^SSS* ,»ER STCIRfSCIIC lÄNDWfBT* ŠTAJERSK Erscheint jeden Samstag — Verlag und Schriftleitung: Marburg (Drau), Badgasse 6 — Ruf 25-67 — Bezugspreise: In der Ostmark: vierteljährlich RM 1.28 einschl 9Rpf Postgebühr, Im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Poetgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr. — Postscheckkonto Wien Nr. 55030 Nr. 1 - V.Jahrgang _ Marburg a. d. Drau, S imstag, 6. Jänner 1945 Einzelpreis 10 Rpl Preizkušnje so na Novoletna Fuhrerjeva poslanica nemškemu narodu - Trdno verujeta nemško vodstvo in nemški narod, da bo previdnost podelila zmago Veliki Nemčiji Ob nastopu novega leta je spregovoril Fuhrer nemškemu narodu kakor sledi: »Nemški narodi Nacional6ocialistil Nacionalso-cialistinje! Moji eonarodnjakil Samo prestop leta mi daje povod, da govorim vam moji nemška so-narodnjaki in sonarodnjakinje. Cas je zahteval od mene več kakor govoren je. Dogodki zadnjih dvanajst mesecev, zlasti pa dogodek dne 20. julija, so me prisilili, posvetiti vso mojo pozornost in delovno silo edini nalogi, za katero živim že mnoga leta: usodni borbi mojega naroda. Četudi so nasprotniki že preje vsako leto pro-rokovali naš zlom, so glede leta 1944 gojili vendarle posebne upe. Še nikdar se jim ni zdela zmaga tako blizu kakor v avgustu' preteklega leta, ko je sledila katastrofa katastrofi. Ako je kljub temu uspelo obrniti usodo kakor že tolikokrat, potem pripade delež na tej zaslugi poleg žrtev, borbe in dela vseh mojih sonarodnjakov v domovini in na fronti, tudi mojemu lastnemu delu in moji lastni vpostavi. Tako sem postopal samo v tistem smislu, ki sem ga izrazil v pomembni seji Re.chstaga dne 1. septembra z izjavo, da v tej borbi Nemčije ne bodo premagali niti z orožjem, niti s časom, da pa se 9. november v Nemčiji ne bo nikdar ponovil. Sleparski proroki Kdor je poznal Nemčijo vsekakor samo v času njenega razkroji je smel morda upati, da tej d žavi ne bo moaen niti vzpon, niti ne bo imela moči tak vzpon braniti proti celemu svetu sovražnikov". Tako je živela židovska mednarodna svetovna zarota že od prvega dne od samih upov. Vedno, kadar so postajali narodi nezaupljivi, so formulirali iz upov prorokbe ter jih z neko agi-tatorično drznostjo predstavljali širokim masam kot brezpogojno sigurne in celo kot samo ob sebi razumljive. Ta propaganda se je pri tem posluževala dveh metod, čeprav je imela končno kakor vsaka laž kratke noge: na eni strani so za pomirjenje nestrpnih mas določali termine, ob katerih je sigurno pričakovati nemškega zloma, na drugi strani pa so obravnavali vprašanja, čijih rešitev po tem zlomu bi postala za zaveznike nujna. Še preden je vojna sploh pričela, smo že imeli prvo angleško izjavo, da bo dovedla skupna angleško-francoska vojna napoved v Nemčiji najkasneje po 6edem ali osem dneh do notranje re-' volucije in s tem do zloma Nemčije. Temu so sledila s skoraj astronomsko rednostjo po zimi, spomladi in jeseni pa tudi vmes vedno nova zagotovila, da je brezpogojni nemški zlom in s tem kapitulacija — oboje bi bilo istega pomena — pred durmi. 2e v jeseni leta 1939 so se lovila taka zagotovila. Enkrat je bil »general močvirje«, potem zopet »general glad« ih zopet »general zima«, ki bi nas imel premagati. Zlasti leto 1940 je bilo ob svojem pričetku bogato obdarovano s takimi zavezniškima izjavami. Po pohodu v Franciji so prišli z novimi pro-rokovanji. Dejali so, da ako Nemčiji ne bo uspelo končati vojne v dveh mesecih, torej najkasneje septembra, bo spomladi 1941 brezpogojno sledil nemški polom. Ni pa še minula ta spomlad, ko so že napovedali nove časovne cilje za poletje in končno za zimo 1941 kot zopetni termin za naše Vom Feinde gefürchtet Wo immer d;ese Rohre ihre eherne Stimme erheben, verbreiten sie Tod und Schrecken in den Reihen der Feinde. —■ Eine wirkungsvolle Aufnahme eines Nebelwerfers, jener von unseren Gegnern an allen Fronten so gefürchteten deutschen Waffe PK-Kriegsberichter Schlegel (Sch) uničenje Odslej se je ponavljala ta Igra leto za letom. Enkrat so dejali, da bo vojne konec, še preden bo listje popadalo, drugič zopet, da bo Nemčija stala pred kapitulacijo, še preden se bo začela nova zima. S somnambulno sigurnostjo 6o označevali avgust 1944 kot mesec brezpogojne kapitulacije ter so se kmalu na to dogovorili radii skupnega sestanka vodilnih državnikov še pred božičem v Berlinu. Pred kratkim je bil novi rok januar, potem pa marc 1945. Sedaj že izjavljajo previdno, da 6e oba meseca približujeta z blazno brzino ter da bo pričakovanje izpolnjeno šele avgusta. Julija bodo sigurno zopet govorili o zimi 1946 razun če bi se vojna dejansko končala ne z nemško kapitulacijo, ki je nikdar ne bo, temveč z nemško zmago. ^ Paralelno k tem "prerokbam pa so teoretično vpostavljali nove komisije za obravnavanje evropskih vprašanj po vejri. Ustanavljali so dražbe za ureditev prehrane