fl Zadovoljstvo učiteljev z odnosi v šoli ^ v povezavi z vodenjem O > cd a o Melita Moretti Uvod Globalizacija na področju izobraževanja prinaša izzive in reforme. Šole so in še bodo doživele številne spremembe. Izobražena de-^^ lovna sila je v globalnem gospodarstvu nujno potrebna predvsem, ^ če želimo povečati konkurenčnost ali jo vsaj obdržati (Bush in Bell 2002, 12). Šola ne more biti več zaprt prostor. V ta namen bo slo-J^g vensko šolstvo uspešno le, če se bo uspelo prilagoditi in zadostiti vsem potrebam vsakdana. Prav tako njihovo sodelovanje z okoljem v domačem in evropskem prostoru postaja zahteva (Trnavče-vič in Logaj 2006, 4-5). Na spremembe v izobraževanju vplivajo tudi izobraževalni trendi, na katere se morajo šole pripraviti. Od šol in izobraževanja se pričakuje vedno več. Temeljni namen šole sta poučevanje in učenje. Šola je nekakšna odprta profesionalna organizačija. To odprto profesionalno organizačijo, kot nekakšen formalni vodja, vodi ravnatelj. Je hkrati vodja finanč, učenja, kadrov in politike (Koren 2007, 99). Ravnateljeva uspešnost je zelo pomembna za uspešnost čelo-tnega izobraževalnega sistema. Učinkovitost vodenja je tesno povezana z izboljšavami na šolah. Mednarodne raziskave so pokazale na veliko korelačijo med vodenjem in izboljšavami v šolah (Hopkins 2001; West idr. 2000), kakor tudi na dejstvo, da vodenje močno vpliva na učinkovitost šole in dosežke učenčev (Lei-thwood in Jantzi 2000). Prav tako je kakovost vodenja pomembna za motivačijo učiteljev in njihovo zadovoljstvo z delom ter za kakovost poučevanja v šolah (Hargreaves 2003; Fullan 2001; Evans 2001) in je hkrati pomemben dejavnik v uspešnosti šole (Koren 2007, 15). V zadnjem času se v večji meri posveča pozornost zadovoljstvu vseh čiljnih javnosti šole (dijaki, njihovi starši, učitelji in drugi). Ta pozornost izhaja iz sprememb, ki smo jih omenili, in se dogajajo pri nas in po svetu. Šole se za svoje učenče in dijake »borijo« in želijo čim bolj ugoditi čiljnim javnostim ter spremljati njihovo zadovoljstvo s šolo. Tako se je razvijala tudi potreba po spremljanju zadovoljstva čiljnih javnosti šole: kaj je za njih pomembno, VODENJE 1|2012: 33-48 kakšna so njihova pričakovanja do šole in do katere mere jih šola izpolnjuje. V prispevku bomo predstavili del ugotovitev širše raziskave, v kateri smo se osredotočili na ciljno javnost učitelji - na njihove odnose v šoli v povezavi z vodenjem šole (ocenjevanje pomembnosti posameznega kazalnika zadovoljstva in ugotavljanje dejanskega stanja zadovoljstva na relaciji vodstvo šole/ravnatelj - učitelji). Poudariti velja, da nas ne zanima, kakšne so oblike izražanja zadovoljstva (nasmeh, jok ipd.), ampak so uporabljeni kazalniki opredeljeni kot vsebine, način in dejavnost šole, ki so za učitelje in ravnatelja pomembne. Na osnovi očenjevanja pomembnosti posameznega kazalnika zadovoljstva in ugotavljanja dejanskega stanja zadovoljstva na relačiji vodstvo šole/ravnatelj - učitelji, lahko tako šola prilagodi svoje delovanje na način, da bosta obe čiljni skupini zadovoljni - še posebej to velja za dejavnosti, ki jih učitelji opredeljujejo kot pomembne. Zavedati se je potrebno, da je vodenje pomembna sila, ki zagotavlja razmere in podporo, ki jih šola potrebuje za uspeh nasploh in za učinkovitost in zadovoljstvo učiteljev (Koren 2007). Tako je večja verjetnost, da bodo posredni vplivi pravega vodenja (kaj je pomembno početi, kaj je prava dejavnost, širiti strokovnost, biti na pravem kraju ob pravem času) na učenje in dosežke učenčev večji in ugodnejši (Elmore 2003). Kajti za neposredni vpliv na dosežke učenčev (da bi vpliv deloval) so ravnatelji preveč oddaljeni, za dobrodejnost vpliva pa jim običajno manjka tudi znanja (Koren 2007, 16). Omeniti velja tudi posredno korist spremljanja zadovoljstva s šolo - del promočije šole se lahko dogaja tudi preko govorič, ki jih zadovoljni ali nezadovoljni učitelji širijo v okoliči. Šola z zadovoljnimi učitelji pa lahko pridobi nove učenče, torej poveča vpis (Trnavčevič idr. 2008, 75). Vodenje šole in zadovoljstvo učiteljev V strokovni literaturi zasledimo veliko definičij vodenja. Vodenje so opisovali že v Starem Egiptu. O tem sta v Stari Grčiji pisala že znana filozofa Platon in Aristotel (Paul idr. 2002, 192). Najbolj pravilne opredelitve ni. Različnost opredelitev vodenja nam pomaga razločiti veliko število dejavnikov, ki vplivajo na vodenje (Hughes, Ginnettin Curphy 1999, 9). Večina definičij zajema pročes družbenega vplivanja, kjer posameznik ali skupina oblikuje odnose in dejavnost v organizačiji ter da vodenje pomeni izvajanje vpliva nad dejanji, prepričanji in vrednotami drugih. Trnavcevic, Tankosič in Logaj (2010, 14) izpostavljajo opredelitev vodenja, in sicer: »Vodenje je socialni proces, ki pomeni nenehno >ustvarjanje< in osmišljanje odnosov in medsebojnega vplivanja med vodjo in >tistimi, ki sledijo<.