kot 16 hektarjih površin, je že mogoče videti šest osnovnih elementov poligona, prevlečenih z asfaltno prevleko. Lepo vreme v preteklih dneh je dopuščalo, da so kljub zimi nadaljevali z gradnjo upravnega in vseh drugih pomožnih objektov. Center bo imel šest različnih postaj za vadbo vožnje v različnih prometnih razmerah, najpomembnejši pa bodo drsne plošče, ki bodo povzročale zanašanje avtomobila, in del z vodo prekritega cestišča. V centru bo omogočena vadba varne vožnje za voznike motociklov, avtomobilov, tovornjakov in avtobusov. Pomemben del poligona bo tudi krožna steza, ki bo integrirana v poligon tako, da ne bo motila delovanja ostalih sklopov. Široka bo 10 metrov in dolga 1.230 metrov. Namenjena bo testiranju avtomobilov in pnevmatik ter povezovanju posameznih sklopov. Na njej bo mogoče izvajati tudi meritve hrupa vozil ter manever menjave pasu po standardu ISO 3888. Skupna dolžina vseh cest, ki se bodo lahko povezale v celoto, bo 2.500 metrov. Dela naj bi bila končana do junija letos. T. T. Z vodo prekrito cestišče je eden od šestih sklopov varne vožnje Drsna plošča, vgrajena v cestišče, kjer bo mogoče spoznavati različne kritične situacije in manevre v vožnji, predvsem zavijanje in zaviranje na mokri in suhi podlagi. Povprečno sevanje pod enim odstotkom Združenje občin Slovenije je pripravilo posebno merilno kampanjo, ki omogoča zainteresiranim občinam brezplačen najem merilnega sistema in nudi občanom informacijo o trajni 24-urni obremenjenosti njihovega okolja z elektromagnetnimi sevanji zaradi baznih postaj mobilne telefonije ter drugih visokofrekvenčnih virov elektromagnetnega sevanja, kot so radijski in TV-od-dajniki. Za takšno merjenje se je odločila tudi Občina Vransko. Izmerjene vrednosti v Občini Vransko v šestnajstdnevnem obdobju kažejo, da so sevalne obremenitve v najbolj obremenjeni uri precej pod zakonsko dovoljenimi mejnimi vrednostmi in tako ne dosegajo niti enega odstotka dovoljene mejne vrednosti glede na uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Leta 2006 je v tem projektu sodelovalo 40 občin, lani pa 20 iz različnih regij Slovenije. Rezultati merilne kampanje v slovenskih občinah kažejo, da sevalne obremenitve nimajo neposredne povezave z oddaljenostjo merilnega sistema od bazne postaje. Glavno vlogo pri jakosti električnega polja na posamezni V celjskem kinu Metropol so se sestali članice in člani nove politične stranke Zares - nova politika, ki jih je v sa-vinjsko-šaleški pokrajini več kot dvesto. Na prvi seji pokrajinskega sveta stranke so za predsednika savinjsko-ša-leškega pokrajinskega odbora izvolili Francija Zidarja, za sekretarja pa Vojka Zupanca. Ustanovnega srečanja tretjega Zaresovega pokrajinskega odbora po vrsti so se udeležili tudi poslanec in žalski župan Lojze Posedel ter podpred- lokaciji ima višina antene ter njena usmerjenost v prostoru. Na grafu je opaziti periodično večjo vrednost v dnevnem času, ko je promet uporabnikov bazne postaje živahnejši, v nočnem času pa pretežno delujejo le zmeraj prisotni pilotni kanali. T. T. sednika stranke dr. Branko Lobnikar in Franci Kek, ki so uvodoma nagovorili približno 50 zbranih članic in članov. Novoizvoljeni predsednik sa-vinjsko-šaleškega pokrajinskega odbora Franci Zidar je v nagovoru poudaril nujnost opredelitve stranke Zares do vseh aktualnih političnih tem v regiji, čim prejšnjo ustanovitev občinskih odborov ter takojšne aktivnosti pri iskanju najboljših kandidatk in kandidatov za jesenske državnozborske volitve. K. R. Resno na volitve Oživljanje rešuje življenja Milica Podobnik in Miha Randl Koronarni klub Savinjska dolina Žalec je s svojim delom zelo pomemben dejavnik za kakovostnejše življenje svojih članov. Osnovna naloga kluba je celostna vseživljenjska rehabilitacija in neposredno delo z bolniki, ki obsega redne telesne aktivnosti, zdravstveno izobraževanje, izlete in druge oblike druženja. O vsem tem s posebnim obvestilom o članstvu in programu vseživljenjske rehabilitacije srčno-žilnih bolnikov seznanjajo javnost in s tem pripomorejo k osveščanju ne le članov in bolnih, temveč tudi širše javnosti. Koronarni klub deluje že 5 let. Dobro leto ga vodi Miha Randl iz Šempetra. Z njim in strokovno sodelavko Milico Podobnik smo se pogovarjali v njihovih društvenih prostorih na Hmeljarski ulici 3 v Žalcu. Predsednik Miha Randl nam je povedal: »Delo in naloge kluba so razdeljene na več področij. Na prvem mestu je strokovno vodena telovadba pod budnim očesom naših vaditeljic. Telovadba je prilagojena srčnim bolnikom. Vadimo v treh skupinah na dveh lokacijah, in sicer v Žalcu in Šempetru. Vsekakor pa obstaja možnost širitve na ostale dele Savinjske doline. Lansko leto smo opravili 272 ur vadbe, za letos pa je predvidenih kar 400 ur. Organizirali smo več predavanj in izobraževanj na teme, ki zanimajo srčne bolnike. Veliko smo izvedeli o miokardnem infarktu, o angini pektoris in drugih srčno-žilnih težavah. Želimo izvedeti tudi čim več o možnostih zdravljenja in tudi o tem, kaj lahko pri tem storimo sami. Predavanja o varovalni prehrani, promociji zdravja, dejavnikih tveganja, pripravi zdrave prehrane, prehranski piramidi in še čem smo organizirali v sodelovanju s CINDI in tudi test hoje na 2 km. Pripravimo tudi kakšen pohod, letos pa želimo začeti tudi z nordijsko hojo. Ob vsem tem ne pozabljamo na vesele trenutke našega druženja, kot so pikniki, izleti, novoletna srečanja. Lani smo nekateri odšli skupaj na intenzivne vaje in dopust ob morju, kar načrtujemo tudi letos. V klubu začenjamo tudi z merjenjem holesterola in sladkorja, za kar smo že pridobili pripomočke. Z zdravstvenega vidika nam ni v veselje, da se je članstvo v lanskem letu povečalo za več kot 60 odstotkov. Z veseljem pa ugotavljam, da se vse več ljudi zaveda dejavnikov tveganja in da tudi z našo pomočjo poskušajo preprečiti najhujše. V našem klubu imamo poleg ostalih pripomočkov avtomatski elektronski defibrilator (AED), napravo za oživljanje. O njem in temeljnih postopkih oživljanja bosta na predavanju 16. februarja udeležencem spregovorila specialista interne medicine dr. Dragan Kovačič in dr. Andrej Marinšek. Poudariti moram veliko podporo Občine Žalec, župana Lojzeta Posedela in Nataše Gaber Sivka, ki se zavedajo pomena delovanja našega kluba za kakovostnejšo življenje občanov in pomena oživljanja, ki rešuje življenja. Praktične tečaje oživljanja bomo po dogovoru organizirali na različnih lokacijah po vseh zainteresiranih krajevnih skupnostih. Vodila jih bo višja medicinska sestra in usposobljena inštruktorica za oživljanje Milica Podobnik. K predavanjem in praktičnim tečajem vabimo vse, ki želijo vedeti, kako pomagati svojim najbližjim ali pomoči potrebnim. Želimo si, da se v ta usposabljanja vključijo gasilska društva, policija, športna in druga društva in vsi ostali, ki jih to zanima.« Milica Podobnik j e spregovori o pomenu hitrega oživljanja in oživljanju z avtomatskim elek- Predavanje z naslovom OŽIVLJANJE REŠUJE ŽIVLJENJA - Temeljni postopki oživljanja in uporabe defibrilatorja (predavatelj dr. Dragan Kovačič) bo 21. februarja ob 16.30 v dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec. Predavanje pripravlja koronarni klub skupaj z Občino Žalec in podjetjem Krka in je namenjeno vsem občanom Savinjske doline, ki jih zanima, kako oživljanje rešuje življenja. Vabljeni! tričnim defìbrilatorjem (AED): »Glavni motiv, da je Koronarni klub Žalec pristopil k temu projektu skupaj z Občino Žalec, je ta, da se pri nas na sedežu kluba nahaja že leto dni AED, ki smo ga dobili kot darilo Zveze koronarnih klubov Slovenije. Ker je ta aparat dostopen le vadečim v našem klubu in še to samo takrat, ko poteka vadba, sicer pa je zaklenjen v omari, to ni smiselno in zato želimo defibli-rator ponuditi v javno uporabo oziroma bo dostopen tistemu in takrat, ko bi mu lahko rešil življenje. Zdaj imamo le enega, pravi učinek pa bo, če jih bomo lahko namestili v javne prosto- re, kot so banke, pošte, športni objekti in drugi javni prostori, ki so pod stalnim nadzorom. S tem in seveda znanjem uporabe aparata bi lahko rešili marsikatero življenje. Žal po dosedanjih izkušnjah le malo laikov začne z osnovnim oživljanjem, večina jih počaka na prihod reševalcev, kar pomeni posledično zakasneli začetek in zato tudi manjšo možnost preživetja. Po sprejemu v bolnišnico preživi le okrog 30 odstotkov bolnikov. Postopki osnovnega oživljanja so pravzaprav poenostavljeni, temeljijo na nekaj ključnih korakih, ki pa so nujni. V Sloveniji umre na leto zaradi zastoja srca povprečno 1500 ljudi, kar je od 4 do 5 ljudi na dan. Če bi imeli hitro pomoč oživljanja, bi lahko normalno živeli naprej brez posebnih posledic. Za preživetje je najbolj kritičen čas od nastanka nenadnega srčnega zastoja do prihoda reševalcev. Če znajo in zmorejo oživljati tudi laiki, potem je možnost za preživetje tistega, ki je doživel nenadni zastoj srca, veliko večja. V zadnjih letih se je izboljšanje preživetja doseglo z uvedbo avtomatskih defiblira-torjev in izobraževanjem ljudi za oživljanje. V okoljih, kjer so v izobraževanje vključili večje število laikov, se je preživetje do bolnice, kjer je zdravljenje urejeno po najsodobnejših standardih in smernicah, povečalo za 50 odstotkov. Iz tega sledi, da je ključnega pomena usposobljenost ljudi, laikov, ki lahko s svojim znanjem in takojšnjim oživljanjem rešijo marsikatero življenje. Pri tem pa so name- ščeni defibrilatorji za oživljanje v raznih javnih prostorih, kjer je velika frekvenca ljudi, še toliko večjega pomena. Uspeh oživljanja lahko primerjamo tudi z verigo, ki je, kot vemo, tako močna, kolikor je močan njen najšibkejši člen. Verigo preživetja predstavljajo torej členi, med katerimi je prvi ukrep pomoč laikov oziroma očividcev. Najpomembnejši zaplet in vzrok smrti po nenadnem srčnem zastoju je ishemična okvara možganov. Stopnja je odvisna od trajanja srčnega zastoja in časa oživljanja. Pomembna sta tudi čas klica in čas prihoda reševalcev, torej naš hitri klic na pomoč in hitri začetek osnovnega oživljanja. To sta dva ključna momenta. Po srčnem zastoju se preživetje poveča oziroma so posledice manjše, če se začne oživljanje v manj kot 6 minutah in traja manj kot 20 do 30 minut do prihoda reševalcev. S tem je možnost okvare možganov manjša. Pomanjkanje kisika v srčni mišici povzroči nastanek hude aritmije, to pomeni prekatne fibrilacije oziroma prekatnega migetanja. Srce se ustavi, kri ne kroži po telesu, kar je v nekaj minutah usodno za možganske celice, ki so najbolj občutljive za pomanjkanje kisika v telesu. Hitro oživljanje je torej ključnega pomena za življenje in zato smo lahko vsi skupaj veseli vsakega izobraževanja in aktivnosti v tej smeri, še posebno pa smo veseli podpore občine, župana in njegovih sodelavcev pri tem projektu izobraževanja in poznejši namestitvi še kakšnega defibrilatorja.« D. Naraglav Uspešni akciji Do gasilca - operativca še en korak S krvodajalske akcije na Polzeli Območna organizacija Rdečega križa Žalec bo tudi letos s pomočjo občinskih organizacij v šestih občinah Spodnje Savinjske doline V Braslovčah so pomoč šolskega ministrstva za obnovo osnovne šole po neurju, na kateri je nastalo za približno milijon evrov škode, pričakovali že v lanskem letu. Ministrstvo za šolstvo pa še vedno dolguje 131.000 evrov iz redne investicije. »Ministrstvo za šolstvo in šport mora namreč občini prej izplačati sredstva, potrebna za sofinanciranje redne naložbe v obnovo šole in dozi- pripravila enajst krvodajalskih akcij. Prvo krvodajalsko akcijo, ki je potekala v veroučnih učilnicah Župnije Polzela, je s pomočjo Občinske davo telovadnice,« nam je povedal Milan Šoštarič, direktor braslovške občinske uprave. »Skupna vrednost investicije z opremo je bila lani oktobra ocenjena na slaba 2,7 milijona evrov. Po sklepu o sofinanciranju s strani Ministrstva za šolstvo in šport občini za investicijo pripada približno 548 tisoč evrov, od katerih je v letih 2006 in 2007 že prejela 417 tisoč evrov. Ker je konec decembra lani občina na mi- organizacije Rdečega križa Polzela pripravil Zavod za transfuzijsko medicino iz Ljubljane, kri pa je darovalo 128 krvodajalcev. To je nekoliko manj kot lani. Drugo akcijo prejšnji četrtek na Vranskem pa je območna organizacije v sodelovanju z občinsko na Vranskem organizirala za transfuziološki oddelek Splošne bolnišnice Celje. Kri je darovalo 110 krvodajalcev, kar je po besedah strokovne delavke Območne organizacije Rdečega križa Žalec Majde Pilih zelo veliko. Med udeleženci je bil tudi domačin Jože Žnidaršič, ki je kri daroval že 139-krat. Naslednja, tretja akcija bo v Žalcu, in sicer 1. aprila v prostorih kluba Mestne skupnosti Žalec. T. Tavčar nistrstvo poslala dopolnjeno dokumentacijo tako za redno kot tudi za interventno naložbo v šolo, se v kratkem pričakuje, da bo ministrstvo poravnalo še zadnji del obveznosti in nakazalo še preostalih 131 tisoč evrov. Kako dolgo bo občina še morala čakati na obljubljena sredstva za odpravo škode zaradi neurja, še ta trenutek ni znano. Skupna vrednost popravila poškodovane osnovne šole je znašala nekaj več kot 874 tisoč evrov. S strani Zavarovalnice Maribor smo že prejeli 275.000 evrov,« je še povedal Milan Šoštarič. T. T. Sredi januarja, natančneje 13. januarja, se je zaključil osnovni tečaj za gasilce, za članice in člane gasilskega poveljstva Občine Žalec. Tečaj je potekal vse od 23. novembra lanskega leta, vanj pa je bilo vključenih 28 slušateljev, ki so uspešno opravili prvi del usposabljanja za operativne gasilce. Gasilska zveza Žalec si poleg operativnih nalog prizadeva tudi za kakovostno izobraževanje članstva in del tega je bil tudi tečaj, ki ga je organizirala po programu izobraževanja za leto 2007. Vodja tečaja, ki je pripravil teoretični in prak- SERVIS BELE TEHNIKE ► ter SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILNIKOV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041/709 186 POPRAVILA •PRALNIH STROJEV, •ŠTEDILNIKOV •GRELNIKOV VODE, •SUŠILNIKOV, SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV tični del načrta usposabljanja po programu izobraževanja, je bil poveljnik GPO Žalec Zvone Kotnik. Glavni in osnovni namen tega in podobnih tečajev je, da prostovoljni gasilci pridobijo strokovno tehnično, teoretično in praktično znanje gasilca, ki mora biti v skladu z Zakonom o gasilstvu usposobljen za opravljanje nalog gašenja in reševanja v primeru požarov, naravnih in drugih nesreč. Učna vsebina tečaja so bili tako zaščita telesa in dihal, razvrščanje, vozila in oprema, gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo, tehnično reševanje in gasilska taktika Vseh 28 slušateljev je uspešno opravilo izpite, ki so potekali 12. januarja v prostorih GZ Žalec (teoretični del) in 13. januarja na poligonu letališča v Levcu (praktični del). To pa pomeni, da so opravili prvi del usposabljanja za operativne gasilce. Vsi bodo morali znanje nadgraditi še na 99-urnem nadaljevalnem tečaju, potem pa bodo kot gasilci - operativci usposobljeni za aktivno opravljanje nalog na celotnem gasilskem področju. L. K. SVETOVALNO SREDIŠČ! ŽALEC Se nameravate letos vpisati v srednješolski ali dodiplomski izobraževalni program? Študijsko leto 2008/09 prinaša precej novosti. Zakaj vam ne bi pri izbiri primernega programa pomagali strokovnjaki in to brezplačno?! V SVETOVALNEM SREDIŠČU ŽALEC vam ponujamo vse informacije in nasvete glede prijavnih rokov, postopkov vpisa ipd. Pokličite na tel. številko: 03/713 35 65, pišite na e-naslov: isio@upi.si ali nas obiščite v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Se čakajo na denar Četrti simpozij o slovenski ljudski glasbi Med predavanjem Daria Klodiča, kije skupaj s svojimi prijatelji popestril simpozij s petjem beneških in furlanskih pesmi V Preboldu je v soboto, 19. januarja, potekal že 4. mednarodni simpozij o slovenski ljudski pesmi, glasbi in šegah, ki ga pripravljajo ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč. Njihov mentor je Januš Rasiewic, ki je glavni organizator simpozija, glavni pokrovitelj tridnevnega dogajanja pa je Občina Prebold. Tokratni simpozij je predstavljal slovensko kulturo na stičiščih, ob meji, kjer so se v zgodovini mešali narodi in njihova kultura. V goste so povabili dr. Marka Terseglava z Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU Ljubljana, dr. Marijo Riman, muzikologinjo na filozofski fakulteti na Reki iz Hrvaške, in poznavalca ljudske pesmi Daria Klodiča iz Benečije. Zaradi bolezni je predavanje dr. Marije Riman odpadlo. Dr. Marko Terseglav je tokrat udeležencem simpozija spregovoril o belokranjski pesemski in glasbeni dediščini in o nekaterih splošnih dejstvih in značilnostih slovenske ljudske glasbe. Dejal je, da je odkritje ljudskega pesništva konec 18. in v začetku 19. stoletja prineslo spoznanje, da se preko spontane, nešolane ljudske kulture da priti do zanimivih zgodovinskih, jezikovno-stilističnih, glasbenih, družab- nih in funkcijskih značilnosti ter do specifične podobe etničnih skupin in njihove kulturno-zgo-dovinske tradicije. Ljudska kultura je postala ustna zgodovina neke skupnosti. »Ljudsko pesništvo pozna več vrst govoric, značilnosti in povednosti. Poleg jezika in govorice same pozna ljudska pesem še glasbeno govorico, ki je prav tako specifična kot jezik sam. Včasih le glasbena govorica predstavlja etnično identiteto oziroma specifiko. Nekatere etnije in narodi, ki so izgubili svoj jezik in se mogoče asimilirali v druge, so še vedno razpoznavni v svoji specifični glasbeni govorici, po kateri se ločijo od drugih etnij in narodov. Ljudska pesem je večinoma peta pesem in poleg specifične glasbene govorice ponuja še vpogled v glasbeno zgodovino in razvoj glasbenih oblik. Kakor v jezikovnem pogledu je Slovenija »dialektološko« razčlenjena tudi v glasbi, ne tako razdrobljeno, kot je to pri živi govorici, a vendar. Ta glasbena narečja je Marolt poimenoval glasbena nazvočja. Pri nas naj bi bila tri. Prvo področje s triglasnim petjem zajema široko območje od Trsta do Brežic in Maribora. Drugo nazvočje ali območje je prostor štiri- ali petglasnega petja, ki zajema pretežno slovenski Tretja zgoščenka Tradicionalni koncert Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto, ki so ga že četrto leto organizirali v okviru mednarodnega simpozija o ljudski pesmi, je letos do zadnjega kotička napolnil preboldsko kulturno dvorano. Na odru so nastopili ljudski pevci in godci od Benečije do Goričkega. Ljudski pevci Prijatelji 6 Še iz Šešč pa so ob tej priložnosti predstavili tretjo zgoščenko. Prireditev je vodil Gašper Jelen, štrene pa mu je mešal Gojko Jevšenak - humorist Pohorski klatež iz Zreč. Prireditev so začeli domačini in organizatorji ljudski pevci Prijatelji 6 Še, ki so ob spremljavi kitare zapeli skupaj z otroci iz preboldskega vrtca. V nadaljevanju so nastopili Harmonikarski orkester Griže, skupina ljudskih pevcev Jesensko cvetje, vaški godci iz Andraža, Veseli upokojenci iz Laškega, Gorički Lajkeši in domači pevci iz Lokovca na Banjški planoti. Ob koncu so skupaj zapeli vsi nastopajoči pesem Prav luštno je res na deželi. D. N. alpski svet (severno Primorsko, Koroško, severno Gorenjsko in severozahodno Štajersko s Savinjsko dolino). Tretje območje je prostor panonskega nazvočja in zajema Prekmurje, del Slovenskih goric in Belo krajino, kjer se poje dvoglasno. Vedno znova se nam kar samo od sebe postavlja vprašanje, kaj je v Beli krajini tako posebnega, da se tja že več stoletij tako radi zatekajo različni raziskovalci, od jezikoslovcev, zgodovinarjev, glasbenikov in etnologov. Najbrž zato, ker je ta pokrajina vse od 16. stoletja do danes uspela ohraniti kontinuiteto prepletanj treh južnoslovanskih narodov, kar pa je včasih pri laikih in opazovalcih ustvarilo napačen vtis nekakšne večkulturne skupnosti, skoraj eksotičnosti. Kar je napačno. V času od 9. do 13. teče del beguncev pred Turki. V 16. stoletju se del Belokranjcev izseli v druge pokrajine, vanjo pa se začnejo doseljevati Slovenci iz Dolenjske, Primorske, Notranjske in Krasa. Poleg tega v tem stoletju general Lenkovič v nekatere predele Bele krajine (Bojanci, Marindol, Miliči, Paunoviči) naseli iz vzhodne Hercegovine srbske begunce pravoslavne vere. Po ukinitvi vojne krajine v 19. stoletju si del belokranjskega ozemlja prisvoji Hrvaška. Po drugi svetovni vojni se belokranjsko srbsko prebivalstvo na referendumu odloči, da bodo njihovi kraji pripadali Sloveniji. Iz vsega tega mešanja prebivalstva je Bela krajina res nekaj posebnega. Pri tem je treba povedati, da večji del belokranjskih govorov sodi k dolenjski narečni skupini. Ozek V dobrodelni namen V okviru mednarodnega simpozija na temo slovenskega ljudskega petja so organizatorji tudi letos pripravili razstavo likovnih ustvarjalcev iz Savinjske doline. Večino svojih del so ustvarili v likovni delavnici v Preboldu poleti 2006, tokrat so ta in tudi druga likovna dela avtorji podarili v dobrodelni namen. Zbrana sredstva s prodajo slik so namreč namenjena kot pomoč pri izgradnji Aninega doma, kjer bodo potekale tudi različne interesne aktivnosti. Na dražbo likovnih del se je z nakupom treh del odzval samo Zdravko Zagožen iz podjetja Zagožen, d.o.o.. stoletja se v redko naseljena področja Bele krajine, ki je sodila pod Hrvaško, začenjajo doseljevati Slovenci. Od 14. stoletja naprej pa reka Kolpa že predstavlja etnično mejo med Slovenci in Hrvati in upravno mejo med avstrijskim in ogrskim delom monarhije. V 15. stoletju se iz bolj oddaljenih predelov Hrvaške in Bosne na to področje za- pas južnih govorov ob Kolpi pa ima več prvin hrvaških narečij. Še dolgo v naš čas pa so Srbi v Miličih, Bojancih, Paunovičih in Marindolu ohranjali srbski jezik v vseh njegovih izgovornih različicah. Podoben razvoj in življenje kot belokranjski govori je doživela tudi ljudska kultura, v kateri prevladuje, kakor v jeziku, slovenski idiom, v ČS Avto SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, (041) 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAK0LIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PR0JEKTIV0, INŽENIRSKA GEODEZIJA, G PS MERITVE, NEPREMIČNINE :**\i*> Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzenjring.si katerega so se vpletli hrvaški in srbski elementi. Ljudska kultura Bele krajine (pesmi, glasba, plesi) je v pravzaprav izvedenka dolenjskega in splošnosloven-skega bistva, z nekaterimi hrvaškimi vplivi (južna Bela krajina) in z manjšimi elementi komaj še ohranjene srbske tradicije. V tem medkulturnem sobivanju in prepletanju so izganjajočo ali asimilirano južnoslovansko duhovno kulturo (hrvaško in srbsko) gojili in jo ohranjali tudi Slovenci, del slovenske ljudske dediščine pa so sprejeli belokranjski Srbi,« je poudaril dr. Marko Terseglav. Drugo predavanje je govorilo o ljudski pesmi v Benečiji in Furlaniji, Dario Klodič pa je ljudsko pesem občinstvu predstavil tudi v živo. »V zgodovinskem trenutku, ko je komaj padla meja med Italijo in Slovenijo, ko je bila tudi formalno izbrisana ta izmišljena črta, kije toliko vplivala na naše življenje, se sprašujem, če je ostala kakšna sled tega pojava tudi v naši pesmi, in to predvsem v tako imenovani ljudski pesmi. Vsi se žal zavedamo, da bo naš način mišljenja povezan z mejo, da bomo konec koncev vedno ostali na meji, ker bomo vedno na robu nečesa. Dolgo časa smo bili na meji med dvema svetovoma, ostali smo na robu slovenstva in na robu vzhodne kulture. Živimo tudi v gorskem prostoru, ki bo brez meje ostal marginalen, vsaj kar se tiče kulturnega in gospodarskega življenjskega toka v obnovljeni srednji Evropi. Gotovo meja, kot jo pozna- mo, ne more biti tema ljudske pesmi, medtem ko je pojem roba močno prisoten z različnih vidikov in zelo ukoreninjen. Mi živimo na robu slovenstva, na robu matične domovine in tudi nekje na robu sedanjega kulturnega in gospodarskega toka, ki nastaja v srednji Evropi, ker pač živimo v bolj goratem in nekako izoliranem območju. Tema roba je tako prisotna v naši pesmi in najbrž bo tako tudi v prihodnje, čeprav dejanske meje ni več, česar smo sicer zelo veseli,« je poudaril Dario Klodič. Kako je z letošnjim simpozijem zadovoljen glavni pobudnik in organizator Januš Rasiewiecz? »Simpozij je namenjen pevcem, vodjem pevskih skupin ljudskih pevcev in godcev, glasbenim pedagogom, ljudskim godcem, vodjem folklornih skupin, skratka vsem, ki jih to zanima. Glede na to bi seveda lahko pričakovali bistveno večjo udeležbo. Vseeno sem zadovoljen, saj na simpozij prihajajo večinoma ljudje, ki so res pravi ljubitelji in poznavalci ljudske pesmi in glasbe. Vsako leto si bogatimo svoje znanje in spoznavamo slovensko ljudsko pesem naših pokrajin in pri naših zamejcih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Simpozij je dosegel svoj namen in pričakujem, da se bo še razvijal in bogatil. Drugo leto bomo praznovali 5-letni jubilej in bomo v Prebold povabili vse dosedanje predavatelje in tako simpozij obogatili tudi z njihovo medsebojno strokovno razpravo.« D. Naraglav Slovenija OBVESTILO V Zdravstvenem domu Žalec in zdravstvenih postajah Prebold, Polzela ter Vransko začenjamo z izvajanjem spomladanskega sklopa zdra-vstveno-vzgojnih delavnic CINDI. Morda sami ugotavljate, da živite nezdravo, da potrebujete določene informacije in spodbudo za spremembo takega načina življenja, morda vam je spremembo načina življenja svetoval vaš zdravnik. Delavnice bodo potekale v treh zaporednih srečanjih po dve uri in so brezplačne. Osnovnih delavnic se lahko udeležite vsi, ki ste stari vsaj 20 let in bi želeli sami storiti korak proti zdravemu načinu življenja. Delavnice so bile že 21. in 28. januarja, danes in jutri ter v februarju pa bodo potekale po naslednjem razporedu oziroma urniku: Zdravstveni dom Žalec (v prostorih sejne sobe): v ponedeljek, 4. 2. 2008 ob 17.00 Zdravstvena postaja Prebold (v avli ZP Prebold): v četrtek, 31.1. 2008 ob 17.00 7. 2.2008 ob 17.00 14. 2. 2008 ob 17.00 Zdravstvena postaja Vransko (čakalnica ZP Vransko): v ponedeljek, 11. 2. 2008, ob 17.00 18. 2. 2008 ob 17.00 25. 2. 2008 ob 17.00 Zdravstvena postaja Polzela (v sobi zdravstvene vzgoje): v sredo, 30. 1. 2008, ob 17.00 6. 2. 2008 ob 17.00 13. 2. 2008 ob 17.00 Obenem vas vabimo tudi na splošni test hoje na 2 km, ki bo 9. 5.2008, ob 10.00 v Športnem centru Žalec (stadion) in ga organiziramo skupaj z Žalskimi lekarnami in ZKŠT Žalec. Nikoli ni prepozno, da pomislite nase, se odločite za spremembo v načinu življenja in se nam pridružite v malo drugačni obliki druženja. Vabljeni! Za dodatne informacije lahko pokličete medicinsko sestro Majdo Donko na tel. štev.: 031 318 040 od ponedeljka do petka med 12.00 in 13.00. Izvajalci zdravstveno-vzgojnega programa CINDI v Javnem zavodu Zdravstveni dom Žalec Malo mesto, velik bum Dejan Tamše z Johnom Bečkom, svetovno znanim timpanistom Pet festivalskih dni, od 8. do 12. januarja, ko je v Domu II. slovenskega tabora Žalec donelo od kakovostnih tolkalnih skupin, zvenečih svetovnih tolkalskih imen, je skupaj s spremljajočim programom navdušilo obiskovalce, laike, zveste poslušalce in strokovnjake. Že 2. mednarodni festival tolkalnih skupin Bumfest, ki bučnost prazničnih dni konca prejšnjega leta podaljša v januar, je izpolnil ali celo presegel pričakovanja organizatorjev Slovenskega tolkalnega projekta - STOP in ZKŠT Žalec in najbrž tudi tistih, ki so ga še lani bolj nejeverno gledali od strani. Festival je tudi letos podprla Občina Žalec, ki prispeva tretjino sredstev za realizacijo projekta. Festival je že samo na večernih koncertih obiskalo več kot 1500 ljudi, skupaj z matinejami in ostalim dogajanjem se številka vrti okoli 1800, kar je 20 odstotkov več kot lani. V petih festivalskih dneh se je predstavilo pet tolkalnih zasedb, po konceptu 2 domači, 3 tuje zasedbe. Festival so odprli in zaprli slovenski tolkalisti. Led 2. festivala so prebili člani Studia za tolkala Akademije za glasbo v Ljubljani, ki ga sestavljajo študentje tolkal, koncert pa s sobotnim večernim zaprli dijaki Tolkalnega ansambla Glasbene šole Celje. Drugi večer je fascinirala francoska skupina Percussion claviers de Lyon, ki s svojimi ne le tolkalističnimi koncerti, ampak celostnimi odrskimi predstavami navdušuje poslušalce po vsem svetu. Zvezda festivala je bila ameriška legenda na tem področju John Beck, svetovno znani timpanist, ki je nastopil s skupino The Eastmen percussion ensemble. Tako kot vse druge večer je dvorano do zadnjega napolnila švedsko-me-hiška-ameriška zasedba Global percussion network. »Na vsakem festivalu se bomo verjetno lahko kaj naučili, letos smo naredili kar nekaj korakov naprej, ne le da smo pripeljali svetovna tolkalska imena, ki so navdušila, vpeljali smo tudi pedagoški pristop. S t. i. master-classi oz. delavnicami smo privabili več strokovne javnosti in še bolj zaokrožili festival. Odziv s strani študentov je bil odličen, pričakoval pa sem kakšnega profesorja več,« je povedal umetniški vodja festivala Dejan Tamše. »Vsi gostujoči tujci, sicer tudi profesorji na priznanih tujih univerzah, ki so imeli koncerte, so imeli dopoldne predavanja. Tovrstna predavanja se v tujini drago plačajo. Pravzaprav smo pripeljali »goro k Mohamedu«, saj smo imeli zelo kakovostna predavanja tako blizu in še zastonj.