po nemškem zlomu, obnavljajoč tisto verižniško institucijo, ki jo poznamo že iz svetovne vojne sem. Proklamlrali so gospodarske dogovore, urejali prometne linije in letalska oporišča, obenem pa so sestavljali in objavljali deloma idijotske zakone za postopanje z nemškim narodom, to pa vedno tako, kakor da 60 že zmagali in kakor da lahko prevdarljo v miru vse ukrepe za vladanje Evrope po državah, ki nudijo same žalosten primer zato, kako 6e ne more vladati. Ta propagandistlčni manever se lahko prikazuje neinformiranim masam v demokratičnih državah, toda nekega dne se bo.izkazalo tudi tam, da gre samo za sleparije, kakor so v dotičnib dražavah na dnevnem redu. • Sovražnik ne pozna nemškega naroda Ako pa v zapadnih demokratičnih državah ta ali oni izmed vodilnih mož res vse verjame, kar se narodom servirá, bi se dalo to razlagati samo po naslednjih treh vzrokih: 1. V tem, da nemškega naroda sploh ne poznajo in predvsem, da niti ne vedo, da zadnjih 300 let nemške zgodovine ne tvori nikake slike bistva nemškega naroda. To je le pojav notranjepolitične . raztrganosti. Ta nemški narod, odkar je vstopil v zgodovino, ni san:o eden izmed odločilnih, temveč najodločilnejših činiteljev evropske zgodovine in s tem zgodovine sploh To je dane6 tako in bo v bodoče še mnogo bolj. 2. Da nimajo niti pojma o nacionalsocialistični državi in o bistvu te ljudske ideje. Storitve, kJ jih je nacionalsocialistični režim dokončal v najtežjih okoiščinah, so ostale ljudem obdajajočih nas dežel prikrite. Ostati 60 inórale tudi bržčai javno življenje, ciljev naših sovražnikov. Ker hočejo nai narod strahopetnosti in neodločnosti vodilnih irogor. ustvarjajo* javno mnenje, ki so ga Iažnjdvo za- iztrebiti, preizkušajo to metodo že v vojni i Razumeti jih ie v njihovem Dostooann «Zi vijali. Izgleda, da še sedaj ne vedo, da ne moreta sredstvi, kakor jih civilizirano človeštvo še ni vidika koruptne ta «Si S atmos°e£ nacionalsociahsticne države nadomestiti niti bolj- poznalo. S tem, da uničujejo naša mesta, mislijo, meščanskega sveta Sovraštvo kiaaSraž^! svetZC™er sta £"£££? r ^T^rit^v f ne bodo pobili nemških žena in deco, temneč mn0gi dlStnSi^^avnoTeh«R^SK svei, Ker sta se izkazala v svojih storitvah v da bodo predvsem tudi uničili dokumente naše čiji, m nič druzecra kot alas slab? vesti Tn i« Nemčiji ob a dva kot nesposobna ter da v ostalem tisočletne kulture, kateri nimajo zoperstaviti nič [zaz m^jvreHLoa kompleksa nforam na£ tvorijo rezultati njunega delovanja v njihovih sličnega. To je bil tudi smise uničevalne vojne ^ffi SeMeKl iiTzTčurft lastiuh deželah samo najstrahotnejši primer. proU kulturnim mestom Italije, to je bil globlji v ta ker zas opa usne Be cinS ki ne od™ 3. Zato pa so v teh deželah poznali nekaj dru- namen pri nadaljevanju današAje borbe vFran- jajo nifhovemu aosnSko om^ienem,, er^J rega, kar ogromna masa zdravega nemškega na- Relaiii in Ni7o7enUn . "Jlnovemu gospodarsko omejenemu egoizma roda ne pozna: malo kliko salonskih politiLv in ^Ke J d^nilTemks iz pepela, tako se j« ^ ^^ ^^ noinTvin-,?ener , s°®kuiah v ,t°t.aInem ne" šele prav dvignila nemška volja iz ruševin na- Vse žrtve za boljšo bodočnost A"® >1*1 pollt!cn® ^vo»ših mest. Zagrabila je milijone vojakov prav Za nas pa, moji dragi nemški sonarodniaki iz- fSLSKSS^k^dni preS oblast tf°tPVtUdl ^1,'JOne delaVC6V' del3Vk' ŽeDSk ^ h3ja iZ t69a le obveznost Ln^spoznt L nekega dne prevzeli oblast m otrok. Kar je bilo tem milijonom posamično pn- nja. Spoznati moramo, da ie odvisno biti ali na faci?okakoese jeto z^odlov^Italir na Fincem 2adejan° Upljenja' * bre2mejn°' P"V tak° brez biti ne^ke bodočnosti od JkonsIkventne iz^rad Madžarskem, v Romuniji in Bolgariji. ' P?'?» F T- vellčlna d'Že" , Kada< T naŠe «ud6ke države' Vs* brezmejne žrtve, k! Kakor torei naši sovražniki ntan b° ta Cas PrelzkusnJe nekoč končan, bo sleherni jih mora prenašati naš narod, si moremo zami- ikega naroda "m man ^ je b^ niih znanje o v**16" da * pripadnik ta- sliti samo ob predpogoju družabnega reda, ki j. bistvu nacionalsocialistične drz?ave em ^ so J Z , Pw b° tUdi ^ P°medel/ vsemi Predpravicami. Vedeti moramo, • gradili na zagotovila teh brezznačainih subjektov b°t skrunltfv kulture' * J° opravljajo nasa da narod ni samo nosilec enakih dolžnosti, tem-Njihove fantastične ideje iifIzjave so smatrali za "^T* W f" V T* 6matran<1 ^ ^ enakih «^nJAm Pravlc- Zato se na- resnične ter so jih holrirali ne samo z močno pri„nJ Sam,h k°l Sram°ta' poveduje neizprosen boj blaznim družabnim tvor- vero, temveč tudi z denarjem. Vem' ^J1 dra9' sonarodnjaki, kaj vse zahteva bam preživelega časa, postavljajoč na njih mesto ta vojna od vas. Ni menda človeka v kakem najdragocenejšo realnost, namreč narod, to je z Mi pa poznamo naše sovražnike velikem narodu na svetu, ki bi svoj narod in 'sto krvjo, istim bistvom in doživetji dolge zgo- Temu nasproti pa bi ob prestopu leta, ki nam njegova mesta poznal bolje kot jaz Nemčijo, dovine povezano maso ljudi, ki se nastanku kot Je dalo dovolj dokaza za to, da hoče ta narod Vsem nemškim mestom in vasem, ki jih sedaj substanca nimajo zahvaljevati pozemski samo-in ta država s svojimi možmi neomajno in ne- razbijajo, se nisem približal samo zgodovinsko, v°ljii temveč nepojmovani volji Vsemogočnega, zmotljivo s fanatizmom uspešno dokončati to temveč tudi osebno do neskončne .