« Ravnatelji v vzgoji in izobraževanju se od drugih vodij razlikujejo po svoji odgovornosti in usmerjenosti, da se osredotocajo na ucenje (Koren 2007, 13), njihovo vodenje pa postaja sinonim za uspešnost šol (glej Simkins 2005; Heck in Hallinger 2005; Black-more, Thomson in Barty 2006). Uspešnost šole temelji tudi na kvaliteti, pripadnosti in uspešnosti uciteljev (Oldroyd 2003). V ta namen mora vodstvo šole oblikovati tak model ravnanja z ucitelji, da bo ucitelje spodbujal in motiviral h kakovostnemu delu (Bush in Middlewood 2005, 6). Njihova slabša uspešnost je rezultat slabega ravnanja z njimi v preteklosti (Everard in Morris 1996, 11). Njihovo osebnost oblikuje mnogo dejavnikov, med pomembnejšimi je, kako z njimi ravnajo ravnatelji in šola (Fullan in Hargreaves 2000, 42). Raziskava L. Evans (2003) kaže, da so ucitelji zadovoljni pri delu in visoko motivirani, kadar so v šoli spoštovani ideali, kot so pra-vicnost, pedagoška nacela, kolegialnost, pozitivna samopodoba, medsebojni odnosi in organizacijska uspešnost. Rezultat motivacije so pricakovanja. Ce pa se pricakovanja uresnicijo, smo vedno zadovoljni. Vendar pa opredelitev zadovoljstva ni enostavna. Zadovoljstvo izhaja iz latinskih besed satis (dovolj) in facio (narediti; Oliver 1997, 11). Gre za sestavljen koncept, ki ga ljudje razumemo, ga ob-cutimo, vendar imamo problem, kako ga opredeliti. Obstajata dve uporabljeni teoriji zadovoljstva odjemalcev, in sicer teorija delovanja zadovoljstva (teorija izhaja iz vedenjskega pristopa, po katerem je zadovoljstvo reakcija, ki sledi zunanjemu dražljaju) in teorija nepotrditve pricakovanj (zadovoljstvo odjemalcev je posledica stopnje izpolnitve želja odjemalcev; Kolar 2003). Pricakovanja v zvezi z zadovoljstvom so prepletena (Dean 2004, 62). Današnje zadovoljstvo odjemalcev ni zagotovilo za njihovo jutrišnje zadovoljstvo. Zadovoljstvo je treba razumeti kot koncept, ki zajema vse vrednosti, od izrazitega nezadovoljstva do izrazitega zadovoljstva. Zadovoljstvo uciteljev in ostalih ciljnih skupin (ostalih zaposlenih, ucencev, dijakov) v osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji je pomembno zaradi neugodnih gibanj v njihovem okolju, kot so: povecano konkuriranje med posameznimi šolami zaradi zmanjševanja števila otrok, povecanje potreb družbe po novih znanjih, zaostajanje financnih resursov in podobno (Snoj 2007, 120-124). L. Evans (1998, 45) med dejavnike, ki motivirajo učitelje poleg priznavanja njihovih dosežkov, klime na šoli in prepoznavanja njihovih rezultatov uvrš ca odnose med ravnatelji in učitelji. Prav tako rezultati L. Evans (2001) kažejo, da predstavljajo vodenje in management v šoli najve čji vpliv na zadovoljstvo u čiteljev. Raziskava A. Trnav cevi č idr. (2008) je s skupinskimi polstruk-turiranimi intervjuji staršev in u čiteljev na izbranih srednjih in osnovnih šolah generirala kazalnike zadovoljstva, ki so jih zaznali in prepoznali udeležen či raziskave. Oblikovali so 7 kategorij zadovoljstva (znanje in vzgoja, lik učitelja, odnosi v šoli, o čenjevanje, sodelovanje šole s starši in okoljem, delovne razmere in vrednote) ter 11 podkategorij zadovoljstva. Znotraj kategorij in podkatego-rij so razporedili kazalnike zadovoljstva udeležen čev raziskave, ki bodo lahko služili kot osnova šolam za ugotavljanje in spremljanje zadovoljstva čiljnih skupin z namenom zagotavljanja kakovostnejšega in učinkovitejšega vzgojno-izobraževalnega pro česa. Iz raziskave ugotovljenih kazalnikov se pričakuje vzpostavljanje odnosov, ki zagotavljajo sodelovanje in neogroženost vsakega posameznika, zagotavlja se orientiranost k skupnim čiljem in priznavanju dosežkov posameznika in skupine. Ob tem mora šola kot organiza čija biti vodena