« In kako je organizatorjem uspelo pritegniti takšna imena v Žalec? Dejan Tamše se je povezal z organizatorji podobnega festivala v Bjelovarju na Hrvaškem in letos še v Gradcu v Avstriji, ki tako v istem terminu organizirajo v tem trikotniku koncerte za iste skupine. Veliko lažje jih je pritegniti na več kon- certov, pa tudi stroški so nižji, ker se razdelijo. Na tokratnem festivalu so pripravili tudi dve matineji, na katerih se je predstavil Slovenski tolkalni projekt Stop, namenjeni pa sta bili učencem okoliških šol. S takšnimi nastopi si po besedah Dejana Tamšeta tudi vzgajajo poslušalce in morebitne kasnejše tolkaliste in to dopolnjuje tudi dejstvo, da se je popularnost tolkal v zadnjih letih zelo povečala. Letošnja novost festivala je tudi v bolj impozantni podobi in osvetlitvi odra, ki pri takšnih scenskih nastopih zagotovo odigra veliko vlogo. Za prvo je »kriv« Žalčan Dare Zavšek, tudi avtor celostne podobe festivala in oče Eve Zavšek, znane žalske tolkalistke, članice dekliške skupine Šus in aktivne pri organizaciji festivala. S skupino prostovoljcev je skrbela za vrsto pomembnih podrobnosti, kot je na primer prenos inštrumentov z odra in na oder. Sicer pa sta pri izvedbi festivala poleg Dejana Tamšeta aktivno sodelovala kolega iz Stopa Damir in Tomaž, prvi je skrbel za oder, drugi za logistični deli, torej premike vseh gostov. Na pomoč je priskočil tudi ZKŠT Žalec. »Bilo je veliko več dela kot prvič, a smo bili veliko manj utrujeni, ker smo bili bolje organizirani,« je mnenja Dejan Tamše. Letos je bilo novo tudi to, da so dogajanje raztegnili skozi ves dan in ljudi pripeljali v Žalec ne le na večerni koncert, ampak so v njem prebili ves dan, tudi prenočevali. »Oplemenitili smo tudi dogajanje v avli. Ljudje so se že urico pred predstavo, pa tudi po njej, zadrževali v avli, kjer so bile predstavitve in prodaja palic, promocije in servisiranje inštrumentov, naši svetovni in domači umetniki so podpisovali zgoščenke. Skratka, ni šlo zgolj za koncertni del, ki je seveda pustil največji vtis, šlo je tudi za druženje in izobraževanje,« je nadaljeval Dejan Tamše, ki je padel v glasbo že v otroštvu, saj izhaja iz glasbene družine in, kljub temu da je že študiral na fakulteti za šport, je kasneje diplomiral na glasbeni akademiji, zdaj pa že deset let poučuje tolkala na Glasbeni šoli Risto Savin Žalec in je nasploh prisoten na različnih področjih »show-busi-nessa«. Tudi zato lažje obvladuje vse večji pritisk oz. povpraševanje medijev po tem festivalu. Letos je festival spremljalo kar 8 TV-postaj, od nacionalne, POP TV, do lokalnih postaj, veliko število lokalnih, regionalnih, komercialnih radijskih postaj, časopisov in elektronskih medijev. Odziv je bil odličen, je mnenja Dejan Tamše, ki tudi pravi, da je morda to, da je Žalec majhno mesto in da ni Ljubljana ali Maribor, ravno prednost, ker je dovolj majhno, da je za izvedbo festivala cenejše, bolj nevtralno, da ni konkurenca enemu izmed velikih, a ima odlično geografsko lego in skoncentrirane kapacitete, kot so dvorana, hotel .., Malo pa je pomagalo tudi to, da je januarja neko zatišje, ko se nič ne dogaja in je interes na strani medijev in obiskovalcev tudi zato večji. »Ne verjamem, da je na svetu še kak manjši kraj, ki ima tako velik festival. Ta je velik celo za Slovenijo. Ljudje se ne zavedajo, kako velika imena na področju tolkalne glasbe so bila pri nas. In definitivno je še potencial, da ga širimo, ne le na spremljajočo ponudbo kraja, tudi na festival, ki bo pokrival več zvrsti glasbe. Imamo dobre vokaliste, pa morda folklorne skupine ...« pravi Dejan Temše, ki je zadovoljen tudi z vse manj »zadržanimi sponzorji« in odzivom Občine Žalec, ki je s festivalom od nastanka in že najavlja, da bo z njimi tudi na tretjem festivalu. In kakšni so načrti? »Na novem festivalu začnem delati marca, aprila moram že rezervirati vse tujce. Razmišljam o odlični španski zasedbi, ki sem jo gledal v Valensi in o tem, da bi imeli tukaj salsa večer, to bi bilo res vroče ...« je še dejal Dejan Tamše. In že salsa je nedvomno razlog, da drugo leto ponovno obiščemo Bumfest, ki je letos pritegnil toliko poslušalcev, izzval gostince in druge ponudnike za dopolnilno ponudbo in tujim gostom približal Slovenijo, Žalec, in ponovno dokazal, da je Žalec iz festivala v festival bolj festivalski. Malo mesto, velik bum, velika promocija. Lucija Kolar Pohištvo ^mes-na optiku V sredo, 6.2.2008 od 17.15 ure dalje vam nudimo brezplačni preventivni okulistični pregled. bar Petka U -pM/l^rvih -yy/CvlzAA MESARSTVO SANGRO Junčje pleče b.k. postrežno, EUR Junčja bržola postrežno, _ . cena za kg 5,0 Junčje stegno b.k. postrežno, _ nn cena za kg 6,09 EUR AKC^A SHOP Ugodne cene tekstilnih izdelkov DARILNI NOVO! Najnovejša tehnika podaljševanja las po zelo ugodni ceni. Za Valentinovo obdarite svoje najdražje v naši cvetličarni. Mercator Trgovski center Levec Levec 71 a, Petrovče; tel.: 03 4278 460 Sobota, 2. februarja 2008 ob 9.uri ŽIVIMO ZDRAVO Vabimo vas na brezplačno merjenje krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi. Sobota, 2. februarja 2008 ob io. uri OTROŠKA DELAVNICA; Bejži zima - Kurent gre Supermarket £• LOTERIJA « K SLOVENIJE klÉHflIlÉlÉÉÉÉ WMÈÈÉÈÉÉÉÉEEl Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70; e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - FEBRUAR 2008 JAVNI RAZPISI V TEKU Ministrstvo za gospodarstvo - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva Turistična infrastruktura ( UL RS, št. 51/07) Razpis bo odprt do porabe sredstev. Dodatne informacije so na voljo na naslovu: infoerdf2.mg@gov.si - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, 2. razvojna prioriteta: gospodarsko-razvojna infrastruktura, prednostna usmeritev: 2.2. informacijska družba, projekt gradnja, upravljanje in vzdrževanje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v lokalni skupnosti (UL RS, št. 115/07) Roki za oddajo vlog so naslednji: 10.03.2008 do 12. ure, 04.06.2008 do 12. ure in 14.11.2008 do 12. ure. Dodatne informacije na spletni strani: www.mg.gov.si Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Javni razpis za dodeljevanje spodbud na programu Eureka za leto 2007 in 2008 (UL RS, št. 19/07) Rok za oddajo vloge bo objavljen na internetni strani EUREKE. Dodatne informacije: g. Erik Potočar, tel: 01 478-46 00, e-pošta: erik.potocar@gov.si - III. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v sklopu iniciative Matera ERA - NET (UL RS, št. 5/08) Rok za oddajo internetne predprijave predloga projekta (»Pre-Proposal«) je 28.02.2008. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta (»Ful-Proposal«) je 28.04.2008. Dodatne informacije: mag. Taja Cvetko, tel: 01/ 478-46-24. - III. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v sklopu iniciative ERA- NET MNT (UL RS, št. 5/08) Rok za oddajo internetne predprijave predloga projekta (»Pre-Proposal«) je 28.02.2008. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta (»Ful-Proposal«) je 28.04.2008. Dodatne informacije: mag. Taja Cvetko, tel: 01/ 478-46-24. - Javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative ERA-NET HY-CO (UL RS, št. 5/08) Rok za oddajo internetne predprijave predloga projekta (»Pre-Proposal«) je 14.03.2008. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta (»Ful-Proposal«) je 12.05.2008. Dodatne informacije: mag. Taja Cvetko, tel: 01/ 478-46-24. - II. javni razpis za sofinanciranje mednarodnih raziskovalnih projektov v okviru iniciative ERA-NET PathoGenoMics (UL RS, št. 5/08) Rok za oddajo internetne predprijave predloga projekta (»Pre-Proposal«) je 29.02.2008. Rok za oddajo pisne prijave predloga projekta (»Ful-Proposal«) je 15.05.2008. Dodatne informacije: mag. Marta Šabec Paradiž, tel: 01/ 478-47-39. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - Javni razpis za ukrep 311 - diverzifikacija v nekmetijske dejavnosti (UL RS, št. 112/07) Rok za oddajo velja do objave obvestila o zaprtju javnega razpisa oziroma porabe sredstev. Dodatne informacije: 01/ 580-77-92, e-pošta: aktrp@gov.si. - Javni razpis za ukrep Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom iz PRP 2007-2013 - javni razpis za leto 2007 (UL RS, št. 112/07) Razpis je odprt od 17.12.2007 do objave obvestila o prenehanju zbiranja vlog. Dodatne informacije: 01/ 580-77-92, e-pošta: aktrp@gov.si. - Javni razpis za podelitev javnega pooblastila za strokovno usposabljanje in izvajanje strokovnega izpita za ribogojca (UL RS, št. 112/07) Rok za oddajo vlog je 31.12.2008. Dodatne informacije po e-pošti:dusan.bravnicar@gov.si - Javni razpis za podelitev javnega pooblastila za usposabljanje in izvajanje strokovnega izpita za ribiškega gospodarja, izvajalca elektroribolova in ribiškega čuvaja (UL RS, št. 112/07) Razpis je odprt do zaprtja razpisa oziroma do porabe sredstev. Dodatne informacije po e-pošti: aktrp@gov.si - Javni razpis za izbiro koncesionarja za izvajanje javne svetovalne službe v čebelarstvu ( UL RS, št.122/07) Rok za oddajo vloge je 11.02.2008 do 12. ure. Dodatne informacije po telefonu: 01/ 478-90 -36 ali 01/ 478-90-98, ga. Maša Žagar. Ministrstvo za zdravje - Javni razpis za sofinanciranje programov varovanja in krepitve zdravja v letu 2008 (UL RS, št. 05/08) Rok za oddajo vloge je 11.02.2008 do 12. ure. Informacije v zvezi z razpisom vsak dan med 10. in 11. uro na tel: 01/478-60-38 in na elektronski naslov: leopoldina.peternel@gov.si Razvojna agencija Savinja, m Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije - Javni razpis za podelitev štipendije za podiplomski študij na European University Institute za študijsko leto 2008/2009 (UL RS, št. 122/07) Rok za oddajo vloge je 30.05.2008. TUJI RAZPISI Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si Ostale informacije: Informacijska točka / Europe Direct/ omogoča lokalnemu prebivalstvu pridobiti informacije, nasvete, pomoč in odgovore na vprašanja o institucijah, zakonodaji, politikah in programih Evropske unije ter njenih možnostih financiranja. Vaša vprašanja nam lahko posredujte na elektronski naslov: mirjana.bevanda@zalec.si ali pa nas obiščete na naših internetnih straneh www.ra-savinja.si. ČIPS Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12 -14 ure, sreda od 8 do 12 ure, četrtek od 8 do 15 ure in petek od 8 do 12 ure. Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ali ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole, idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic, muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: ISIO@upi.si Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri: pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij, hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju, storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si Nova hala za 60 let Podjetje Kiv Vransko je teden dni pred novim letom predalo namenu novo proizvodno halo, ki meri 1700 kvadratnih metrov. Celotno investicijo, ki znaša 3,5 milijona evrov, pa so pokrili z lastnimi sredstvi. Z novo halo, v kateri izdelujejo sisteme za zgorevanje lesnih ostankov, naprave za termetično procesiranje industrijskih in komunalnih odpadkov in kotle na plin in tekoče gorivo, je prešlo podjetje iz klasične storitvene proizvodnje v organiziran inženiring in proizvodnjo najzahtevnejših ekoloških projektov, povezanih z učinkovito rabo energije. S tem bodo nadaljevali trend zaposlovanja visoko kvalificiranega kadra, proizvodnim delavcem pa omogočili lažje in kakovostnejše delo. O tem je ob odprtju govoril direktor podjetja Ivo Kreča, vranski župan Franc Sušnik pa je izrazil zadovoljstvo ob novi pridobitvi v občini. Na slovesnosti ob odprtju, Direktor Ivo Kreča med govorom s katero so proslavili tudi 60-letnico obstoja podjetja, je nastopil sekstet svetega Mihaela, domači župnik Jože Turinek pa je opravil blagoslov. T. T. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks: 03/713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko 041 / 612 731 Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. Spletna stran: www.jkp-zalec.si UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC pufafHžA tfadc Z NAMI DO POKLICA ■ TRGOVEC in TRGOVEC prekvalifikacija ■ EKONOMSKI in GOSTINSKI TEHNIK ■ MODEL SKUPNEGA IZVAJANJA V STROJNIŠTVU ■ STROJNI TEHNIK (pti) ■ ELEKTRIKAR elektronik, energetik ■ ELEKTROTEHNIK elektronik, energetik (pti) ■ EKONOMSKA GIMNAZIJA ■ MATURITETNI TEČAJ Pridružite se nam v 2. semestru. ZA ZNANJE TUJIH JEZIKOV ■ INTENZIVNI SPLOŠNI TEČAJI ZA ODRASLE ■ INDIVUDUALNI TEČAJI ■ TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA IN KOMUNIKACIJE ■ TEČAJI PO MERI PODJETJA ■ TEČAJI KONVERZACIJE ■ TEČAJI PRIPRAVE NA MATURO IN IZPIT DIC/FCE (AN, NEM) ■ VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE - DIC (AN, NE) * SLOVENŠČINA ZA TUJCE (priprave na izpit, izpit) - 1. izpitni rok: 28. 1.2008 Rok prijave: 15. 2. 2008 ZA VSAKOGAR NEKAJ ■ RAČUNALNIŠKI TEČAJI IN IZPITI ECDL ■ TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA, TEČAJ VHF GMDSS POSTAJO ■ TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG ■ TEČAJ RETORIKE, DELAVNICE ZA OSEBNOSTNO RAST ■ GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE ■ AEROBIKA, JOGA, VADBA ZA OSTEOPOROZO IN ZDRAVO HRBTENICO Rok prijave: 15. 2. 2008 Informacije: ■ osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure ■ po telefonu: 03 713 35 50 ■ e-naslov: lu-zalec@upi.si ■ spletna stran: www.upi.si grafično oblikovanje tisk (( multiprojekt d.o.o. • ulica heroja nandeta 37 • 2000 maribor • info@multiprojekt.si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM januar 2008 Med položitvijo plošče na temeljni kamen nove soseske Na novinah Nova naložba Občina Prebold bo kmalu bogatejša za tri nove stanovanjske bloke. Zaslugo za to gre pripisati podjetju Veltrag d.o.o. iz Latkove vasi, ki se je poleg svoje primarne dejavnosti že pred časom odločilo ukvarjati tudi z izgradnjo stanovanj za trg. Njihova tokratna investicija v vrednosti 5,5 milijonov evrov obsega izgradnjo treh blokov z devetdesetimi stanovanji. V petek, 18. januarja je podjetje pripravilo slovesno položitev temeljnega kamna in ob tem tudi predstavilo investicijo in novo stanovanjsko naselje, ki so ga poimenovali Na novinah. Ime za novo naselje je vzeto iz naslova knjige pisatelja Janka Kača, ki je živel v neposredni bližini bo- Primer svečano opremljenega šotora V novo industrijsko cono Če-plje v Občini Vransko se je konec lanskega leta preselilo podjetje Petre šotori, ki je imelo svoje prostore v Občini Žalec. Zaradi širitve podjetja, ustreznejših skladiščnih in poslovnih prostorov in ne nazadnje tudi zaradi naraščajoče konkurence, so se že pred časom odločili za izgradnjo skladiščno-poslovnega centra. Slednjega so slovesno predali namenu v petek, 21. decembra. Dan prej so pripravili tudi dan odprtih vrat. Na približno 5000 m2 je zraslo moderno skladišče šotorskih in ostalih prireditvenih komponent, ki jih uporabljajo na skoraj 1000 prireditvah letno po vsej Sloveniji, Hrvaški, Avstriji in Italiji. Podjetje Petre, d. o. o., je največje slovensko podjetje za izposojo in prodajo prireditvenih komponent. Sem sodijo šotori VIP, poročni šotori, prireditveni šotori in odri, pagode, paviljoni, lesen plod, plesišča, tapisoni, stojnice, točilni jurčki ... Izposojajo pa tudi mize in stole, gostinske garniture, osvetlitev v šotoru, razne podeste, ograje, WC-kabine in še kaj. Razpolagajo z več kot 15.000 m2 šotorov in več kot z 700 m2 odrov. Imajo pa tudi idealne rešitve za hitro postavitev skladišč -montažne skladiščne hale - šotore različnih tipov in dimenzij. Podjetje Petre se s to dejavnostjo doče stanovanjske soseske. Sama beseda novina pomeni izkrčen, posekan, požgan svet v gmajni ali gozdu za pridobitev obdelovalne zemlje kar se je tu dogajalo v 18. stoletju. Zbrane je na slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna najprej pozdravil direktor podjetja Veltrag Boštjan Veber. O podjetju in novi investiciji pa je spregovoril njegov oče in tehnični direktor Jože Veber. Korenine njihovega podjetja segajo v leto 1972, intenziteta razvoja pa je narasla po letu 2000, ko so se iz Matk preselili na novo lokacijo v Latkovo vas, kjer je bilo prej kmetijsko posestvo. Prostor so preuredili v poslovno-stanovanjski center in sedež podjetja. »Seveda pa tega ne bi bilo, če ne bi v naši primarni dejavnosti zelo trdo in odgovorno delali, investirali v kadre, zaposlovali ustrezno delovno silo, spre- ukvarja že 15 let in so bili med prvimi na tržišču v Sloveniji. Njihove ekipe monterjev so usposobljene za hitro in kakovostno montažo vseh komponent iz njihovega programa. Pohvalijo se lahko s postavitvijo šotorskih komponent na mnogih odmevnih prireditvah in ob različnih priložnostih. Med velikimi in množičnimi prireditvami velja omeniti Planico, Rock Otočec, Rumeno noč v Kopru, razna odprtja (banke, zavarovalnice ...), srečanja (piknik izseljencev, rejniške družine ...) obletnice podjetij (Krka, Lek, Revoz, Sava ...), državne proslave (protokol Vlade RS, razna ministrstva...), proslave veleposlaništev (britansko, ameriško, nizozemsko, nemško), gasilske in druge društvene veselice, poroke in še kaj. Z novimi poslovnimi prostori, širitvijo dejavnosti, ki prinaša tudi pomembna nova delovna mesta, bo njihovo delo še uspešnejše in v zadovoljstvo naročnikov njihovih storitev in tudi neposrednih uporabnikov. Uradnega odprtja so se med drugimi udeležili tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel in župan Občine Vransko Franc Sušnik, nekdanji in sedanji zaposleni in številni prijatelji. Lastnika podjetja Mira in Stane Petre sta vseskozi verjela vase, v svoje delo, sodelavce ... in ustvarila to prepoznavno in kakovostno storitveno podjetje. D. N. mljali tržno politiko naše stroke, razširili dejavnost tudi na trgovino in spremljali mnogo segmentov, ki so vplivali na naš razvoj,« je poudaril Jože Veber in dodal, da se je od leta 2001povečalo tudi število zaposlenih. V tem obdobju je podobno rasel tudi letni promet, ki je leta 2007 znašal že 3 milijone EUR, to je 23 odstotkov več kot prej. »Istočasno smo se usmerili tudi v izvozno dejavnost trgovine (v Srbijo), izključno z izdelki slovenskega porekla. Podjetje Veltrag YU s sedežem v Nišu zaposluje šest delavcev komercialne smeri z letno rastjo od 15 do 18 odstotkov. Možnosti trženja v tem delu so velike, zato je naša vizija na tem področju zelo zanimiva. Izzivi so že vrsto let naš moto razvoja in tudi ta naložba v izgradnjo stanovanjske soseske Na novinah sodi v ta okvir. Odločitev za takšno naložbo ni preprosta, toda če imaš pozitivne izkušnje s tem, daje trend iskalcev primernih manjših stanovanj zelo intenziven, da je lokacija na zelo zanimivem prostoru med dvema avtocestnima priključkoma in da imaš ob sebi dobre poslovne partnerje, potem je takšen korak vredno narediti,« je še dodal Jože Veber. Projekt izgradnje soseske je predstavil arhitekt Boris Radčel. Soseska bo imela v treh blokih 90 bivalnih enot z garažno hišo, 118 parkirnih mest, otroško igrišče, prostor za počitek, sprehajalo pot, kolesarsko stezo in še kaj. Izvajalca gradbenih del bosta podjetje Ceste Mostovi Celje, družba za nizke in visoke gradnje, in gradbeno podjetje Pluton iz Šempetra. Zadovoljstvo nad projektom je izrazil tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak. Pomembno je, da bodo zgradili tudi krožišče na magistralni cesti, ki bo omogočil nov dostop do obrtnoposlovne cone in tako razbremenil cesto skozi stanovanjsko naselje. Župan Vinko Debelak je skupaj z vodilnima možema podjetja Veltrag, Boštjanom in Jožetom Vebrom, vzidal ploščo na temeljni kamen nove soseske Na novinah. Toda to ni edina velika poteza podjetja Veltrag. Velik zalogaj bo namreč tudi trgovski center, ki ga bodo na približno šest tisočih kvadratnih metrih zgradili v neposredni bližini njihovega poslovno-sta-novanjskega objekta ob magistralni cesti Celje-Ljubljana. Za izgradnjo centra še iščejo najboljšega kupca, predvidoma bo to kateri od večjih trgovcev. D. Naraglav Dolar še pet let Nadzorni svet podjetja Juteks, katerega predsednik je Dolfe Naraks, je na svoji seji 13. decembra lani direktorja Juteksa Milivoja Dolarja potrdil še za 5 - letno mandatno obdobje. Mandat prične teči 20. februarja letos. L. K. Agip v Letušu ìÉWMSSmwmmmmtzmf. Nov bencinski servis v Letušu. Petre šotori na Vranskem Občina Braslovče je priprave za prostorsko umestitev s strokovnimi podlagami in programsko zasnovo bencinskega servisa na začetku Letuša na regionalni ceste Šentrupert - Mozirje opravila že pred sedmimi leti. Po potrditvi sprememb prostorskih planov so vse do sedaj potekala naporna pogajanja, da bi pridobili primernega investitorja. Nazadnje so se odločili za Agipov bencinski servis, ki bo vključeval prodajalno, skladišče, pomožne prostore in avtopralnico, pozneje pa verjetno tudi bife. Dela, ki jih izvaja gradbeno podjetje Perspektiva iz Šoštanja so v polnem teku in bodo zaključena zgodaj spomladi. Občani se novega bencinskega servisa zelo veselijo, saj bo edini na tem področju. T. T. ànkcta................. Spodbudno lokalno okolje in ob vlado vana inflacija V zadnjih decembrskih dneh lanskega leta je župan Občine Žalec Lojze Posedel skupaj s sodelavci iz občinske uprave, tremi podžupani in predstavniki inštitucij, ki imajo največ opraviti s podjetji in obrtniki, torej Razvojno agencijo Savinja, Zbornico zasebnega gospodarstva in z Golding klubom, v dvorani glasbene šole v Žalcu pripravil sprejem za predstavnike gospodarstva. Sprejema se je udeležilo približno 100 predstavnikov gospodarskega življenja v Občini Žalec. »V SSD so področja, ki so še bistveno slabša od naših, v Občini Žalec smo še vedno lahko zadovoljni s stanjem na področju gospodarstva. Želim, da bi se vam v letu, ki prihaja, izpolnila vsa pričakovanja, ki jih imate. Če bomo lahko občina in t. i. podporne inštitucije, kot so Razvojna agencija Savinja, Zbornica zasebnega gospodarstva in Golding klub, pomagali, bomo. Vrata so vedno odprta,« je v uvodnem prazničnem nagovoru dejal Lojze Posedel in odprl prijetno druženje, ki sta ga v družabni del popeljala udarna tolkalista Dejan Tamše in Eva Zavšek. Mi smo predstavnike gospodarstva povprašali, kakšne so njihove želje in pričakovanja za leto 2008. Glede na to, da smo sklenili že prvi mesec, utegnemo imeti vsaj dvanajstino odgovora na vprašanje, ali so se uresničile. Milivoj Dolar, Juteks: »Za Ju-teks lahko rečem, da bo prihodnje leto že deveto leto rasti poslovanja. Lahko pa samo želim, da bi vendarle tudi v občini kot celoti bila višja stopnja rasti gospodarstva. Zato bi lahko prav gotovo poskrbeli vsi obrtniki, podjetniki, mala podjetja, z vso podporo občine, ki je zdaj še vedno premajhna. Gre za privabljanje in načine, kako bi obrtniki prišli v naš konec in ne, da odhajajo iz občine. Gre za spodbujanje in privabljanje tistih, ki imajo kakšne dobre ideje in željo po ustvarjanju.« Zvone Petek, Pluton: »Želje za naslednje leto so, da ne bi bilo slabše leto, kot je bilo preteklo, ki je bilo, moram reči, dokaj uspešno. Sem iz stroke, ki je trenutno v razcvetu. Slednjega pričakujemo še za kakšno leto. Bojimo se le kakšne recesije, ki bi jo lahko povzročil padec nepremičnin na ameriškem trgu, ki se vsepovsod odraža. Če bi se podobno dogajalo tudi pri nas, pomeni slabše čase za naše poslovanje. Če bomo nekako uspeli obdržati tržišče, se bodo investicije še naprej odvijale. To pa bi za nas gradbenike spet pomenilo zelo plodno leto. Sicer pa imamo v tem lokalnem okolju željo, da čim prej odpremo nakupovalni center Spar v Žalcu. Smo tik pred izdajo vseh dovoljenj in računamo, da bomo spomladi to tudi uresničili.« Danica Jezovšek Korent, Razvojna agencija Savinja: »Vsekakor je osnovna želja, da bi se vsi zavedali resnosti situacije, ki jo nosi s seboj inflacija. In da bi ukrepali na državni ravni, tako kot je potrebno. Gospodarstvo bo pa potem že znalo narediti svoje.« Danilo Basle, Zbornica zasebnega gospodarstva: »Želimo si čim več obrtnih con, čim več izpolnjenih in uresničenih pogojev za gradnjo, za razvoj. To naj nam da lokalna skupnost, ki ima kot gospodar prostora velik vpliv. S strani države bi si želeli ponovno uvedbo investicijskih olajšav za mala in mikro podjetja, ker to zelo veliko pomeni pri samem razvoju dejavnosti.« Martin Drev, Avtohiša Drev: »Vsem srečno vožnjo. Pa na splošno veliko zdravja in sreče. In da bi gospodarstvo imelo čim nižjo inflacijo in čim višjo rast.« Marija Bukovec, Sadjarstvo Mirosan: »Za Sadjarstvo Mirosan si želim, da bi bili likvidni. Zaenkrat smo dovolj investirali, zdaj se moramo malo ustaviti. Želimo si, da bi bili tekoče likvidni. Brez bančnih kreditov tako ne gre, ampak da bi jih vendarle imeli čim manj in temu primerno manj visokih obresti.« Borut Cizej, Gostilna in Penzion Cizej: »Ljudem želim samo zdravja in družin-ske sreče in ničesar drugega. Tistim pa, ki veliko delajo, pa veliko poslovnih uspehov.« Irena Mužič, Golding klub: »Če so prazniki čas, ko slavimo, se veselimo, je gotovo tudi čas, ko delamo inventuro za nazaj. Pa vendar mislim, da vsi vidimo tudi nove izzive in imamo nova pričakovanja in vsi gledamo tudi vnaprej. Prepričana sem, da pozitivno, ker je to edino, kar nam ostane v tem norem vsakdanjem tempu.« Lucija Kolar Sejem tudi za praznike S stojnice medu in izdelkov iz medu Turistično društvo Polzela je v okviru veselega pričakovanja božiča in novega leta povabilo občane na božični sejem. Na njem so na šte- vilnih stojnicah prodajali domače dobrote, kot so domače klobase, ocvirki, kruh, potica, rezanci, jajca, med, izdelki iz medu, zdravilna Že 150 članov TD Petrovče na letnem občnem zboru Turistično društvo Petrovče je na občnem zboru 21. decembra v dvorani PGD Drešinja vas opravilo pregled svojega dela v preteklem letu in si zastavilo program dela za leto 2008. V lanskem letu so pridobili kar 33 novih članov in njihovo število zaokrožili na 150, kar pomeni najbrž tudi več idej in pridnih rok za uresničitev aktivnosti. Društvo je aktivno skozi vse leto, sodeluje v skupnih turističnih projektih ZKŠT Žalec, Zveze turističnih društev, se povezuje z ostalimi društvi v KS Petrovče ŠOLSKI CENTER VELENJE http://www.scv.si. vabi na informativni dan, ki bo v petek, 15. 2. 2008, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 16. 2. 2008, ob 9. uri. Predstavili bodo srednješolske programe: - elektikar, elektrotehnik, tehnik računalništva, tehnik mehatronike; - geostrojnik rudar, geotehnik, okoljevarstveni tehnik (NOV PROGRAM!); - pomočnik v tehnoloških procesih, oblikovalec kovin - orodjar, inštalater strojnih inštalacij, avtoserviser, avtokaroserist, mehatro-nik operater, strojni tehnik; - pomočnik v biotehniki in oskrbi, gastronom hotelir, prodajalec, gastronomsko-turistični tehnik, ekonomski tehnik ter - gimnazija, športni oddelek gimnazije, umetniška gimnazija - glasbena in likovna smer. Dodatne informacije najdete na spletnih šole. ŠOLSKI CENTER VELENJE http://www.scv.si. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA vabi na informativni dan, ki bo v petek, 15. 2. 2008, ob 9. in 15. uri ter v soboto, 16. 2. 2008, ob 9. uri. Predstavili bodo višješolske programe: - elektronika, - rudarstvo in geotehnologija, - informatika, - mehatronika, - komunala (samo izredni študij), - gostinstvo in turizem (NOV PROGRAM!). Dodatne informacije najdete na spletnih straneh šole. zelišča za čaje, pekli so kostanj, točili kuhano vino in še marsikaj drugega je vabilo k nakupu. Ob tej priložnosti so nastopili najmlajši iz vrtca, učenci osnovne šole, otroški pevski zbor iz Andraža, ki so skupaj okrasili tudi več metrov visoko božično drevo, obiskal pa jih je Božiček, ki si je zaradi pomanjkanja snega naročil prevoz pri Ernestu Obermajerju in se na prizorišče pripeljal s starodobnim mercedesom. Kljub mrazu se je na parkirišču pri občinski stavbi zbralo veliko ljudi. T. Tavčar Božiček seje na sejem pripeljal s starodobnim mercedesom in organizira lastne akcije. Skrbi za lepše podobe vseh vasi znotraj KS Petrovče, saj ureja vaška središča, skrbi za urejene in ocvetli-čene gredice in korita, organizira akcije očiščevanja kraja in preko sodelovanja v akciji Najlepša hiša, kmetija, poslovni objekt spodbuja skrb sokrajanov za urejenost hiš in okolja. S skupinsko masko so se udeležili pustnega karnevala v Žalcu, skupaj s PGD Drešinja vas in vaščani Drešinje vasi so pripravili delavnico za izdelavo butar, sodelovali pri izdelavi butare velikanke v Drešinji vasi ter organizirali razstavo pirhov in velikonočnih dobrot v Drešinji vasi. Pripravili so cvetlično tržnico v Petrovčah, sodelovali so tudi pri postavljanju mlajev na Zaloški Gorici in v Drešinji vasi. Sodelovali so v skupnih projektih ZKŠT Žalec in ZTD, kot so Hmeljska pot, Turistična tržnica in Adventni sejem v Novem Celju. Pripravili so kostanjev piknik v Veliki Pirešici. V pripravi pa imajo tudi nove promocijske materiale, zgibanko in razglednice, ki jih bodo izdali letos. Lani so tudi bolj aktivno pristopili k delu s podmladkom društva v OŠ Petrovče. Kot je povedala predsednica TD Petrovče Marjeta Grobler, so jih povabili na delavnico izdelavè butar, vključili v predstavitev na turistični tržnici v Žalcu, kjer so predstavili svoje poglede na urejenost kraja. Decembra so sodelovali na njihovi okrogli mizi o turizmu, kjer so se dogovorili o vključitvi podmladka v akcije po vaseh. V TD Petrovče v skladu z možnostmi skrbijo tudi za izobraževanje svojih članov, lani so si na primer ogledali Križečo vas, ki je bila leta 2005 najlepša slovenska vas in lani zasedla drugo mesto na evropskem tekmovanju. Pri načrtovanju in zasaditvi pa jih je strokovno usmerjala Štefka Kos Zidar z Vrtnarske šole Celje. Tudi januarski množično obiskan občni zbor v Drešinji vasi je dokazal živahen utrip v TD Petrovče. Prireditev je popestrila tudi podelitev priznanj »Najlepša hiša 2007«. Za prizadevno ureditev okolja svojih domov so v KS Petrovče nagradili Julijano Kozel iz Petrovč, Slavico in Toneta Zdolška iz Petrovč, Berto Antlo-ga iz Arje vasi ter Ivanko in Lojzeta Kučerja iz Male Pirešice. T. T. Roman Brglez Pekarna-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekarna in trgovina Vransko, B 703 30 30; trgovina Žalec B 713 30 82; slaščičarna Žalec B 713 30 83; trgovina Griže B 713 30 80; slaščičarna Petrovče B 713 30 84; trgovina Ostrožno B 428 20 60; trgovina Vrbje B 713 30 86; bar Vrbje B 713 30 87; slaščičarna Šempeter B 703 30 46; slaščičarna Polzela B 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi B 566 02 80, trgovina Kamnik B (01) 830 82 70; trgovina Laze B (01) 834 70 12; trgovina Tabor (B 703 43 70). Spoštovani kupci! Zopet je tu pustni čas in z njim vaš in naš Vranski pustni karneval. Čas pustnih norčij in veselja, čas krofov in svinjskih krač, čas, ko si nadenemo maske in si damo duška. Brez kakšnih omejitev se spotikamo ob državo, njeno politiko in politike, ponazarjamo in osvežujemo aktualne dogodke doma in po svetu. Ob tem z liki pustnih mask opozarjamo tudi na dediščino svojih krajev, na svoje navade in običaje. Skratka to je čas, ki se ga vsako leto veselimo znova in čas, ki tudi naš kolektiv vedno potegne vase in angažira. V tem času bomo v naši pekarni napekli na tisoče nadvse okusnih krofov, ki jih bomo imeli na razpolago v vseh naših lokalih. Oskrbite se z njimi, da bodo pustni dnevi res pravi. Ob tem pa ne pozabite na naš slogan ZVESTOBA SE NAGRAJUJE, ki bo tudi v letošnjem letu imel vso veljavo in pomen. Čas hitro teče in še zavedli se ne bomo dobro, ko bo tu že avgust in z njim naša in vaša tradicionalna prireditev Za zvestobo, ki nas druži in razveseljuje. Še prej pa bo seveda veliko tudi drugih priložnosti za naša druženja, če ne drugače, ob obiskih naših trgovin in slaščičarn, kjer se bomo trudili za vaše počutje in prijetne nakupe. Sicer pa, ne pozabite na letošnji pustni karneval na Vranskem, ki bo v soboto, 2. februarja ob 14 uri. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ v termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi Smo vodilno slovensko podjetje na področju razvoja, proizvodnje in montaže toplotnih črpalk ter manjših hladilnih naprav. Strokovnost in inovativnost sta naši vrednosti, ki ju uresničujemo do stranke in med sodelavci. Nove sodelavce vabimo na naslednja delovna mesta: l. PRODAJNI INŽENIR • za načrtovanje sistemov in izdelavo ponudb za ogrevanje, hlajenje ter klimatizacijo s poudarkom na toplotnih črpalkah • vodenje zahtevnejših montaž na terenu • svetovanje strankam, opravljanje ogledov ter šolanje monterjev • sodelovanje s projektanti, izvajalci in ostalimi institucijami s področja ogrevalnih ter hladilnih sistemov II. KOMERCIALIST • prodaja naših proizvodov in storitev • izdelava prodajnih načrtov in spremljanje realizacije • promocijske in sejemske aktivnosti • navezovanje poslovnih stikov • svetovanje strankam in izbira optimalnih rešitev m. MONTER • izdelava toplotnih črpalk in hladilnih naprav v delavnici, z občasnimi montažami na terenu - 3 delovna mesta IV. SESTAVLJALEC • enostavnejše proizvodno-montažno delo v delavnici Od vas pričakujemo: pod 1:6. ali 7. stopnjo izobrazbe strojne smeri (energetik), zaželena je nekajletna praksa s področja projektiranja ali trženja, računalniška pismenost, komunikativnost, samostojnost, dinamičnost in vestnost ter znanje nemškega ali angleškega jezika; pod II : 5. stopnjo izobrazbe tehnične ali ekonomske smeri z izkušnjami pri trženju ogrevalne, sanitarne ali podobne tehnike, računalniško pismenost, komunikativnost, samostojnost, dinamičnost in vestnost ter znanje nemškega ali angleškega jezika; pod III : 4. ali 5. stopnjo strojne ali elektro smeri (jaki tok). Zaželjena je praksa na montaži hladilnih naprav ali ogrevalnih in vodovodnih sistemov, vestnost pri delu in pripravljenost za nadaljnje izobraževanje; pod IV : nekvalificiran mlajši delavec z nekaj izkušnjami na kovinarskem področju, vestnost pri delu. Omogočamo: • prijetno kreativno in urejeno delovno okolje v mladem kolektivu, • samostojno in dinamično delo, • možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja, • varno zaposlitev (po preskusni dobi tudi za nedoločen čas), • dobre osebne dohodke z možnostjo dodatne stimulacije. Prosimo vas, da pisno prijavo z življenjepisom in dokazili pošljete na naslov: Termotehnika, d.o.o., Braslovče, Orla vas 27/a, 3314 Braslovče Informacije: 041 605 951 Prijave z vašimi podatki in kratkim življenjepisom pošljite na naš naslov do 15. februarja 2008. Direktor: Rudi Kronovšek, univ. dipl. inž. str. OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi Pravilnika o financiranju in sofinanciranju programov in projektov na področju turizma Občina Žalec objavlja javni poziv za financiranje programov in projektov s področja spodbujanja razvoja turizma na območju Občine Žalec za leto 2008 Predmet javnega poziva so programi in projekti javnega interesa s področja spodbujanja razvoja turizma v Občini Žalec v letu 2008. Na javni poziv za sofinanciranje turističnih programov in projektov iz občinskega proračuna lahko kandidirajo neprofitni in prostovoljni izvajalci turistične dejavnosti na področju Občine Žalec, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Žalec; - so registrirani za opravljanje dejavnosti na turističnem področju in delujejo najmanj eno leto; - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon; - da imajo zagotovljene osnovne pogoje za realizacijo načrtovanih programov in projektov; - da vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročila o realizaciji programov ter projektov in načrt aktivnosti za prihodnje leto. Obrazci za prijavo so na voljo na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52), na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a (PE Turizem), in na spletni strani www.zalec.si od 21. januarja 2008 dalje. Prijave pošljite po pošti v zapečateni ovojnici z oznako »Ne odpiraj - sofinanciranje turističnih programov in projektov 2008« na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, do 20. februarja 2008. Obravnavane bodo samo popolne vloge, o upravičenosti in višini odobrenih sredstev bodo kandidati obveščeni do 20. marca 2008. Med izvajalci programov in projektov ter občino bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov in projektov turizma na območju Občine Žalec za leto 2008. Informacije: ZKŠT Žalec, PE turizem, tel. 712 12 69 (Tomažič) Španska telenovela N.Si Mova Slovenija Krščanska U utiska stranka Neodvisna lista za razvoj Občine Žalec Veličastna in gladka zmaga dr. Danila Tiirka za predsednika države! DeSUS Januarsko, medijsko ofenzivo žalskega župana, lahko štejemo, kot pripravo na letošnje jesenske, državnozborske volitve. Občankam in občanom pojasnjuje, kako bo sedaj, ko so se razmerja v občinskem svetu obrnila, njemu v prid, vse kot iz škatlice. Še posebej, po zamenjavi »neprimernih« članov, v občinskih odborih. Delo v odborih, bo lahko steklo, »strokovno«. Nihče več, naj ne bi imel tako »neumnih« idej, kot Marko Laznik (SD), ki je predlagal, da se namesto nakupa glasovalnih naprav, raje preplasti kakšna cesta ali ulica. Kdor se tako obnaša, je nemudoma označen za človeka, ki blokira razvoj občine. Tudi na Novo Slovenijo ni pozabil. Namenil ji je, nič (0) sedežev, v delovnih telesih občinskega sveta. Kdo pa si želi, takšno stranko v odborih? Stranko, ki ima za predsednika finančnega ministra, ki je občutno povečal denarna sredstva občinam za razvoj in s tem povzročil nekaterim županom, same probleme, kako ta denar potrošiti. Župan je javno izjavil, da ga je strah takšnega ministra. Prvi mesec, resnično naznanja, državnozborske volitve. Med in mleko, se že cedita. V žalski občini bomo pričeli z izgradnjo šole v Grižah in Doma starejših občanov. Če, bo Bog dal, bomo mimogrede odkrili še toplo vodo. Obstaja samo en problem. To je ta presneta Janševa vlada, ki ima našega župana tako grdo, da mu »noče«, sofinancirati njegovih projektov. Po besedah župana, zato, ker ni iz prave stranke. Torej, krivca, za neuspeh, svojih obljub, že ima. Ima ga tudi na lokalni ravni, v osebi podžupana iz stranke SDS g.Danija Zagoričnika, zadolženega za področje, pridobivanja investicijskih sredstev. Ne uide, mu očitek župana, da ni znal pridobiti sredstev od države, katero vodi njegov strankarski prvak, Janez Janša. Resnica je seveda, čisto drugačna. Postavlja se vprašanje. Kakšno korist je imela občina, ko so bili »njegovi« (LDS) na oblasti. Edina pridobitev, za občino, je takrat bila, da je zaposlil sestro, takratnega šolskega ministra, Slavka Gabra. Naj več investicijskih sredstev je od države, v času vlade Antona Ropa (LDS), je pridobil, župan občine Rogatec, Martin Mikolič, član Nove Slovenije. To mu je uspelo, z tako kvalitetno pripravljenimi projekti, da jih tudi njegovi nasprotniki niso mogli zavrniti. Le z dobrimi projekti, je mogoče pritegniti državo, v sofinanciranje, ne pa z lepimi besedami ali lažnimi obljubami, še manj pa, na golf igriščih. Spoštovani. Vabimo vas,da obiščete spletno stran, kluba svetnikov in svetnic Nove Slovenije, www.sejalec.si kjer vas bomo podrobno obveščali o zakulisju, žalske politike. Drago Podgorelec Do zaključka redakcije prispevka nismo prejeli. Prispevki političnih strank in list niso pripravljeni in lektorirani v uredništvu Bolj kot razmišljamo in analiziramo naša dejanja in odločitve ob kandidaturi dr. Danila Tiirka za predsednika države, prej lahko sprejmemo oceno o naši pravilni in legitimni odločitvi. Da smo v stranki DeSUS podprli neodvisnega kandidata za predsednika države, dr. Danila Tiirka, tistega, ki je s prepričljivo večino glasov v drugem krogu volitev premagal tekmeca, nam znanega evropskega poslanca in člana NSi stranke Lojzeta Peterleta. Na ta način smo ponosni na svojo odločitev, saj je naše članstvo v pravem času v slovenskem prostoru začutilo potrebo po preudarnemu predsedniškemu kandidatu dr. Danilu Tiirku. Obljube povezovanj Slovenk in Slovencev so prepričale Demokratično stranko upokojencev, stranko SD, ZARES in druge številčne državljane RS, ki s svojim glasovanjem ZA prispevali h celoviti, večinski in odločilni zmagi za predsednika vseh državljank in državljanov naše samostojne in neodvisne države. Stališča so bila preprečljiva, predvsem na področju človekovih pravic, na spoštovanju neodvisnosti, na varnosti zaposlitvenih zmožnosti, v izredni predstavitvi šolstva in zdravstva, na načelih obrambnih sposobnosti, v povezovalnih nalogah doma in v tujini, v prepoznavnosti Slovenije, o medgeneracij- ski povezanosti, o gospodarski rasti, socialni varnosti, spoštovanju starejše generacije ljudi, viziji za prihodnost, odprtost naše države na vseh področjih družbenega in političnega življenja. Ocena naših državljank in državljanov je, da smo dobili enega od boljših predsednikov v zgodovini samostojnosti Slovenije. Osebno zelo cenim drugačen pristop do Vlade, medsebojna tedenska srečanja predsednika Vlade in predsednika države. Pri predsedniku pa nam je v stranki izredno všeč njegova umirjenost, strpnost pri pogovorih, njegova splošna razgledanost in hkrati dostopnost. Njegove vrline kažejo, da bomo po petih letih lahko rekli; imeli smo dobrega in kvalitetnega predsednika, takšnega, ki je opravičil vsa pričakovanja ljudi RS. Predsednik DeSUS - občinski odbor Ivan Jelen Ena od prvih čestitk k izvolitvi Pozitivni ukrepi vlade SDS Demokracija r po žalsko SOCIALNI DEMOKRATI Vetrovno je ... in dobro je tako .. Ob splošnem nezadovoljstvu ljudi, o katerih pričajo raznovrstne raziskave, me delo naše vlade tokrat navdaja s pozitivno naravnanim nabojem. Konkretna dejanja, ki bi naj olajšala življenje socialno ogroženih oziroma ljudi z nižjimi dohodki, so vredna omembe, če že ne pohvale. Ob visoki inflaciji, ki preveva našo državo povprečen državljan res težje vidi svetle plati. Zgolj suhoparno naštevanje svežnja socialnih zakonov ne bo osvetlilo našega videnja na pozitivne učinke ukrepov vlade, zato se malenkost bolj poglobimo vanje. Vladni načrt aplicira predvsem na ljudi z nižjimi dohodki, na upokojence in družine z več otroki. T.i. sveženj socialnih zakonov se bo sprejemal že konec januarja po nujnem postopku na izredni seji v državnem zboru. Sveženj obsega zakon o varstvenem dodatku, novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter novelo zakona o dohodnini. Varstveni dodatek bi naj pomagal predvsem tistim upokojencem, ki imajo nizke pokojnine. Po novem bodo dodatek usklajevali dvakrat letno tako kot pokojnine, torej bo potekalo usklajevanje skupaj s pokojninami in v takšni višini kot pokojnine. Otroški dodatek je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka, kadar dohodek na družinskega člana ne presega 99 odstotkov povprečne plače. Ne glede na datum sprejetja bo povišanje otroškega dodatka za 8,4 odstotka za vse skupine upravičencev veljal že s 1.1.2008. Nadalje, pri dohodnini bo na novo določena dodatna splošna olajšava za zavezance s skupnim dohodki do višine 6800€ letno. Povišano olajšavo bo mogoče upoštevati že pri akontaciji dohodnine, obračunani od odhodkov iz delovnega razmerja in od pokojnin, ki bodo izplačani po prvem dnevu v mesecu, ki pa bo sledil mesecu, v katerem bo zakon uveljavljen. S predlaganim povišanjem splošne davčne olajšava bodo davčno razbremenjeni vsi dohodki fizičnih oseb, ki na letni ravni skupaj ne presegajo 9000 €. S predlaganim zvišanjem splošne davčne olajšave za določene višine dohodkov se bo izboljšal dohodkovni položaj več kot 200 tisoč davčnim zavezancem iz najnižjih dohodkovnih razredov. Sveženj socialnih zakonov torej prinaša pozitivne spremembe. Spremembe, ki zmanjšujejo potencialno tveganje za povečanje revščine in socialne izključenosti otrok. Na strani vseh poslancev, ki smo jim mi zaupali mandat pa je, da ukrepajo pravilno, torej zagotovijo sprejetje le-teh zakonov, ki jih predlaga vlada. Jasna Seražin Meško Čeprav so se uradne lokalne volitve odvijale v letu 2006, pa je so za nekatere bile končane šele z dvema korespondenčnima sejama Občinskega sveta Občine Žalec novembra in decembra 2007. Razmerje političnih sil v Občinskem svetu je pač narekovala volja volivcev na volitvah. Pa vendar to nekaterim ni bilo všeč. Ni jasno zakaj je bilo to razmerje političnih sil moteče, saj se je večina projektov Partnerstva za razvoj in župana izvedla, še več, realizirali so se tudi projekti župana iz leta 2006 in 2007 za katere občinski svet ni dal soglasja. Morda pa je želel župan izvajati le projekte po lastni volji? Število izvoljenih občinskih svetnikov se kaže v volji volivcev v lokalnem okolju. Nekateri svetniki so to voljo izigrali. Po svoji vesti so se odrekli volivcem, ki so jih izvolili v Občinski svet. Volilvci niso dali mandata svetnikom, da zastopajo interese drugih strank. Želijo pa si, da njihovi predstavniki sodelujejo v delu odborov Občinskega sveta. »Večina«, ki se kaže v strankah, ki v svojem imenu uporabljajo besedo demokracija, je demokracijo spremenila v diktaturo in še enkrat pokazala svoj odnos do lastnih članov volivcev. Občinski svetniki so izvoljeni predstavniki svojih strank in list zato, da sodelujejo v delu odborov Občinskega sveta. Volivci pričakujejo, da v delu Občine sodelujejo tudi njihovi izvoljeni predstavniki, ne pa izbrani »ustrezni« kadri po izboru župana. Nobena stranka ne more dovoliti, da nekdo tretji, ki ni član stranke, v njihovem imenu izbira kadre. Dopuščamo možnost, da župan, ki je v stranki Zares, zastopa in vodi Desus in LDS, ter še nekatere trenutno neo- predeljene svetnike. Ne bomo pa mu dopustili, da se kakorkoli vmešava v delovanje Socilanih demokratov. V občini Žalec velja novo pravilo, da člani odborov, ki imajo drugačno mnenje niso zaželjeni, ker ostale člane, ki samo poslušajo in potrjujejo vse predloge, preveč utrujajo in izčrpavajo na sejah. Prav to izčrpavanje ostalih nedelovnih svetnikov je vzrok, da so po dveh korespondenčnih sejah (ker ni bilo poguma za javno sejo) kar trije svetniki SD izgubili članstvo v vseh odborih in tako ne morejo izpolnjevati svojega poslanstva kot predstavniki stranke, ki je mandat za uresničevanje svojega programa pridobila na volitvah. Pričakujemo, da bo skupina novonastale večine z županom na čelu, katerega program in podpisniki se skrivajo, toliko spoštovala demokratična načela, statut in poslovnik, da bo stranki Socialnih demokratov čimprej sporočila katera mesta v odborih in komisijah nam pripadajo, da bomo lahko imenovali predstavnike iz vrst svetnikov in strokovnjakov. Svetniki Socialnih demokratov želimo tvorno in odgovorno sodelovati pri pripravi proračuna za naslednji dve leti, pri pripravi odlokov, prostorskih dokumentov, itd,.. Ne moremo pa sodelovati in slepo podpirati župana, če ne sodelujemo v odborih in komisijah. S tem nam je bila odvzeta temeljna pravica izvajanja svetniškega dela. Socialni demokrati želimo uspešno Občino, vendar tega ne bo, dokler bo »večina« zaradi lastnega interesa slepo kimala županu, ki drugačnih mnenj sploh noče slišati. Prava demokracija se kaže tudi v sprejemanju drugačnih razmišljanj. Volitve bodo pokazale, kdo ima prav. Klub Socialnih demokratov Žalec Geslo kongresa Liberalne demokracije Slovenije, na katerem so za novo predsednico v Žalcu izvolili Katarino Kresal je bilo: »Vetrovno bo!« V Občinskem odboru LDS so ob koncu leta ugotovili, da je veter včasih prav dobrohoten in so svoje glasilo, ki so ga brezplačno razdelili večini gospodinjstev v občini, poimenovali »Vetrovno je !« V glasilu so predstavili ljudi, ki s svojim delom in načinom življenja zaznamujejo naš vsakdanjik: podžupanja Ivica Čretnik je predana družbenim dejavnostim in predvsem prostovoljnemu delu v najrazličnejših društvih; Mladen Melanšek svoj pogled na svet razkriva z ilustracijami; prodorni direktor Ingrad Gra-mata Matjaž Pavčič zaupa svojim sodelavcem, Natalija Zupančič pa v dnevnem centru ponuja zatočišče ljudem na robu obupa; Zlatka Ma-snec, podjetnica, je izzive v turizmu zamenjala z izzivi pri prenovi starih objektov, Irena Solar pa tlakuje pot v življenje našim najmlajšim v vrtcu. Aktualne dogodke je v razgovoru komentirala tudi agilna predsednica Liberalne demokracije Slovenije, Katarina Kresal, brez dlake na jeziku pa sta o stanju v občini spregovorila tudi občinska veljaka LDS Milan Čadej in Gregor Vovk Petrovski. V sliki in besedi so predstavljeni tudi nekaterim pomembnejši dogodki, ki jih je lani pripravila Liberalna demokracija v občini: zanimivi pogovori z Majo Štamol, Modri tenis turnir, kostanjev piknik in še kaj. Za popestritev so objavili tudi nagradno križanko, izžrebani so bili naslednji nagrajenci: 1. nagrado - Gala večerja za 2 osebi prejme Pavlina Glušič, Vrbje 76 a, 3310 Žalec, *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2. nagrado - Razkošje v dvoje prejme Amalija Kralj, Kasaze 111,3301 Petrovče, 3. nagrado - družinska pica prejme Vili Puncer, Zelena ulica 7,3311 Šempeter. 4. - 10. nagrado stensko uro prejmejo: 4. Saša Turk, Dobrna 13 b, 3204 Dobrna 5. Zvonko Anclin, Skorno 34, 3325 Šoštanj, 6. Bojan Račnik, Pod smrekami 12, 3311 Šempeter, 7. Franc Kegu, Levec 76, 3301 Petrovče, 8. Sebastijan Cilenšek, Pod smrekami 14, 3311 Šempeter 9. Margareta Kujan, Cankarjeva 1, 3310 Žalec 10. Zdenka Žuža, Čopova 5,3310 Žalec. Izžrebali smo še 5 tolažilnih nagrad in sicer knjigo Buče na mizi prejmejo : Metka Vočko, Sončna ulica 13, 3311 Šempeter Marija Ribič, Pod smrekami 15, 3311 Šempeter Ivan Fink, Zabukovica 18 b, 3302 Griže Ervin Strahovnik, Kidričeva 6/III, 3310 Žalec Darko Štamol, Rimska cesta 85, 3311 Šempeter Nagrajenci lahko nagrado prevzamejo osebno vsak delavnik med 8.00 in 12.00 ter med 13.00 in 14.00 uro na sedežu stranke LDS, Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec (1. nadstropje). Tam lahko dobite glasilo občinskega odbora LDS Žalec »Vetrovno je« tisti, ki ga še nimate. Vsem neizžrebanim pa želimo več sreče prihodnjič. Stane Drolje Novoletni lov zelene bratovščine Lovci pred odhodom na lov Prva januarska nedelja je že nekaj let namenjena tradicionalnemu novoletnemu lovu lovcev lovskih družin Gozdnik Griže in Žalec. Približno 60 lovcev in gostov se je zbralo na 6. tradicionalnem novoletnem lovu pred dvorcem Novo Celje, kjer so jih pozdravili lovovod-ja Janez Stebernak, predse- dnik Lovske družine Gozdnik Griže Iztok Malis, predsednik Savinjsko-kozjanske zveze lovskih družin Maks Arlič in žalski župan Lojze Posedel, ki je med drugim poudaril, da je vsakoletni lov ob novem letu namenjen druženju, je pa tudi priložnost, da se župan v imenu vseh občank in občanov Občine Žalec zahvali lovcem za delo, ki ga opravljajo, in za skrb za divjak. Boginja lova Diana tokrat ni bila preveč naklonjena lovcem, ki so lovili divje race, lisice in fazane, saj je bilo hladno, deževalo je, zato je bilo spolzko, na drevju pa se je nabiral žled. Ob koncu so se kljub vsemu poveselili, tako kot se za lovsko druščino spodobi. T. Tavčar Ob vstopu v novo leto Krajevna organizacija ZZB za ohranjanje vrednot NOB Prebold, ki jo že več let vodi Vilj em Petek, je tudi v leto 2008 stopila s prijetnim druženjem članov. Posebno pozornost so tudi tokrat namenili svojim najstarejšim članom, starim osemdeset in več let. Med njimi nosi zastavo Fanika Raček, ki bo čez nekaj dni praznovala 95. rojstni dan, a je še vedno zelo vitalna in aktivna članica, čeprav je preživela strahote zloglasnega koncentracijskega taborišča Auschwitz. Na družabnem srečanju je zbrane najprej nagovoril Viljem Petek, ki je vsem zaželel prijetno počutje in druženje. V nadaljevanju je zbranim spregovoril tudi župan Občine Prebold Vinko Debelak, ki je spregovoril tudi o aktivnostih občine v preteklem letu in nalogah, ki naj bi jih opravili letos. Izpostavil je izgradnjo doma starejših občanov, z deli naj bi začeli v prvi polovici letošnjega leta. Sledilo je prijetno druženje ob dobri jedači in pijači, živa glasba pa je marsikoga privabila na plesišče. D. N. Udeleženci tokratnega druženja ob vstopu v novo leto Za Suzano Da dobrodelnost ne pozna meja, smo se lahko prepričali tudi v nedeljo, 6. januarja, v dvorani Doma krajanov Tabor, kjer je potekal dobrodelni koncert za Suzano, ki je pred kratkim v prometni nesreči izgubila nogo. V nabito polni dvorani je bilo tokrat premalo sedežev. Za Suzano so tokrat nastopili ansambel Zaka pa ne, ansambel Braneta Klavžerja, ansambel A je to, Alenka Lesjak s prijatelji, glasbeni center C3 Gotovlje, Vagabundi in Rok Kosmač. Koncert so pripravili Manja Majcen, Alen Kovačič in Društvo podeželske mladine Tabor, Občina Tabor in Tomislav Brumec. Koncert sta povezovala Matej Korošec in Lea Majcen. Z vstopnino so zbrali več kot 3.000 evrov, do tega večera pa več kot 6.000 evrov, ki so jih prispevali sponzorji in tisti, ki so darovali v gobici Rdečega križa Celje, ki sta bili nameščeni v Pod- četrtku v salonu Tomislava Brum-ca, ki je Suzani s posebno biotera-pijo pomagal lajšati bolečine, in v trgovini Brglez v Taboru. Nekaj denarja, 420 evrov, pa so zbrali na prireditvi tudi z licitacijo slik, ki jih je v ta namen podarila Ina Geržina. D. Naraglav pon. - pet.: 8. sobota: 8. 18. ure 12. ure Simona KODRIN, s. p. Delovni čas: Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30 PREGLEDI VIDA - četrtek, 31. 1. 2008 - četrtek, 14. 2. 2008 - četrtek, 28. 2. 2008 NAROČITE SE LAHKO VSAK DAN OD 8. DO 18. ure na tel.: 700 06 30! NA POLICAH PA ŽE NOVA KOLEKCIJA SONČNIH OČAL STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOŽE - LILJANA STROŽER, S.P. KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE TEL.: 03'714 Ol OO. FAKS. O3/714 01 01, GSM: 041 690 023, 04« 608 312. SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA. POKRIVANJE CREATONA, ESALA, EKO TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN. Z vami že 26 let Blagoslov konj na Gomilskem Starodavni običaj blagoslavljanja konj, ki je zaradi majhnega števila konj v Sloveniji tako rekoč izumrl, so na Gomilskem znova obudili pred dvanajstimi leti. Konjeniško društvo Mustang Gomilsko in Turistično društvo Gomilsko pripravita na god svetega Štefana, ko Slovenci praznujemo tudi dan neodvisnosti, zanimivo prireditev, ki privabi lastnike konjev in tudi druge, ki ob blagoslovu v prijetnem razpoloženju nazdravijo s čajem ali kuhanim vinom, ki ga ob tej priložnosti ne manjka. Tudi na zadnjem blagoslovu konj, ki je bil že dvanajsti po vrsti, je bilo tako. Konjeniki so se najprej zbrali na zbornem mestu pri kmetiji Rančigaj, od koder so se v koloni podali sko- zi vas do Doma krajanov Gomilsko. Domači župnik Martin Cirar in mladi duhovnik Viki Košec, dušni pastir v Zgornji Savinjski dolini, v farni cerkvi sv. Lovrenca v Lučah, sta skupaj s spremstvom tokrat blagoslovila 42 konj in njihovih jezde- cev oziroma kočij ažev, ki so v večini tudi člani Konjeniškega društva Mustang Gomilsko, ki ga vodi Milan Košenina. Tokratna prireditev je potekala v lepem vremenu, pokrajina pa je bila odeta z debelo snežno odejo. D. N. Med blagoslovom konj na Gomilskem Večer ustvarjalnosti Glasbena šola C3 center Gotovlje je pred koncem prejšnjega leta pripravila glasbeno prireditev, ki je obogatila tokratni veseli december v Občini Prebold. Na prireditvi so se občinstvu predstavili ustvarjalni mladi glasbeni in pevski talenti Glasbene šole C 3, ki jo vodi Preboldčanka Saša Korun. Prireditev so obogatili ansambel Rimljani, pevka Anja Ropotar, Otroški pevski zbor POŠ Tabor pod vodstvom Manje Majcen in državna prvakinja v igranju harmonike Tadeja Kušar. Program je povezovala Lea Majcen. Glavna organizatorka Saša Korun se je vsem zahvalila za sodelovanje in pripravo tega koncerta in vse povabila na družabno srečanje v avlo dvorane, kjer so nazdravili prazničnim dnem. D. Naraglav Med nastopom Otroškega pevskega zbora POŠ Tabor pod vodstvom Manje Majcen Tudi letos »iskrica sreče« Prazničnih decembrskih dni se vsi veselimo. Ob božično-novoletnih praznikih več časa kot sicer preživimo s svojimi najdražjimi, okrasimo stanovanja in poskrbimo za darila. Prav posebej se tega časa in daril veselijo otroci. Mnogim njihovi starši ne morejo uresničiti želja, a s pomočjo ljudi, ki raje kot zase ob koncu leta denar porabijo za druge, je mogoče prižgati veliko iskric v otroških očeh. Za prav posebno darilo je ponovno poskrbel podjetnik Zvone Petek, ki je razveselil za cel avtobus otrok iz celotne Spodnje Savinjske doline. Omogočil jim je namreč 5-dnevno zimovanje na Pohorju oziroma v RTC Trije Kralji. Sončno vreme in zasnežene proge so kar vabile mlade nadobudneže, da so zganjali vragolije na snegu. Večina je smučala, drugi so se sankali, tretji delali snežake. Kot so povedali, jim idej ni manjkalo, tako da so bili dnevi kar prekratki, pa tudi ob večerih jim ni bilo dolgčas. V podjetju Pluton Gradnje, d. o. o., iz Šempetra je prizadevanje za dobro otrok njihovo poslanstvo že peto leto. Glavni namen akcije »Podarimo iskrico sreče« je prispevati k zdravemu razvoju otrok, njihovi sreči, pozitivni samopodobi in drugim življenjskim vrednotam, ki so pomembne za življenje otrok. Zaposleni v podjetju Pluton Gradnje in direktor Zvone Petek so se odločili, da bodo 51 otrokom ponudili nekaj, kar jih bo spremljalo vse življenje. In zagotovo bo otrokom petdnevno zimovanje na Pohorju ostalo za vedno v spominu, kajti to so trenutki, ki so drugačni od vsako- dnevnih doživetij. Tovrstni obliki preživljanja prostega časa otrok pravijo tudi šola za življenje, saj otroci spontano pridobivajo znanje po principu lastnih izkušenj in pod strokovnim vodstvom mentorjev in smučarskih učiteljev. S to akcijo podjetje Pluton Gradnje uresničuje svojo družbenood-govorno vlogo. »Kdor daje, da bi bil dobrotnik, je zgrešil namen dajanja. Kdor daje, da bi osrečil druge in sebe, daje iz čistega srca. Tako se pretoči ljubezen in tako se prižge iskrica sreče v očeh,« pravi Zvone Petek. Iskrice v očeh otrok so dokazovale, da se imajo lepo, zato se seveda vsi še enkrat zahvaljujejo podjetju Pluton Gradnje za tako lepo darilo. K. R. Tudi letos Pluton prižgal veliko iskric Trikraljevski koncert V polzelski župnijski cerkvi so se prvo januarsko nedeljo popoldne številnim poslušalcem na trikraljevskem koncertu predstavili tamburaški orkester, župnijski otroški pevski zbor Cekinčki, mladinski pevski zbor polzelske osnovne šole, vokalna skupina Primule, župnijski mešani pevski zbor, mešani pevski zbor Oljka ter flavtistki Katarina Slokar in Sara Strajner ob spremljavi Mije Novak na klavirju. Nastopajočim se je zahvalil domači župnik Jože Kovačec, ob koncu pa so skupaj zapeli Sveto noč. T. Tavčar Med nastopom MPZ OŠ Polzela pod vodstvom Mije Novak Ob božiču in dnevu samostojnosti Na božični zvečer sta Občina Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija Polzela v polzelski župnijski cerkvi pripravila božično-novoletni koncert, ki je bil posvečen tudi dnevu samostojnosti in enotnosti. Ob tej priložnosti je zbranim spregovoril župan Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da je bila plebiscitarna odločitev na referendumu o samostojnosti Slovenije mejnik v slovenski zgodovini. Samostojnosti, ki smo jo dosegli dokaj lahko in z ne tako velikim krvnim davkom kot naše južne sosede, zato morda ne cenimo dovolj. Na koncertu so nastopili so- S koncerta v polzelski župnijski cerkvi pranistki Nataša Krajnc in Ana Marija Ožir, tenorista Sebastjan Podbregar in Rok Basti, Nina Miklavčič na harfi, Špela Kržan na flavti, Toni Alatič na vibrafonu, Primož Mavrič na klavirju in godalni kvartet v sestavi Danijela Djordjevič, Sanja Alatič, Luka Dukarič in Erian Karlovič. Izvajali so skladbe z božično tematiko in arije znanih oper ter zimzelene melodije. T. T. Pričaral lep predpraznični večer Za dušo in srce v žalski cerkvi I. osnovna šola Žalec je v cerkvi sv. Nikolaja v Žalcu pripravila božični koncert. Božične pesmi so prepevali mladinski pevski zbor I. osnovne šole Žalec pod vodstvom Zdenke Markovič, otroški pevski zbor Osnovne šole Petrovče, ki ga vodi Anita Žolnir, otroški pevski zbor II. osnovne šole Žalec pod vodstvom Brigite Pirnat in skupini Dominik in Zarja. Številni obiskovalci so lahko zares uživali ob poslušanju božičnih in drugih pesmi. Vezno besedilo je pripravila in brala Lidija Koceli. Ravnateljica I. osnovne šole Žalec Tatjana Žgank Meža se je vsem nastopajočim zahvalila in umetniškim vodjem izročila šopke, zahvalila pa se je tudi žalskim patrom, ki so omogočlili koncert v cerkvi. Vsekakor se tovrstne prireditve v času božično-novoletnih praznikov dotaknejo srca in duše bolj kot blišč in hrup, ki nas zasledujeta na vsakem koraku. T. Tavčar Med nastopom mladinskega pevskega zbora I. OŠ Žalec Ob koncu koncerta Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Tabor, ki sodi med najuspešnejše pevske zbore v celjski regiji in širše, so tudi letos skupaj z gosti iz različnih koncev Slovenije pričarali lep predpraznični večer. V prvem delu koncerta se je predstavil oktet Castrum iz Ajdovščine. Pevci si glasbeno znanje nabirajo kot člani MoPZ Srečko Kosovel in, kot radi povedo, jih druži ljubezen do slovenske narodne in umetne pesmi, brez strahu pa prepevajo tudi tuje. V oktetu zavestno iščejo manj po- znane narodne pesmi in jih tako vračajo v našo pevsko zavest. Kot se za resen ansambel spodobi, sodelujejo na reviji Primorska poje, na srečanjih oktetov, ob odprtjih in na proslavah. V počastitev stoletnice smrti Simona Gregorčiča, goriškega slavčka, so posneli zgoščenko njegovih uglasbenih besedil. V nadaljevanju se je predstavila etno skupina s Koroške Kar bo pa bo, ki je z ljudskimi glasbili zaigrala kar nekaj popularnih naro-dno-zabavnih viž. Člani skupine sodelujejo tudi v programu, ki ga pripravljajo Dravski flosarji. V drugem delu koncerta je zapel MePZ Tabor, ki ga vodi zborovodja Milan Kasesnik. Vedno se trudijo predstaviti kulturno življenje in delovanje v Občini Tabor. Ob 15-letnici delovanja so izdali tudi zgoščenko. Ob tej priložnosti se zahvaljujejo vsem, ki jim pomagajo pri njihovem kulturnem ustvarjanju, še posebej pa njihovemu glavnemu sponzorju, podjetju Fisher Internacional, ki jim je skupaj z drugimi donatorji omogočil tekmovanje na Češkem, kjer so bili najuspešnejši med mešanimi pevskimi zbori. D. Naraglav Veselo za naj mlaj še Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je decembra pripravil vrsto prireditev, med njimi, posebno v zadnjih dneh leta, tudi take za najmlajše. Prireditve so potekale v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec in v atriju Savinove hiše. Najmlajši so si lahko ogledali lutkovni predstavi Zgodba o zmaju in Medvedja pra- vljica ter igrani predstavi Klovna in Miši v operni hiši. Zabavno in veselo je bilo tudi zadnji dan starega leta, ko so otroci silvestrovali s Pojočim kuharjem, ki jim je napekel kekse, in opoldne nazdravili z otroškim šampanjcem. Obiskal jih je Dedek Mraz, otroci pa so zapeli. V Žalcu so torej poskrbeli, da so se tudi najmlajši naužili Kar veliko otrok se je pridružilo Dedku Mrazu Opoldne so veselo nazdravili. veselega decembrskega vzdušja, vse predstave in na otroško sil-Poudariti je treba, da je bil na vestrovanje vstop prost. T. T. IVA. PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel.: 03/700 16 11 Fotoaparata od Božička V Občini Tabor je Božiček obiskal otroke v vrtcu in šoli in jim tako še polepšal veseli december, ki je bil tudi pri njih zelo pester, vesel in zabaven. V vrtcu je 49 otrok, ki so po starosti razporejeni v tri oddelke. Otroci so z njim rajali in plesali ter z navdušenjem odpirali darila, ki jim jih je podaril. Dobili so didaktične igrače, primerne njihovi starosti, vodstvo vrtca pa je prejelo tudi digitalni fotoaparat. Otroci POŠ Tabor, skupaj 77 otrok, so Božička pričakali v telovadnici Doma krajanov Tabor, kjer so mu pokazali, kaj vse so se naučili v šoli. Pripravili so mu prireditev, na kateri so plesali, peli in uprizorili skeč. Ob tej priložnosti je otrokom POŠ Tabor Božiček podaril digitalni fotoaparat in polno košaro majhnih pozornosti. D. N. Božiček je otroke obiskal po oddelkih. Zimski pohod v dežju Med tistimi, kijih slabo vreme ni motilo in so veselo prišli do cilja, je bila tudi skupina ZA Žalec, ki s tovrstnimi aktivnostmi krepi samospoštovanje in zdrav način življenja. Planinsko društvo Prebold je drugo januarsko nedeljo organiziralo že 31. pohod krajanov v Marijo Reko, v Dom pod Reško planino, ki je priljubljena planinska postojanka občanov Občine Prebold in tudi drugih ljubiteljev planin iz Savinjske doline, Zasavja in od drugod. Pohoda se vsako leto udeleži okoli 1000 udeležencev. Vreme tokrat organizatorjem in pohodnikom ni bilo naklonjeno. Na pot so se letos podali le najbolj zagnani planinci, občani in ljubitelji planin. Tokratni pohod je bil po številu udeležencev najskromnejši do zdaj. Organizatorji upajo, da bo prihodnje leto drugače. Kot so povedali, še nikoli ni deževalo na dan pohoda, ampak kvečjemu snežilo. Zlatko Pinter iz Prebolda: »Zelo rad hodim in zato sem se tudi danes kljub dežju podal v Marijo Reko. Ta pohod je tradicionalen in je zato vredno ohranjati tradicijo tudi med nami pohodniki. Kljub dežju je bilo lepo in vesel sem, da sem tudi tokrat tukaj. Upam, da bom na tem pohodu tudi prihodnje leto.