žive bližine. Spoznanje glede moralne vrednosti tega našega vojno tudi za ceno vseh protiudarcev, ki nam Ljubil jih nisem skozi desetletja samo 6 stališča prepričanja ter iz njega rezultirajočih ciljev jih nalaga zavratnost usode, ugotovil še enkrat kulturne zgodovine in kot človek, temveč sem naše življenjske borbe dajejo nam in predvsen. to, kar nas učita preteklost in sedanjost in kar bil najjačje tudi zainteresiran glede usode njiho- ®ani moč za nadaljevanje te borbe v najtežjin mora nujno vedeti ve6 svet : vega bodočega razvoja. Ravno to pa je tudi, da urah z najjačjo vero in nerazrušljivim zaupa- 1. Iz preteklosti in sedanjosti poznamo cilje na- le nekoliko lažje prenašam tudi to bol. Bolj kot njem. To prepričanje pa veže narod v takih urah lih sovražnikov. Znano nam je, kaj hočejo nare- ked^ drugi vem, da se ne bo samo dvignil nem- na svoje vodstvo Apelu, ki sem ga to leto zlasti diti anglo-ameriški ^državniki z Nemčijo, istotako ški narod v svoji volji iz globoke stiske, temveč naslovil na nemški narod, je osiguralo to pre-nam je znano, kakšne namene imajo boljševiški da se bodo nekoč po koncu tega časa tudi nem- pričanje edinstveno potrdilo, oblastniki in končno za njimi stoječi mednarodni ška mesta zopet dvignila iz svojih ruševin v no Milijoni Nemcev vseh poklicov in vseh sta-iidje z nemškim narodom. Uspesna izvedba teh vem nemškem sijaju. Nacionalsocialistična drža- nov, možje in žene, dečki in deklice vse doU namenov ne bi povzročila samo popolno raztrganje v& bo s svojo energijo vse tisto, kar je danes do otrok so zagrabili za lopato Nastali so tisoči Reicha, deportacijo _ 15 ali 20 milijonov Nemcev zapadlo rušenju, v par letih na novo zgradila, bataljonov od Volkssturma in še nastajajo- N« v inozemstvo, zasuznjenje ostalega dela našega Naša mesta oodo v svoji zunanji sliki mogoč- novo so postavljene divizije za divizijo. Cex naroda in kvar nase nemške mladine, temveč tudi nejša in lepša kot kedaj poprej. Namesto uni- noč nastajajo korpusi ljudske artilerije, metal-predvsem sestradanje naših milijonskih mas. ¿enih stanovanjskih kasarn bo dobil nemški člo- cev in naskočnih topovskih brigad in oklopni-Neoziraje se na to pa zamore človek le živeti v vek zdrave domove Naše sodalne in ;kulturne ških odredov. Tako nastajajo nova lovska bro-svobodi ah pa umreti v suženjstvu. zahteve se bode» pri. tem bolje upoštevale kakor dovja ž novimi aparati in zlasti nemške tovarna Ce so bila ta spoznanja preie razkneana kot je bilo to možno doslej. Kljub temu ne bomo so z nemškimi delavci in delavkami storili ne, nacionalsocialistične propagandne teze so danes imeli več mnoge neminljive umetnostne in kul- kaj edinstvenega. Tem delavcem se vedno bolj i1' 6Vm 66 P"znavaJ° vodilni držav- turne dokumente, ki jih ne' bomo mogli obnoviti priključujejo tisti misleči ljudje drugih naro- mb in tiskovni zidje teh dežel. Gre torej za pro- Predvsem pa ne bomo mogli nadomestiti žrtve dov, ki kot delavci v Nemčiji že umevajo bistvo Ktamacijo nam sovražnih držav. neštetih dragih ljudi in izgubo njihovih ljubih naše socialne skupnosti. Tako je bilo vse tisto, Pripravljeni smo na vse spominov, ki so jih zbirali v teku svojega dol- kar so naši nasprotniki razbili, znova zgrajeno z Temu nasproti pa smo pripravljeni na vse. gega ^'jenja1- T°da vse te dragocenosti in male ¡nadčloveško marljivostjo in brezprimernim ju-Svet mora vedeti, da ta država radi tega nikdar sP°minčke pa bo nadomestila odškodnina skup- naštvom. To se bo dogajalo vse dotlej, dokler ne bo kapitulirala. Vedeti mora, da Je današnja ne9a sP°mina našega naroda na čas najtrše prizadevanja naših sovražnikov nekega dne ne Nemčija kakor vse velike države v preteklosti usodne borbe, ki jo je kak narod kedarkoli nosil bodo končana. Nemški duh in nemška volj« izpostavljena na svoji poti protiudarcem, da pa na svoilh ramenih s tolikim skupnim junaštvom, bosta to izsilila. K dD:.i^rnffladržIvto ^stvo^skrr^ , ° ^Tf ^^ trpljenje s svojim narodom, da pa nikdar ne bo Leto 1944 Je Lbll° leto na)tezJe obremenitve v To bo nekoč zapisano v zgodovini kot čudo 20. kapituliralo pred skrbmi in trpljenjem. Temu \e\ borbi. To je bilo leto z edinstvenim stoletja. Narod, ki na fronti in v domovini to nasproti je to vodstvo odločeno parirati vsako dokazom, da mescanski družabni red ne more liko prenaša, zlasti toliko strašnega, ne bo