v smislu zagotavljanja pogojev za uspešno delovanje, upoštevana morajo biti dogovorjena pravila delovanja, zagotovljeni pogoji za uspešno delo, kakor tudi spremljanje in vrednotenje dosežkov (Trnav čevič idr. 2008, 60). Kazalniki zadovoljstva v kategoriji odnosi v šoli, v podkategoriji vodenje, so nam služili kot osnova za raziskovanje (vprašalnik) v tem delu raziskave. Metode, rezultati in diskusija Namen in čilj dela empiri čne raziskave, katere del predstavljamo, je, da z izbranimi analitičnimi metodami ugotovimo pomembnost zadovoljstva in dejansko stanje zadovoljstva učiteljev z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem na splošnih gimnazijah v Republiki Sloveniji. Ugotoviti želimo, ali obstajajo razlike med o čeno pomembnosti in dejanskim stanjem zadovoljstva učiteljev ter kakšne so te razlike. Želeli smo potrditi oziroma ovre či naslednjo hipotezo: h 1 Med oceno pomembnosti posameznih kazalnikov zadovoljstva in dejanskim stanjem zadovoljstva za posamezen kazalnik v povezavi z vodenjem šole obstajajo statistično značilne razlike. Vprašanja (vprašalnik zaprtega tipa) so povzeta iz predlaganih kazalnikov, ki se v šoli lahko uporabljajo za ugotavljanje zadovoljstva z vodenjem (kategorija »odnosi v šoli« - podkategorija »vodenje«; Trnavcevic idr. 2008). Anketirani so pri posameznem vprašanju najprej o cenjevali pomembnost posameznega kazalnika zadovoljstva, nato pa ugotavljali še dejansko stanje zadovoljstva za posamezen kazalnik. V naključni vzore c je bilo vključenih 27 (49,09 %) od 55 splošnih gimnazij v Republiki Sloveniji. Za sodelovanje pri anketiranju se je odlo cilo 16 izmed 27 v nakljucni vzore c vkljucenih splošnih gimnazij v rs (59,26% odzivnost). Vrnjenih smo skupno prejeli 247 ustrezno izpolnjenih vprašalnikov, kar znaša 45,74 %. Zbrane podatke smo obdelali s programom spss. Kljucne zna-cilnosti podatkov so izražene s pomocjo metod opisne statistike -aritmeticna sredina in standardni odklon. Z analizo variance smo ugotavljali, ali se pomembnost posamezne trditve razlikuje glede na posamezne skupine, in sicer glede na spol, starost, delovno dobo v šolstvu ali glede na strokovno področje. S pomocjo i-testa pa smo ugotavljali, ali se pomembnost posamezne trditve razlikuje glede na posamezen kazalnik zadovoljstva. Osnovne statistične analize V vprašalnik so bile zajete trditve zadovoljstva zaposlenih z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem šole, in sicer sodelovanje z vodstvom, timsko delo, skupni cilji, pripadnost šoli, disciplina vseh zaposlenih, skupna prizadevanja, spoštovanje pravil, povezanost kolektiva, zaupanje, spoštovanje dogovorjenih kriterijev, pohvale, doseganje ciljev, varnost, obremenjenost, pregled nad šolo, enakomerna razporeditev dela, pravilne odlocitve, obcutek, da si potreben, informiranost, sklepanje kompromisov, toleranca do napak, omogocanje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, uvajanje sprememb, spreminjanje kakovosti, sodelovanje pri organizaciji prireditev in reševanje kadrovskih problemov. Anketirani so pri posameznem vprašanju najprej ocenjevali pomembnost posameznega kazalnika zadovoljstva (preglednica 1). Vprašanja so bila zastavljena v obliki petstopenjske Likertove lestvice. Stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo so anketirani ozna-cili na lestvici od 1 do 5, pri cemer je 1 - nikakor ni pomembna in 5 - zelo je pomembna. S povprecno oceno 4,68 so anketirani kot najpomembnejši de- preglednica 1 Ocena pomembnosti posameznega kazalnika zadovoljstva Kazalnik (1) (2) (3) Zaupanje 247 4,68 0,839 Spoštovanje dogovorjenih kriterijev 247 4,64 0,908 Povezanost kolektiva 247 4,53 0,864 Informiranost 247 4,53 0,958 Pripadnost šoli 247 4,51 0,966 Spoštovanje pravil 247 4,50 0,966 Skupna prizadevanja 247 4,47 0,940 Pravilne odlocitve 247 4,46 1,031 Disciplina vseh zaposlenih 247 4,45 0,998 Varnost 247 4,45 1,050 Skupni cilji 247 4,43 0,929 Omogocanje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja 247 4,41 1,012 Sodelovanje z vodstvom 247 4,38 0,967 Doseganje ciljev 247 4,35 1,056 Obcutek, da si potreben 247 4,33 1,045 Enakomerna razporeditev dela 247 4,29 1,061 Reševanje kadrovskih problemov 247 4,28 1,141 Pohvale 247 4,26 1,067 Spremljanje kakovosti 247 4,22 1,095 Sklepanje kompromisov 247 4,20 