« Majda Vidic iz Zagorja: »Na pohodu sem bila zdaj že sedmič in bom vsako leto, ne glede na vre- me, če bom seveda zdrava. V Dom pod Reško planino tudi sicer prideva z možem večkrat čez leto, nekakšna špica pa je zagotovo ta pohod. Škoda, da je danes slabo vreme, saj bi se sicer tu trlo pohodnikov.« Predsednik PD Bajtar Velika planina Boris Pohlin: »V P r e b o 1 -du imam planinske prijatelje, med katerimi sta tudi oskrbnika doma Ivanka in Stanko. Vsekakor bom sem še prišel in to ne glede na vreme, saj prijateljstvo in dobra družba premagata vse ovire.« Predsednik preboldskega planin-skega društva Jani Zagožen: »Vreme nam letos res ni bilo naklonjeno, so pa bili tisti, ki so prišli, veseli in zadovoljni, da so premagali to pot in vpisali v dnevnik udeležbo na 31. tradicionalnem pohodu. Lansko leto je bilo na ta dan v Mariji Reki od 1200 do 1500 pohodnikov. Danes jih je le kakšnih dvajset odstotkov lanskega števila. Upamo in želimo si, da nam bo vreme drugo leto bolj naklonjeno in da se bo tu znova trlo tisoč in več pohodnikov.« D. Naraglav Trije pohodi za praznike Za prave planince je v času praznikov najlepše to, da se lahko odpravijo v hribe. Savinjski planinci so tudi letos praznične dni izkoristili za pohode. Na polnočni pohod na Silvestrovo so se odpravili tudi člani Planinskega društva Žalec. Vlado Rojnik, predsednik društva, je povedal, da so se opolnoči odpravili iz Žalca na Bukovico, od koder so se vrnili v zgodnjih urah novega leta. Planinci Planinskega društva Liboje so se na deseti zimski pohod podali 2. januarja. Zbrali so se pri mostu v Kasazah, nato pa krenili proti Homu, kjer so se okrepčali in pot nadaljevali do koče na Br-nici. Tretji novoletni pohod, ki ga je pripravilo Planinsko društvo Braslovče, je bil 19. po vrsti, pot pa jih je tudi tokrat vodila na Dobrovlje. Predsednik društva Jože Marovt je povedal, da se pohoda vsako leto udeleži več planincev, tudi od drugod. Letošnje pohode je zaznamovalo lepo vreme, ponekod je rahlo snežilo, pot pa je bila prijetna. T. Tavčar S pohoda braslovških planincev na Bezovec na Dobrovlje Obisk čistilke Marije Olga Markovič med nastopom na srečanju starejših v Trnavi Krajevna organizacija RK Trnava, ki jo vodi medicinska sestra Anica Kranjc, uspešno deluje v svojem okolju in je pomemben dejavnik življenja v tej krajevni skupnosti. Poleg številnih aktivnosti vsako leto organizirajo tudi srečanje krajanov, starih 70 in več let. Zadnje tovrstno srečanje so pripravili ob koncu leta. V jedilnici POŠ Trnava so se poveselili in nazdravili bližnjemu novemu letu. V kulturnem programu, ki so ga pripravili ob tej priložnosti, so sodelovali učenci šole z mentorji. Za posebno presenečenje pa je poskrbela Partljičeva Čistilka Marija v izvedbi Olge Markovič. Zbrane sta nagovorila predsednica KO RK Tr- Tisoč pohodnikov Zdravju naproti Planinsko društvo Polzela je 19. januarja pripravilo že 26. pohod na Goro Oljko Zdravju naproti. Po besedah predsednika Planinskega društva Polzela Zorana Štoka se je pohoda udeležilo okoli tisoč pohodnikov iz različnih krajev Slovenije. Na cilju je vsak pohodnik dobil v čast sv. Neže trdo kuhano jajce in čaj. Posebno priznanje za udeležbo na vseh 26 pohodih sta prejela Štefka Jordan iz Šempetra in Ferdinand Glavnik s Polzele, Utrinek s 26. pohoda Zdravju naproti najmlajši udeleženec pohoda je bil dveletni Jan Vidovič s Ptuja, najstarejša pa 79-letna Štefka Jordan iz Šempetra. T. T. Tradicionalni nočni pohod Vsakoletni nočni božični pohod Planinskega društva Tabor na Krvavico in Zajčevo kočo je tudi tokrat odlično uspel. Planinci PD Tabor, ki ga vodi Milena Lenko, so s pohodom zaokrožili svoje aktivnosti v letu 2007. Pohodniki so se zbrali ob 16. uri pred staro šolo v Lokah, od koder so se podali na pohod. Izbirali so lahko med dvema različnima težavnostnima potema: prva, zahtevnejša, je vodila iz Lok ozi- roma Ojstrice skozi naravno okno na Krvavico in potem na Zajčevo kočo, druga, manj zahtevna, pa iz Lok po cesti mimo kmetije Veteršek do Zajčeve koče. Za zahtevnejšo pot se je letos odločilo 80, za lažjo pa 40 pohodnikov. Že dopoldne je nekaj članov društva uredilo in primerno zavarovalo pot na Krvavico. Vse udeležence pohoda je na Zajčevi koči pričakala brezplačna dobrodošlica: vroč čaj in Šilce žganega. Planinci so si lahko napolnili baterije tudi s posebno ponudbo večera - kranjskimi klobasami s hrenom in gorčico, pa tudi kakšen priboljšek iz nahrbtnika je bil dobrodošel. Sestopali so po poti mimo zapuščene kmetije Šekovar, na svoji domačiji pa jih je prijazno sprejel Franc Poše-bal, po domače Spodnji Za-brložnik. Zaigral jim je na harmoniko in veselo druščina je tudi zaplesala. D. N. Lokostrelci z Andrejo za bolnico Andreja Izgoršek iz Griž, članica državne lokostrelske reprezentance, je v soboto, 19. januarja, organizirala zanimivo dobrodelno prireditev - zbiranje igrač za Splošno bolnico Trbovlje. Lani so podobno prireditev organizirali za otroški oddelek Splošne bolnišnice Celje, v prihodnje pa naj bi poskrbeli tudi za druge bolnišnice po Sloveniji. Prireditve, ki so jo pripravili v dvorani DPD Svoboda Griže, v zamišljeni obliki tokrat niso mogli izpeljati zaradi zamude pri prijavi, a je vseeno dosegla svoj namen, saj so zbrali veliko število igrač, lokostrelci pa so zbrali tudi lepo vsoto denarja. Loke in puščice so tokrat zamenjali za pikado in se pri tem prav prijetno zabavali. Za zabavo je poskrbel tudi Tone nava Anica Kranjc in župan Občine Braslovče Marko Balant. Po nastopu Olge Markovič, ki je nasmejala občinstvo, so nadaljevali s prijetnim druženjem. D. N. Fornezi - Tof, ki se je uvodoma pomeril z žalskim županom Lojzetom Posedelom. Slednji je pozdravil lokostrelce in jim čestital za prireditev, ki pa zaradi administrativnih oziroma zakonskih predpisov ni mogla biti javna prireditev za obiskovalce in gledalce, kar pa je bilo seveda škoda, saj je v Griže prišla celotna lokostrelska reprezentanca na čelu s predsednico Lokostrelske zveze Slovenije Ireno Rosa. Glavna organizatorka Andreja Izgoršek je kljub vsemu zadovoljna, zelo zadovoljna je seveda tudi s tekmovalnimi rezultati lanske sezone. Na evropskem prvenstvu v Bjelovarju v Arrowheadu je stala na zmagovalni stopnički ženske ekipno in osvojila 7. mesto med posameznicami, na svetovnem prvenstvu 3D v Sopranu na Madžarskem pa je osvojila 6. mesto. Je tudi prvakinja slovenskega pokala in 3D-pokala, štirikratna državna prvakinja in nosilka novega državnega rekorda v 3D. Njen trener je predsednik LK Šen- Andreja Izgoršek čut in legenda lokostrelstva v Sloveniji Marjan Podržaj, ki je povedal, da sta za Andrejo letošnja glavna cilja svetovno prvenstvo v Arrowheadu v Angliji in evropsko prvenstvo v 3D v Madridu. In kaj na vse to pravi Andreja? »Vesela sem doseženih rezultatov in ker imam dovolj motivacije in izzivov, upam na uspehe tudi letos. Vsekakor pa bo potrebno resno in zavzeto trenirati za svetovno in evropsko prvenstvo. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila vsem, ki so sodelovali v akciji zbiranja igrač in akcijo tudi finančno ali kako drugače podprli.« D. N. VABIMO VAS V NAŠO DRUŽBO! Članice Društva za kakovostno starost ZIMZELEN Žalec se srečujemo enkrat tedensko, ob četrtkih od 15.30 do 17. ure, v Ulici Savinjske čete 4, v Žalcu (ob občinski stavbi, v Bergmannovi vili). Prizadevamo si živeti ustvarjalno, kakovostno starost v povezovanju z mlajšima generacijama. Naše najpogostejše aktivnosti so: posredovanje znanj in izkušenj mladim (v vrtcih), enkrat mesečno hoja v naravo in planinarjenje, razgovor s povabljenim zanimivim gostom (pesnikom, pisateljem, kulturnim delavcem, zeliščarjem ...), prebiranje zanimive literature, pogovor o različnih temah (običajih, aktualnih dogodkih, zdravju, zdravilnih rastlinah, kuhanju, vrtnarjenju idr.), petje, spoznavanje zelišč in zdrave prehrane, telovadba, obiskovanje kulturnih prireditev. V pogovoru sodelujemo s svojimi izkušnjami, negujemo kulturo poslušanja. Redno si merimo krvni pritisk, holesterol in sladkor in izvajamo še vrsto drugih aktivnosti. DOBRODOŠLI MED NAMI TUDI VI! Obiščite nas kar med srečanjem ali pokličite voditeljici Ireno Potočnik (tel. 040/833 037) ali Andrejo Steiner (031/637 788). OBČINA ŽALEC Od 1. do 10. februarja razstava RUDARSKA DEDIŠČINA ZABUKOVICA-LIBOJE; Medobčinska splošna knjižnica Žalec (v času odprtja knjižnice) (Medobčinska splošna knjižnica Žalec, 712 12 52). Sobota, 2. februar, ob 8. uri pohod po andraški poti, 1. del; zbor pri pisarni PD Žalec ob 8.uri, izpred POŠ Trje ob 8.15 (Planinsko društvo Žalec, 041 736 157). Sobota, 2. februar, od 8. do 12. ure kmečka tržnica; središče vasi Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Sobota, 2. februar, ob 16. uri pustna likovna delavnica za malčke z rajanjem; dvorana gasilskega doma v Levcu (Turistično kulturno društvo Levec, 041 504 981). Nedelja, 3. februar, od 10.37 do 18. ure obisk pustnega sprevoda betežnim in bolnim krajanom na domu; območje KS Gotovlje (TOD Lipa Gotovlje, 040 790 342). Nedelja 3. februar, ob 14. uri PUSTNO RAJANJE; POŠ Trje (Kulturno društvo Galicija, 041 783 107 (Ivo Gjursar). Ponedeljek, 4. februar, ob 18. uri prireditev ŠPORT 2007 V OBČINI ŽALEC; Dom II. slovenskega tabora Žalec - vstop prost (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 5. februar, ob 16. uri pustni karneval v Žalcu; ulice Žalca, osrednje dogajanje na Šlandrovem trgu (TIČ Žalec, 710 04 34). Torek, 5. februar, ob 17. uri otroško pustno rajanje z Romano Krajnčan; Atrij Savinove hiše (TIČ Žalec, 710 04 34). Sreda, 6. februar, ob 11. uri področno prvenstvo v veleslalomu in deskanju na snegu za OŠ; Golte (ZKŠT Žalec in SK Gozdnik Žalec, 041 248 564,041 620 131). Sreda, 6. februar, ob 15. uri pustni pokop; središče Vrbja (Društvo mladih Vrbje in TD Vrbje, 041 793 945). Sreda, 6. februar, ob 19. uri OBČINSKA PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU S PODELITVIJO SAVINOVIH ODLIČIJ; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34). Četrtek, 7. februar, ob 17. uri Muca copatarica, za Cicibanov abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIČ Žalec, 710 04 34). Četrtek, 7. februar, ob 18. uri nočni pohod na Goro; zbor pri POŠ Trje (Planinsko društvo Galicija, 031 864 826). Četrtek, 7. februar, ob 18. uri PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU; Hmeljarski dom KZ Petrovče (Kulturno društvo Petrovče, 570 76 08). Četrtek, 7. februar, ob 18. uri PROSLAVA OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 570 13 13). Četrtek, 7. februar, ob 18. uri prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku; Dom Svobode Griže; KUD Svoboda Griže (Veligošek, 051 420 558). Četrtek, 7. februar, ob 19. uri odprtje razstave kiparskih del nagrajenca Prešernovega sklada Petra Černeta; Savinov likovni salon; razstava bo na ogled do 4. 3. 2008 (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 7. februar, ob 19.30 Večer glasbe in poezije ob slovenskem kulturnem prazniku; Dom krajanov Vrbje (Meh, 031 370 959). Petek, 8. februar, ob 8. uri pohod na Šmohor - v spomin na Prešerna; zbor v Libojah pri Štefanu Frecetu (Planinsko društvo Liboje, 031 881 726). Petek, 8. februar, ob 19. uri Večer poezije - na drugi strani Tkanine želja (Dani Bedrač in Slavica Tesovnik); Savinova hiša (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 9. februar, ob 6.30 zimski pohod na Peco; zbor pri pisarni PD Zabukovica v Migojnicah (Planinsko društvo Zabukovica, 031 533 412, 041 740 753). Sobota, 9. februar, ob 8. uri pohod po vinsko-gorski poti, l.del; zbor pri pisarni PD Žalec ob 8.uri - izpred POŠ Trje ob 8.15 uri (Planinsko društvo Žalec, 041 736 157). Sobota, 9. februar, ob 8. uri pohod - Dramlje, Sleme, Šitalič, Uršula; zbor pri Rimski nekropoli (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Sobota, 9. februar, od 9. do 12.ure plezanje; 4. OŠ Celje (ŠD Avantura, 041 687 868). Sobota, 9. februar, od 9. do 12.ure domača tržnica; parkirišče KS Griže (Turistično društvo Griže, 031 337 097). Nedelja, 10. februar, ob 18. uri opereta MELODIJE SRCA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Ponedeljek, 11. februar, ob 20. uri Blazno resno slavni; Prešernovo gledališče Kranj - za gledališki abonma ponedeljek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 12. februar, ob 17. uri Blazno resno slavni; Prešernovo gledališče Kranj - za mladinski abonma in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Torek, 12. februar ob 20. uri Blazno resno slavni; Prešernovo gledališče Kranj - za gledališki abonma torek in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec TIC Žalec, 710 04 34). Sreda, 13. februar, ob 16. uri (po urniku) plesne delavnice Pet pedi; Dom II. slovenskega tabora Žalec TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 14. februar, ob 20. uri koncert ansamblov Golte in Gregorji, posebna gostja večera Jožica Svete - za abonma narodno-zabavne glasbe in izven; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 15. februar, od 10. do 16. ure smučajmo vsi, Utrip in vi, Žalec Ski Challenge 2008; Golte (ZKŠT Žalec, 041 248 564). Petek, 15. februar, ob 13.30 ekipno prvenstvo OŠ v šahu; OŠ Šempeter (ŠD Savinjčan Šempeter, 031 719 123). Sobota, 16. februar, od 8. do 14.ure zimski pohod na Šmohor (ŠD Avantura, 041 687 868). Sobota, 16. februar, od 9. do 12.ure Eko tržnica pri obrambnem stolpu v Žalcu (TIČ Žalec, 710 04 34). Sobota, 16. februar, ob 9. uri lokostrelski mednarodni turnir Indoor 18; Žalec (Lokostrelski klub Žalec, 041 663 401). Sobota 16. februar, ob 19. uri BUTALCI, komedija v izvedbi AG Vrba iz Vrbja; Dom krajanov Galicija (Kulturno društvo Galicija, 041 882 970 (Peter Vipave). Sobota, 16. februar, ob 20. uri Opereta MELODIJE SRCA; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 17. februar, ob 14. uri turnir v malem nogometu 3+1; telovadnica POŠ Trje (Matjaž Ašenberger, 041 401 062) Sreda, 20. februar, ob 16. uri (po urniku) plesne delavnice Pet pedi; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Četrtek, 21. februar, ob 19.30 zimski pokal Sprintko - III. tekma; telovadnica I. OŠ Žalec (Atletski klub Žalec, 051 413 661). Četrtek, 21. februar, ob 20. uri Micika in Vinko, KUD Veseli oder; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 22. februar, ob 20. uri 5žensk.com, Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34). Sobota, 23. februar, ob 8. uri pohod po vinsko-gorski poti, 2.del; zbor pri pisarni PD Žalec ob 8.uri, izpred POŠ Trje ob 8.15 (Planinsko društvo Galicija, 041 267 440). Sobota, 23. februar, ob 8. uri pohod na Limbarsko goro; zbor pri Rimski nekropoli (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244). Nedelja, 24. februar, ob 8. uri planinski pohod po Savinjsld planinski poti (Liboje - Bukovica - Brnica); zbor pred prodajalno Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 031 627 923). Nedelja, 24. februar, ob 18. uri CELJSKIH 5 - koncert narodno zabavnih ansamblov; Hmeljarski dom KZ Šempeter (KUD Grifon Šempeter, 570 13 13). Ponedeljek, 25. februar, ob 19. uri odprtje razstave likovnih del -Srečko Štamol; Dom II. slovenskega tabora Žalec; razstava bo na ogled do 21.3.2008 (TIC Žalec, 710 04 34). Petek, 29. februar, ob 17. uri občni zbor PD Zabukovica; dvorana društva upokojencev Griže (Planinsko društvo Zabukovica, 041 200 196). OBČINA PREBOLD Sobota, 2. februar, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 2. februar, ob 15. uri pustni karneval; Športna dvorana Prebold OŠ Prebold (OŠ Prebold, 703 64 20). Nedelja, 3. februar, ob 8. uri 2. pustni pohod na Hom; Športna sekcija PGD Šešče (Matej Golavšek, 041 783 400). Torek, 5. februar, ob 16. uri parada maškar; Gasilski dom Latkova vas; PGD Latkova vas (Srečko Stepišnik, 041 736 043) Četrtek, 7. februar, ob 19.30 osrednja proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Dvorana Prebold Občina Prebold, DPD Svoboda Prebold (Občina Prebold, 703 64 00). Petek, 8. februarja, ob 8. uri 6. zimski pohod na Mrzlico; PD Prebold (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Nedelja, 10. februar ob 11.30 proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Planinski dom pod Reško planino; KD Marija Reka (Cita Galič, 041 650 712). Petek, 15. februar, ob 19.30 gledališki abonma: KUD Zarja Trnovlje: Gospod Lovec; Dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). Sobota, 16. februar, ob 8. uri kmečka tržnica; Prebold center; (Občina Prebold, 703 64 00). Sobota, 16. februar ob 18. uri »Naj športnik leta 2007« Dvorana Prebold; Športna zveza Prebold (Sašo Plevčak, 041 587 232). Petek, 22. februar, ob 17. uri otroški abonma: Škratovo gledališče Celje: Zgodba o zmaju; Dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold (Milena Dolinar, 041 356 059). OBČINA POLZELA Nedelja, 3. februar, ob 14.30 velika otroška maškarada z Damjano Golavšek; Športna dvorana Polzela; TD Polzela; Nastop kurenta, zabavne igre z nagradami, izbor mask; Osnovna šola Polzela (Alenka Žnidar, 031 735 685). Nedelja, 3. februar, ob 7. uri 30. pohod na Ramšakov vrh; zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli (Zoran Štok. 041 754 778). Sreda, 6. februar, ob 18. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku - 8. februarju; Kulturni dom Polzela; Občina polzela (Alenka Kočevar, 703 32 00). Četrtek, 8. februar, ob 8. uri tradicionalni pohod ob kulturnem prazniku iz Solčave na Sveti vrh; odhod avtobusa izpred občinske zgradbe (Erna Drofenik, 572 01 20). Sobota, 9. februar, ob 7. uri pohod po Drameljski planinski poti; zbor pred občinsko zgradbo na Polzeli (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 10. februar, ob 9.15 proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Dom krajanov Andraž (Vili Pižorn, 041 783 734). Sobota, 16. februar, ob 18. uri občni zbor TD Občine Polzela: mala dvorana Kulturnega doma Polzela; TD Polzela (Alenka Žnidar, 031 735 685). Nedelja, 17. februar, LIGA BRGLEZ.COM - savinjska košarkarska liga; - ob 9. uri tekma za 7. mesto - ob 10.30 tekma za 5. mesto - ob 16.30 tekma za 3. mesto - ob 18. uri veliki finale. Športna dvorana Polzela; ŠKD KOŠ Polzela (Dani Turnšek, 041 381 463). Četrtek, 21. februar, ob 16. uri 117. lunohod na Goro Oljko; zbirališče pri bifeju Društva upokojencev Polzela (Rudi Divjak, 031 525 790). OBČINA BRASLOVČE Sreda, 30. januar, ob 17. uri šola za starše z naslovom »Kako se pogovarjamo pri nas doma«; v prostorih župnišča v Braslovčah; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). Četrtek, 31. januarja, ob 17. uri pustna delavnica v prostorih DPM Braslovče, Braslovče 29; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). Sobota, 2. februar, ob 15. uri pustno rajanje v Kulturnem domu Braslovče; DPM Braslovče (Blanka Nerad, 041 538 419). Nedelja, 3. februar, ob 14. uri otroška maškarada s čarovnikom Gregom v Kulturnem domu Letuš; DPM Letuš (Katja Dimeč). Nedelja, 3. februar, 19. pohod na Ramšakov vrh (969 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (JožeMarovt, 041 570 151). Četrtek, 7. februar, ob 18.30 osrednja proslava ob kulturnem prazniku; Dom krajanov Gomilsko; Kulturno društvo Gomilsko (Občina Braslovče, 703 84 12). Nedelja, 17. februar, pohod na Smrekovec (1577 m); Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). Sobota, 16. februar, ob 20. uri abonmajska predstava »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«; Dom krajanov Gomilsko; Prosvetno društvo Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117). OBČINA TABOR Nedelja, 3. februar, od 15. do 16. ure otroška maškarada; Dom krajanov Tabor (Turistično društvo Tabor, 040 384 981). Četrtek, 7. februar, ob 19. uri proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; Dom krajanov Tabor; KUD Ivan Cankar Tabor (Dramska sekcija Teloh, 031435 306). Sobota, 9. februar, ob 20. uri Valentinov ples; Dom krajanov Tabor (Društvo podeželske mladine Tabor 041 215 101). Petek, 1. februarja, ob 18. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec predstavitev knjige dr. Jožeta Hribarja in Brede Veber RUDARSKA DEDIŠČINA ZABUKOVICA-LIBOJE. Ponedeljek, 4. februar, ob 16. uri v Krajevni knjižnici Šempeter slovesnost ob začetku avtomatizirane izposoje v sistemu COBISS. Torek, 12. februar, ob 16. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Valentinova ustvarjalnica. Torek, 26. februar, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši. Butalci po Butalcih Vrbenski amaterski gledališčniki v pogovoru z režiserjem Bogomirjem Verasom v komediji Butalci Gledališka skupina Vrba iz Vrbja pri Žalcu, ki je lani praznovala 30-letnico svojega delovanja, je v soboto, 19. januarja, v dvorani Doma krajanov Vrbje ponovno uprizorila Butalce Frana Milčinskega v režiji Bogomira Verasa. Gledališka skupina Vrba je ena izmed najbolj delavnih amaterskih gledališčnikov. Med najbolj uspele uprizoritve svoje tridesetletne zgodovine štejejo pred dvajsetimi leti uprizorjene Butalce Frana Milčinskega v režiji Bogomira Verasa. Prav zaradi tega so sklenili, da Butal- ce ob svojem jubileju ponovno postavijo na oder, kajti znano je, da Milčinskim Butalcem čas ne more do živega. »Butalci so gadje! Tisto leto, ko sta bili dve kravi za en par, so se Butalci skregali s pametjo. Pa so zmagali Butalci -kaj mislite! - in ne pamet!« Tudi tokratno uprizoritev je režiral Bogomir Veras, ki je nekatere zgodbe posodobil, sporočilo pa je ostalo enako. Nastal je igrokaz z glasbo in petjem. Tudi igralci, Milan Vogrinc, Jože Meh, Jelka Štorman, Leonora Meh, Andrej Čehovin, Igor Veligovšek, Zdenka Stariha, Maruša Kobula, Neja Brglez in Anita Križanec, so isti, sceno so izdelali Zvone Holobar, Srečko Štorman in Marko Škrubej, kostume Dragica Kranjec po scenografiji in kostumografiji Bogomira Verasa, ki je pripravil tudi osnutek plakata. V gledališki skupini Vrba napovedujejo, da bo premierni uprizoritvi sledilo več gostovanj. T. Tavčar Savinjčani že beremo Vodja projekta Irena Štusej Decembra so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli s svežim projektom -branjem za bralno značko za odrasle SAVINJČANI BEREMO. Po dobrem mesecu dni knjižničarji ugotavljajo, da je zanimanje za branje in druženje, kjer bodo izmenjali mnenja o prebranem, preseglo pričakovanja. Čeprav so vedeli, da si ljudje želijo tovrstnega sode- lovanja, so presenečeni nad vzpodbudnim odzivom že takoj v prvih dneh. Povratne informacije so jim dragocene, saj bodo pripomogle k oblikovanju projekta v novi sezoni. Ena od novosti v naslednji sezoni bo, da bodo v seznam vključeni naslovi, ki jih bodo za branje svetovali nekateri znani strokovnjaki in zanimive osebnosti v slovenskem prostoru. Tokrat je bilo gradivo izbrano tako, da bi k branju privabilo raznovrstne okuse. Sicer pa vodja projekta Irena Štusej poudarja, da je vedno vredno poskusiti kaj novega; novo vsebino, novega avtorja, novo razmišljanje. Četudi ni dopadljivo oziroma se besede ne uležejo, kot pravi, je dobro vedeti, kaj čutijo drugi, kako živijo, razmišljajo in kako znajo to povedati. Nekateri imajo povsem konkretne pomisleke o sodelovanju, saj so obremenjeni z branjem za značko v osnovni šoli, s preverjanjem, tipanjem po vsebini. Branje za odrasle nima tega namena. Radi bi le ponudili vsebine in se potem na srečanju o njih pogovarjali. Vsi, ki so se odločili sodelovati, bodo potrebovali nekaj strpnosti, saj gradiva najbrž ne bodo dobili takoj, ko si ga bodo izbrali. Štusejeva priporoča, da skrbno premislijo, kaj bi res želeli prebrati, in si gradivo rezervirajo. Vsi bodo prišli na vrsto do meseca maja, ko bodo končali z branjem in srečanjem ter obiskom gosta. Savinjčani torej že beremo. Saj smo brali že prej, a zdaj nas branje na nek način tudi povezuje. Če nas povezuje nekaj tako vrednega in prijetnega, kot je branje, potem nam ne more biti hudega. T. T. Nastop New Swing Quartet zadnjič? V petrovški baziliki je v času božičnih praznikov nastopil New Swing Quartet. Tokrat v novi sestavi, saj je namesto obolelega Dareta Heringa prvič nastopil Nino Kozlevčar, sin Tomaža Kozlevčarja. Kot kaže, je bil to zadnji koncert skupine, ki letos praznuje 40-letnico. Koncertu je prisluhnilo veliko število ljubiteljev te zvrsti glasbe in glasbene skupine, ki je, kot je v svojem nagovoru dejal petrovški župnik Ivan Arzenšek, na enkraten način slavila boga in poglabljala vero. Poslušalci so nastopajoče nagradili z burnim in dolgotrajnim ploskanjem, New Swing Quartet pa se je poslovil z najlepšo božično pesmijo Sveta noč. V božično-novole-tnem času so v petrovški baziliki pripravili še tri koncerte. Nastopili so otroški in mladinski pevski zbor OŠ Šempeter, Akademski pevski zbor Celje in Cerkveni mešani pevski zbor Galicija. T. T. OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec Občina Žalec objavlja javni poziv za sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec, ki jo bo v letu 2008 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna. Predmet javnega poziva je sofinanciranje naslednjih dejavnosti: A. redna dejavnost društev in redno vzdrževanje društvenih prostorov, B. investicijsko vzdrževanje društvenih prostorov in opreme. Pravico do prijave na javni poziv za sofinanciranje imajo kultura društva, ki so člani Zveze kulturnih društev Savinja Žalec in so registrirana za izvajanje dejavnosti, opredeljenih v javnem pozivu. Poziv se začne 30. 1. 2008 in konča 29. 2. 2008. Izvajalci, ki se javijo na poziv za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje prijave v zaprti kuverti z oznako »Sofinanciranje kulturnih programov ljubiteljske kulturne dejavnosti v Občini Žalec - ne odpiraj« na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Aškerčeva 9 a. 3310 Žalec, najkasneje do 29.2. 2008. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net. Obrazce za prijavo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Obrazci so na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 30. januarja 2008 dalje. Obravnavane bodo samo popolne vloge, predlagatelji bodo o izidu poziva obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. Pater Ivan Arzenšek med zahvalnim govorom Mladi violinist navdušil Družina Milenkovič na koncertu v Žalcu V dvorani Glasbene šole Risto Savin Žalec so pripravili gala božično-novoletni koncert Teofila Milenkoviča na violini. Sedemletni violinist Teofil Milenkovič je začel z igranjem violine pri štirih letih, in sicer pod strokovnim vodstvom svojih staršev, obeh vrhunskih violinistov. Izkazalo se je, da ima izjemen talent za ta inštrument in za glasbo. Do zdaj je nastopil na več kot sto koncertih v petdesetih različnih mestih po svetu. Mladi virtuoz, ki obiskovalce svojih koncertov preseneti s svojevrstnim lahkotnim in mojstrskim stilom igranja, je v program uvrstil dela Schuberta, Verdija, Brahmsa, Masseneta, Mon-tija in drugih. Na klavirju je Teofila spremljala absolventka ljubljanske Akademije za glasbo Urška Roškar, ki je osvojila že več nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Na koncertu je sodelovala tudi Teofilova družina: oče prof. Zoran Milenkovič, mama Maria Carla Mihelčič ter sestra Timosena in brat Atanasie, ki igrajo na godala. Da Teofil Milenkovič velja za vrhunskega violinista v svetovnem merilu, dokazujejo številna prva mesta, osvojena tako v Italiji, kjer družina Milenkovičevih živi, kakor tudi na mednarodnih tekmovanjih. T. T. OBČINA ŽALEC ODDELEK ZA GOSPODARSKE IN NEGOSPODARSKE DEJAVNOSTI Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec Na podlagi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec Občina Žalec objavlja javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec, ki jih bo leta 2008 sofinancirala Občina Žalec iz občinskega proračuna. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje kulturnih projektov naslednjih področij dejavnosti: • založništvo: knjige, drugi projekti, • glasba: produkcija, drugi projekti, • uprizoritvene umetnosti: postprodukcija, prvi projekti, • vizualne umetnosti: slikarstvo, kiparstvo, grafika, drugi projekti, • radijski in televizijski kulturno-umetniški projekti, • varstvo kulturne dediščine. Pravico do prijave na javni razpis za sofinanciranje imajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje osnovne pogoje: a) da opravljajo dejavnost s področja kulture in da imajo ustrezno registracijo v skladu z veljavno zakonodajo (za pravne osebe), b) da imajo sedež v Občini Žalec, razen častnih občanov Občine Žalec, c) da izpolnjujejo kriterije Pravilnika o sofinanciranju kulturnih projektov v Občini Žalec, d) da imajo do Občine Žalec poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklega leta, e) za področje varstva kulturne dediščine: poleg pogojev iz točk b), c) in d), da so lastniki ali upravljavci kulturnih spomenikov, razglašenih z občinskim odlokom, ali objektov kulturne dediščine, ki so vpisani v zbirni register dediščine Zavoda za varstvo kulturne dediščine OE Celje. Razpis se začne 30. 1. 2008 in je odprt do porabe sredstev. Izvajalci, ki se javijo na razpis za dodelitev proračunskih sredstev, pošljejo svoje vloge v zaprti kuverti z oznako »Sofinanciranje kulturnih projektov v Občini Žalec - NE ODPIRAJ« na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec. Na hrbtni strani ovitka mora biti naveden vlagatelj: naziv in naslov (sedež). Vloga mora biti izpolnjena na ustreznih razpisnih obrazcih za posamezno razpisno področje in mora vsebovati vse obvezne priloge in podatke, določene v razpisni dokumentaciji. Oddaja vloge pomeni, da se predlagatelj strinja z vsemi pogoji razpisa. Komisija bo po odpiranju vlog iz nadaljnjega postopka izločila vse vloge predlagateljev, ki jih ni vložila upravičena oseba. Pristojni uslužbenci za dajanje informacij in pojasnil: Uroš Govek, tel. 712 12 66, e-naslov: zkst.kultura@siol.net. Razpisna dokumentacija obsega: - besedilo razpisa; - prijavne obrazce za posamezno razpisno področje. Razpisno dokumentacijo lahko predlagatelji dvignejo na upravi Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a, med uradnimi urami, od ponedeljka do četrtka od 8. do 16. ure, v petek do 13. ure ali po pošti na pisno zahtevo predlagatelja oz. po e-naslovu ali na Občini Žalec (II. nadstropje, soba št. 52). Razpisna dokumentacija je na voljo tudi na spletnih straneh www.zalec.si ali www.zkst-zalec.si od 30. januarja 2008 dalje. Prvo odpiranje vlog bo predvidoma marca 2008. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni v roku 8 dni po sprejeti odločitvi komisije. Koncerti pihalnih godb Ob koncu leta in v tem mesecu smo v Savinjski dolini lahko prisluhnili koncertom pihalnih orkestrov, ki delujejo v naši dolini. Z najdaljšo tradicijo se ponaša pihalni orkester Godbe Prebold, ki pripravi koncert vsako leto na božični dan. Dan pozneje, na Štefanovo in ob državnem prazniku - dnevu samostojnosti, se občinstvu v Grižah predstavi Godba Zabu-kovica. Koncertno dogajanje pihalnih godb zaokroži Godba Liboje, ki pripravi dva koncerta po novem letu, in sicer koncert v domači dvorani v Libojah in v Domu II. slovenskega tabora Žalec. Tako je bilo tudi tokrat. Tudi letošnja koncerta so Liboj-čani obogatili z gosti. Tokrat z ansamblom Mira Klinca in humoristom Klobasekovim Pepijem, ki je bil tudi v vlogi povezovalca. Godba Liboje, ki jo že nekaj let vodi umetniški vodja Andrej Žgank, je tudi tokrat navdušila občinstvo. Drugo leto bodo praznovali 75 let obstoja. V vseh teh letih so se predstavili na številnih koncertih doma in v tujini. Sveži so spomini z lanskoletnega gostovanja v Žat-cu na Češkem in na tekmovanje pihalnih orkestrov, ki je potekalo v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec, kjer so se uvrstili v I. težavnostno skupino. Tudi ansambel Mira Klinca, ki stopa v 23. leto delovanja, se ponaša s številnimi uspehi. Njihov prvi mož, vodja ansambla, harmonikar, pisec besedil, skladatelj in humorist Miro Klinc, je človek, ki zna vedno presenetiti in tudi na tokratnima koncertoma, ki sta potekala 13. januarja v Libojah in 18. januarja v Žalcu, je s svojim ansamblom in kot voditelj v vlogi Klobasekovega Pepija navdušil, predvsem pa do solz nasmejal občinstvo. Godbeniki pod taktirko Andreja Žganka so postregli z bogatim glasbenim repertoarjem. D. Naraglav S ponovoletnega koncerta Godbe Liboje v Libojah Melodije odmevajo Odmevov na opereto Melodije srca je bilo od decembrske premiere kar precej, tudi v množičnih medijih. Če jih povzamemo, lahko rečemo, da so odzivi pozitivni. O tem navsezadnje pričajo tudi polne dvorane na vseh 8 do zdaj izpeljanih predstavah in večkratno ploskanje na nogah. To je gotovo dobra vzpodbuda za producenta ZKŠT Žalec in izvajalce na čelu z dirigentom Francem Rizmalom in režiserjem Henrikom Neubauerjem, da februarja pripravijo ponovitvi. V nadaljevanju objavljamo oceno predstave, ki nam jo je posredoval muzikolog dr. Franc Križnar, še prej pa navajamo misel, ki jo je po ogledu ene izmed ponovitev operete Melodije srca v Žalcu dr. Henriku Neubauerju posredoval režiser Borut Gartner iz Škofje Loke, ki se tudi ukvarja z uprizarjanjem operet in dramskih del: »Vse čestitke za tako uspelo predstavo. Ko se spominjam nazaj, ugotavljam, da je bil v Žalcu sila, sila lep večer. Vse je žarelo in živelo in melodije ter pošteno opravljeno delo - vse je doseglo naša srca!« L. K. OCENA Opereta Janka Gregorca Melodije srca v Žalcu z režiserjem in koreografom prof. dr. HENRIKOM NEUBAUERJEM in dirigentom FRANCIJEM RIZMALOM Žalec je kraj, ki ima kar nemalo tradicije tako pri uprizarjanju kot pri operetnem ustvarjanju. Tu naj opozorim na medvojno delovanje Radovana Gobca (1909-1995) v neposredni bližini in na nenehno skrb za to, da skoraj nobeno sezono niso ostali brez operete. V teh povojnih dosežkih pa imata zaenkrat največ zaslug (oče) Franjo Rizmal in zdajšnji dirigent (njegov sin) Franci Rizmal. Če že za slovenski prostor velja, da je opereta obravnavana mačehovsko, da jo po strani gleda tudi kritika, to za novodobni Žalec zagotovo ne velja. Temu bi lahko dodal še obe nacionalni in državni operno-baletni hiši (Ljubljana in Maribor), kjer je opereta v zadnjih desetletjih redno na sporedu. Tudi sam sem tako doživljal eno njihovih decembrskih ponovitev (sobota, 15. dec. 2007), kjer se je v krogu kakih 80 izvajalcev zbrala tako poklicna kot ljubiteljska glasbeno-gledališka izvajalska srenja. Če je Janko Gregorc (1905-1989) položil svojo glasbo na libreto-besedilo Hinka Stepančiča, ga je za žalski glasbeno-gledališki oder priredil prof. dr. Henrik Neubauer, ki je hkrati tudi režiser in koreograf te predstave. Če paru Rizmal-Neubauer (slednji je sploh prvič gostoval na žalskem odru) dodam še scenografinjo in kostumografinjo Ivono Stanič, o celotni predstavi zagotovo še nisem napisal vsega. Vsega tudi ne bo mogoče zapisati o nastopajočih, četudi sta od glavnih vlog in v zelo prepoznavni in značilni Neubauerjevi režiji in koreografiji z nenehnim »odrom in vlogami v gibanju« nastopila pevska prvaka: sopranistka Andreja Zakonjšek Krt (Silva) in tenorist Marjan Trček (Marjan Barilič). Soli in njuni dueti so bili zelo v redu, pa tudi govorjena dikcija na ravni kar največje razumljivosti. Preostali solistični pevski ansambel tega ne morem pohvaliti z vsemi superlativi. Pri tem pa je bila še posebej izpostavljena in tudi odlično pevsko, igralsko in govorno izvedena vloga pikola Marjana z Lovrom Korošcem. Tu so bili seveda še dovolj prepoznavni zbor (zborovodja Matjaž Kač), baletne točke (koreografija baletnih točk Sanja Rehar), korepetitorka Manca Trček, koncertna mojstrica Sonja Altič in nekaj okrnjen orkester. Temu in pa celotni predstavi je dal dovolj potrebnega gibanja tudi dirigent Rizmal, ki se je spet enkrat izkazal za dovolj sposobnega dirigenta, za glasbenega poustvarjalca, ki mu je kljub redkim tovrstnim nastopom v zadnjem času uspelo obdržati prepotrebno kondicijo in jo še dodatno nadgraditi s smislom za glasbeni oder. V dosežkih vsaj nekaterih nastopajočih je bilo zatorej slišati in videti povsem profesionalne rezultate, kar vse je zagotovo sad prav poklicnih glasbenikov, ki pa jim za uspeh celotnega kolektiva takoj sledijo vsi preostali. Žalska izvedba Gregorčeve operete Melodije srca (1943) je živa in radoživa, polna notranjega (poustvarjalnega) naboja in kar vse očitno tudi tamkajšnje občinstvo zna soditi in presoditi. Dr. Franc KRIŽNAR Družijo se s Plečnikom Ekipa mladih ustvarjalcev z ravnateljem Igorjem Majerlom in profesorji V avli Doma II. slovenskega tabora Žalec so 21. januarja odprli razstavo likovnih del dijakov Gimnazije Celje -Center, umetniške gimnazije likovne smeri. Razstava nosi naslov Druženje s Plečnikom. To je že druga razstava gimnazijcev v Žalcu, v žalskem kulturnem domu so namreč razstavljali že lani. V letošnjem šolskem letu se na Gimnaziji Celje - Center šola že peta generacija dijakov umetniške gimnazije likovne smeri, med njimi tudi nekaj dijakov iz Spodnje Savinjske doline. Njihove umetniške sledi in sledi prvih resnih likovnih poskusov je največ najti na hodnikih njihove šole v Celju. Njihovo likovno ustvarjanje pa jih iz učilnic žene tudi po celjskem starem mestnem jedru, včasih tudi dlje, denimo v umetniške tabore v Štanjel na Krasu, Piran, Škofjo Loko ... Svoje znanje širijo tudi z ogledi razstav doma in na tujem, a poseben čar je priprava lastne razstave. Tokrat 33 dijakov razstavlja 33 del, ki so posvečena slovenskemu arhitekturnemu velikanu Plečniku oz. njego- vim arhitekturnim stvaritvam, ki se zrcalijo skozi likovne poglede mladih gimnazijcev. Na vprašanje, zakaj so celjski gimnazijci začeli razstavljati v Žalcu, kar naj bi postalo redna praksa, je delno odgovoril njihov ravnatelj Igor Majerle, kije tudi meščan Žalca in, kot se je izrazil v svojem nagovoru, ponosen na obe vlogi, ravnatelja in meščana Žalca, v katerih je nastopil ob odprtju razstave. »Stari Kitajski pregovor pravi, da ena slika pove več kot tisoč besed, kar pomeni, da imamo ob 33 slikah pred sabo še več kot 33.000 besed,« je slikovito predal besedo varovancem svoje gimnazije ravnatelj Majerle. Razstavo, ki jo je odprl žalski župan Lojze Posedel, so dijaki pospremili s kratkim programom flavtistke Maše, kitarista Mihe in Sabine, še lanskoletne učenke I. OŠ Žalec, ki je predstavila dela. »Takšen nastop je posredno tudi nagovor osnovnošolcem, kaj počnemo na naši šoli in kako aktivni smo, in neke vrste povabilo, da se odločijo za šolanje pri nas,« nam je po odprtju povedala Darja Poglajen, vodja umetniške Gimnazije Celje -Center. L. K. Kavarniški večeri Prijetni kavarniški večeri Tomaž Mahkovic, predsednik LIvRE, Literarnega društva Vransko, sicer pa vse bolj uveljavljeni pesnik, pisatelj, aforist, dramatik in likovni ustvarjalec, si je pred časom zamislil tako imenovane Kavarniške večere, redne mesečne dogodke, v katerih se zlivajo različne zvrsti umetniškega ustvarjanja. Kot organizator in idejni vodja je našel posluh pri Heleni Jelen, lastnici Kavarne na Vranskem, privlačnega in v samo središče trga umeščenega lokala, primernega za vse tipe in vse generacije gostov, in 7. septembra letos se je začelo. V lokal, kjer prijazno postrežejo z različnimi toplimi in hladnimi napitki, kjer je mogoče prebrati časopis in pojesti slaščico, se posvetiti pogovornim družabnostim, tako vabijo ustvarjalce, da predstavijo sebe in svoja dela. Zamisel sicer ni izvirna, kajti že mnogi so razmišljali, kako lepe stvaritve umetniške narave čim bolj in čim lažje približati čim več ljudem - toda izven prestolnice je takšen pristop dejansko prava izrednost in nekaj skorajda revolucionarnega,« je idejo komentiral Mare Cestnik, pisatelj in urednik literarne revije Vpogled. Kot prva sta tako v vranski kavarni 7. septembra lani nastopila Dani Bedrač, pesnik in glasbenik, vodja odlične akustične glasbene skupine Aletheia, ter Simona Kropeč, pevka v tej skupini. Oktobra je nastopil Ex Animo Trio, sestav glasbenikov iz Slovenj Gradca, ki v bluzovsko-songovskem stilu preigrava besedila in glasbo svojega vodje Blaža Prapotnika. Novembra sta se predstavila Milojka Komprej, pesnica in pisateljica iz Šoštanja, ter Bojan Dobrina, kitarist skupine No Name Blues Band. Rojstno letnico Kavarniških večerov na Vranskem pa so zaokrožili slikarka Polona Kitak, saksofonist Janez Uršej, član skupine Los Fungos Locos, ter Mare Cestnik, pisatelj in urednik književne revije Vpogled. Vsak prvi petek v mesecu, samo prvo srečanje v letošnjem letu je bilo 13. januarja, torej drugi petek, si tudi letos sledijo pisci Bri- Popravek objave V decembrski številki Utripa je na strani 7 pod fotografijo v članku »Gregorc bi bil ponosen«, ki govori o premieri operete Melodije srca, pomotoma izpadlo ime avtorja fotografije Venija Feranta. Za to se avtorju fotografije Veniju Ferantu opravičujemo. Uredništvo na Krašovec, Slavica Tesovnik, Rade Vučkovac, Franc Vezela, glasbeniki skupine Tantadruj, flavtistka Andreja Ilič, fotografinja Sabina Plaznik in še kdo v naslednjih mesecih. Razstavni in prireditveni prostor ostaja široko odprt vsem ustvarjalcem, ki se želijo predstaviti sproščeni, aktivni kavarniški publiki, piscem, glasbenikom in likovnikom pa se lahko pridružijo tudi igralci, pantomimiki, plesalci in drugi. »Stvar je toliko bolj vredna pozornosti in občudovanja, ker poteka brez omembe vrednega finančnega vložka. /.../. Še posebej, če je nekonvencionalna, če je izvirna in kritična. Tako se nastopajoči vnaprej odrekajo zasluženim honorarjem, ker jim je pomembnejše posredovanje lepega in ker uživajo v izvrstnem druženju,« še dodaja Mare Cestnik in poudarja, da so Kavarniški večeri na Vranskem hvaležna bližnjica k izrednim kulturnim užitkom. Vstopnine ni, vzdušja na prireditvah so zelo sproščena. Torej, vsak prvi petek v mesecu ob sedmih zvečer, dobrodošli v Kavarni Vransko! L. K. 0 INŠTALATERSTVO Šturbej Ivan s.p. OGREVANJE VODOVOD HLAJENJE Polzela 143/b, 3313 Polzela, Gsm: 041 65 32 87, Fax: 03/705 03 71 Polavdrova judoistka leta Lucija Polavder V dvorani judo kluba Bežigrad je potekala slovesnost ob izboru najboljših v slo- venskem judu za leto 2007. Slovesnost je minila v izjemno razpoloženem ozračju. Kako tudi ne, saj so naše judoistke in judoisti v preteklem letu dosegli kopico imenitnih rezultatov. Za najboljšo slovensko judoistko leta 2007 je bila izbrana naša rojakinja Lucija Polavder. Številni govorniki so poudarjali dosežke slovenskega juda, ki to borilno veščino uvrščajo v sam vrh športov pri nas. Samo v lanskem letu so se naši predstavniki s pomembnih tekmovanj vrnili s številnimi odličji. Med njimi velja izpostaviti srebrno medaljo Lucije Polavder na svetovnem prvenstvu v Rio de Janeiru v absolutni kategoriji, peto mesto Roka Drakšiča in Urške Žolnir na istem tekmovanju, s katerim sta si zagotovila nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Vrhunec slovesnosti je bila podelitev priznanj najboljšim za leto 2007. Za najboljšo judoistko je bila izbrana Lucija Polavder iz celjskega kluba Sankaku, sicer pa občanka Občine Žalec, ki se je v letu 2007 izkazala z naslovom svetovne podprvakinje v absolutni kategoriji. Zaradi bolezni se slovesnosti ni udeležila. Za najboljšega judoista je bil izbran Aljaž Sedej iz Karate kluba Bežigrad, lanski evropski mladinski prvak med mladimi člani v kategoriji do 81 kilogramov. T. Tavčar Prvi ligi naproti Prve na lestvici 2. DOL Članice Ženskega odbojkarskega kluba ALIANSA Šempeter so odlično končale leto 2007. Odigrale so 11 krogov iz tekmovalne sezone 2007/08 in se uvrstile na drugo mesto v 2. državni odbojkarski ligi. Po zadnji zmagi nad ekipo Calcita Kamnik pa so prevzele prvo mesto na lestvici. Ekipa Alianse je v tej sezoni tudi močno trenersko in igralsko okrepljena. Ekipa članic Aliansa I, ki nastopa v 2. državni odbojkarski ligi trenutno šteje 13 igralk. Trener ekipe Aliansa I je Boris Klokočovnik, njegov pomočnik pa Robert Remic. Ekipa Aliansa I se je v letošnjih tekmah za pokal Slovenije izkazala in se uvrstila v četrtino finala ter se tako prebila med prvoligaše. Odbojkarska zveza Slovenije je komentirala, da razlika med ekipami (vsaj spodnjega dela) prve lige in vodilnimi ekipami 2. DOL ni tako velika, saj je Aliansa I v osmini finala na obeh tekmah gladko premagala prvoligaško ekipo LIP Bled z rezultatom 3 : 0. V četrtfinalnem obračunu so se nato pomerile z lanskoletnimi državnimi zmagovalkami in letošnjimi evroligašicami, ekipo TPV Novo mesto, in v dveh tekmah izgubile z rezultatoma 3 : 0 in 3 : 2. Tekmovalni cilji so zdaj usmerjeni v ligaško tekmovanje 2. državne odbojkarske lige, saj prvi vodilni ekipi po zaključku tekmovalne sezone napredujeta v 1. slovensko ligo. Pridno trenirajo tudi mlajše igralke iz 3. lige, kadetinje, deklice in odbojkarice t. i. »male« odbojke, ki se bodo udeležile nadaljevalnih turnirjev v ligi »A« in se pomerile z najboljšimi ekipami vzhodne Slovenije. Nekaj turnirjev bodo pripravili tudi v Šempetru. Minulo soboto so odbojkarice Alianse s 3 : 0 premagale ekipo Calcita Kamnik in prevzele vodstvo na lestvici 2. DOL. Tako so vse bližje uvrstitvi v 1. DOL. Naslednje tekme bodo v soboto, 2. februarja, v telovadnici OŠ Šempeter: ob 16. uri tekma 15. kroga 3. DOL - ekipa Alianse II proti ekipi Dravograda, ob 18. uri pa tekma 13. kroga 2. DOL - ekipa Alianse I proti ekipi Murske Sobote. D. N. Nastopilo kar 138 učencev Številne tekmovalke in tekmovalci 2. kola ŠKL V telovadnici UPI-Ljudske univerze Žalec je 19. januarja potekalo 2. kolo šolske karate lige, ki ga je organiziral Karate klub Žalec. Tekmovanja se je udeležilo kar 138 tekmovalk in tekmovalcev iz 13 klubov. »Domači klub je poleg organizacijskega uspeha požel tudi tekmovalnega,« nam je povedal Silvo Marič in dodal, da so domači karateisti zmagali kar v štirih kategorijah. V športnih borbah so slavili Urška Krajnc, Patricija Čačulovič in Tilen Kajtna, v katah starejših dečkov pa ekipa v sestavi Matej Seidl, Nino Dajič in Denis Mastnak. Lina Pušnik iz Društva borilnih veščin Žalec je zmagala v športni borbah, v svojih kategorijah pa Juš Ja-garinec in Matic Hribernik iz Karate kluba Polzela. »Tokratno tekmovanje je bilo vsekakor nekakšna generalka pred 6. mednarodnim pokalom Žalca, ki bo 15. marca,« je še povedal Silvo Marič. L. K. Telefon: 03/712 12 80 Deset državnih prvakov Na zadnje, toda ne najmanj pomembno tekmovanje v letu 2007 so se braslovški taekwon-doisti odpravili v Zreče. Na tekmovanju so znova dokazali, da sodijo med najboljše tovrstne klube v državi. Državnega prvenstva se je udeležilo 17 tekmovalcev, ki so osvojili skupno tretje mesto in 10 naslovov državnih prvakov. To pa je rezultat, ki daje trenerju Silvu Janu, vodstvu kluba in vsem tekmovalcem nov zagon v klubska jadra in izvrstno podlago za tekmovalno sezono 2008. Z naslovom državni prvak 2007 sta se pri pionirjih ovenčala Zala Felicijan v formah 8,7 KUP in Gašper Drnovšek v borbah -45 kg. Med mladinci je v formah črni pas I. DAN po napetem tekmovanju slavil David Katalenič, v borbah pa so zmagali Luka Zupanc -63 kg, Aljoša Drnovšek -75 kg in David Katalenič +75 kg. Med člani je v formah II. DAN slavil Luka Hribernik, v borbah pa Saša Širše -75 kg, Miha Kos -85 kg in Jernej Basle +85 kg. Dobre uvrstitve so dosegli tudi drugi tekmovalci. V klubu bodo preteklo leto zaključili s polaganjem višjih pasov, nato pa se bodo malo spočili in pripravili na novo športno leto, ki naj bi prineslo nove zmage in uspešne rezultate. D. Naraglav Silvo Jan s svojimi tekmovalci V vodstvu ŠD Gomilsko in Kamnoseštvo Vogrinec Ekipa Brglez.com je trenutno na četrtem mestu. V savinjski košarkarski ligi zmag in en poraz. Brglez.com se počasi izteka Rezultati 7. kroga: Športno redni del tekmovanja. Po 8. društvo Gomilsko : Odgovor krogu sta na vrhu lestvice dve Bar Tip Top 119 : 49, Picerija ekipi, ki imata vsaka po sedem 902 Gornji Grad : Študentski klub Žalec 76 : 53, Brglez.com : Hopsi mladi 79 : 51, Celje Av-tokontrol : Vrani Vransko 74 : 59 in Veterani Pivovarne Laško : Kamnoseštvo Vogrinec 80 : 101. Rezultati 8. kroga: Brglez, com: Picerija 902 Gornji Grad 70 : 57, Hopsi mladi : Bar Tip Top Polzela 61 : 64, Kamnoseštvo Vogrinec : Športno društvo Gomilsko 91 : 70, Vrani Vransko : Veterani Pivovarne Laško 72 : 81 in Študentski klub Žalec : Celje Avtokontrol 51:68. Po 8. krogu na listi strelcev Garant, d. d., Polzela s 302 točkama vodi P. Skok (ŠD Gomilsko) pred P. Bizjakom 212 in B. Kovačičem 191 točk (oba Kamnoseštvo Vogrinec). Na listi strelcev trojk Gorenje Tiki in TA Relax pa s 36 trojkami P. Bizjak (Kamnoseštvo Vogrinec), pred B. Vodončnikom 33 (Picerija 902 Gornji Grad) in A. Podvršnikom 28 (Kamnoseštvo Vogrinec) itd. T. Tavčar VRSTNI RED PO 8. KROGU": 1. KAMNOSEŠTVO VOGRINEC 8 7 1 744 594 150 15 2. ŠPORTNO DRUŠTVO GOMILSKO 8 7 1 671 526 145 15 3. CELJE AVTOKONTROL 8 6 2 593 470 123 14 4. VRANI VRANSKO 8 5 3 608 528 80 13 5. BRGLEZ.COM POLZELA 8 4 4 566 545 21 12 6. ŠTUDENTSKI KLUB ŽALEC 8 4 4 551 565 -14 12 7. PICERIJA 902 GORNJI GRAD 8 3 5 560 560 0 11 8. VETERANI PIVOVARNA LAŠKO 8 3 5 541 602 -61 11 9. ODGOVOR BAR TIP-TOP 8 1 7 443 625 -182 9 10. HOPSI MLADI 8 0 8 442 708 -266 8 Vabljeni na prireditev ŠPORT 2007 V OBČINI ŽALEC Dom II. slovenskega tabora Žalec 4. februar 2008 ob 18. uri *Yltf (I ÌÀH VSTOP PROST & Gost prireditve JUREKOSIR Odbojkarji SIP-a na pragu prve lige Moška ekipa SIP Šempeter Odbojkarji SIP Šempeter so v nadaljevanju II. slovenske odbojkarske lige v soboto gostovali pri ekipi Žirovnice in zmagali 1 : 3 v setih in tako še naprej vodijo na prvenstveni lestvici. Ekipa se je pred dnevi okrepila z igralcem OK Šoštanj Alešem Brišnikom, ki v ekipi igra vlogo sprejemalca. Do konca moško ekipo SIP Šempeter čaka pet kol in upamo na vse najboljše, da bodo prvi in se bodo tako uvrstili v I. sloven- sko moško odbojkarsko ligo. Tudi ženski ekipi Aliansa Šempeter gre odlično. V soboto so doma gladko premagale ekipo Kamnika s 3:0 in se s to zmago povzpele na vrh prvenstvene lestvice. T. T. Alen ponovno prvak Alen in Božo na atraktivni vožnji s prikoličarjem Alen Srebočan iz Ločice ob Savinji je ponovno osvojil naslov državnega prvaka v hitrostnem motociklizmu starodobnikov v razredu motornih koles, izdelanih od leta 1965 do 1974 do 250 ccm. Hitrostne dirke starodobnih motociklov so organizirane v okviru sekcije za šport pri AMZS. Leta 2007 je bilo izpeljanih 6 gorskih dirk. Žal ni bila izvedena nobena krožna dirka, saj Slovenija ne premore nobenega motodroma, na katerem bi se takšne dirke lahko izvajale. Dirke se odvijajo po posameznih razredih, glede na letnik izdelave motocikla (4 razredi) in glede na prostornino motorja (7 razredov). Pri gorski dirki vozniki startajo posamezno, ponavadi v razmiku ene minute. Proga je običajno asfaltirana cesta, ki je na dan prireditve zaprta, ustrezno zavarovana, ob njej pa je zadostno število redarjev in sodnikov. Število le-teh določa pravilnik AMZS o izvedbi dirk hitrostnega motociklizma starodobnikov. Smer dirke vedno vodi navkreber. Zmaga tisti tekmovalec, ki progo prevozi v najkrajšem času. »Ob koncu sezone 2006, ko sem osvojil naslov državnega prvaka v razredu do 250 ccm, sem že razmišljal o novi sezoni, za katero sem vedel, da bo težka in da bo naslov prvaka težko ubraniti. Tako končni rezultat ni bil znan vse do zadnje dirke. Poleg vsega so me sredi sezone pestile tudi težave z dobavo nadomestnih delov za motor, ki jih kupujem v Veliki Britaniji. Leta 2007 sem prestopil v društvo Hrast Tržišče in dirkal z njihovo tekmovalno licenco. Za prestop sem se odločil, saj ima to društvo članstvo, ki ga sestavljajo najboljši dirkači starodobnih motociklov v Sloveniji. Društvo je tudi leta 2007 prejelo priznanje za zmago med društvi. Sezona se je začela aprila z dirko v Taboru. Organizatorja dirke na domačem terenu sva bila z Matjažem Lesjakom. Osvojil sem drugo mesto. Že po prvi dirki je bilo jasno, da bo konkurenca pri vrhu v mojem razredu ponovno močna. Tudi letos nas je tekmovalo 12 dirkačev. Druga dirka na Črnem Vrhu, kjer sem na izredno spolzki progi osvojil 4. mesto, je potekala v dežju. Tretja dirka, ki je bila Savinjčanom zopet blizu, je bila v Trbovljah, in sicer dirka na Katarino, kjer sem prvič v sezoni osvojil prvo mesto. Leta 2007 je bila prvič organizirana tudi dirka na Roglo. Kljub temu da smo bili koledarsko takrat že skoraj v poletju, se je 4. dirka začela v izredno mrzlem, deževnem in meglenem vremenu. Ko je že kazalo, da bo odpovedana, se je vreme popolnoma obrnilo in tako sem si na sončni dirki priboril drugo zmago v sezoni. 5. dirka je potekala v Tržišču za pokal Malkovca, kjer sem osvojil drugo mesto. Zadnja, 6. dirka je bila izpeljana v Idriji, kjer sem na novi asfaltni prevleki pred množico gledalcev dosegel še svojo tretjo zmago v sezoni in tako s 134 skupnimi točkami že drugo leto zapovrstjo osvojil naslov državnega prvaka. Drugouvrščeni je bil klubski kolega Toni Janežič s 118 točkami, tretje mesto pa je osvojil Janez Potočnik s 106 točkami.« Sezona 2007 je bila za Alena nekaj zelo posebnega tudi zato, ker sta z očetom Božom Cvirnom dirkala v razredu prikoličarjev. Tekmovala sta v razredu motornih koles z bočno prikolico do 750 ccm do leta 1974 na motorju, ki jima ga je odstopil Matjaž Lesjak. Ker so ju te dirke precej prevzele, je Alen že kmalu po koncu sezone kupil prikoličarja BMW 750, s katerim sta prejšnji lastnik in njegov sovoznik osvojila naslov državnega prvaka leta 2007. »Z dirkami bom nadaljeval tudi letos. Poskušal bom ubraniti naslov državnega prvaka, v kategoriji prikoličarjev pa bova poskušala z očetom poseči po čim višjih mestih,« pravi Alen Srebočan. T. Tavčar Novoletni šahovski turnir Hopsi v ligi za prvaka? Hopsi s Polzele, ki v sezoni 2007/2008 ponovno igrajo v najkakovostnejši slovenski moški košarkarski ligi Upi Telemach, so v polnem teku. Do koncu rednega dela tekmovanja, ta se bo končal 8. marca, želijo osvojiti sedmo mesto na prvenstveni letvici in tako v drugem delu tekmovanja igrati v ligi za prvaka. Po 17. krogu imajo Hopsi 6 zmag, 11 porazov in so na lestvici trenutno na osmem mestu. V zadnjih dveh krogih so z odlično igro v gosteh v Zagorju slavili zmago z rezultatom 85 : 82, doma pa proti vodilni ekipi na lestvici Helios iz Domžal izgubili za pet točk (91: 86). In kdo so še nasprotniki Hopsov do konca rednega tekmovanja: 2. februarja Zlatorog : Hopsi, 13. februarja Hopsi : Elektra, 23. februarja Luka Koper : Hopsi, 1. marca Hopsi : Goplin Slovan in 8. marca Rogla : Hopsi. T. Tavčar V zadnjem obdobju je najboljši košarkar Hopsov Rajko Rituper. Zmaga in poraz Žalčank Prvenstveno tekmovanje v slovenski ženski rokometni ligi, kjer uspešno nastopajo rokometašice RK Celeia Žalec, je v polnem teku. V zadnjih štirinajstih dneh so rokometašice odigrale prvenstveno tekmo 10. kroga proti ekipi KSI iz Škofje Loke in zmagale z rezultatom 40 : 29. Na začetku srečanja so imele pobudo Škofjeločanke, ki so prišle v vodstvo 0 : 2 in 3 : 5, v nadaljevanju pa so gostiteljice zaigrale odlično in ob koncu visoko zmagale. Pri ekipi iz Žalca so po 9 golov dosegle Anemari Grčar, Zala Bojevič in Tina Sotler. Na prvenstveni lestvici so s sedmimi zmagami in tremi porazi trenutno na četrtem mestu. V drugi tekmi četrtfinala pokala Rokometne zveze Slovenije pa so Žalčanke doma gostile ekipo Mercator Tenzor s Ptuja. Po izenačenem srečanju so ob koncu imele več športne sreče rokometašice s Ptuja, ki so zmagale z rezultatom 25 : 28 in se tako uvrstile v polfinale pokala. T. T. Zala Bojevič je na obeh tekmah dosegla 15 golov. Ženski nogomet v Žalcu Predzadnjo soboto lanskega leta je v telovadnici 1. OŠ Žalec potekal zimski Futsal ženske nogometne lige-vzhod. V sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije ga je organiziralo Žensko nogometno društvo Inter Žalec. K tekmovanju je povabilo dve kategoriji, ekipe U17 in članice, ki so nastopile za ekipe Maribor, Pomurje, Pomurje Len, Slovenj Gradec, Ptuj, Brežice, Pušča. Domače društvo je prav tako nastopilo v obeh kategorijah. Dekleta so v Žalcu predstavila zelo kakovosten nogomet, kar je ponovno ovrglo tezo, da je nogomet moška domena. To je zagotavljala že udeležba ekip, ki igrajo v 1. slovenski ženski nogometni ligi, zastopane so bile državne prvakinje, državne pokalne prvakinje in igralke iz 1. in 2. avstrijske ženske nogometne lige. Igralke domačega društva so kljub temu, da je bil to njihov prvi nastop v skupni razvrstitvi turnirja, zasedle tretje mesto. Predstavniki NZS so bili zadovoljni Šahovski klub Žalec je 2. januarja organiziral tradicionalni šahovski turnir članov kluba. Na turnirju je nastopilo 20 igralk in igralcev. Turnirja se je udeležilo tudi veliko mladih. Zmagovalec pri članih je presenetljivo, a zasluženo postal trinajstletni Nejc Flander, pri mlajših pa Miha Bombek. Šahovski klub Žalec bo tudi letos organiziral cilduse turnirjev v pospešenem šahu (vsako tretjo nedeljo v mesecu) in hitropotezne turnirje (vsak zadnji ponedeljek v mesecu). Vabljeni! M. C. z organizacijo turnirja, kar ponuja možnosti, da postane v Žalcu stalnica. Sicer so se žalske nogome-tašice dobro odrezale na drugem turnirju U-17 - Vzhod, ki je bil 5. januarja v Slovenj Gradcu, kjer so premagale ekipi Slovenj Gradca (5:2) in Ptuja (3:2). Na 3. turnirju U-17-Vzhod, ki je bil 19. januarja v Mursld Soboti, jim je popoln izkupiček preprečil visok poraz z ekipo Maribora (2:11), sicer pa so ponovno zmagale proti Brežicam (6:0). Po treh turnirjih so zasedle 5. mesto na lestvici, na finalni turnir, Id je bil minuli vikend, pa sta se v ligi U-17 - Vzhod uvrstili eldpi Maribora in Pomurja. K.H. in L.K. Članice nogometnega društva Žalec s trenerjem Vjekoslavom Šišaricem Cena smučarskih kart: 20 % popust na vse karte s kupor Prodaja kart: TIC Žalec (pred Organizatorja: ZKST ti ŽALEC 0C Šport »n Smučarski klub Gozdnik Žalec 3 d 9G G^DNlk nakupu v predprodaji v TIC-u j in n» dan prireditve v PTC Golte. Uveljaviti je možno samo en ^ kupon ra nakup ene smučarske karte. Pisma bralcev Hvala, prijatelji! Na večer, 7. decembra preteklega leta, sem bila povabljena na prireditev, za katero sem šele ob prihodu pred Dom II. slovenskega tabora ugotovila, da je simbolično namenjena mojemu odhodu v pokoj. Z odlično mero dostojanstva je dogodek v besedah povezala gospa Lidija Koceli, z občutljivimi ter vsebinsko namenskimi nastopi pa je sleherni od vas v meni prebudil 30-letno sodelovanje in bogastvo, ki smo ga složno in skrbno iskali, uresničevali in se plemenitih. Ta večer ste me prepričali, da sem ustvarjala v veliki družini prijateljev, srečna in dobrodošla. Hvala za vse pesmi, besede, ples in glasbo, za izkazane pozornosti, za prisotnost na prireditvi in hvala tistim, ki so bili ta večer z nami le v mislih. Čutim še veliko izzivov, zato upam, da bom tudi v svojem tretjem življenjskem obdobju lahko prispevala kakšen utrinek in detajl k prepoznavnosti ljubiteljske kulture. Hvala županu Občine Žalec gospodu Lojzetu Posedelu in novemu vodji JSKD-OI Žalec gospodu Marku Repniku ter vsem predstavnikom ostalih občin Savinjske doline in vsem, ki ste tako neponovljivo in iskreno pokazali spoštovanje mojemu in našemu skupnemu obdobju. Jožica Ocvirk, Žalec Mitingu ob bok Avtorja pisma o braslovškem mitingu sta zelo dobro načela temeljno vprašanje občinskega vladanja in sprožila zanimivo iztočnico. Žovneški gospodje so odšli iz Braslovč, srednjeveški način vladanja v Občini Braslovče pa je ostal. Fevdalizem veljakov občinskih koalicijskih političnih strank in nji- OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC IN ŠPORTNA ZVEZA VELENJE ORGANIZIRATA ZIMO VANJE SMUČARSKI TEČAJ, ki bo v času zimskih počitnic, in sicer od ponedeljka, 25. 