nik-krizo s še večjim naporom. Kar je bilo izgub- kljubovati viharjem današnje ali celo bodoče dar propadel. Nasprotno, iz tega plavža preiz-ljeno vsled ravnodušnosti, se bo dohitelo z oja- dobe' Drzaya za državo, ki ne najde poti do res- kušenj se bo dvignil močneje kot kedarkoli r čeno delovno marljivostjo. Vsakemu Nemcu, ki nične socialne nove oblike, bo sla svojo pot v svoji zgodovini. Tista sila pa, kateri se imamo izpolnjuje svojo dolžnost, ne izreka to vodstvu zmesnjavo. Liberalna doba je minula. Mnenje, to zahvaliti, židovski internacionalni svetovni samo najvišje priznanje, temveč mu daje tudi da Je mozno temu viharju narodov odolevati s sovražnik, pa se pri svojem poskusu uničenja zagotovilo, da se nekoč tudi zanj samega ne bo parlamentarno-demokraticnim polovičarstvom, je Evrope in njenih narodov ne bo samo ponesre-pozabilo njegovega prispevka za ohranitev na. °ir°cJe" Prav tako naivna, kakor so bile Mettei- čil, temveč tudi uničil. šega naroda Na drugi strani pa bo to vodstvo n',cll?ve metode faPram, naporom nacionalnega ob koncu tega le(a bj se sel'kl Nemčiji!« nikih- Počenšd pri zrušenju romunske-italijanske-madžarske fronte ob reki Don ter pri temu sledečem popolnem razsulu preko sabotaže skupnega vojnega vodstva po italijanski kraljevi hiši, do puča zoper fašistično in ob naši strani bojujočo Duce-jevo Italijo, teče ravna pot samega izda-jalstva. Vse to je našlo svoje nadaljevanje v nesramni kapitulaciji finskega državnega vodstva, v prelomitvi zvestobe romunskega kralja in njegove okolice, v izročitvi Bolgarije sovražnikom ter v sramotnem zadržanju bivšega madžarskega državnega upravitelja. Tz tega so sledile težke posledice za politično in vojaško vojno vodstvo. Minulo leto se je temu pridružil še zahrbten napad brezčastnih zločincev, ki so pa bili potolčeni in odpravljeni v nekaj urah. Tudi če je ravno 20. juli Dovzročil na frontah kvarne vojaške posledice ter sopomagal rahljati vero v zaupanje v nemško odporno moč pri prijateljih in sovražnikih, ga je kljub temu smatrati preobratom nemške usode. Izjalovil se je namreč v času najhujše borbe enkrat za vselej poskus, z notranjo zaroto uničiti socialno nemško ljudsko državo ter izročiti Nemčijo mednarodnim zarotnikom. Zagotavljam, da je bil to zadnji poskus te vrste. S tem se pa potrjuje moja izjava z dne 1. septembra 1939. da ne bo v tej vojni poražen nemški narod niti z orožjem, niti z časom in da se n« bo predvsem nikdar več ponovil 9. november 1918. Ta sklep, moji vojaki, pomeni za ves nemški narod in v prvi vrsti za vas največje žrtve To je pa, kar bo rešilo narod za bodočnost! V stiski, kakor jo prestaja nemški narod, sigurno propade narod, če popusti, ker bi taka Izročitev samega sebe pomenila odpoved do vseh življenjskih pravic v bodočnosti. Moji vojaki! Poznam vaše žrtve, zavedam se, kaj sem moral zahtevati in kaj se še zahteva od vas. Memi, ki sem hotel iz Nemčije nekoč napraviti socialno in kulturno državo prvega reda, ie usoda naložila najtežjo nalogo, ki je sploh možna za človeka. Za to mojo nalogo sena hvaležen previdnosti, ker me je smatrala vrednim, da sem prevzel ravno tako trdo, kakor za bodočnost Nemčije odločilno, zgodovinsko delo. Vsled tega jem ravno po 20. juliju živel samo za pripravt, da tri preje ali pozneje prišel iz defenzive zopet v ofenzivo. Nam je jasno, da se trdnjava Evrope v bivšem obsegu ne more braniti samo od neruskih sil. Radi tega smo bili prisiljeni, kot žrtve izdajalstev naših zaveznikov umakniti cele fronte, druge pa skrajšati. Nisem pa šel niti en korak nazaj, r.e da bi bil nudil skrajni odoor. Našim nasprotnikom mora biti jasno, da je obremenjen vsak kilometer, ki jih vodi bližje Nemčije z naraščajočo količino krvi in da ne smejo nikdar računati z ohromelostjo ali pa opustitvijo našega odpora. Kar ste vi moji vojaki storili pri tem na vseh frontah, na zemlji, v zraku in na moriu, je nadčloVeško Žrtve, ki jih prinaša domovina, posebno žene, starčki in otroci pa niso nič manjše. Kar se imamo zahvalili nemškemu delavstvu, nemškim kmetom in predvsem kmeticam, je za nas najsvetejša zaobljuba, da storimo kot vojaki vse, da ne ostanejo te skupne žrtve brez usneha. Tako sem nosil vsa leta neskončno skrb, delal in se mučil s sklepi ter sem danes bolj kakor kedaj koli pop-ej prepričan, da doživimo ob koncu te borbe slaven ter v zgodovini edinstven uspeh Kdor je dobo-jeval zmage, kakor ste jih doboievali vi moji nemški vojaki, kogar niso zlomili tako strašni protiudarci. kdor tako pridno dela kakor dela naš narod, ta ni obsojen na smrt, temveč določpn da živi! Zato je moje zaupanje danes večje kakor kedaj koli poprej. Najhujše leto naših protiudarcev. v katerem so nas naši zavezniki v Evropi takorekoč zapustili, smo koncem koncev prestali uspešno. Svetovne sile se trudijo že leta. da bi zdrušile Npmčiio. V nekdanjih zavezniških