1,073 Obremenjenost 247 4,13 1,176 Uvajanje sprememb 247 4,10 1,047 Timsko delo 247 4,06 1,034 Toleranca do napak 247 4,06 1,097 Pregled nad šolo 247 3,93 1,147 Sodelovanje pri organizaciji prireditev 247 3,7i 1,177 Naslovi stolpcev: (1) veljavne enote, (2) aritmetična sredina, (3) standardni odklon. javnik za njihovo zadovoljstvo izpostavili zaupanje, s povprečno oceno 4,64 sledi spoštovanje dogovorjenih kriterijev ter s povprečno oceno 4,53 sledita informiranost in povezanost kolektiva. Najnižjo oceno pomembnosti so pripisali sodelovanju pri organizaciji prireditev (povprecna ocena 3,71). Sicer pa anketirani v povprečju vse trditve oz. kazalnike ocenjujejo kot pomembne (aritme-ticna sredina med 3,71 in 4,68). Standardni odkloni so med 0,839 in 1,177. V nadaljevanju so anketirani ocenjevali dejansko stanje njihovega zadovoljstva za posamezen kazalnik (preglednica 2). Vprašanja so bila prav tako zastavljena v obliki petstopenjske Liker-tove lestvice. Stopnjo strinjanja s posamezno trditvijo so anketi- preglednica 2 Dejansko stanje zadovoljstva za posamezen kazalnik Kazalnik (1) (2) (3) Omogočanje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja 247 4,34 0,931 Varnost 247 4,13 1,036 Sodelovanje z vodstvom 247 4,12 0,932 Informiranost 247 4,09 0,922 Pripadnost šoli 247 4,07 0,937 Uvajanje sprememb 247 4,05 0,991 Sodelovanje pri organizaciji prireditev 247 4,02 0,954 Toleranca do napak 247 3,96 0,940 Reševanje kadrovskih problemov 247 3,96 1,025 Spremljanje kakovosti 247 3,90 0,983 Občutek, da si potreben 247 3,89 1,024 Sklepanje kompromisov 247 3,89 0,897 Doseganje ciljev 247 3,87 ,919 Timsko delo 247 3,82 0,841 Pravilne odločitve 247 3,82 0,981 Skupni cilji 247 3,79 0,784 Zaupanje 247 3,77 0,979 Spoštovanje dogovorjenih kriterijev 247 3,74 0,974 Pohvale 247 3,73 1,064 Pregled nad šolo 247 3,68 0,987 Skupna prizadevanja 247 3,66 0,883 Povezanost kolektiva 247 3,66 0,918 Spoštovanje pravil 247 3,57 0,857 Enakomerna razporeditev dela 247 3,45 1,046 Obremenjenost 247 3,43 1,079 Disciplina vseh zaposlenih 247 3.38 0,893 Naslovi stolpcev: (1) veljavne enote, (2) aritmetična sredina, (3) standardni odklon. rani ozna čili na lestvi ci od 1 do 5, pri čemer je 1 - nikakor ne velja za našo šolo in 5 - popolnoma velja za našo šolo. Z vidika dejanskega stanja njihovega zadovoljstva z odnosi v šoli v povezavi z vodenjem šole so anketirani izrazili najvišjo povprečno stopnjo zadovoljstva pri omogočanju nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja (povprečna ocena 4,34), sledi varnost (povprečna ocena 4,13), sodelovanje z vodstvom (povprečna ocena 4,12), informiranost (povprečna ocena 4,09). Najslabšo oceno dejanskega stanja zadovoljstva so pripisali disciplini vseh zaposlenih (povprečna ocena 3,38). Sicer pa anketirani trdijo, da v povprečju trditve oz. kazalniki za njihovo šolo veljajo (aritmetična sredina med 3,38 in 4,34). Standardni odkloni so med 0,784 in 1,079. 5,00 slika 1 Razlike v odgovorih glede na dejansko stanje zadovoljstva pri kazalniku informiranost (aritmeticne sredine odgovorov glede na starost) Razlike v odgovorih po demografskih podatkih (analiza variance) Glede na dejansko stanje zadovoljstva za posamezen kazalnik nam analiza variance pokaže, da znacilnih razlik med ženskami in moškimi v odgovorih ni. Prav tako ni znacilnih razlik pri odgovorih glede na delovno dobo v šolstvu in glede na strokovno podrocje. Znacilne razlike opazimo pri kazalniku informiranost, in sicer, ce primerjamo anketirane glede na starost (v letih). Iz slike 1 je razvidno, da je najvišje ocene opaziti pri starostni skupini do 30 let. Krivulja pomembnosti je padajoca. Najnižje ocene so pri starostni skupini od 41 do 50 let, nekaj višje so ocene v starostni skupini nad 50 let. Glede navedenih ugotovitev menimo, da se anketiranim z starostjo (v letih) zmanjšuje zadovoljstvo glede informiranosti. Ocitno od vodstva pricakujejo vec informacij, ki jih potrebujejo in želijo za nemoten potek dela v casu hitrih sprememb in stresnih situacij. To nezadovoljstvo je možno razložiti tudi tako, da informacije niso podane na pravi nacin (npr. elektronsko namesto osebno), ob pravem casu (npr. prepozno in se zato ne morejo dovolj dobro pripraviti) itd. Rezultati analize variance nam pokažejo, da v odgovorih med ženskami in