2. 2008, do petka, 29. 2. 2008, na POHORJU - TRIJE KRAUL Dodatne informacije dobite na Občini Žalec, na Oddelku za negospodarske in gospodarske dejavnosti, vsak dan od 7.00 do 15.00, ali po telefonu 713 64 38. Število udeležencev je omejeno. Predsednica OZ DPM ŽALEC Danica Vončina Vetigošek, L r. hovih vazalov je v polnem razcvetu. Vazali so seveda vsi tisti zavidanja vredni uspešni občani pri občinskih jaslih, ki jim je vseeno, kje imajo rit, kje pa glavo. Tlačani smo vsi ostali občani, ki s svojo glavo polnimo občinske jasli. Glavarine, premožnejši pa še takse, je v desetih letih vsak tlačan prispeval preračunano okroglih 5000 €. Fevdalnim razmeram primerno funkcionira tudi občinski dvor. Za razliko od avstro-ogrske monarhi-nje Marije pa iz ust braslovške Marije še ni bilo slišati nobene splošno koristne napredne ideje. Drugače pa je potrebno omenjeni čestitati in ji lahko le zavidamo, kako zna uporabiti metode in prijeme, da v odrskem zakulisju občinskega dvora drži vse niti v svojih rokah. Zato prav ona s svojim vplivom že skoraj deset let vedri in oblači v vseh občinskih zadevah. Na odru občinskega dvora pa se pojavi le redko, saj je na njem dovolj njenih lutk. Kdor z njo ni zasedal za skupno sejno mizo, tem besedam mogoče še ne verjame, prej ali slej pa bo videl in veroval. Braslovške občinske paralele z omenjenim monarhičnim absolutizmom so tako očitne, da se drugega kot marčna revolucija ali celo razpad monarhije tudi ne more zgoditi. Zaupam v razum vseh tako imenovanih tlačanov, da se bo to zgodilo na žameten način in še preden bo Občina Braslovče postala edina slovenska nazadnjaška oaza z izključno sebičnimi individualnimi interesi njenih prebivalcev. Braslovški občinski svet pa dejansko ne odloča o ničemer in je le okrasek fevdalnega dvora. Svetnik, ki stvari ne pozna, o njih tudi ne more razpravljati, o zadevah, ki jih ne razume, pa tudi ne more odločati. Vsa čast redkim svetlim izjemam, ki pa ne morejo izboljšati tega splošnega vtisa. Dvigovanje roke je zagotovo daleč najboljše plačano fizično delo, saj so si sedanji svetniki sejnino dvignili s 50 € na 107 € neto, ne glede na trajanje seje. CILJ MOJEGA PISNEGA RAZMIŠLJANJA Zloglasni Göbels je izrekel naslednji trditvi: 1. Ljudje ne govorimo zato, da bi kaj povedali, ampak zato, da bi nekaj dosegli. 2. Stokrat ponovljena laž zlahka postane resnica. Cilj mojega razmišljanja je osvestiti dobronamerne občane, da se druga trditev v našem okolju ne bi preveč zlahka uresničevala, saj je laž po mojem prepričanju vir vsega družbenega zla. Franc Rančigaj, Braslovče Veselo v leto 2008 Učenci II. osnovne šole Žalec, zaposleni in seveda starši so se ob koncu koledarskega leta ozirali na minule mesece in se veselili svojih dosežkov. V začetku šolskega leta so proslavili prevzem novega kombija, ki so ga kupile občine ustanoviteljice. To je bil tudi eden izmed razlogov za povabilo v studio TV Velenje. Učenci posebnega programa so izpeljali učenje v naravi v Bohinju, decembra pa je bila šola polna obiskovalcev ob dnevu odprtih vrat. Ob tej priložnosti so pripravili delavnice in prodajno razstavo (stalni gostje so že učenci Osnovne šole Griže). Šolski zborček je gostoval na koncertu v cerkvi v Žalcu in nastopil skupaj s I. OŠ Žalec in OŠ Petrovče, zadnji dan koledarskega leta pa so namesto učencev nastopali učitelji. Tudi Dedek Mraz ni spregledal prizadevnosti in je učence nagradil z lepimi darili. Ob vsem tem so se veselili odzivov na poslane vloge, saj so s pomočjo donatorjev zbrali kar nekaj sredstev in s tem denarjem bodo kupili nove glasbene instrumente Ulwila. Med drugim so obiskali tudi gasilce in članek na to temo objavili v reviji Otrok in družina. Posebej jih je navdušil gasilski avtomobil, tako da so učenci posebnega programa izdelali kar svojega. Čakajo jih še zanimivi in delovni meseci. Med drugim se veselijo novih steklenih površin v tehnični učilnici, pripravljajo se na nacionalno preverjanje znanja, lani so bili zelo uspešni, gostili bodo pedagoške delavce Slovenije ter izvajali raziskovalne naloge, tekmovanja idr. Skratka bliža se pestra pomlad. Danica V. Veligošek, Žalec VPIS V 1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča vse starše otrok, rojene v letu 2002, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred 9-letne osnovne šole za šolsko leto 2008/2009 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče. Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER in I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bodo vpisovale otroke v 1. razred februarja 2008 (dopoldan). Starše obveščamo, da bodo otroci dobili VABILO ZA VPIS po pošti. Če vabila ne bodo prejeli, se oglasite na matični osnovni šoli, ki pokriva tisti šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče. PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC OSNOVNA ŠOLA GRIŽE (tel. 03/713 21 58, svetovalna delavka Breda Rovan) 1. matična šola Griže Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170 a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160 a in hišne številke 169). 2. Podružnična osnovna šola Liboje Brnica (razen hišnih številk 1,1 a, 1 b, 2, 3.4, 5), Kasaze (razen hišnih številk 1,1 a, 2,4, 5,5 a, 6,6 a, 7,8, 8 a, 8 b, 8 c, 9,10, 11,12,12 a, 13,14,66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67, 68, 68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70, 70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701, 71,71 a, 72,72 a, 72 b,73,74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76,78, 79, 81, 84,86,87, 88,88 a, 89,93,93 a, Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170 a), Zabukovica (od hišne številke 138 do 160 a in hišne številke 169). OSNOVNA ŠOLA PETROVČE (tel. 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc) 1. matična šola Petrovče Arja vas, del naselja Brnica (hišne številke I, 1 a, 1 b, 2, 3, 4, 5), Dobriša vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke 1,1 a, 2, 4,5,5 a, 6,6 a, 7, 8,8 a, 8 b, 8 c, 9,10, II, 12,12 a, 13,14,66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67,68,68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70,70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701,71,71 a, 72,72 a, 72 b,73, 74, 74 a, 75, 77, 77 a, 76,78,79, 81, 84,86,87,88,88 a, 89,93,93 a),Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje. 2. Podružnična osnovna šola Trje Galicija, Hramše, Velika Pirešica, Pernovo, Zavrh pri Galiciji, Železno. OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER (tel. 03/703 20 61, svetovalna delavka Nina Slanšek) 1. matična šola Šempeter Kale, Grče, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje. I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC (tel. 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar) 1. matična šola Žalec Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje. 2. Podružnična osnovna šola Gotovlje Gotovlje. 3. Podružnična osnovna šola Ponikva Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence. Rugljeve misli, ki so me oblikovale Dr. Janeza Ruglja je za vseživljenjsko zdravniško, humanitarno in znanstveno delo dne 19. 12. 2007 predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek odlikoval z ZLATIM REDOM ZA ZASLUGE. Nekateri imajo dr. Ruglja za »kontraverznega psihiatra«. Moje izkušnje z njim so najboljše. Prebiram zapiske vključitve v program Društva terapevtov za alkoholizem, druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski, ki ga vodi dr. Janez Rugelj. Zavedam se, da me je program pomembno oblikoval v to, kar sem. Sedaj teče že 18. let, kar sem njegova učenka. Zbrala sem le nekaj njegovih misli. Naj obogatijo tudi vas. Podoživiš lahko nekoga le, če ti nekaj da. Človeka je moč premagati, ne pa njegove volje, če sam ne želi. Človek je odprt povsod ali nikjer. Svoboda je lastna odgovornost. Ko si sposoben sprejeti lastno odgovornost, si lahko tudi svoboden. Nesmiselno je skrivati svoje hibe. Mi jih ne vidimo, drugi jih vidijo. Nobena stvar ni nedosegljiva. Potrebno je poskusiti. Zazrtost naj vodi v odpiranje sebe k življenju, akciji. Najdi modus, da delaš nekaj z užitkom Kdor ne ve, kaj hoče, bo pristal tam, kjer noče. Dokler jemlješ svoje delo rutinsko, ni nič. Raziskuj, piši. Znebiti se moraš odvisnosti od malomeščanskih »cepcev«. Najprej kopiraj in potem delaj nekaj drugega, boljšega. Nič ni trajno. Stvar inteligence je takojšnja reakcija. Odreagirajte takoj! Videti možnosti, ki te privlačijo, in se jih ne bati oz. čakati, da bodo drugi te možnosti zame odkrili ter mi jih ponudili. Slabo počutje: kadar ne napredujemo, takrat stagniramo. V sebi imamo mehanizem občutka, kdaj stagniramo. Temeljna skrivnost je, kako dobiti energijo. Z njo se sam srečaš, če se razvijaš v smeri preseganja egoizma, samouresničevanja in dela za druge. Treba je delati sinhrono, delati na vseh področjih, da se odkrijejo lastni potenciali. Gasset deli ljudi na tiste, ki so sposobni, da vodijo, in tiste, ki so sposobni le, da so vodeni. Zato je pomembno, da se človek vključi v sistem oz. če misli, da je sam dosegel tako kakovost, da izven terapevtske skupnosti formira sistem, ki ga bo gnal. Mora si zbrati ustreznega mentorja, učitelja. Brez ostrine, borbe se nič ne rodi. Ohrani svoj ugled in s pametjo delaj. Usposobi se, da znaš zaslužiti in tudi dati ljudem. Elitne ženske so tiste, ki partnersko in družinsko življenje pozitivno uravnavajo. To zmore ženska, ki je duhovno prebujena in premore vsaj malo umetniške žilice, da popestri družinsko vzdušje. Seveda pa lahko uspeva samo, če je ljubljena (če je torej spolno prebujena in sposobna moža pogosto spraviti v erotično-spolni trans). Ženska sama sebi zlomi pavje perje. Tam, kjer tega ni uspela, ni napredka. Elitna žena mora znati moža navdušiti za dom, ustvarjati domačnost, kulturnost,.... Mož se bo bolj posvečal ženi in domu samo, če ga bo za to znala žena pridobiti. Kako naj pridobi ženska pravega moškega? 1. deklica se mora zavedati moške norosti za žensko mednožje, 2. najbolj nevarno je, da se »spajdaši« z moškim, ki ga ne pozna dovolj in je vanj le zaljubljena, 3. dozoreti mora, da se zave pomena najti moškega, ki ji bo nudil varnost, 4. svoje morebitne potrebe naj korigira z začasnimi zvezami, 5. če gre z moškim, ga mora pripeljati, da jo bo on povabil, jo zapeljal, biti mora zaščitena, paziti mora na higienske norme. Veselje in radost najbolj vplivata na razvoj. Če je tovarišica vesela, se to izraža na otroku. Zlasti pa je ljubezen tisto, kar je pomembno pri vzgoji otroka. V otrokovem okolju se ne sme dogajati nič takega, kar ne bi smeli posnemati. Komunikacija - konflikt. Pusti, da »laja«, študiraj ga, kako postaja zelen, se dere, se mu širijo zenice, kako je zoprn in grd. Pusti ga, da se izprazne. Priložnost, da spoznaš človeka v skrajni situaciji. Deluje v pogojih utesnjene pameti. Ko se umiri, se naj »paca«. Pusti ga. Ko se ti zdi, da se je umiril, ga vprašaj: »Kaj je bilo?« Veliko priložnost imaš študirati sebe in druge. Možgane »prinesi okrog« tako, da si zadaš fizično bolečino in postane ta del možgan dominanten in umiri čustvenega, da se ne razjeziš v konfliktu, ampak se nadzoruješ. Zakon vračanja. Prejemal si, sedaj vračaj na svoj način in s svojo osebnostjo. Delaj na svoji »njivi«. Deluj brez občutka dolga. »Čutil je, da ves čas, kar je prejemal, vrača na svoj način.« Ljudje, ki niso sproščeni, samozavestni, se dajo zlahka podrediti. Ni duševnega zdravja brez telesnega. Visoka mistična doživetja so značilna za zrele ljudi, ki se samouresničujejo. Običajno delo, običajen tek ... ne nudi te izredne priložnosti, da se dokoplje do vrhunskega doživetja. Tisti, ki je odrinjen, je odrinjen na tem in onem svetu. Prebrati knjige po izidu - poglavitne prebrati nujno prve tri mesece po izidu. S pisanjem si urediš miselni sistem. Človek se prisili, da formulira svoje misli, jih popravi, da drugemu, da popravi. Edino, kar človek res ima, so zdravje, znanje, delovna sposobnost, ustvarjalnost, erotič-no-seksualni šarm. Edino tega kapitala mu ne more nihče vzeti, medtem ko lahko vse ostalo: imetje, družino in domovino mimogrede izgubi. To pomeni, da se je smiselno truditi edino za zdravje, znanje, ustvarjalnost, šarm. Imamo samo eno življenje in le to naj bo umetniško delo. Kakšno je pravo terapevtsko delo? Pomagaj človeku, ki pride k tebi, da se ozavesti, si ustvari vizijo in jo uresničuje. Nanizane misli bo vsak interpretiral glede na svoje življenje, vizijo. So izziv za vsakogar, ki jih bo hotel podoživeti. Z velikim veseljem bom o njih spregovorila z vami. Zase si izberite najkoristnejšo, ki naj vas vodi izpolnjevanju vašega poslanstva. Novo leto 2008 naj bo polno zdravja, igrive sproščenosti in ljubezni. Mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Zabava in prosti čas Letošnja tema parlamenta otrokom pisana na kožo Otroški parlament je dočakal svojo polnoletnost in iz leta v leto postaja pomembnejši in bolj spoštovan. Letošnja tema otroškega parlamenta je zabava in prosti čas mladih. Na OŠ Šempeter se že od oktobra pod mentrostvom Nine Slanšek in Barbare Cotič intenzivno pripravljajo na sodelovanje na občinski, regijski in državni ravni. V prvem triletju so učenci likovno ustvarjali, peli, plesali in se pogovarjali, kako se zabavajo in preživljajo svoje popoldneve v družbi staršev, bratov in sestric, dedkov in babic ter prijateljev. Učenci drugega in tretjega triletja so po posameznih razredih izbrali tudi predstavnike šolskega otroškega parlamenta. Da bi se zagotovo udeležili na vsa debatna tekmovanja, se enkrat tedensko sestajajo in nanje temeljito pripravljajo. Predstavniki otroškega parlamenta so pripravili delavnice, v katerih so izdelovali različne plakate, spoznavali nove možnosti in ideje za preživljanje prostega časa v Šempetru in njegovi okolici. Ugotavljali so, kakšne so prednosti in pasti najrazličnejših pripomočkov, ki jim krajšajo njihov prosti čas (npr. računalnik, televizija, telefon), izmenjavali mnenja o preživljanju prostega časa s prijatelji, družino ali sorodniki. Organizirali so tudi debatne tekme ter vneto zagovarjali svoje trditve. Na delavnicah so oblikovali sklepe, kako izboljšati preživljanje organiziranega in neorganiziranega prostega časa. Menijo, da bi z odprtjem športnega parka (ki ga obljubljajo že nekaj časa) več časa preživljali zunaj, se gibali in zabavali. Želijo si tudi plavalnih površin v Šempetru, saj je prometna povezanost in oddaljenost večjih središč z različnimi dejavnosti največji problem. Izdelali so tudi vprašalnike za učence in učitelje in njihovi odgovori so pokazali, kako na OŠ Šempeter preživljajo svoj prosti čas; kakšno mnenje imajo o dejavnostih, ki se jih udeležujejo, ter kaj v svojem kraju pogrešajo in česa si želijo, kar bodo predstavili tudi na osrednjem šolskem in občinskem parlamentu. Tam bodo predstavili tudi posnetke pogovorov z županom Občine Žalec Lojzetom Posedelom, podžupanjo Ivico Čretnik in predsednikom KS Šempeter Silvom Udrihom, s katerimi so se pogovarjali o njihovih aktivnostih v prostem času. Glede na teme prejšnjih let je v letošnjem letu izbrana tema, o kateri učenci z veseljem razpravljajo, pravijo, da jim je »pisana na kožo«. Obeta se torej veliko zanimivega in konkretnega razpravljanja. D. Naraglav Božično-novoletne delavnice na POŠ Trje Četrtošolci z adventnim venčkom December je čas, ko si pogosteje zaželimo kaj lepega, je čas druženja, tkanja prijateljskih vezi, stiskov rok, toplih pogledov, čas, ko se še pogosteje zavedamo, da so najpomembnejši trenutki, ki jih preživimo v krogu ljudi, ki nam veliko pomenijo. Takšne trenutke smo doživeli vsi, ki smo obiskali božično-novoletne delavnice, ki jih vsako leto v decembrskem času pripravijo učenci in učiteljice POŠ Trje. V prijetni, praznično okrašeni šoli so nas najprej pričakali člani šolskega gledališkega krožka, ki so za nas pripravili pravo čarovniško predstavo ter nas spomnili, da se po zraku ne podijo samo Božički, temveč tudi čarovniki in čarovnice. Nato smo odšli v razrede, kjer smo ustvarjali v delavnicah, prilagojenim starosti otrok pa tudi oziroma predvsem njihovim željam. Navdušenje so pokazali tudi starši, ki so s svojimi otroki sodelovali in izdelovali, jih usmerjali. Smrečice iz papirja, voščil- Božično-novoletni koncert Utrinek iz božiino-novoletnega koncerta nice, okraski iz lesa, izdelki iz testa, mavca, namizne dekoracije, izdelki iz storžev, tulcev, pisani možički in božički, sneženi možje ... Vse to in še več je nastalo ... danes pa krasi domove naših otrok in prostore šole. Zagotovo pa je veliko za- nimanje vzbudila tudi delavnica, v kateri so učenci 4. razreda izdelovali adventni venček, ki v premeru meri kar 2,40 m. Venček, ki vsebuje vse štiri simbole adventa, krasi vhod v šolo, ponosno in toplo pozdravi vsakega obiskovalca ter nas spomni, da prihaja čas pričakovanja božičnih praznikov. Domov smo odhajali polni lepih vtisov, z občutkom, da smo naredili nekaj dobrega, zaželeli smo si mirnih praznikov in vsega lepega za prihodnje leto. Zunaj je bila že tema in bilo je mrzlo, je pa dišalo po prazničnem in od daleč nas je pozdravljala s tisoči lučk osvetljena šola na Trju. Bil je lep dan. N. G. Pravi prijatelji se ne iščejo preko računalnika Da je vredno prisluhniti mladim, se na Osnovni šoli Polzela zagotovo prepričajo na vsakoletnem otroškem parlamentu, na katerem mladi vedno znova presenetijo z zrelostjo svojih misli in odgovornim ter preudarnim razmišljanjem. Tema letošnjega parlamenta je zabava in prosti čas mladih. Mladi so o tej temi razpravljali na urah oddelčne skupnosti, predstavniki na šolski skupnosti, nato pa so delegati razreda o štirih tematskih podpodročjih razpravljali tudi na šolskem otroškem parlamentu. Njihovi besedi so prisluhniti ravnateljica Valerija Pukl, koordinatorica zdravstvene vzgoje Marjana Jager in šolski strokovni delavci. V družini so kot otroci preživeli največ časa, kot najstniki pa se soočajo s spremembami. Učenci so ugotovili, da je najstnikom včasih težko preživljati čas s starši, saj starši in otroci živijo po svojem urniku in so oboji zelo zaposleni. Menili so, da je potrebno tudi staršem omogočiti, da delajo kariero, in da je pomembno skupaj preživeti čas kakovostno in si ne »težiti«. S skupnimi dejavnostmi se med njimi krepi zaupanje. Ne strinjajo se s tem, da starši delajo otrokom natančen urnik, kaj naj delajo popoldan, saj že dopoldan v šoli vse teče po urniku. Strinjali so se, da bi bilo dobro o tej temi spregovoriti v šoli tudi s starši, zato jim je ravnateljica obljubila okroglo mizo s starši in priznanim predavateljem. Šola jim z interesnimi dejavnostmi in varstvom v telovadnici omogoča, da kakovostno preživljajo prosti čas. Pomanjkanje klubov pa otroke sili, da se pogosto srečujejo v gostilnah, kjer pa se lahko na mizah znajde tudi alkohol. Strinjali so se, da ni dobre in slabe družbe, ampak so dejanja posameznikov tista, ki jih je potrebno obsoditi. Ugotovili so, da je posameznika potrebno opozoriti na nesprejemljivo vedenje. Računalnik je v prostem času mamljiv predvsem z igricami, programom MSN, medmrežjem in glasbeno ponudbo. Zavedajo se nevarnosti, ki pretijo v spletnih klepetalnicah, in vedo, da se pravi prijatelji ne iščejo na medmrežju. Osebni stik je večja vrednota, program MSN pa lahko pripomore k ohranjanju stikov, vendar pa včasih podpira tudi lenobo. Lepše je srečati prijatelja na igrišču kot govoriti z njim preko računalniškega programa. Televizija večini ni tako privlačna kot računalnik. Koristna je za učenje angleščine in je dober izobraževalni medij, vendar pa so potrdili, da je bolje biti izbirčen gledalec in ne sedeti pred škatlo le iz udobnosti in dolgega časa. Gibanje in osebno druženje imata prednost. T. T. Telefon: 03/712 12 80 Na obisku v vrtcu "Otrok je tako lep s svojim sladkim smehljajem, nežno zaupljivostjo, glasom, ki hoče vse povedati, svojimi joki, ki se hitro umirijo." (Jesensko listje, Victor Hugo, 1802-1889) Kako malo je včasih potrebno, da prikličemo nasmeh na usta teh malih ljudi. Le drobec, košček sladkosti, droben stisk, poljub, le lepo preživet dan ... Zato, da bi otroci dožive- li čim več lepih trenutkov v prazničnem decembru, smo se vzgojiteljice v Vrtcu Šempeter odločile, da bomo letos na obisk povabile družino Pogačar. Najmlajši družinski člani Nejc, Nace in Neža so nam predstavili instrumente, ki jih v vrtcu le redko ali pa celo nikoli ne igramo. Tako smo imeli možnost spoznati flavto, ksilofon, saksofon, bobne, klavir in kitaro. Skupaj z njimi smo December je čas bližine, družinskih srečanj in obujanja spominov na pozabljene prijatelje. In čeprav je čas veselja in praznovanja, ki zaznamuje slovo od starega leta in vstop v novo, že za nami, v Osnovni šoli Petrovče še vedno odmeva božično-no-voletni koncert, ki je bil letos še posebno zanimiv in prazničen. Glede na to, da je glasba že od nekdaj neločljiv del praznovanja, je omenjeni koncert stalnica Osnovne šole Petrovče, vendar so se letos na pobudo patra Vanči-ja odločili, da ga bodo organizirali v petrovški baziliki. To je koncertu pridalo še dodatno božično vzdušje, k čemur so pripomogli tudi bo- žične pesmi, ki so jih zapeli in zaigrali otroci Cici zbora, otroški in mladinski pevski zbor in instrumentalisti pod vodstvom zborovodkinje Anite Žolnir, in dramska skupina, ki sta jo za nastop pripravili Sonja Rebernik in Marjana Lešnik. V uri in pol trajajočem koncertu so v nabito polni cerkvi odzvanjale zimske, koledniške in božične pesmi, polne pričakovanja. Ob koncu smo si bili enotni, da je bil koncert, na katerem je nastopilo več kot 120 otrok, čudovito doživetje tudi za tiste, ki takšnih prireditev sicer ne obiskujejo redno. Suzana Filipčič, OŠ Petrovče se odrasli in otroci podali v čudovit svet glasbe in si tako polepšali še en dan v čarobnem decembru. Otroci so individuumi, polni talentov in tihih presenečenj. Takšne osebnosti se oblikujejo v družinah, kjer jih starši s svojo ustvarjalnostjo vpeljejo v svet umetnosti. Želimo si še več takšnih srečanj. Valčka Štorman, vzgojiteljica / Lahko veselje traja? \ Tam sedel je otrok mladih let, sedel pod lipo staro, polno grb in odcvetelo. Majala se je tako veselo. »Veselje?« mislil si je otrok. »Tega ni veliko.« Je tam veselje, kjer so uresničene želje? »Lahko veselje traja?« razmišljal otrok mladi je. In kot naključje, nekdo slišal je to vprašanje zapleteno. »Ja, veselje res traja lahko. Mogoče ga danes ni, veselja, a vendar kdo poreče, da ne bo ga, pojma zarečen'ga. Čez sto let res lahko pride, pride, a za vedno.« Otrok gleda moža tega, ki vanj z mislimi čudnimi se obrega. »Kaj mi bo veselje čez sto let? Do takrat bom moral že umret.« »Res je, otrok moj. A pojdeš ti z menoj? Imam napitek zlat, ki smrt odžene stran od vrat. Da ti nesmrtnosti moč. Pojdi z mano, poskusi ga, resničen je kakor dan in noč.« »Hočem jaz umreti, ko pride čas nesvetli. Ni napitka, ki veselje da. Sam si ga naredim. Delam, kar me veseli, dobra dela zame, za druge. Ni ga človeka, ki takrat veselja ne občuti. Poskusite vi ta moj napoj rečen in z veseljem res boste obtežen'.« Ta otrok mladih let možu je oči odprl, zdaj le-ta ne boji se, da bi umrl. \ Anja Škof, 8. razred OŠ Polzela / Prešernova nagrada za mlado raziskovalko Trdo delo in skromnost Prvič po 30 letih osemletke šenje nad raziskovanjem jo je pripeljalo do študija grafične tehnologije na Naravoslovno-tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Proti koncu rednega študija se je za en semester odpravila na Češko, da bi lahko raziskala in aplicirala nove metode določanja posebnih efektov v grafiki za potrebe diplomskega dela. Na oddelku za poligrafiko in fotofiziko na Kemijsko-tehnološki fakulteti Univerze v Pardubicah so rezultati prinesli še več od pričakovanega. Diplomsko delo je v pisni obliki in na govorni predstavitvi opravila z najvišjo oceno in zanj kasneje prejela tudi Prešernovo nagrado. Rezultate teh in še nekaterih raziskav je objavila v reviji Grafičar in v Book of Abstracts. V drugi polovici lanskega leta seje odločila za podiplom- Andreja Jelen je bila vseh osem let osnovnega šolanja na Osnovni šoli Polzela odlična učenka. Obiskovala je tudi Glasbeno šolo Risto Savin Žalec, kjer je igrala klavir. Srednješolsko izobrazbo ji je nudila Splošna in strokovna gimnazija Lava v Celju in maturo opravila z odliko. Navdu- Andreja Jelen Andreja Jelen s Polzele je decembra 2007 prejela Prešernovo nagrado za vrhunsko raziskovalno delo študentov Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani. Nagrajena je bila za diplomsko delo Vpliv efektnih pigmentov na orientacijo odbite in sipane svetlobe. Prvega srečanje seje udeležila slaba polovica. Po dobrih tridesetih letih so se na izletniški kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah srečali nekdanji sošolci iz Žalca, ki so v šolskem letu 1977/78 končali osnovno šolanje. Osmi razred je takrat končalo 68 učenk in učencev. Tokrat so se srečali prvič, pridružila sta se jim tudi dva izmed učiteljev. Seveda ni treba posebej poudarjati, da so imeli kar nekaj težav s prepoznavanjem, saj se nekateri niso videli leta. Potem pa so si pripovedo- vali življenjske zgodbe, ki so jih vodile po tako zelo različnih poteh. Ob koncu prijetnega srečanja so si obljubili, da se ponovno srečajo čez pet let, ko bo večino izmed njih obiskal tudi abraham. T. T. Zlatoporočenca Štopfer iz Žalca Tako so po poroki nazdravili. Med zlatoporočence sta se vpisala 75-letna Marija in prav toliko star Ivan Štopfer, doma iz Žalca. Civilni obred zlate poroke sta v Savinovi hiši opravila župan Lojze Posedel in matičarka Milena Lukač, popestrile pa so ga Pevke treh vasi. Cerkveni obred je potekal v žalski cerkvi sv. Nikolaja, kjer je zlato poročno mašo bral župnik Viktor Arh. Marija Jazbec se je rodila v Gotovljah kot najstarejša hči v družini. Že zelo zgodaj je morala poprijeti za delo, zato se je kmalu po osnovni šoli zaposlila v podjetju Hmezad Žalec. Ivan Štopfer se je rodil na Ptuju v družini osmih otrok. Po odsluženju vojaškega roka ga je pot za boljšim življenjem pripeljala v Žalec. Zaposlil se je v Hmezadu, kjer sta se križali njuni poti. Spoznala sta, da si ugajata in se imata rada, se poročila in si ustvarila srečen in topel dom. V zakonu so se jima rodili dva sinova, Janko in Branko, ter hči Irena. Ivan se je zaradi poškodbe pri delu leta 1968 invalidsko upokojil, Marija pa leta 1980 na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. V slogi in razumevanju sta dočakala zlato poroko, ki sta jo praznovala v krogu svojih otrok, vnukov Matjaža, Davida in Mitje, vnukinje Andreje, pravnuka Žana in pravnukinje Katje ter številnih sorodnikov in prijateljev. Na jesen življenja rada pečeta pecivo, bereta in gledata televizijo. Kljub letom sta še kar dobrega zdravja. T. Tavčar Braslovški župan Marko Balant izroča šopek rož jubilantki, ob njem predsednik DU Braslovče Anton Repnik ski študij na Naravoslovno-tehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, saj so jo zaradi visokega povprečja ocen in izredne raziskovalne žilice profesorji spodbujali, naj nadaljuje z raziskovanjem. Poleg študija se je aktivno ukvarjala z glasbo in zborovskim petjem. Poje v Mešanem pevskem zboru Oljka, dekliški skupini Primule in v kvartetu AVRA. Med študijem v Ljubljani se je posvetila Akademskemu pevskemu zboru Tone Tomšič, kjer je aktivna še zdaj, ne le kot pevka, ampak tudi kot članica izvršnega odbora. Ob osemdesetletnici APZ je sooblikovala in uredila prelom za tisk obširnega zbornika Mladi že 80 let. Leta 2006 je napisala prispevek za simpozij Barve nacionalnih simbolov v Ljubljani. Prav tako je soustvarjala razstavo plakatov o barvah nacionalnih simbolov (soavtorica) v Univerzitetni knjižnici Maribor. Tisto in naslednje leto se je vključila v Evropsko šolo znanosti o materialih. Aktivno se je neposredno vključila v predavanje na mednarodnem forumu Adriatic Print and Photo Forum 2007 v sklopu »Young inova-tions« v Ljubljani. Vsekakor si mlada znanstvenica zasluži vse naše čestitke in želje, da bi tudi v prihodnje tako napredovala. T. Tavčar Redki so, ki dočakajo sto let, zato jim ob njihovem jubileju domači in sokrajani posvetijo več pozornosti. Tudi Hedvika Gregorčič, doma iz Braslovč, je bila te dni deležna posebne pozornosti. V Domu upokojencev Zdravilišča Laško, kjer prebiva zadnje dve leti, so jo poleg domačih obiskali predsednik Društva upokojencev Braslovče Anton Repnik in članici, župan Marko Balant, podžupan Rudi Sedovšek ter direktor Zdravilišča Laško Roman Matek in zaposleni v domu. Jubilantka se je rodila na Dolenjskem, od koder se je z možem Antonom pred drugo svetovno vojno preselila v Braslovče. V zakonu so se jima rodili trije otroci, hčeri Hedvika in Jerica ter sin Anton. Med drugo svetovno vojno se je Anton pridružil partizanom in tik pred koncem vojne padel. Skrb za sedem, pet in tri leta stare otroke je padla na ramena matere, ki je kruh zanje in zase služila s priložnostnim delom. Kot se spominja, so bila to zanjo najtežja leta. Pozneje, ko so se otroci osamosvojili, ji je bilo laže, saj so ji pomagali, pa tudi sama je kot vedno rada poprijela za delo. Navajena vsega hudega je za vsako pozornost in dobroto hvaležna, zato je tudi v domu zadovoljna. Zdravje ji peša, stara leta pa ji poleg osebja doma lepšajo njeni otroci, šest vnukov, sedem pravnukov in prapravnuk. Njen recept za dolgo življenje: trdo delo, skromna prehrana in ne preveč obremenjevanja. Ob njenem visokem jubileju so ji čestitali in ji zaželeli boljšega zdravja, ji izročili cvetje in priložnostna darila. Sostanovalci doma pa so ji zapeli pesem Vse najboljše za te. T. Tavčar Zlata poroka zakoncev Toplak ni industriji Liboje in se veselila odraščanja otrok in poti v njihovo samostojno življenje. Njihova hiša na sončnem hribu je vedno polna smeha otrok in toplega naročja za vse prijatelje in sosede. Njuno življenje poleg sinov in snah bogatijo še vnukinji Vesna in Tanja, vnuka Dejan in Roman ter trije pravnuki Nik, Tim in Gal. Svoje življenje sta zakonca Toplak znala izkoristiti tudi za številne aktivnosti, ki se jim še danes rada posvečata. Predana sta planinstvu, aktivno sodelujeta v DU in športni ekipi DU Kasaze Liboje, tekmujeta tudi kot starejša gasilca - veterana za PGD Kasaze Liboje. Njuno življenje je tudi na jesen nadvse bogato in zaželimo jima, da bo še dolgo tako. D. Naraglav z rojstvom treh sinov: Ivana, Romana in Mitjo. Družino sta preživljala z delom v Keramič- Zakonca Neža in Ivan To- plak iz Krajevne skupnosti Liboje sta zadnjo decembrsko soboto praznovala petdeset let skupnega življenja in to potrdila pred matičarjem v poročni sobi Savinove hiše v Žalcu. Zakonca Toplak sta svojo zvestobo ponovno izrekla pred matičarko Darjo Felicijan in Jankom Kosom, ki je vodil poročni obred, jima predal darili in čestital za njun skupni življenjski praznik. Zakonca Toplak, ki sta si spletla skupno družinsko gnezdo na tako imenovanem sončnem hribu v Kasazah, sta svoje življenje oplemenitila KONCERT ANSAMBLOV GOLTE in GREGORJI Posebna gostja večera JOŽICA SVETE Četrtek, 14, februar, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec Jpf 1 • A ri K" p .tv ■ Koncert Za narodno zabavni abonma in izven. VSTOPNICE PO 9 EUR V TlC-u ŽALEC, tel.: 710 04 34. SAVINJSKE ZGODBE januar 2008 Društvo Ajda za biodinamično kmetovanje Predsednik društva Anton Medved Ob skrbi za čim večji zaslužek pozabljamo na skrb za čisto okolje. Posledica takega razmišljanja in delovanja je vse večje onesnaževanje narave. Če se bo tako nadaljevalo, se nam ne piše nič dobrega. Samo v kmetijstvu se je in se še uporablja veliko mineralnih gnojil, škropiv za zatiranje plevela, za zaščito rastlin proti najrazličnejšim boleznim, ki onesnažujejo in zastrupljajo podtalnico, zemljo, okolje ... in si tako režemo vejo, na kateri sedimo. Na to nas opozarjajo na vseh ravneh. Besed, obljub ... je veliko, a štejejo le konkretne aktivnosti. Med tistimi, ki poskušajo in tudi spreminjajo stvari na bolje, je tudi društvo Ajda, ki deluje na različnih koncih Slovenije. Pred kratkim so društvo AJDA Štajerska ustanovili tudi v Savinjski dolini. Društvo ima sedež v Sp. Grušovljah pri Šempetru, aktivnosti pa se odvijajo na različnih lokacijah v dolini. V Preboldu so zadnja vikenda pripravili zanimivi predavanji. Na prvem, ki je bilo v soboto, 19. januarja, so govorili na temo obdelava in gnojenje ter procesi vtleh. Predavala je dipl. inž. agronomije Fanči Perdih. Obiskovalci so lahko kupili tudi semena, pridelana po bio-loško-dinamičnem načinu, kar je osnova za zdravo povrtnino. Člani društva so ob plačilu članarine tudi brezplačno prejeli setveni priročnik - Koledar za poljedelce, vrtičkarje in čebelarje. Drugo predavanje z naslovom Uvod v biodinamiko sadjarstva je potekalo v petek, 25. 