in danes izdaialskih deželah se prebuja uvidevnost, da predstavlja današnja borba razpravo za živlienie in smrt in da se noben narod ne more izoqniti iasni odločitvi. To zrcalita na vseh mestih praznina in prazno besedičenje v zagotovilih naših naso^otn^ov. Kjerkoli zasedeio kako področje, izqine red in nastopi kaos. Demokraciia ni v stanu rešiti kakšen problem na kontinentu Njihovemu po- vzporedno pa prihaja beda. »Osvobojena« področja Evrope izgubijo k večjemu nemški red, pridobijo pa zato mednarodno brezposelnost z običajnim gladovanjem in pomanjkanjem. Evropa kot najbolj gosto naseljen kontinent lahko živi samo pod načrtnim izrabljanjem vseh indivi-duelnih sil in pri najsilnejšim premagovanjem egoističnih nagonov. Za obravnavo tega problema sta se zanimala samo nacionalsocialistična Nemčija in fašistična Italija. Kako silno je us pela rešitev tega problema posebno v Nemčiji, dokazuje najbolje red, ki ga imamo še v šestem letu vojne kljub najtežjim obremenitvam. Prizadeval se bom, moji vojaki, da se bo podpiralo v notranjosti potom vodstva in dejanske sile stranke vaš boj, narod preskrbovalo s potrebnimi življenskimi potrebščinami in da se bo destrukterje brez ozira na vrsto ali položaj uničilo. Od vas pa pričakujem da izpolnjujete ravno v šestem vojnem letu boja na življenje i" smrt vaše dolžnosti in da se zavedajo vsi oficirji in vojaki celotne oborožene sile, armade, mornarice in letalstva ter odredov Waffen ff, da je od njihove vpostave odvisen obstoj ali prop?.d našega naroda, kar bo vzor in vzgled vsem drugim organizacijam s Volkssturmom na čelu, Reichsarbeitsdienstu ter vsem oboroženi sili podrejenim odredom gibanja, kakor tudi v bojujoči ali obrambni fronti se nahaiajočim ženam in dekletom. Leto 1945 bo zahtevalo od nas kraj-nosti poguma in delovnih moči. bo pa hkrati leto zgodovinskega preobrata. Z nami korakajoči zavezniški vojaki evropskih vlad predstavljajo klice za obnovo kontinenta, ki je naša skupna domovina, kjer so živeli naši predhodniki in se tisočletja bojevali za svojo usodo in jo branijo tudi danes do smrtih_ Prehod v novo dobo Novoletni govor Reichsministra Dr. Goebbels-a Na Silvestrov večer je govoril nemškemu narodu Reichsminister Dr. Goebbels ter je uvodoma ugotovil, da stoji zahodno človeštvu ob zatonu leta 1944 v tragičnem položaju. Ce so zapeljani narodi Evrope upali, da jim bo dohod anglosaških oboroženih sil prinesel kako olajšanje, so bili v silni zmoti. Leto 1944, tako je izvajal Dr. Goebbels, je dvignil evropsko krizo, z njo vred pa ves kulturen svet na novo višino. V sovražnih poročilih čitamo danes vesti, ki povedo v par ne/natnin vrsticah, kar bi v normalnih časih povzročilo narodom in frontam največja presenečenja. Nedavno so pri nekem bombnem napadu sestrelili par pijanih pilotov-črncev, ki so z bombami uničili nepoplačljive in nenadomestljive kulturne vrednosti. Ko so postali vojni ujetniki, niso znali niti povedati, v kateri deželi se nahajajo, še manj so se pa zavedali, kake kulturne dragocenosti 60 sp-emenili v prah in pepel. Leto 1944 najbolje karakterizira ta dogodek. Vse to pa ni nič, v primerjavi z gorjem, ki ga prenašajo narodi, med katerimi stoji nemški na ■ prvem mestu. Ce še obstoja kaka moč, ki nas napolnjuje z upanjem in vero, potem je usoda nemškega naroda in njegova zgodovinska naloga tisto lepilo, ki je sedaj ob prehodu leta bolj vidno kakor kedaj koli poprej. Letošnji prehod leta nas vidi zoreti in rasti preko nas samega, kar nam povzroča v tihih razmišljajočih urah občudovanje samega sebe. Nemški narod je bil v odhajajočem letu mirujoči pol. Ce bi ne dajali mi z našo držo ter z našimi ideali vojni svojega pečata, vojna že davno ne bi imela več smisla, človeštvo bi pa padlo v temno barbarstvo pradobe. To prepričanje nam daje možnost in moč. izdržati še nadalje ter premostiti nezmog-ljive težave, ki se nam kupičijo na naši poti do 'ninp dokler io ne dobimo trdno v naše roke. V tej vojni izpolnjujejo našo veliko nemško misijo, s katero stojimo in pademo M«iifežii meseci voine so nas stali mnogo potnih in krvnih kapljic, prešle bodo pa brezdvomno v zgodovino tega «Hnega bojevanja To je tisto, čemur praviio naši sovražniki, da gre za nemški čudež. Mi smo se pokazali močneiše kakor so si n=>ši sovražnik' mislili, ja celo močnejše, kakor smo snmi mislili. Naš junaški narod, zapuščen od vseh zaveznikov, osa ml len in prepuščen u-ni»mn s°bi, kMuhuie celemu svetu samih sovražnikov. V nekaj tednih si ie stabiliziral svoje fronte in ne samo to, zagrab'1 je sovražnika v ofenzivnem sunku v sredini njegovega najbolj občutljivega krila na zahodni fronti. Maši T-ssnmttrki so snrejeli to k znanju z naj- večjim začudenjem, ne de bi pokazali kakega razumevanja. Ampak mi jih razumemo. Naša ofenziva ni nikakšen čudež, temveč uspeh naše vere, našega dela in našega boja. Usoda nam ni