moškimi glede na pomembnost posameznega kazalnika zadovoljstva ni znacilnih razlik. Prav tako ni znacilnih razlik glede na starost in glede na strokovno podrocje. Znacilne razlike opazimo pri anketiranih glede na delovno dobo v šolstvu, in sicer pri kazalnikih sodelovanje z vodstvom, skupni cilji, pripadnost šoli, pravilne odločitve in pri kazalniku reševanje kadrovskih problemov. Iz slik 2, 3, 4, 5 in 6 je razvidno, da so najnižje ocene pomembnosti zadovoljstva pri teh kazalnikih pri skupini z delovno dobo v šolstvu od 11 do 15 let, razen pri kazalniku sodelovanje z vodstvom, kjer so najnižje ocene pri skupini z delovno dobo manj kot 5 let. 5,00 _ 4,754,504,254,00 _ 3,75- <5 5-11 11-15 >15 let slika 2 Razlike v odgovorih glede na pomembnost kazalnika sodelovanje z vodstvom (aritmetične sredine odgovorov glede na delovno dobo v šolstvu) 5,00 4,75 4,50 4,25 4,00 3,75 <5 5-11 11-15 >15 let slika 3 Razlike v odgovorih glede na pomembnost kazalnika skupni cilji (aritmetične sredine odgovorov glede na delovno dobo v šolstvu) 5,00 4,75 4,50 4,25 4,00 3,75 <5 5-11 11-15 >15 let slika 4 Razlike v odgovorih glede na pomembnost kazalnika pripadnost šoli (aritmetične sredine odgovorov glede na delovno dobo v šolstvu) Ocene pri skupini z delovno dobo v šolstvu od 5 do 10 let glede na delovno dobo z manj kot 5 let pri vseh kazalnikih naraščajo. Pri skupini z delovno dobo v šolstvu od 11 do 15 let očena pade (pri t. i. srednji generačiji) ter pri skupini z delovno dobo nad 15 let strmo naraste. Glede na navedeno ugotovitev menimo, da so skupini anketiranih z delovno dobo v šolstvu od 11 do 15 let manj pomembne zgoraj opisane trditve oz. kazalniki kot skupini anketiranih z delovno dobo v šolstvu od 5 do 10 let in nad 15 let. Tej skupini so (t. i. srednji generačiji) manj pomembni sledeči kazalniki zadovoljstva: sodelovanje z vodstvom, skupni čilji, pripadnost šoli, pravilne od- 5,00 _ 4,754,50 4,25 4,00. 3,75- <5 5-11 11-15 >15 let slika 5 Razlike v odgovorih glede na pomembnost kazalnika pravilne odločitve (aritmetične sredine odgovorov glede na delovno dobo v šolstvu) 5,00 4,75 4,50 4,25 4,00 3,75 <5 5-11 11-15 >15 let slika 6 Razlike v odgovorih glede na pomembnost kazalnika reševanje kadrovskih problemov (aritmetične sredine odgovorov glede na delovno dobo v šolstvu) ločitve in reševanje kadrovskih problemov. Sklepamo lahko, da so ti zgoraj našteti kazalniki anketiranim sicer pomembni, nimajo pa največjega vpliva na stopnjo zadovoljstva. Domnevamo lahko, da se ta skupina čuti dovolj samostojna in usposobljena in zato pri opravljanju svojih delavnih nalog in vsakdanjih obveznosti ne potrebuje nenehnega usmerjanja in sodelovanja ostalih sodelavčev in vodstva. Preverjanje hipoteze Hipotezo »med pomembnostjo ocene posameznih kazalnikov zadovoljstva in dejanskim stanjem zadovoljstva za posamezen kazalnik v povezavi z vodenjem šole obstajajo statistično značilne razlike« smo preverjali s pomočjo deskriptivne statistike, z metodo analize razlik dveh spremenljivk pri istih enotah - t-testa. S pomočjo t-testa za odvisne vzorče (ho: Xpomembnost = Xdej. stanje, Hi: Xpomembnost = Xdej. stanje) smo ugotavljali razlike (večje alimanjše) med aritmetičnimi sredinami in posameznimi kazalniki glede na pomembnost in dejanskim stanjem zadovoljstva v šoli v povezavi z vodenjem (preglednica 3, slika 7). TT-test za odvisne vzorče je pokazal, da med posameznimi ka- zalniki glede na pomembnost in dejanskim stanjem zadovoljstva v šoli v povezavi z vodenjem obstajajo statisti cno zna cilne razlike aritmeticnih sredin (vrednost signifikan ce je manjša od 0,05), razen pri kazalnikih, kjer je vrednost signifikan ce ve cja od 0,05: toleranca do napak (vrednost signifikan ce 0,145), omogočanje na-daljnega izobraževanja (vrednost signifikan ce 0,217) in usposabljanje in uvajanje sprememb (vrednost signifikance 0,470), kjer statisti cno zna cilnih razlik aritmeti cnih sredin ni. Podrobnejša analiza je pokazala, da so statisticno znacilne razlike aritmeticnih sredin pri vseh kazalnikih pozitivne, razen pri kazalniku sodelovanje pri organizaciji prireditev, kjer je statisticno znacilna razlika aritmeticnih sredin negativna (razlika aritmeticnih sredin -0,308). To pomeni, da je ocena pomembnosti kazalnika sodelovanje pri organizaciji prireditev