1. 2008. Predaval je Drago Purgaj (demeter, proizvajalec iz Cerkvenjaka). Predavanji sta potekali v učilnici Aninega doma v Preboldu. Predsednik društva Anton Medved pa je predstavil delovanje društva: »Člani z območja Celja in širše okolice smo bili do letošnjega leta včlanjeni v društvo Ajda Vrzdenec pri Ljubljani. Bilo nas je več kot 50, ki smo se zaradi oddaljenosti sedeža društva odločili ustanoviti samostojno društvo. V preteklem letu so potekale aktivnosti v tej smeri in zdaj smo že registrirani kot samostojno društvo, in sicer Ajda Štajerska. Z matičnim in ostalimi društvi AJDA vsestransko sodelujemo in si medsebojno pomagamo. Naša glavna želja je, da ohranimo naravo čisto za naše vnuke in tudi za poznejše rodove. Prav tako pomembna je želja, da pridelamo zdravo hrano, ki bo osnova za dobro zdravje. Predpogoj za to pa je, da so zdrave rastline, živali in nenazadnje tudi zemlja. Morda so za koga to le pobožne želje, ki-sc zdijo že kar utopične, vendar so ti cilji dosegljivi, a ne brez našega sodelovanja, brez našega dela in znanja. Na drugi strani redijo živali z industrijsko pridelano hrano, v kateri je precej ostankov škropiv, gnojil in drugih aditivov, tudi kot posledica načina vzreje živali. Vemo, da je večina škropiv proti raznim insektom izdelana na osnovi delovanja na živčni sistem insektov. Vse to se odraža tudi na zdravje ljudi. Da se takemu načinu kmetovanja odpovemo, je potrebno delati in razmišlja- Pavel Sirk - ljubeč krušni oče pogosto obiščejo. »Zelo sva vesela, da tudi v tej visoki starosti živita lepo skupaj in drug drugemu pomagata, kot vseskozi v njunem skupnem življenju. Prej je mama skrbela za Pavla, zdaj pa Pavel lepo skrbi zanjo in tako živita v lepem sožitju in brezskrbni jeseni življenja,« pravita Greta in Feliks. D. N. ti drugače, tako kot to počnemo v našem društvu. Društvo AJDA deluje v smeri izobraževanja svojih članov in tudi somišljenikov. Letos bomo organizirali petdnevni začetni tečaj o biodinamičnem kmetovanju. Na tem tečaju se bodo udeleženci naučili, kako pridelovati hrano brez uporabe »umetnih« gnojil in kemičnih škropiv. Pri tem načinu kmetovanj a-vrtnarjenja se dela s kompostom in naravnimi preparati. Za krepitev rastlin se uporabljajo čaji iz zdravilnih zelišč, proti zeli pa se je treba boriti z ročnim okopavanjem. Dela za takšno pridelavo poljščin je sicer več kot v konvencionalnem kmetovanju, je pa tako pridelana hrana zdrava in ne vsebuje samo kalorij, ampak tudi energije kozmičnih planetov, ki je danes še ne znamo meriti, se pa odraža v boljšem zdravju in počutju. Članstvo in somišljenike izobražujemo v tej smeri. V preteklem letu smo že pripravili nekaj skupnih akcij, na katerih smo izdelovali gnoj iz roga oziroma zakopavali nekatere kompostne preparate, mešali in izdelovali gnoj po Mariji Thun, paste za premaz sadnega drevja ... Nismo pa pozabili na vesele trenutke našega druženja. Ob koncu leta smo se dobili v Lovskem domu na Golavi nad Preboldom.« Zanimanje za biodinamično kmetovanje-vrtnarjenje vse bolj narašča, saj se ljudje zavedamo pomena zdravja, ki nam ga v veliki meri lahko da na zdrav način pridelana hrana. Če želite več izvedeti o vsem tem in se morda tudi včlaniti v društvo, lahko za dodatne informacije pokličete na tel. št. 041 419 198 (Damjan) ali 051 394 494 (Stanko). D. Naraglav Pavel Sirk z ženo Elizabeto, Greto in Feliksom in s svojimi gosti, Marjanom Videčem in Vlasto Dolenc iz DU ter predsednikom Sveta KS Liboje Urošem Feldinom (prvi z leve) Male pozornosti za srečo V Krajevni skupnosti Liboje se je v klub devetdesetletni-kov prve dni tega meseca vpisal tudi Pavel Sirk, ki s svojo ženo Elizabeto živi v Kasa-zah. Ob njegovem jubileju so ga obiskali predstavniki krajevne skupnosti in društva upokojencev. Pavel Sirk se je rodil v Mat-kah pri Preboldu na manjši kmetiji v družini 11 otrok. Čeprav je bil najmlajši, je moral že kmalu pomagati mami Katarini in očetu Petru pri delu na kmetiji. Otroci so drug za drugim odhajali služit kruh drugam in tudi Pavel je moral iti. Leta 1936 se je zaposlil v premogovniku v Libojah, kjer je delal do leta 1939, ko je moral na služenje vojaškega roka. Takoj po začetku II. svetovne vojne, ko je razpadla stara jugoslovanska vojska, se je vrnil domov in se zaposlil v rudniku v Zabukovici, leta 1944 pa je odšel v partizane. Po vojni se je znova zaposlil v rudniku in 23. junija 1951 doživel hudo nesrečo. Zasul ga je namreč premog. Rehabilitacija je bila dolgotrajna, a nikoli dokončana. Po skoraj desetih letih tegob in bolečin se je invalidsko upokojil. S svojo ženo Elizabeto sta se spoznala leta 1948. Bila je vdova z dvema otrokoma, katerih oče je padel v partizanih. Pavel je postal ljubeč mož in dober krušni oče Greti in Feliksu Srebotu. Družina si je ustvarila svoje lastno družinsko gnezdo. Najprej so si uredili sobo. Trdo so delali in korak za korakom gradili hišo. Kmetovali so in vse, kar se je dalo, tudi prodajali. Nabirali so borovnice, gobe, obirali hmelj ... »Prisluženi denar je šel za hišo in skromno življenje,« je dejal Pavel. Ko sta si Greta in Feliks ustvarila vsak svojo družino in svoj dom, je življenje postalo bolj brezskrbno. Čeprav ne živijo skupaj, so vsi še vedno kot ena družina, ki se je medtem povečala. Pavla in Elizabeto Medsebojno obdarovanje je med sošolci, prijatelji ali sodelavci pogosto ob koncu leta. Ponavadi gre za drobne domiselne in hudomušne pozornosti, ki razveseljujejo dvakrat: ko podariš in ko dobiš. Medsebojno obdarovanje je že tradicionalno tudi med sodelavci uprave podjetja Novem Car Interior Design. Ob koncu lanskega leta so se domislili, da namesto medsebojnega obdarovanja obdarijo tiste, ki bodo takšnih pozornosti še bolj veseli. In gospo Božičkovo so skupaj z darili napotili v Dom Nine Pokorn na Grmovje. Na Silvestrovo dopoldne so dom obiskale Tina Selišnik, ki je podala idejo, Mateja Kuder in »gospa Božička« Martina Knapp. S seboj so v imenu sodelavcev uprave Novema za vseh osem oddelkov Doma Nine Pokorn na Grmovju prinesle pakete, v katerih so se poleg kave in piškotov skrivale tople nogavice. »Nobeno darilo pa ni moglo odtehtati veselja ob osebnem obisku varovancev. Med njimi so tudi takšni, ki že več let ležijo v postelji, popolnoma odvisni od pomoči drugih, mnogi brez sorodnikov. Za vsakega smo našli prijazno besede, stisk roke, lepe želje za novo leto. Prazniki so letos dobili nov pomen,« nam je po silvestrskem obisku povedala Martina Knapp. T. T. Hospic vabi prostovoljce Poslanstvo slovenskega društva Hospic je prizadevanje za bolj človeški odnos do umiranja in žalovanja v družbi. V svoje vrste vabijo vse zainteresirane kandidate za prostovoljce na brezplačen seminar Kako nesreča, bolezen, starost in smrt spremenijo življenje, ki bo v četrtek, 31. januarja, od 17. do 20. ure, v prostorih OO Celje, na Malgajevi 4. Več informacij na tel.: 051 441 961 (Hedvika Zinšek) in 03 548 60 11 (Tjaša Vengušt). V spomin Tanji Knez Poslovili smo se od gospe Tanje Predan Knez, upokojene slovenist-ke, rahločutne, prisrčne in dragocene osebe, vsestransko aktivne sokrajanke, kije v našem kraju, pa tudi povsod drugod, kjer se je gibala, pustila neizbrisljivo sled. Rodila se je skupaj z bratom dvojčkom pred skoraj oseminse-demdesetimi leti učiteljema v Vitomarcih sredi Slovenskih goric. Leta 1934 se je družina preselila v Mozirje, kjer so Tanji potekala najlepša otroška leta. Takrat so Predanove izgnali v Srbijo, kjer je v družbi nepozabnih prijateljev dokončala nižjo gimnazijo. Po osvoboditvi 1945 so se vrnili v Mozirje in se leto dni kasneje naselili v Petrovčah. Tu je Tanja z izjemo enega gimnazijskega leta v Mariboru prebivala vse do nedavnega dokončnega slovesa. Petrovče je vzljubila kot svoj domicil, v katerem je našla svojega moža, znanega kirurga dr. Pavleta Kneza, in tudi pisano druščino sijajnih prijateljic in prijateljev, s katerimi se je veselila, igrala pri ljubiteljskih gledaliških predstavah, plesala in prepevala ter si z možem in hčerko Dašo ustvarila bogato in prijazno družinsko življenje. Po končani gimnaziji je Tanja študirala v Ljubljani in diplomirala iz slavistike, nato poučevala v Žalcu in na Polzeli. Največji del službovanja pa je poučevala na I. gimnaziji v Celju. Kot navdušena in predvsem v literaturo zaljubljena slovenistka se je posebej ljubeče in mestoma celo goreče posvečala slovenski poeziji in v njej še posebej Prešernu, Župančiču, Gradniku, Kosovelu in Kajuhu, od sodobnih pesnikov pa zlasti štirim pesnikom: Zlobcu, Menartu, Pavčku in Koviču. Žal pa ji je že kmalu po rojstvu hčerke Daše začelo pešati srce. Prestati je morala nekaj težkih operacijskih posegov. V njeno življenje se je zato naselilo nemalo trpljenja, ki pa ga je njena, sicer rahločutna narava vendarle znala in zmogla premagovati. Kakor je vsa službena leta z velikim veseljem in z uspehi izobraževala in vzgajala številne rodove dijakov, tako se je po upokojitvi med drugim začela ljubiteljsko, a hkrati resno in zavzeto, posvečati umetniški fotografiji. Še posebej je opazovala motive iz narave, zlasti cvetoča drevesa in različne aranžmaje rož, pa tudi podobe njej tako ljubih človeških portretov. Svoj fotografski dar in naklonjenost je pokazala tudi na nekaj lepih razstavah. Spremljala je vse pomembnejše dogodke v kraju in jih ujela v svoj objektiv. Tudi vse razglednice domačega kraja, ki jih je založilo TD Petrovče, so njeno delo. Znana je njena misel: »Neponovljivost trenutka, ujetega v objektiv, ponazarja čarobnost sveta, v katerem živim!« Bila je tudi članica petrovškega kulturnega in turističnega društva in ne glede na težo izziva za skupno dobro pripravljena žrtvovati svoj čas, ustvarjalno energijo in ideje. Imeli smo jo radi in pogrešali jo bomo, čeprav bodo njen duh in njena dela ostala med nami za vedno. Krajevna skupnost Petrovče in društva Iskreno zadovoljstvo ob obisku Novemove božičke Battitoi Otroške trenerke odi 8.69 EUR * dalje! OBIAIIA od 0 do 16 let opRimn zn dojmčke ■ PESTRA IZBIRA IGRAČ Najdete na* v trgovskem centru na ITaiiaI Polzeli, Od ponedeljka do petka, io 11V11 ' od f £0 de 30.00, llVfVi sobota od 1,00 do 46.00 Vüudno vabljeni!____________________________________ Miting v Braslovčah ali nekaj več o prometni zgodovini SSD V decembrski številki mesečnika Utrip je bil v rubriki »Pisma bralcev« objavljen prispevek dveh občanov, ki sta izrazila svoje mnenje v zvezi z gradnjo hitre ceste skozi območje Občine Braslovče. V zadnjem odstavku svojega članka so avtorji prispevka zašli tudi na področje zgodovine s svojimi mnenji, o katerih ni verodostojnih virov, ampak gre samo za govorice. Sklicevanje na zgodovino ali navajanje nekih »zgodovinskih« trditev, zahteva nekaj več dokazov, podkrepljenih z uradnimi zgodovinskimi viri, česar pa avtorji niso navedli. Najprej navajajo, da so Žovneški gospodje morda obupali nad Braslovčani. Če bi bilo to MORDA res, potem ne bi vasi Braslovče kmalu po povišanju v grofe dali trških privilegijev. V nadaljevanju navajajo, da je bila podobna, a resnična zgodba v zvezi z železnico. Avtorji verjetno dobro poznajo urejanje savinjske železniške proge, ker drugače ne bi navedli, da gre za resnično zgodbo. Ker vsi bralci te tematike ne poznajo, naj dam krajši prispevek na to temo. Začetek železnice spada v prvo polovico 19. stoletja. 27. september 1828 je dan, ko je bil opravljen prvi železniški prevoz. Minilo je manj kot deset let, ko so v zahodni Evropi začeli z gradnjo železniških prog. V habsburški monarhiji so v pokrajinskih oblasteh že leta 1835 začeli razmišljati o železniški povezavi med Dunajem in južnimi deželami s končnim ciljem v Trstu. Tudi na sedanjem slovenskem ozemlju so se pojavile ideje o železniški progi. Ilirski guvernerje tako dal gradbenemu ravnateljstvu jeseni leta 1835 nalogo zbirati podatke, potrebne za gradnjo železniške proge. Naslednje leto, leta 1836, je štajerski guverner iz Gradca pisal v Ljubljano v podporo gradnji železniške proge in izrazil željo po progi Dunaj-Trst. Proga naj bi tekla tudi skozi Gradec in Ljubljano. Vključevanje pokrajinskih oblasti v gradnjo železniške proge pa je prekinil dvorni dekret 23. decembra 1841, v katerem je bilo navedeno, da bo država sama prevzela gradnjo železniških prog. To je tudi storila z gradnjo proge z Dunaja proti jugu s končnim ciljem v Trstu. Že v času gradnje proge od Maribora do Celja so preučevali tri različne možne trase povezave Celja z Ljubljano. Dve od treh variant sta predvidevali traso po Savinjski dolini mimo Vranskega, od koder bi proga nadaljevala pot proti Trojanam, nato skozi tunel v dolino Radomlje pri Šentožboltu do Domžal. Po drugi varianti bi proga od Vranskega nadaljevala pot do Motnika, nato bi skozi tunel pod Kozjakom prišla v Tuhinjsko dolino ter po njej do Kamnika. Po tretji varianti bi proga potekala ob Savinji in Savi. Odločili so se prav za to, saj je kljub precej daljši in zahtevnejši gradnji proge omogočila že prej predvideno povezavo proti Zagrebu. Osnovni problem je bil zavarovanje rečnih obrežij, kjer bi proga potekala. Težave pa bi povzročala tudi gradnja številnih mostov in tunelov. Grozila je tudi nevarnost plazov, kar velja še danes. Tudi nastajajoča zasavska industrijska mesta so pri tej odločitvi dala svoj delež, saj so zagotavljala donosnost proge. V Celje je prvi redni vlak pripeljal 2. junija 1846, v Ljubljano 19. septembra 1849 in v Trst 27. julija 1857 po izraziti tranzitni progi med Dunajem in Trstom. Težek položaj državnih financ je vlado prisile, da je opustila gradnjo železniškega omrežja v državni režiji. Z zakonom iz leta 1854 so za vse železnice, ki so bile v javnem interesu, podeljevali koncesije. Pred začetkom gradnje so podelili predkon-cesijo za dobo šest mesecev do največ enega leta. Po tem roku je koncesija potekla. Za isto progo so lahko podelili več predkoncesij, da bi dosegli čim nižjo ceno gradnje. Šele nato so podelili koncesijo za gradnjo in kasnejšo uporabo. Zelo huda je bila določba o gradbenih rokih, saj je koncesija prenehala, če se koncesionar ni držal gradbenih rokov. Lokalne komercialne proge so lahko gradili interesenti v lastni režiji, potem ko so dobili državno dovoljenje za gradnjo. Več kot deset let na slovenskem ozemlju ni bilo narejenega ničesar. V ilirskih centralnih železnicah so šele leta 1872 naredili načrt gradnje stranskih prog. Po tem načrtu so ponovno načrtovali železniško progo iz Celja skozi Žalec, Šentrupert, Vransko, Motnik in Tuhinjsko dolino do Kamnika ter od tam v Ljubljano. Do realizacije te ideje nikoli ni prišlo v celoti, ampak je bila skoraj 20 let pozneje zgrajena le proga na relaciji Ljubljana-Kamnik. Čeprav bi bila dobrodošla povezava z Ljubljano, pa je bila za Savinjsko dolino predvsem pomembna proga, ki bi povezala Celje s Koroško do Dravograda. Ideje o tej progi so nastale kmalu po izgradnji proge Dunaj-Celje. Koroška si je namreč želela povezavo na južno železnico. Zaprosili so za koncesijo za priključek iz Celovca v Maribor, takoj za tem pa še za priključek za progo Celovec-Dravograd- Celje. Leta 1856 jim je bil odobren priključek v Mariboru, s čimer je bilo jasno, da je povezava skozi Savinjsko dolino za dolga desetletja odpadla. Želja po povezavi Celja s Koroško pa je ostala. Delo za pridobitev proge se je zato nadaljevalo. Tako kot je zelo pogosto pri različnih pobudah, se je tudi v tem primeru pojavil mož, ki je imel dovolj volje in vztrajnosti, da je nadaljeval začeto delo in je bil nato glavni pobudnik izgradnje savinjske železnice. To je bil Miha Vošnjak, ki je bil po poklicu železniški inženir. Že pred tem je sodeloval pri trasiranju savinjsko-koroške proge takrat, ko so Korošci dali prvo vlogo za koncesijo. Vztrajno se je boril, dokler mu ni ravnateljstvo južne železnice naročilo, naj preuči traso Celje-Dravograd. Že na osnovi v preteklosti opravljenega dela je pripravil zelo podrobno in obsežno poročilo. V pobudo za izgradnjo savinjsko-koroške železniške proge so se vključili tudi celjski Nemci pod vodstvom državnega poslanca dr. Richarda Foregerja in župana dr. Josefa Neckermanna. Utemeljevali so povezavo od Koroške preko Dravograda in Celja mimo Rogatca do Za-prešiča. Sestavili so spomenico, v kateri so utemeljevali potrebo po tej tranzitni železnici. Podrobno so poimensko našteli vsa industrijska podjetja, železarne in rudnike, ki bi dobili železniško povezavo. Še posebej so navedli, da Slovenci in Nemci soglasno zahtevajo to progo. Vsaj na prvi stopnji so uspeli s tem, daje proga prišla v državni program. Dunajska vladaje tako 9. oktobra 1875 dala v gradbeni program izgradnje železniških prog tudi progo od Celja do Dravograda, vendar parlament tega predloga ni sprejel. Odločitev so utemeljevali predvsem s predvidevanji, da ta proga ne more dajati dobička. Ponovni poskus gradnje savinjske železnice je tako propadel. Istočasno se je v pobudo za gradnjo savinjske železnice vključilo tudi okrajno predstavništvo Vransko, ki je skupaj z občinami svojega območja, tovarnami in rudarskimi družbami poslalo dunajskemu parlamentu 9. januarja 1876 prošnjo, da bi traso savinjske proge nad Celjem prestavili na desni breg Savinje. Vladni predlog je namreč bil, da bi proga od Celja potekala čez Žalec in Polzelo do Velenja in naprej do Dravograda. Predlog vranskega zastopništva pa je bil, da bi se proga pod Kasazami odcepila od vladnega predloga trase. Tekla bi mimo Griž, do Dolenje vasi pri Preboldu in od tam do Letuša, kjer bi ponovno prečkala Savinjo in se združila z vladno traso. Prošnjo so utemeljevali s potrebami po prevozih za premogovnike v Libojah, Zabukovici in Kaplji vasi, za krajevne industrijske obrate, kot so bili steklarna, tovarna porcelana, predilnica, žage, za potrebe v zvezi z odvozom lesa in s prometnimi potrebami za trge Braslovče, Vransko in Mozirje. S prošnjo niso uspeli, saj je v parlamentu niso niti obravnavali, ob tem pa niti vladni predlog ni imel uspeha. Poleg tega je bila prošnja poslana parlamentu šele takrat, ko je bil vladni predlog povezave med Celjem in Dravogradom že v parlamentarni proceduri. Proti trasi je bilo tudi dejstvo, da bi se proga podaljšala za 8 kilometrov in bi bilo treba zgradite dva velika mosta preko Savinje. Stroški bi se iz tega razloga povečali za 350.000 goldinarjev. Kljub prvemu neuspehu pa Miha Vošnjak ni odnehal. Leta 1882 je za oživitev ideje po gradnji proge sklical razgovor z zainteresiranimi za gradnjo savinjske železnice. Ponovno se je povezal z ravnateljstvom južne železnice, ki so na njegovo pobudo odredili zbiranje podatkov samo o najugodnejši trasi med Celjem in Velenjem. Zlasti so jih zanimali podatki o rentabilnosti načrtovane železniške proge. Vošnjak se je takrat povezal tudi z zainteresiranimi podjetniki, tako so skupno uspeli, da sta 21. novembra 1889 (uradno objavljeno 15. januarja 1890) dobila koncesijo za gradnjo železniške proge lastnik velenjskega premogovnika Daniel von Lapp in podjetnik Edvard Klemensiewicz. Zanimivo je, da sta koncesionarja že pred tem začela z gradnjo predora Skorno in se s tem pripravljala na pričakovano gradnjo. Z deli pri gradnji proge so začeli aprila 1891, redni promet pa se je začel že 29. decembra 1891. Na progi je bilo šest postaj (Žalec, Sv. Peter, Polzela-Braslovče, Rečica, Šoštanj in Velenje) in dve postajališči (Pesje in Petrovče). Odprtje proge do Dravograda pa je bilo 20. decembra 1899, s čimer je bila končno narejena povezava med Celjem in Dravogradom (Koroško). Urejanje savinjskega železniškega omrežja pa še vedno ni bilo zaključeno. Po zgraditvi kamniške (28. 1. 1891) in velenjske proge (29. 12.1891) je ostal velik del ozemlja med obema progama brez železniške povezave. Predvsem gornjegrajski, ki je z velikimi količinami lesa prav vabil k izgradnji železnice. Krajevni pobudniki gradnje proge so zbrali potreben denar za pripravo načrta za progo. Če- prav ni na voljo listin, ki bi dokazovale vključevanje krajevnih oblasti v dogovarjanje o trasi, pa lahko z gotovostjo trdimo, da so se te vključevale s svojimi zahtevami in željami. Načrt za progo so tudi izdelali, s čimer pa zadeva v prvi fazi ni bila končana. Ministrstvo je zahtevalo revizijo trase. Revizijo je opravila mešana komisija, sestavljena iz kranjskih, štajerskih in krajevnih oblasti, novembra 1907. Največ težav so imeli pri določitvi postaj v Tuhinjski dolini, saj je bilo veliko nasprotujočih zahtev. Nasprotno ni bilo na štajerski strani nobenih večjih težav. Za postaje Vransko, Kapla in Gomilsko ni bilo nobenih dvomov, pač pa ni bilo enotnega mnenja glede priključitve na železniško progo Celje-Dravograd. Eni so zagovarjali priključitev na Polzeli, drugi pa v Rečici ob Paki. Proga naj bi v nadaljevanju iz Spodnje Savinjske doline tekla mimo Letuša, Mozirja, Gornjega Grada, Nove Štifte in skozi 4500 metrov dolg tunel in se povezala mimo Spodnjega Tuhinja s kamniško progo. Verjetno prav zaradi dolgega in zato dragega predora ni prišlo do realizacije gradnje te železniške proge. S tem dejanjem je bilo dokončno zaključeno urejanje savinjskega železniškega omrežja. Železniška proga ni zaobšla samo Braslovč. V enak položaj so prišli tudi Kasaze z Libojami, Griže z Zabukovico, Prebold z Dolenjo vasjo in Kapljo vasjo ter Vransko, saj tudi njihove želje in prošnje niso bile izpolnjene. Ker je bilo v decembrskem članku v mesečniku Utrip navedeno, da je zaradi Braslovčanov proga obšla braslovško občino, je treba poudariti, da so imeli Braslovčani možnost dati svoje zahteve in pripombe le leta 1907, pa še v tem primeru do gradnje železniške proge ni prišlo. V vseh ostalih primerih so o gradnji odločali država in koncesionarji. Čeprav je železnica prinesla hitrejši potniški, poštni in tovorni promet, pa je na drugi strani odvzela prevozništvo po glavnih cestah. Večina takratnega tovornega prometa na relaciji Trst-Du-naj je namreč tekla tudi po cesti od Ljubljane do Celja skozi Savinjsko dolino. Samo tovorništvo, pripreganje pred težke vozove, gostilne ob cesti, obrtniki kovaške in ko- larske stroke so dajali reden dohodek kmečkemu prebivalstvu, živečemu ob tej cesti. Nekateri so imeli prava prevozna podjetja, ki pa so propadla, ker jim je železnica vzela delo. Nekaj stavkov je treba nameniti tudi cestnemu prometu, saj se vsa problematika decembrskega članka nanaša prav nanj. V zgodnjem srednjem veku je bila ena najpomembnejših pomembnih trgovskih poti skozi Povrh, mimo gradu Žovnek in od tam skozi Braslovče naprej proti severu. Najkasneje v 14. stoletju je reka Savinja svojo strugo premaknila na približno sedanje mesto in jo toliko poglobila, da je postalo jasno, da velikih premikov proti zahodu ne bo več. Med tokom reke Savinje in dolino je nastala visoka terasa. Na tej terasi so takrat kot niz rasla naselja Male Braslovče, Preserje, Parižlje, Topovlje in Orla vas. Ob navedenih vaseh pa je nastajala cestna povezava od Šentruperta do Letuša in naprej v Zgornjo Savinjsko dolino in šaleško kotlino. Ta cesta je vplivala na prometne tokove v taki meri, da so potujoči trgovci, tovorniki in ostali opustili prejšnjo pot skozi Braslovče, mimo Zgornjih Gorč in Vrtoglava do Letuša. Cesta Šentrupert-Letuš je postala izrazita tranzitna cesta, ki je prevzela prometne tokove, ki so nekdaj šli skozi Braslovče. Trgu je odvzela velik del dohodka, ki je pred tem nastal s prometom skozi braslovški trg, s tem pa mu je vzela tudi možnost razvoja. Naj zaključim z ugotovitvijo, da vsak napredek na področju prometa ni absolutno pozitiven. Za ene je razvoj cestnega ali železniškega prometa pomenil ali prinesel gospodarski napredek, na drugi strani pa so bili tisti, ki so na račun tega izgubljali. Tako je bilo in tako bo tudi ostalo. Ostane pa tudi tehtanje odločitve, ki bo čim manj prizadela drugo stran, tisto, ki izgublja. Nikakor pa ne smemo in ne moremo primerjati stanja izpred sto in več let s stanjem na začetku 21. stoletja. Uporabljeno strokovno gradivo: Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, Celje 1932 Ivan Mohorič, Zgodovina železnic na Slovenskem, Ljubljana 1968 Franc Kralj, zgodovinar in geograf iz Rakovelj Franc Kralj, zgodovinar in geograf iz Rakovelj, nam je pričujoče besedilo poslal v uredništvo kot odziv na zapis v prejšnji številki Utripa »Miting v Braslovčah«. Avtorju je vzpodbudilo zanimanje navajanje nekaterih »zgodovinskih« dejstev, ki naj bi jih avtorji navajali brez potrebnih argumentov. Ker je sicer besedilo zgodovinarja in geografa iz Rakovelj z vidika prometne zgodovine na območju Spodnje Savinjske doline zanimivo tudi širše, smo se odločili za objavo v rubriki naša dediščina. L. K. NAGRADNA KRIŽANKA januar 2008 UTRIP SLOVESNA IZJAVA LJUBLJAN. NADŠKOF IN ME-TROPLIT NAZIV MIŠICA NA-TEGOVALKA AM. ANTROPOLOGINJA (MARGARET) O avtor JANEZ KORENT DOPOL- NILNI PREDLOG OPT. PRIPRAVA, KI PRIBLIŽA PREDMET JAP. UM. DRSALKA (MIDORI) ORODJE ŽANJIC MESTO NA FLORIDI (ZDA) OSMI TON OD OSNOVNEGA REŽISER BUNUEL IGRALKA TKAČEV SL. KANTAVTOR CERKVENA KNJIGA ROJSTEV IN SMRTI METODA ZDRAV- LJENJA NACE JUNKAR AM. TV VODITELJICA WINFREY BREZ- OBLIČNA GMOTA DELAVEC V SERVISU IRENA VRČKOVNIK SL. PEVKA (JOŽICA) CELOTA SL. BALETNIK (JANEZ) EL. SVETILO VZDRZNO ŽIVLJENJE KMEČKO VOZILO SUROV POHOTNEŽ PEVKA BARUCA PLAVALEC (MARTIN) VLADAVINA EMIRJA MAKED. KOLO RAZUM ALKOHO- LIZEM, PIJANSTVO PREŽIVNINA OSJE GNEZDO PRAVOSLAV. ŽUPNIK EMILIJAN CEVC NAVODILO ZA PRIPRAVO JEDI LJUBITELJ POLENTE ČEVALKA ŽELEZA PRIKAZ PRED OBČINSTVOM PREDLOG IVO ZORMAN BIVŠI HRV. KOŠARKAR (IVAN) SEVERNJAK JEDILNI PRIBOR GR. BOG LJUBEZNI ZVEZNA DRŽAVA V ZDA (SALEM) GRM ZA ŽIVO MEJO, LIGUSTER TRG V TIBETU NA VIŠINI 4470 m EVROPSKA DRŽAVA V PIRENEJIH UTRIP GL. MESTO BAŠKIRSKE REPUBLIKE V RUSIJI INDUSTR. RASTLINA REKA NA SLOVAŠKEM ČEBELJI PANJ TINE OMAN GUSTAV IPAVEC SIN HELIJA V GR. MIT. LUKAV ITALIJI OB JADRAN. MORJU LESEN PLUG, RALO UPANJE 31. PREDSEDNIK ZDA V NEKD. TURŠKI VELIKAŠ KOS CELOTE ANGELA MERKEL CHARLES SPAAK MOŠTVO GORAV TESALIJI (GRČIJA) V v Z. IME, IZABELA SEDEŽ OBRAMBN. MINISTR. V ZDA AMERICIJ EGIPČ. BOG SONCA (DALJŠE) NAJMANJŠI PRST NAJVIŠJA TOČKA TEŽNJA PO PREVLADI UTRIP SMUČAR, KI GOJI SMUK DIŠEČA SMOLA PRI CERKVENIH OBREDIH SPONA SLEČENA KAČJA KOŽA PREGOVOR PRAŠIČEK, KI ŠE SESA JAJČASTA POSODA PLAT HITER TEK PISATELJ CANKAR VRSTA ŽITA ZUNANJA PUST LUBJA BIVALNI AVTOMOBIL SREDOZEM. OTOŠKA DRŽAVA (NIKOZIJA) JEZERO V SEVERNI ITALIJI TONE PARTLJIČ PEVKA KOVAČ NEKD. POPOTNA TORBA SPOJ ROKE S TELESOM THOMAS MANN VEZ GLAVE STRUPOM KOŠARKAR (VLADE) REKA V FRANCIJI KRAJ PRI POREČU GRELNO TELO ORODJE ZA KOŠNJO SL. PEVKA (NECA) SL. ZGODOVINAR (LOJZE) GNOJNO VNETJE NA PRSTU NAUKO PROBLEMIH KRAVICA LIK PRI ČETVORKI UTRIP PORT. NOGOMETAŠ NEPRIJETEN OBČUTEK PRIMOR. SADEŽ KRLEZEVA DRAMA MESTO V ANGLIJI VNEMA, POLET MAJHNA KANGLA FILIPIN. OTOK IGRALEC GUINNESS LINHARTOV JUNAK OBZA- LOVANJE SEDEŽ STOIKOV NAOKNICA, POLKNICA JECLJAVEC KRAJ V BANATU (SRBIJA) OČKA KONJSKI TEK LJUDSKI PLES HOMERJEV JUNAK RJAV SIRUP PRI PROIZVOD. SAHAROZE ZVONE HRIBAR JANKO IN.. NIKOU TESLA IGRALEC DELON VILI RESNIK SKLAD. COPUND 1 SIRNA RAVNINA V ŠPANIJI CIGAN HRV. PARLAMENT t> ll> JEZERO NA VZHODU KITAJSKE ALFI NIPIČ POLJSKI GLED. REŽ. V SLOVENIJI (JANUSZ) BIVŠI GENERALNI SEKRETAR ZN(KOFI) NEBESA, PARADIŽ OSEBNI ZAIMEK TEMNI DEL DNEVA FR.P1S. (MARKIZ DE) AM. PIS. (ERICA) IVAN LEVAR GRŠKA ČRKA NOSILEC AVTOMOB. KOLESA BELEŽNICA OČITANJE NAPAK Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa: ZA-KAVO-ROGLJIČEK-IN-ŠTRUČKO-KOTIČEK-PEČENICE-KRVAVICE-SAVINJSI-ŽELODEC-ČAS-JE-ZLATO-IN-DOBRO-MESO. Izžrebani nagrajenci: 1. Fanika Tratnik, Prežihova 5, Žalec, 2. Jana Barič, Tavčarjeva 6, Celje, 3. Tadeja Antloga, Breg 99, Polzela. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki, je SKIRO, d. o. o., Prebold, Reška cesta 27, Prebold. Vrednost nagrad je 20,85 €, 12,12 € in 8,35 €. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 11. februarja 2008. Društvena in specialna razstava Osnutek uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov savinjske kotline Jože Pirš Savinjsko društvo gojiteljev malih živali Občine Žalec, ki mu predseduje Nevenka Muškotevc, je tudi letos pripravilo društveno-oce-njevalno razstavo malih živali. Do zdaj so pripravili že sedem tovrstnih razstav. Letos so bili prvič tudi organizatorji 5. specialne razstave kunčjih samcev slovenskih gojiteljev kuncev. Na društveni razstavi so gojitelji malih živali predstavili 68 živali perutnine 27 različnih pasem, na ogled je bilo tudi 84 golobov 11 pasem in 11 različnih barv, društveno bero pa je na razstavi dopolnjevalo 26 kuncev 10 pasem. Ocenjevalna komisija je tokrat podelila 13 pokalov prvakom pasem pri golobih, 8 pokalov prvakom pasem pri perutnini in 3 pokale prvakom pasem pri kuncih. Največ pokalov je osvojil Jože Pirš, lastnik goloba, angleškega golšarja modre barve, ki je postal prvak razstave. Pri perutnini je z belima čopastima racama slavil Zlatko Stropnik, pri kuncih pa je postal prvak razstave veliki činčila, last Boža Sevnika. Na specialni razstavi kuncev je sodelovalo skupaj 33 gojiteljev kuncev. Od tega 29 odraslih in 4 mladi gojitelji. Komisija je ocenjevala 118 kuncev 25 pasem. Prvo mesto je osvojil kunec ovnač sivo-bele barve, last Antona Polca iz Slatinskega dola pri Mariboru, zanj je prejel 97 točk. Z enakim številom točk se je na drugo mesto uvrstil kunec pasme zajčar kostanjeve barve, last Staneta Novaka iz Slovenskih Konjic. Na tretje mesto, s pol točke manj, pa se je s svojim kuncem orjakom sive barve uvrstil Mihael Benetek iz Trbovelj. Priznanja in pokale so podelili zadnji dan tridnevne razstave, in sicer v nedeljo, 13. januarja, na slovesnosti, kjer je zbrane nagovoril tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel. D. Naraglav Ministrstvo za okolje in prostor je leta 2004 začelo s sprejemanjem uredb za vodovarstvena območja na podlagi kriterijev, ki jih opredeljuje Pravilnik o kriterijih za določitev vodovarstvenih območij. Ob koncu leta 2007 so na Ministrstvu za okolje in prostor začeli s pripravo osnutka uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov savinjske kotline. V prihodnje bodo sledile še uredbe za ostala vodovarstvena območja, ki bodo postopoma nadomestile obstoječe občinske odloke. Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov savinjske kotline, ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občin Celje, Dobrna, Mislinja, Štore, Vitanje, Vojnik, Zreče in Žalec, ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ah drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe. Vodovarstveno območje tvorijo območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na pu-blikacijski karti, ki je sestavni del uredbe. Razstava živali Pripravimo si kole za ograditev pašnika V današnjih časih se vedno več kmetovalcev odloča za pašo svojih živali. Ugotavljajo, da je paša najcenejši vir proizvodnje krme za živali, hkrati pa ugodno deluje tudi na zdravstveno počutje živali. Za nadzorovano pašo živali so poleg primerne botanične sestave travne ruše zelo pomembne tudi učinkovite ograje. Mislim, da so minili časi plastičnih vrečk ali zastavic na ograjah, zato je potrebno dobro razmisliti, kakšno ograjo bomo postavili. Glede na naravne danosti poznamo masivne ograje, ki so lahko iz kamenja, lesa, so naravno pregrajene ali postavljene z mrežo, poznamo pa tudi zelo učinkovite električne ograje. & Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1, 3311 Šempeter Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202 Ambulantni čas: pon.-pet.: 7.00- 9.00 17.00-18.00 sobota: 7.00- 9.00 nedelja in prazniki: 8.00- 9.00 napenjalni kol nosilni kol distančnik 110 Vsak kmetovalec najbolje pozna svoje površine in tako si lahko tudi najlažje izračuna, kje in kakšno obodno ograjo bo postavil, da bo najcenejša. Zima je najprimernejši čas za pripravo materiala za ograditev pašnika. Za načrtovanje ograje po-rebujemo podatek o dolžini ogra-e, kje se ograja "lomi" oziroma kje e obrne v drugo smer in kje bodo prehodi ter korita. Pri vsakem prehodu oziroma tam, kjer se ograja "lomi", potrebujemo napenjalne kole, ki so lahko vidno ali nevidno podprti. Med napenjalne kole na "ravnih linijah" lahko na vsakih 10 m postavimo nosilne kole, vmes pa tudi distančnike. Na ovinkih pa bo potrebno postaviti več nosilnih kolov. Podporni koli pri napenjalnem kolu so debeli 8-10 cm in dolgi do 2,5 m, odvisno od mesta podpiranja. Napenjalne kole ošilimo in jih skoraj do polovice zabijemo v tla. Odvisno od načina in od terena, kamor zabijamo kole, kolov pa včasih tudi ni potrebno šiliti. Najprimernejši koli za električno ograjo so iz trdega kostanjevega lesa, akacije ali iz hrasta. Če so koli iz drugačnega - mehkega lesa, morajo biti dobro zaščiteni proti gnitju (impregnirani), predvsem tisti del kola, ki je na prehodu v zemljo. Na napenjalne kole so pritrjeni napenjalni izolatorji in rotonape-njalci, da je električna ograja napeta na celotni površini pašnika. Za ograditev pašnika uporabimo pocinkano žico, debeline 2,8 mm, ali pa elektrotrak. Material izberemo glede na vrsto živali, ki se bo pasla. Spomladi bomo podrobneje opisali postopek postavitve ograje, najbolje pa je, da se udeležite kakšnega prikaza postavljanja ograj, ki jih organizirajo svetovalne službe na terenu. mag. Tatjana PEVEC, univ. dipl. inž. agr., specialistka za travništvo, pašništvo in pridelovanje krme, KGZS - Zavod Celje, Oddelek za kmetijsko svetovanje SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786 24 UR NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI DELOVNI ČAS: OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90 SOBOTA od 8. do 11. ure. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80 Območja zajetij so določena okoli črpalnih vrtin in zajetih izvirov in so navedena na seznamu, ki je sestavni del uredbe. Območja zajetij so prikazana na publikacijski karti in označena z belo barvo in oznako »0«. Notranja območja so na pu-blikacijski karti označena na naslednji način: - naj ožja območja z oranžno barvo in oznako »WO I«, - ožja območja z rumeno barvo in oznako »WO II« in - širše območje z zeleno barvo in oznako »WO III«. Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode. Na notranjih območjih so opredeljeni ukrepi, prepovedi in omejitve za rabo vode, ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo, prepovedi v zvezi z ravnanjem z zemljišči in gozdom in po zahtevnosti prehajajo iz najzahtevnejšega najožjega območja varovanja (WO I) do manj zahtevnega širšega območja varovanja vodnega vira (WO III). V uredbi so opredeljeni tudi nadzor, kazenske določbe v primeru kršitev opredeljenih zahtev in prehodne in končne določbe, ki dopuščajo območju, da posamezne zadeve, povezane z ukrepi in zahtevami uredbe, v določenem prehodnem obdobju tudi prilagodi. Uredba je v tem času v intenzivnem nastajanju in bo kot osnutek za javno obravnavo na voljo na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor. Mitja Zupančič, univ. dipl. inž. zoot. KGZS - Zavod CE Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije vabi na tradicionalni, 45. seminar o hmeljarstvu, ki bo 5. in 6. marca 2008 v Portorožu v hotelu Metropol. Na tradicionalnem seminarju bomo predstavili novosti v Zvezi z Razvojnim: programom podeželja 2007-2013, predvsem možnost obnove objektovpo lanskoletnem avgustovskem neurju. Predstavljene bodo novosti na področju sprejemanja EU zakonodaje na področju registracije fitofarmacevtskih sredstev. Sledili bodo prispevki iz tehnologije pridelave hmelja, žlahtnjenja hmelja in varstva hmelja pred boleznimi in škodljivci ter kakovosti in prodaje hmelja v prihodnje. Predstavljeni bodo rezultati raziskovalnih in strokovnih nalog, ki so bile lani opravljene na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Zanimivo bo tudi predavanje na temo bioenergija v kmetijstvu in gozdarstvu. Na omenjenem seminarju bodo sodelovali tudi ugledni strokovnjaki: z nemškega in Češkega inštituta za hmelj. Vsekakor pa bo na seminarju poskrbljeno še za kakšno presenečenje. Vse nadaljnje informacije so vam na voljo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu oz. na spletni strani www. ihps.si. Vljudno vabljeni! IZKORISTITE IZJEMNE UGODNOSTI IN NAS ČIMPREJ OBIŠČITE! A mm G4R*Nr POLZELA GARANT d.d. Polzela dustrijska prodajalna Polž Tel. 03 7037130.7037131 UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI . PESTRA PONUDBA POHIŠTVA ZA VSE BIVALNE PROSTORE . POPUSTI, HITRI KREDIT, TAKOJŠNJA DOBAVA . NOV PROGRAM SPALNIC DORINA Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 19. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03170 37 130,03/70 37 131 Email: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! BOSCH Cla$sixx5 299,16€ Cena velja ob plačilu s kartico Mercator Pika do 3. 3. 2008. Mercator Pika Prihranek: 134,41 € Zbirajte lepe trenutke Ponudba velja v prodajalnah M Tehnika s tovrstno ponudbo. Simbolna slika. i»» j ml ® m OÓÓ @0 » 5« Vi/ A zmogljivost W vrtljaji pranja P ožemanja N N ; ■ Center Pralni stroj Bosch model WAA24161, 1200 AA Class M Center tehnike in gradnje Žalec Celjska 7, Žalec, tel.: 03/713 65 92 M Center tehnike in gradnje Velenje Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10 S plačilno - kreditno kartico Mercator Pika vam nudimo plačevanje nad 12 in do največ 24 obrokov brez obresti in drugih stroškov, kjer je najnižji znesek obroka 40 EUR. Vsi, ki radijih imamo, nikdar ne umrejo, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice, tašče in sestre ZOFIJE PANTNER iz Griž 62 (23.4.1924-30.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrekli pisna in ustna sožalja ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Še posebej se zahvaljujemo nefrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin med njeno kratko in hudo boleznijo. Iskrena hvala tudi družini BLAJ ter sodelavcem kolektivoma BLAJ ANTON, s. p„ in HMEZAD KZ Gotovlje, gospodu župniku za opravljen obred, govorniku gospodu Banku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, Godbi na pihala Zabukovica, gospodu za odigrano Tišino, pogrebni službi Ropotar ter Javnemu komunalnemu podjetju Žalec. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. V globoki žalosti: vsi njeni »Kaj je življenje? Sijaj kresnice v noči. Dih v zimskem času. Drobna senca, ki beži čez travo in se izgubi v sončnem zahodu.« ( Crowfoot) ZAHVALA ob izgubi naše drage MARIJE KELHAR iz Vrbja 37 (8. 8. 1949-5.1. 2008) K zadnjemu počitku smo jo pospremili na pokopališču v Marija Reki. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za svete maše in izraze sožalja. Hvala gospodu župniku, pevcem iz Marije Reke, Društvu upokojencev Vrbje, njeni skrbnici gospe Majdi Zupan ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Žalujoči: sestra Zofka in brat Franci z družinama »V hladnem grobu mirno spiš, z nami v naših srcih pa večno živiš... « V SPOMIN 30. januarja mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, dedi, pradedi, brat in stric JAKA KRIŽNIK iz Griž 70 Hvala vsem, ki kdaj prižgete svečko ali položite cvet na njegov grob in ga skupaj z nami ohranjate v najlepšem spominu. Pogrešamo ga. Vsi njegovi V naših srcih si zapisan, čas te nikoli ne bo izbrisal, čeprav spokojno spiš, z nami vedno še živiš... V SPOMIN 16. januarja 2008 je minilo eno leto, odkar nas je zapustil RADO JELEN iz Podloga (27. 5. 1973-16. 1. 2007) Hvala vsem, ki z mislijo postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko v njegov spomin. Vsi njegovi POGREBNE STORITVE tt/an Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 G&W; 01,1613 269 GSM: 07,1 768 906 Starot/aška ut. 12, Šempeter ùetoVni čas: ort 00. do 26. ure »V boleči praznini živijo hvaležni spomini... « ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda in pradeda FRANCA BRECLA iz Liboj (13. 2. 1920-21.12.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Prav tako hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za cerkveni obred in govorniku gospodu Mlinariču za lepe besede slovesa. Hvaležni smo tudi Godbi Liboje, rudarjem za lepo organizirano slovo ter pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Smrt je bolečina živih... ZAHVALA V 67. letu nas je po težki bolezni zapustila ljuba žena, mama, babica in prababica SILVA VOŠNJAK, roj. RANČIGAJ, iz Pariželj 68, Braslovče (22. 9. 1932-26.10.2007) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter se z ganljivimi besedami, petjem in igranjem poslovili od nje. Mož Dani, hči Magda in sin Matej z družinama ZAHVALA Po težki bolezni je umrl dragi oči FRANC PUČKO iz Pongraca 9, Griže (3.12.1932-13.12. 2007) Hvala sosedom, prijateljem in znancem, rudarski četi in Pihalnemu orkestru Premogovnika Velenje, gospodu župniku, pevcem, govornici in pogrebni službi Ropotar ter vsem, ki ste ga pospremili na pokopališču v Grižah dne 15. 12. 2007. Zelo ga bomo pogrešali... Vsi njegovi Naročila na GSM: 041 611-087 MMGMOmMJ SPOJtđMMfltf »OPUSTT/f Kamnoseštvo Marjan Amon Iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 20% zimski popust za spomenike, naročene do konca marca. Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Zapustil nas je BRANKO STRMEC iz Žalca (10. 2.1953-31.12. 2007) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in kolektivu PETKA. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, za svete maše, izrečena sožalja, denarno pomoč ter spremstvo na zadnji poti. Posebej hvala gospodu Dušanu Banku za lepe besede in pevcem za odpete žalostinke, gospodu župniku Viktorju za cerkveni obred, pogrebni službi Ropotar in gospodu za odigrano Tišino. Hvala tudi harmonikarjem DU Vrbje za odigrano in odpeto pesem. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Zastala je delovna roka, prenehalo je biti nemirno srce, pretrgala se nit življenjskega je toka, ostal je le boleč spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija, brata, svaka in strica IVANA PLOŠTAJNERJA iz Šempetra (9.4.1938-3.1.2008) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam nudili pomoč, izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena zahvala dr. Sagadinovi in medicinski sestri Poloni. Prav tako hvala Obrtni zbornici Žalec, Društvu invalidov Žalec, Društvu upokojencev Šempeter, Društvu čebelarjev, gospodu župniku Mirku Škofleku za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, govorniku gospodu Dušanu Banku za poslovilne besede, praporščakom, trobentaču in pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni službi Ropotar iz Šempetra. Posebna zahvala za požrtvovalnost, trud ter nesebično pomoč v času njegove bolezni je namenjena družini Jazbec iz Ločice in gospe Miheli. Žalujoči: žena, sin Roman in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji izgubi ljubega moža MILANA PARFANTA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in mi nudili pomoč. Iskrena hvala bratu Janiju Maroltu in njegovi družini, sosedom Mohorič, Nerad - Klasič, družini Jožice Ramšak in njenemu možu. Posebna zahvala tudi Mimici Gril, družini Vogrinc ter sovaščanom. Vsem še enkrat hvala. Žena Anica V SPOMIN 7. februarja 2008 bo minilo deset let, odkar smo za vedno ostali brez našega dragega MARJANA LESKOVARJA iz Zabukovice 79 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in počastite spomin nanj. Žena Mira, hčeri Alenka in Vilma iz Nemčije ter sin Marjan z družinami, vnuki in pravnuki Ko smrt zatisne oči, življenje ne konča se. V skrivnostnem snovanju prsti kot seme rase Tvoj duh za še nerojene čase zori. (Minatti) ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedi in brat IVO KOTNIK (14.4.1932-23.12. 2007) Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje in sveče, iskreno hvala. Žalujoči: vsi njegovi Ne moremo verjeti, da sta minili že dve leti, odkar si tiho zaspal, naš dragi dedi. Resje tako, kot si vedno želel, da tudi ko boš v grobu spal, v naših srcih boš ostal. In vedno bo tako. V SPOMIN STANETU PUNCERJU z Ložnice pri Žalcu (1937-2006) Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. Vsi njegovi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Solze nam lijejo iz oči, brez tebe dom je prazen in otožen, ker te med nami ni. ZAHVALA Po hudi bolezni nas je tiho in mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, ate, stari ate, brat in stric ANTON GRABNER iz Vrbja 68/a (25. 5.1943-7.12. 2007) V globoki žalosti se zahvaljujemo dr. Strouhalu za lajšanje bolečin, številnim sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste Toneta obiskovali in ga bodrili v času njegove težke bolezni. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani, nas ob njegovi veliko prezgodnji smrti tolažili, izrazili ustno ali pisno sožalje in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali za sv. maše, poklonili cvetje in sveče. Hvala patru Jožetu za pogrebni obred, hvala govornikoma gospodu Banku in gospodu Pasariču za besede slovesa, oktetu Lastovka, cerkvenemu zboru, cvetličarni Kroflič, pogrebni službi Ropotar in kolektivu podjetja Juteks. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Žalujoči: žena Marta, hči Milena z družino, vnukinji Urši in Neži, brat Polde, sestri Čili in Pepca z družinami ter ostalo sorodstvo C! \ 7 Srce ljubeče zdaj mirno spi, še vedno vse je tiho, tebe ni. Le svetla luč spomina je ostala, za vso dobroto in ljubezen, ki si nam jo dala. ZAHVALA Po dolgotrajni težki bolezni nas je zapustila draga mama in stara mama ANICA DIVJAK, roj. PORLE, iz Prebolda (23. 1. 1928-10.1. 2008) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, za izrečena sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala Domu upokojencev Polzela za vso skrb in nego, pogrebni službi Ropotar, gospodu župniku in hvala Jožici Ocvirk za lepe in »tople« poslovilne besede. Žalujoči: vsi njeni POGREBNA SLUŽBA in CUETLICARNA MORANA Aleksander Steblovnik, s. p. Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00 Le kdo pozabil bi gomilo, v kateri zlato spi srce, ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V SPOMIN Minilo je leto dni, odkar smo ostali sami, brez tebe, draga žena, mama in babica TEREZIJA TURNŠEK iz Migojnic (2. 10.1938-12.1.2007) Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob grobu, prižgete sveče in ohranjate lep spomin nanjo. Vsi njeni Kako boli in duša trpi, ko usihajo življenjske moči, to veš Ti in tisti, ki so bili ob Tebi poslednje dni. ZAHVALA Prenehalo je biti dobro in plemenito srce MARIJI REZEC, roj. VOGL, iz Liboj 59 (3. 12. 1921-21.12. 2007) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami v teh težkih dneh, sorodnikom, znancem in prijateljem za bodrilne besede in oporo. Zahvaljujemo se osebju Doma upokojencev na Polzeli za skrb in nego v času njene bolezni. Hvala gospodu župniku Branku Zemljaku za opravljen obred, Godbi Liboje za zaigrane žalostinke, pevcem za občuteno zapete pesmi in gospodu Mlinariču za poslovilne besede. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče in za sv. maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Majda z družino ter ostalo sorodstvo V SPOMIN dragemu atiju in dediju Mineva pet let, odkar nas je zapustil MARTIN REZEC iz Liboj (6.11. 1917-29. 1.2003) Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižgete svečko ter tako ohranjate spomin nanj. Hči Majda z družino Pošteno, delovno in skromno si živela, pomagala vsem in dobro nam želela. Kje je zdaj tvoj mili obraz? Kje je pridna roka, ki skrbela je za nas? ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame ter babice KAROLINE SRAML iz Zabukovice se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, nekdanjim sodelavcem kolektiva Juteks Žalec in vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, izrečena pisna in ustna sožalja ter za darovane svete maše. Hvala govorniku, pevcem, župniku in pogrebni službi Ropotar. »Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te med nami več ni...« ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi ate ANZI KOVAČ iz Šempetra Hvaležni smo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše, izraze sožalja, za številno spremstvo na njegovi zadnji poti do groba ter vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bilo zadnje slovo lepo in spoštljivo. Za vso pomoč in pozornost v najtežjih trenutkih vsem in vsakemu posebej hvala. Žalujoči: vsi njegovi »Gomilo cvetje krasi, lučka spomina gori, povsod si z nami, naša ljubljena mami...« v SPOMIN Minila so tri leta, odkar nas je zapustila naša zlata mama TEREZIJA VENGUST iz Hramš 2 (27. 9. 1912-17.1. 2005) Hvala vsem, ki kdaj obiščete njen grob, prižgete svečko in ji poklonite trenutek spomina. Pogrešamo jo. Sin Zoran z ženo Jožico ter vnuka Marjan in Martin z družino Žalujoči: vsi njeni Kje ste, naša mati zlata, kje vaš mili je obraz, kje so vaše zlate roke, ki skrbele so za nas... V SPOMIN 13. januarja je minilo deset let, kar nas je zapustila naša draga JOŽEFINA JELEN s Ponikve pri Žalcu 60 Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, ji prižigate sveče in jo imate v lepem spominu. Vsi tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi plemenite mame, stare mame in prababice ZORE OGRIZEK, roj. TERŽAN, iz Petrovč 24 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo skupaj z nami pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izražena pisna in ustna sožalja ter vsem za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna hvala gospe Tatjani Cajnko za nepozabne zadnje poslovilne besede pri njenem grobu. Žalujoča: hči Jožica in sin Dušan z družino Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo do 13. februarja 2008 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 03/712 12 80. Podpisali kolektivno pogodbo Mirko Hirci in Ivan Podpečan ob podpisu pogodbe Medtem ko so pogajanja o novi kolektivni pogodbi na državnem nivoju praktično šele na začetku, sta minuli petek v naj večjem podjetju v Občini Žalec Novem Car Inte-rion Design iz Ložnice uprava in sindikat SKEI podpisala novo podjetniško kolektivno pogodbo. Pogodba prinaša povečanje na delu plače, ki je namenjen racionalnem koriščenju delovnega časa, boljše stimuliranje kakovostnega dela, sicer pa je njen osnovni namen povečati motivacijo za delo. Kot je dejal Mirko Hirci, predsednik sindikata SKEI v podjetju in regijski predsednik tega sindikata, je podpis pogodbe uspeh tako za eno kot za dru- go stran. »V tem okolju je zelo malo podjetij, ki se lahko pohvalijo s kolektivno podjetniško pogodbo. Zato sem še posebej vesel, da je prišlo do podpisa,« je povedal Hirci in dodal, da je to tudi posledica korektnega dela uprave in pripravljenosti obeh strani na konstruktivne pogovore. Sestavni del pogodbe je tudi tarifna priloga, ki se bo dodala, ko se bodo uskladili na nivoju države. Direktor podjetja Novem car Interior Design Ivan Podpečan je povedal, da pogodba ničesar ne zapira, ampak pušča odprta vrata za tisto, kar bodo sindikati izpogajali na državnem nivoju. Mirko Hirci in Ivan Podpečan sta se strinjala, da prostora za nekakovostno delo ni več in da bo možno zaslužiti več le ob pripravljenosti na učenje, ki je v dinamični panogi kot je avtomobilska, predpogoj za uspešno delo. T. T. Turistična ponudba na sejmu Iz sobotne odrske predstavitve Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je minulo nedeljo zaprl vrata sejem Turizem in prosti čas, ki je potekal od 24. januarja. Že drugič zapored je na njem Občino Žalec predstavljal Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Štiri sejemske dni so Žalčani zapolnili s predstavitvami občinskih zanimivosti. Prvi dan so mnoge obiskovalce privabljali z dobro kapljico Društva savinjskih vinogradnikov in z okusnimi siri kmetije Podpečan. Tudi predstavitev unikatne keramike Kerus iz Kasaz je zaradi poslikave keramičnih izdelkov pred očmi obiskovalcev požela veliko zanimanja. V soboto se je Žalec s pesmijo in plesom folklorne skupine s Ponikve pri Žalcu ter zapetimi odlomki iz operete Melodije srca predstavil tudi na glavnem odru. Zadnji dan sejma se je predstavil še Bio park Nivo. Vse dni sejma so obiskovalci na žalski stojnici lahko pokušali dobrote Društva kmečkih žena s Ponikve, turistične kmetije Mlinar in občudovali rimska oblačila Turističnega društva Šempeter. Pridobili so mnoge namige in informacije, kako preživeti prosti čas v Žalcu in njegovi okolici. L. K. Vljudno Vas vabimo, da si v februarju 2008 v Domu U, slov. tabora Žalec ogledate opereto Janka Gregorca MELODIJE SRCA, katere dirigent je Franc Rizmal, v režiji Henrika Neubauerja. V opereti nastopa prek 80 poklicnih in ljubiteljskih ustvarjalcev, v glavnem domačinov: Andreja Zakonjšek Krt, Marjan Trček, Nataša Krajnc, Sebastjan Podbregar, Dani Slogar, Primož Krt, Anka Frece, Dušan Banko, Nataša Ferant, Irena Glušič, Sandra Križan, Henrik Čuvan, Lovro Korošec ... in se mnogi Nedelja, 10. februar, ob 18. uri, sobota, 16. februar, ob 20. uri Veselo z Godbo Hramše Godba Hramše, ki deluje v okviru Kulturnega društva Galicija, je preteklo nedeljo v dvorani Doma krajanov na Galiciji pripravila šesto veselo popoldne z Godbo Hramše. Kot gostje so nastopili ansambli Vitezi celjski, Francija Zemeta, Bratov Jamnik, Hlapci, Vikend, Veseli Gorenjci in ansambel Hej. Godba Hram- še deluje že šesto leto, vanjo je vključenih veliko članov, predvsem mlajših, zato se za obstoj godbe ni bati. Da pa deluje uspešno, so dokazali z nedeljskim koncertom v polni dvorani doma krajanov. Za humor je poskrbel Štamperlov Pepi, prireditev pa je vodil Drago Kolar. T. T. [fr.. jfjB% I g* %,J ' . > \ . ' J rij ' ,jHS2p jpjp- ' Jim t? J Ik.As « tir«1 few«. iK ' mtnr* IPatìk thSi ■Lgp 'fit Bf *•'“ ™ V gx ^pPS h jU* \ jji Ü. j , i S .mam j A. IWpgly H**® m fi . Vbit Godba Hramše in voditelj prireditve Drago Kolar Drug drugemu pomagati Na I. osnovni šoli Žalec je prejšnji petek potekal otroški parlament. Tokrat so bili šolski parlamentarci učenci predmetne stopnje, že prej pa so o letošnjih temah parlamenta razpravljali učenci razredne stopnje in podružničnih šol. Mladi v Sloveniji so si letos izbrali temo zabava in prosti čas mladih. V okviru te teme so otroci - parlamentarci razpravljali o štirih podtemah: kako prosti čas preživljamo v družini, kako je za to poskrbljeno v okolju, koliko časa preživimo za računalnikom in kako nas zaposluje TV in telefonija. Kot ugotavljajo, otroci razredne stopnje še kar nekaj časa preživijo z družino, manj pa tisti na predmetni stopnji. Računalnik služi mlajšim dnevno do dve uri, več pa učencem predmetne stopnje, kjer je že več »surfanja« po medmrežju. Ugotovili so, da mlajše učence pri uporabi svetovne- ga spleta še nadzirajo starši. Vsi v glavnem pogrešajo koordinirano druženje v okolju, in sicer pogrešajo bazen, mladinske domove in razne brezplačne prireditve. Če so otroci na razredni stopnji v glavnem srečni in z vsem zadovoljni, so na predmetni stopnji toliko bolj zahtevni in tudi kritični. Zadnji dan parlamenta je na šoli potekal tako, da so oddelčni delegati Vinska trta je ena izmed tistih kultur, ki se jih lotimo lahko že spomladi, pravzaprav še pozimi. To je še posebej ugodno za tiste, ki jim je posedanje za zapečkom najbolj odveč. Prvi sončni žarki, ki grejejo pozne januarske dni, jih zvabijo v brajde in vinograde, kjer pričnejo z rezjo. T. Tavčar razpravljali najprej v štirih skupinah glede na podteme, nato pa so plenarni del sklenili v predavalnici s poročili skupin in skupno razpravo. Ugotovitev vseh učencev je potreba, da drug drugemu pomagajo kakovostno zapolniti prosti čas. Svoje sta na plenarnem zasedanju dodali tudi Nataša Gaber Sivka z žalske občinske uprave in Irena Štusej iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Parlament sta odlično pripravili mentorici Danica Povše in Brigita Kruleč. T. Tavčar Rudi Jazbec, Ločica ob Savinji, ob rezi Nekateri že režejo PUSTNI» « KARNEVAL ŽALEC 2008 ‘ Torek, 5. februar 2Q08, ob 16. uri Osrednje dogajanje na Slandrovem trgu. Najizvirnejše maske bodo nagrajene. VESELO OTROŠKO* PUSTNO RAJANJE Z ROMANO KRAJNČAN ob 17. uri v atriju Savinove hiše. Poslikava obraza v pustni delavnici! iépdtf * A Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec in Zveza turističnih društev občine Žalec Prijave za pustne vozove in skupinske maske še zbirajo v TIC-u Žalec, tel.: 710 04 34. Prijavite se lahko tudi na spletni strani www.zkst-zalec.si.