ničesar podarila, nasprotno, vse smo 6i morali težko pridelati in dobojevati. Mi pač nočemo propasti. Mi smo se v pravem 6mislu besede zagrizli v našo domačo zemljo hi samo zato nam je in nam tudi bo ostala v naših rokah. V zgodovini eo vojne preobratnih značajev, spreminjajoč obraz človeštva v temeljih, če so svoje ljudske množice vedno znova navdušile in vnele za velikanske storitve, doživele vedno uspešen konec. Ko bodo nekoč pisali zgodovino te vojne, se zgodovinarji ne bodo mogli izogniti ugotovitvi, da j« v današnjem času našel naš narod voditelja, ki je vreden svojega naroda, narod pa njega. Sili neumnih fraz in strašnemu orožju stavljamo nasproti naia neranljiva srca in postali bomo končno zmagovalci. Naj nam prinese voijna še karkoli hoče, mi smo pripravljeni na vse. Na dan 20. julija minulega leta, ko smo za trenutek ohromeli ter gledali v brezno brezmejne nesreče, smo postali verni. Nobena, tudi še tako spretna in dobro zvita zgovorljivost naših sovražnikov nas ne more spraviti ob prepričanje, da vodimo boj zoper silo hudobnosti in da nam je zmaga sigurna, če ostanemo zvesti samemu sebi. Vojna se odloča vedno pri zadnji dirki. Ce pa mislijo v Londonu, Washingtonu in Moskvi, da pri tem nimamo več kaj sodelovati, potem bodo morali to mnenje še temeljito revidirati. V dokaz zadostuje navedba najnovejših dogodkov na bojiščih. Prišli so za naše nasprotnike izne-nadoma, to pa ne pomeni, da mi tega ne bi bili predhodno pripravili, V taboru naših nasprotnikov nam niso prisojali ničesar več, morali se bodo pa v bodoče še veliko učiti o tem. To je seveda stvar naših sovražnikov Njihovi sinovi bodo tako dolgo krvaveli, dokler ne uvidijo, da je nemški narod nepremagljiv. Nemški narod bo odložil svoje orožje šele, kadar bo imel zmago v svojih rokah. Postali smo zopet aktivni na vseh področjih. Zadnje prizadevanje našega naroda nam je dokazalo, kaj vse lahko dosežemo, če ostanemo sovražniku pridno za petami. Nemčija je srečna Imeti Fiihrerja, ki obrne vse na dobro. Zato moramo to priložnost izkoristiti, ker takih Ffih^erjev je Reich imel prav malo. Karkoli bo zahtevala ta vojna še od nas, bomo prevzeli nase. Plačilo za vse to bomo pa dobili dvojno in trikratno. Kakor doslej, naj podeli Bog Fuhrerju tudi odslej zdravje in blagoslovi njegovo roko, nemškemu narodu pa uvidevnost in moč, da qa bo usoda vojne našla vedno pripravljenega. Potem bo novo leto predstavljajo za nas prehod v novo dobo. Himmler-ievi novoletni oklici Odredom Waffen-^ in policiji Reichsführer ff Je iidal možem odredov Waf-fen-ff in policiji sledeče povelje: »Mbžje odredov Waffen-ff in policije! Leto 1944 je zaključeno. Njegove težke preizkušnje je prestal ves nemški narod. Leto 1945 nam bc prineslo veliko nemško zmago in s tem mir odločilno bližje. Zopet bomo uresničili, kar smo obljubili Fiihrer-ju pomladi ob pričetku vojne leta 1939: Storiti hočemo več, kakor Je naša dolžnost! Živel naš ljubljeni Führer Adolf Hitler!« Nadomestni armadi Povelje nadomestni armadi se glasi: »Nadomestni armadi! Leto 1944 je stavilo nadomestni armadi velike zahteve S postavitvijo ljudskih grenadirsklh divizij in neprestanim pošiljanjem maršbataljonov je pomagala nadomestna armada, da je bil odbit sovražnik na vseh frontah in da smo Jih lahko zopet zagrabili na vzhodu. Leto 1945 bo zahtevalo od poveljstev armade ▼ domovini novih naporov. Naša trdna volja v tem letu je, z nadaljniml poenostavitvami v naših vrstah, s trdo vzgojo oficirjev in moštva in potom neumornega zvestega izvrševanja dolžnosti izpolnjevati vse naloge, ki nam jih odredi Führer ter ugoditi vtemu, kar zahteva od nas fronta. S tem hočemo kot dobri vojaki leta 1945 doprinesti naš delež k veliki nemški zmagi. 2ivel naš ljubljeni Führer!" Naloge državne uprave Reichsfiihrer ff je kot minister notranjih zadev izdal oklic, ki se glasi sledeče: »Leta 1944 sta fronta in domovina prestali težke preizkušnje, naložene po vojni in usodi. V letu 1945, ki se pričenja in nam bo prineslo mir odločilno bližje, hočemo vpreči vse naše sile, da ne bomo zaostajali za storitvami fronte. V spoznanju potreb se je dalo lani vse za frontno službo sposobne ljudi na razpolago. Naše število se je zmanjšalo. Mnogo že v zasluženem pokoju 6e nahajajočih starejših uradnikov je prevzelo zopet prostore mlajših. Delovni pogoji so vsled bombnega terorja postali težji. Kljub temu si stavljamo za leto 1945 nalogo, da bomo težko bojujočim, z delom in skrbmi obremenjenim nemškim ženam in moškim vedno prijazna in uvidevna pomoč ter v najplemenitejšem smislu besede služabniki našega ljudstva. To bo naš prispevek k veliki nemški zmagi! Naj živi naš ljubljeni Fiihrerl „Obramba ali napad — borili se bomo kot Nemci" Novoletni oklic Reichsmarschall-a Reichsmarechall Hermann G o r i n q je izdal za novo leto nemškim 6onarodnjakom sledeči oklic: »Nemški sonarodnjakil