nižja kot dejansko stanje zadovoljstva anketiranih za ta kazalnik; pri vseh ostalih kazalnikih (sodelovanje z vodstvom, timsko delo, skupni cilji, pripadnost šoli, disciplina vseh zaposlenih, skupna prizadevanja, spoštovanje pravil, povezanost kolektiva, zaupanje, spoštovanje dogovorjenih kriterijev, pohvale, doseganje ciljev, varnost, obremenjenost, pregled nad šolo, enakomerna razporeditev dela, pravilne odločitve, občutek, da si potreben, informiranost, sklepanje kompromisov, spreminjanje kakovosti in reševanje kadrovskih problemov) pa je ocena pomembnosti višja kot je dejansko stanje zadovoljstva anketiranih za posamezen kazalnik. Najvecja statisticno znacilna razlika aritmeticnih sredin je pri kazalniku disciplina vseh zaposlenih (razlika 1,073), sledi kazalnik spoštovanje pravil (razlika 0,927), nato kazalnik zaupanje (razlika 0,915) itd. Najmanjša statisticno znacilna razlika pa je pri kazalniku timsko delo (razlika 0,243). Hipotezo 1 lahko potrdimo pri vseh kazalnikih, razen pri kazalnikih toleranca do napak, omogočanje nadaljnega izobraževanja in usposabljanje in uvajanje sprememb. Sledi ugotovitev, da hipotezo 1 lahko le delno potrdimo. Sklep V prispevku smo se osredotocili na ciljno javnost učitelji - na njihove odnose v šoli v povezavi z vodenjem šole (zadovoljstvo na relaciji vodstvo šole/ravnatelj - ucitelji). Ravnateljeva uspešnost in kakovost vodenja je zelo pomembna za uspešnost šole, za motivacijo uciteljev in njihovo zadovoljstvo z delom. Kot vodilo raziskave smo oblikovali hipotezo hi: Med oceno pomembnosti posameznih kazalnikov zadovoljstva in dejanskim sta- 5,00 4,75 slika 7 Razlike v odgovorih glede na pomembnost posameznega kazalnika zadovoljstva in glede na dejansko stanje njihovega zadovoljstva za posamezen kazalnik (črtkano pomembnost, polna črta dejansko stanje) njem zadovoljstva za posamezen kazalnik v povezavi z vodenjem šole obstajajo statistično značilne razlike. Testiranje hipoteze je pokazalo, da na splošnih gimnazijah v Republiki Sloveniji med oceno pomembnosti posameznih kazalnikov zadovoljstva in dejanskim stanjem zadovoljstva za posamezen kazalnik v povezavi z vodenjem šole pri večini kazalnikov (pri 23 od 26 kazalnikov) obstajajo statistično značilne razlike aritmetičnih sredin (od 0,243 do 1,073). Le te so pozitivne (statisti čno značilne razlike od 0,243 do 1,073), razen pri kazalniku sodelovanje pri organizaciji prireditev (negativna statistično zna čilna razlika -0,308). Statisti čno zna čilnih razlik aritmeti čnih sredin ni pri kazalnikih, kjer je vrednost signifikan če ve čja od 0,05: toleranca do napak (vrednost signifikan če 0,145), omogočanje nadaljnega izobraževanja (vrednost signifikan če 0,217) in usposabljanje in uvajanje sprememb (vrednost signifikan e 0,470). Sledi ugotovitev, da hipotezo h 1 lahko le delno potrdimo. Zadovoljstvo na rela čiji vodstvo šole/ravnatelj - učitelji je sestavni del ravnateljeve o čene uspešnosti. Ključna ugotovitev pri-čujo če raziskave je, da je na splošnih gimnazijah v Republiki Slo- preglednica 3 t-test za odvisne vzorče Kazalnik (i) (2) (3) (4) (5) Pomembnost: disčiplina vseh zaposlenih Dejansko stanje: disčiplina vseh zaposlenih 1.073 1,311 12,863 247 0 000 Pomembnost: spoštovanje pravil Dejansko stanje: spoštovanje pravil 0,927 1,292 11,277 247 0,000 Pomembnost: zaupanje Dejansko stanje: zaupanje 0,915 1,174 12,246 247 0 000 Pomembnost: spoštovanje dogovorjenih kriterijev Dejansko stanje: spoštovanje dogovorjenih kriterije 0,899 1,250 11,299 247 0 000 Pomembnost: povezanost kolektiva Dejansko stanje: povezanost kolektiva 0,874 1,184 11,604 247 0 000 Pomembnost: enakomerna razporeditev dela Dejansko stanje: enakomerna razporeditev dela 0,838 i,245 10,576 247 0 000 Pomembnost: skupna prizadevanja Dejansko stanje: skupna prizadevanja 0,814 1,157 11,052 247 0 000 Pomembnost: obremenjenost Dejansko stanje: obremenjenost 0,695 1,275 8,553 247 0 000 Pomembnost: pravilne odločitve Dejansko stanje: pravilne odločitve 0,644 1,131 8,945 247 0 000 Pomembnost: skupni čilji Dejansko stanje: skupni cilji 0,640 1,117 9,000 247 0 000 Pomembnost: pohvale Dejansko stanje: pohvale 0,530 1,232 6,764 247 0 000 Pomembnost: doseganje čiljev Dejansko stanje: doseganje ciljev 0,482 1,027 7,370 247 0 000 Pomembnost: pripadnost šoli Dejansko