Leto trdih preizkušenj, silnih naporov in najtežjih žrtev je za nami. Izkazalo se je pa, da je to bilo leto preizkušnje. Naša slavna oborožena sila je odbila ob mejah Reicha generalni naskok sovražnikov. Danes, ob prehodu leta, napadamo zopet mi na zahodni fronti. V zgodovino bodo prešle silne storitve nemškega naroda v tem težkem času. Njegova trdota in njegovo junaštvo sta brezvzgledna. Fronta se bojuje v šestem vojnem letu z neprimernim junaštvom in požrtvovalnostjo, uveljavlja se pa isto-tako tudi domovina v nezmotljivem zaupanju v zmago v tej trdi borbi. Po volji Fiihrerja delajo vse razpoložljive sile v najvišji koncentraciji izključno samo za potrebe fronte. S trajno požrtvovalnostjo ustvarjajo možje in žene in tudi nemška mladina za dvig oborožitve in osiguranje prehrane nemškega naroda. V minulem letu je dobila domovina težko nalogo, nadoknaditi s povečanim delom gospodarske pomanjkljaje, ki so nastali vsled izgube bivših zasedenih področij. To zahteva danes in v bodoče višjo pridnost in še večja prizadevanja. Druge poti nI. Zavedam se, kako trda in težavna je za vsakega posameznika, da pa vodi k uspehu, so dokazali minuli meseci. Jesensko setev smo izvršili kljub težavam obetajoče, novo orožje oborožene sile prizadeva sovražniku že sedaj občutne izgube in se je pokazalo zanj kot težka obremenitev. "" Samo skrajni napori vseh sil nam lahko utirajo pot v boljšo bodočnost. Kaj nam je pričakovati od naših sovražnikov, ako postanemo zmučeni in mehki, nam je znano. Potem bi se godilo Nemčiji slabše kakor se godi državam, ki so položile prezgodaj in bojazljivo orožje, zaupajoč praznim obljubam sovražnikov kot Izdajalci Evrope. Obljubljali so jim osvoboditev, prinesli so jim pa meščansko vojno, kaos, revščino in glad. Nikdar še ni bila v Evropi tako velika zmeda kakor je sedaj. Kaj naj pričakujemo vzlic teh izkušenj od naših sovražnikov, če vkorakajo kot zavojevalci v Nemčijo? Narod bi se pogreznil v grozovitost, kri in solze! Preprečiti vse to s stanovitnostjo in požrtvovalnostjo ter prenesti napad zopet v sovražne dežele, je naša dolžnost in naloga v novem letu. Nemško ljudstvo in njegovo vodstvo nista odgovorna za to strašno vojno. Desetletja nas zasledujejo naši sovražniki s sovraštvom in voljo do uničenja. Njihova okroževalna politika je vodila do prve svetovne vojne. Premagani Nemčiji so nato prepovedali vsako enakopravnost. Proti ojačenemu nacionalsocialističnemu Reichu so se znašli zopet polni mržnje ponovno v vojni, složni kljub največjih razlik v interesih, v namenu, da ga razrušijo in razbijejo. Tako so nam sovražniki vtaknili s silo meč v naše roke. S trdnim zaupanjem v Boga ter nezlomljivim pogumom gledamo v novo leto. Bo še trdo in vroče, to je sigurno. Istotako sigurno pa Je, da si bomo pod vodstvom Adolf-a Hitler-ja izbojevali zmago in z Isto mir, ki si ga vroče želimo vsi. Fiihrerjeva volja ogreva bojujočo se fronto in ustvariajočo dnmiivln« "i nr--n=>fj« v»Wr»nsko moč združenega nemškega naroda do Mfvtfjega razmaha. V zaupanju v vodstvu bo ta stisnjena nemška ljudska moč postala vsled najtežjih viharjev današnje vojne še bolj jeklena, kakor )• že. Zato se glasi geslo za novo leto: »Obramba tli napad — mi se bomo bili kot Nemci!« Hermann GA ring Novoletni oklic Reichsorga-nisationsleiter-ja Dr. Ley-a ReichsorganÍ6ationsleiter Dr. Ley Je isdal političnim voditeljem, sledečo novoletno poslanico: »Führer je dejal na prireditvi »Reichsp&rteitag der Freiheit 1935« (Dan stranke svobode 1935) sledeče: »Stranka mora dajati bodoče iz svoje organizacije nemškemu narodu vrhovno in splošno vodstvo.« To je stvarnost. Usodno leto 1944 je vpostavilo totalno vodstvo stranke na vsek področjih. Stranka vodi državo. Stranka nosi oboroževanje in produkcijo Stranka mobilizira podeželsko prebivalstvo. Stranka gradi zaščitne branike na vzhodu, jugu in zahodu. Stranka organizira Volkssturm. Stranka je duša nemškega odpora. Stranka je Nemčija. Adolf Hitler je stranka in Nemčija je Adolf Hitler. To je veKko spoznanje leta 1944, to je zmaga 20. julija ter zmaga nad katastrofo usodepolnih mesecev avgust in september. Nacionalsocialistična revolucija je zmagala in maršira. Tovariši nacionalsocialistič-nega vodstva! Ta najsijajnejša zmaga nas obvezuje: Se več delati, še več storiti ter biti še stanovitnejši in vztrajnejši kakor doslej. Tvoja vera naj bo pokorščina, tvoje priznanje pridnost in tvoja zvestoba vztrajnost tn žilavost. Naša čast pa naj bo Nemčija!