stanje: pripadnost šoli 0,445 1,201 5,826 247 0 000 Pomembnost: občutek, da si potreben Dejansko stanje: občutek, da si potreben 0,441 1,261 5,502 247 0 000 Nadaljevanje na naslednji strani veniji raziskava identifičirala potenčialne kazalnike zadovoljstva na relačiji vodstvo šole/ravnatelj - učitelji, ki kažejo na velik razkorak med očeno pomembnosti in dejanskim stanjem za vsak posamezen kazalnik zadovoljstva (razen pri kazalnikih toleranca do napak, omogočanje nadaljnega izobraževanja ter usposabljanje in uvajanje sprememb). Tako so za izboljšavo dela na šolah pri identificiranih kazalnikih sodelovanje z vodstvom, timsko delo, skupni cilji, pripadnost šoli, disciplina vseh zaposlenih, skupna prizadevanja, spoštovanje pravil, povezanost kolektiva, zaupanje, spoštovanje dogovorjenih kri- preglednica 3 Nadaljevanje s prejšnje strani Kazalnik (1) (2) (5) (4) (5) Pomembnost: informiranost Dejansko stanje: informiranost 0,441 1,131 6,130 247 0,000 Pomembnost: varnost Dejansko stanje: varnost 0,320 1,223 4.111 247 0,000 Pomembnost: spremljanje kakovosti Dejansko stanje: spremljanje kakovosti 0,320 1,078 4,664 247 0,000 Pomembnost: reševanje kadrovskih problemov Dejansko stanje: reševanje kadrovskih problemov 0,320 1,182 4.252 247 0,000 Pomembnost: sklepanje kompromisov Dejansko stanje: sklepanje kompromisov 0,308 1,029 4,698 247 0,000 Pomembnost: sodelovanje z vodstvom Dejansko stanje: sodelovanje z vodstvom 0,263 1,122 3,685 247 0,000 Pomembnost: pregled nad šolo Dejansko stanje: pregled nad šolo 0,251 1,048 3,763 247 0,000 Pomembnost: timsko delo Dejansko stanje: timsko delo 0,243 1.157 3,299 247 0,001 Pomembnost: toleranca do napak Dejansko stanje: toleranca do napak 0,101 1,087 1,464 247 O,H5 Pomembnost: omogočanje nadaljnjega izobr. in usp. Dejansko stanje: omogočanje nadaljnjega izobr. in usp. 0,073 0,925 1,238 247 0,217 Pomembnost: uvajanje sprememb Dejansko stanje: uvajanje sprememb 0,049 1.054 0,724 247 0,470 Pomembnost: sodelovanje pri organizaciji prireditev Dejansko stanje: sodelovanje pri organizaciji prireditev -0,308 1.159 -4,171 247 0,000 Naslovi stolpcev: (1) razlika aritmetičnih sredin, (2) standardni odklon razlik, (3) t, (4) stopnje prostosti, (5) vrednost signifikance. terijev, pohvale, doseganje ciljev, varnost, obremenjenost, pregled nad šolo, enakomerna razporeditev dela, pravilne odločitve, občutek, da si potreben, informiranost, sklepanje kompromisov, spreminjanje kakovosti in reševanje kadrovskih problemov potrebni posegi v obstoječo prakso glede na možnosti posamezne šole. Na podlagi rezultatov raziskave predlagamo naslednje usmeritve in priporočila za prakso: • izboljšati interno komuniciranje, • izboljšati informiranost o vrednotah, ki prispevajo k uspešnosti posamezne šole in zadovoljstva učiteljev, • pritegniti potencial učiteljev k odločanju in določanju skupnih ciljev, • učiteljem omogočiti priložnosti za vodenje in/ali vodenje deliti z učitelji, • učiteljem zagotoviti varno okolje (spoštovanje, skrb, privlačnost, ustrezni viri), ki ga nujno potrebujejo, da svoje delo če-nijo. Na ta način se bo šola čim bolje odzvala na potrebe, želje in pri čakovanja okolja ter svojih čiljnih skupin. Literatura Blačkmore, J., P. Thomson in K. Barty. 2006. »Prinčipal Sele čtion.« Educational Management, Administration and Leadership 34 (3): 297-317. Bush, T., in L. Bell. 2002. The Principles and Practice of Educational Management. London: Sage. Bush, T., in D. Middlewood. 2005. Leading and Managing People in Education. London: Sage. Dean, A. M. 2004. »Rethinking Customer Expentations of Servi če Quality: Are Call Centers Different?« Journal of Servicess Marketing 18 (1): 60-77. Evans, L. 1998. Teacher Morale, Job Satisfaction and Motivation. London: Chapman. Evans, L. 2001. »Delving Deeper into Morale, Job Satisfačtion and Motivation Among Eduč ation Professionals.« Educational Management and Administration 29 (3): 291-307. Evans, L. 2003. »Managing Morale, Job Satisfa čtion And Motivation.« V Handbook of Educational Leadership and Management, ur. B. Davies in J. West-Burnham, str. 606-612. London: Pearson. Elmore, R. F. 2003. »Knowing the Right Thing to Do: Sčhool Improvement and Performanče-Based Ač čountability.« Washington, dc: nga Center for best Pra ties. Everard, B., in G. Morris. 1996. Uspešno vodenje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Fullan, M. 2001. Learning in a Culture of Change. San Frančis čo: Jossey Bass. Fullan, M., in A. Hargreaves. 2000. Za kaj se je vredno boriti v vaši šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Hargraves, A. 2003. Teaching in the Knowledge Society:Education in the Age of Insecurity. New York: Tea čher College Press. He čk, R. H., in P. Hallinger. 2005. »The Study of Edučational Leadership and Management: Where Does the Field Stand Today?« Educational Management, Administration and Leadership 33 (2): 229-244. Hopkins, D. 2001. School Improvement for Real. London: Routledge. Hughes, R. L., R. C. Ginnett in G. J. Curphy. 1999. Leadership:Enhancing the Lessons of Experience. 3rd ed. Boston: Irwin M čGraw-Hill. Kolar, T. 2003. »Zadovoljstvo porabnikov s klicnimi centri: konceptualni model in empirična preverba.« Doktorska disertacija, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani. Koren, A. 2007. Ravnateljevanje: vprašanja o vodenju šol brez enostavnih odgovorov. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje. Leithwood, K., in D. Jantzi. 2000. »The Effect of Transformational Leadership on Organizational Conditions and Student Engagement.« Journal of Educational Administration 38 (2): 112-129. Oldroyd, D. 2003. Human Resources for Learning. London: University of London. Oliver, R. L. 1997. Satisfaction: A Behavioral Perspective on the Consumer. New York: Irwin McGraw-Hill. Paul, J., D. L. Costley, J. P. Howell in P. W. Dorfman. 2002. »The Mutability of Charisma in Leadership Research.« Management Decision 40 (1-2): 192-200. Simkins, T. 2005. »Leadership in Education: *What Works' Or 'What Makes Sense?'« Educational Management, Administration and Leadership 33 (1): 9-26. Snoj, B. 2007. »Kakovost in zadovoljstvo kot posledici delovanja marketinške kulture.« V Ko država šepeta, ur. A. Trnavcevic, 107-128. Koper: Fakulteta za management; Ljubljana: Šola za ravnatelje. Trnavcevic, A., in V. Logaj. 2006. »Uvod.« V Sodelovanje z okoljem, ur. A. Trnavcevic, 4-5. Ljubljana: Šola za ravnatelje. Trnavcevic, A., J. Vogrinec, B. Snoj, V. Logaj, R. Vogrinc in B. Kodric. 2008. Evalvacija zadovoljstva s šolo: metodološki in vsebinski izzivi. Kranj: Šola za ravnatelje. Trnavcevic, A., A. Tankosic in V. Logaj. 2010. »Avtoriteta, vodenje in ravnatelj.« V Avtoriteta in vodenje: avtoriteta v vodenju? Ur. A. Trnavcevic, str. 9-16. Koper: Fakulteta za management Koper. West, M., D. Jackson, A. Harris in D. Hopkins. 2000. »Leadership for School Improvement.« V Leadership for Change, ur. K. Riley in K. Seashore Luis. London: Routledge Falmer. ■ Melita Moretti je doktorska študentka. melita.moretti@amis. net Šole za potrebe načrtovanja svojih dejavnosti in povečanja vpisa učencev spremljajo zadovoljstvo staršev, učencev, učiteljev in drugih, njihova pričakovanja in do katere mere jih šola izpolnjuje. V prispevku predstavljamo del raziskave, v kateri smo obravnavali povezanost med posameznimi dejavniki vodenja šole in zadovoljstva učiteljev. Rezultati raziskave kažejo večji razkorak med očeno pomembnosti in dejanskim stanjem večine kazalnikov zadovoljstva učiteljev z vodenjem, ki smo jih vključili v raziskavo. Ugotovitve kažejo potrebo po spremembah v obstoječi praksi znotraj profesionalnih in zakonodajnih okvirov in glede na možnosti posamezne šole. Ključne besede: šolstvo, vodenje, zadovoljstvo, ravnatelj, učitelj Teacher Satisfaction with School Relationships with Regard to Leadership For the purposes of planning their ačtivities and inčreasing student enrollment, sčhools monitor the satisfačtion of parents, students, teačh-ers and other stakeholders, their expečtations and the extent to whičh they are met at the sčhool. The paper presents part of a research linking fačtors of sčhool leadership with teačher satisfačtion. Results show a greater disparity between the importanče and ačtual state of the most indičators of teačher satisfačtion with leadership that were part of re-searčh. Results also indičate a need for čhanges in existing pračtiče within professional and legislative frameworks and with regard to possibilities of eačh sčhools. Keywords: edučation, leadership, satisfačtion, sčhool leader, teačher vodenje 112012:33-48