« Novoletni oklic Reichs- arbeitsführer-ja Hierl-a Reichsarbeitsführer Reichsminister Konstantin Hierl je objavil sledeči novoletni oklic: »Tovariši in tovarišice! Usodno težko leto Je za nami! Zahvaljujemo se previdnosti, ki nam jo, kakor čudežno, ohranila Führerja. Ponosni smo na naš narod, da je stal pokoncu v najburnejših viharjih minulega leta. V zvestobi mislimo na tovariše in tovarišice Reichsarbeitsdiesta in na vse Nemce, ki so morali žrtvovati svoje življenje za življenje našega naroda. Njihove žrtve ne smejo ostati zastonj, ker zahtevajo to od na« mrtvi. Kljubovalno korakamo v novo leto. Mi verujemo v Führerja, mi verujemo v naš narod, mi verujemo v zmago naše pravične stvari. Za dobojevanje zmage hočemo v Reichsarbeits-dienstu doprinesti naše najboljše. Naj živi Fiihrerl Naj živi Nemčija!« „Ne bomo popustili ne v delu in ne v vdanosti" Novoletni oklic Reichsministra Speer-a Reichsminister za oborožitev in vojno produkcijo, Albert Speer, je izdal delavcem v nemški oborožitvi sledeči novoletni oklic: Leto 1944 je stavilo na našo oborožitev najtežje zahteve, odkar traja sedanja vojna. Skupnost naših ljudi je storila velikansko delo v neprimernem izvrševanju dolžnosti in z veliko požrtvovalnostjo. Skupno, z obratovodji industrij« so v prvi vrsti nemški delavci ustvarili predpogoje, da smo kljub sovražnemu letalskemu terorju na odločilnih področjih dvignili oboroževalno produkcijo. Zgodovina te vojne bo morala staviti neprimerljivo vpostavo našega delavstva poleg junaštva naših vojakov To, kar je storilo nemško delavstvo s svojo pridnostjo, je edinstveno. Tudi z izgubo svoje imovine in marsikaterih sorodnikov, kar je mnoge hudo zadelo, se ni pustilo kvarno vplivati v svojih delovnih storitvah Sovražnik je vedno zopet poskušal »poditi delavstvo iz delavnic z bombardiranjem njegovih stanovanj in obratov. Vse to ni omehčalo našega delavstva. Kar je v minulem letu storila nemška industrija na področju improvizacije in skup-nostne pomoči se najbolje zrcali v številkah naših izdelkov v oboroževalne svrhe. Nemški delavci, vi ste z vašo požrtvovalnostjo podali predpogoj, da smo ustavili sovražnika ot) mejah Reicha . Z delom vaših rok ln vdanostjo mj m i Močni udarci nemškega letalstva - Več «to ameriških oklopnikov uničenih ali zaplenjenih - Odlični nemški sunki v sovražne postojanke Na božični večer so nemške čete izvedle velik sunek čez reko Ourthe ter so razvile sovražno Ironto iz globine. Številne sovražne skupine so bile v ozadju obkoljene ter uničene. Sovražnik }e dovedel nove sile ter je nadaljeval svoje močne napade proti bokom naših napadalnih zagozd, ne da bi uspel. Po poročilu z dne 24. decembra so bili ameriški napadi razbiti med Elsenbornom in Stavelotom. V srednjem Luxemburg-u je sovražnik 23. decembra izvajal svoje razbremenilne napade iz južne strani, vendar se je zaril pred naše postojanke po malenkostnih terenskih uspehih. Ob reki Saar ter ob palatinasko-alsaški meji so bili izvojevani veliki predeli. Številne skupine bunkarjev pred Westwallom so bile očiščene. Pri Kaysersberg-u je sovražnik obležal že pred našimi postojankami ob velikih izgubah. V veliki zimski bitki so na obeh 6traneJi vpostavili velike letalske 6ile. Nemški lovci so zbili 115 sovražnih letal. Neko ameriško ztačno brodovje tirimotor-nikov je bilo razbito z izgubo 44 letal. — 8. angleška armada je v srednji Italiji mredla le sla-botnejše napade, ki so se končali z velikimi izgubami za sovražnika. Tudi pri Bagnacavallu so se napadalni valovi Kanadčanov zrušili v našein ognju. — Amerikanci so bombardirali in napadali področje zapadno Rhein-a. Trier pa je bil cilj angleških bombnikov. Po poročilu z dne 25. decembra 60 bile v zimsko bttko v Belgiji vržene novp sile na obeh straneh. Sovražni pritisk na področje severoza-padnega Rheina in na področje Saarpfalz je bil odstranjen. Tako so bili uničeni njegovi nameni prodora proti srednjemu in gornjemu Rheinu. V področju Bastogne so nemške čete prešle h koncentričnemu napadu proti tamkaj obkoljeni ameriški skupini. Sovražnik je na široki fronti nadaljeval svoje močne napade proti južnemu boku naše napadalne zagozde v srednjem Luxemiburgu. Med lekarna Saar in Rjhein so vrgli Nemci Ame-rikance iz številnih vasi, zasledujoč poraženega sovražnika. — Nadaljeval se je ogenj na Anver» in London. — V srednji Italiji so Angleži južno od Imole, ob reki NaviJJlio in na obeh straneh Bagnacavalla ob velikih in krvavih izgubah dosegli le prav malenkostne terenske uspehe. — Anglo-ameriški teromi bombniki so 24. decembra na široki fronti prileteli nad zapadno in jugozapadno Nemčijo. Večja škoda |e zopet nastala v Trieru. 24. decembra je bilo uničenili 87 sovražnih letal, med njimi 43 štirimotornik*T. Iz poročila, izdanega dne 26. decembra, je razvidno, da se je težišče bojev na zapadju premaknilo v srednji Luxemburg. Sovražnik je dovedel nove sile iz drugih delov ter skušal vbočiti naše vaših src ste yredni biti uvrščeni ob stran bo-jujočih se čet. Ta neomahljiva zveza, ki veže fronto in domovino, je najboljša In najdražja podlaga za končno zmago Nemčije. Obratovodje! Vaša zavest do odgovornosti in ▼aša odločna osebna vpostava je omogočila skupnosti, delujoči v oborožitvi in vojni produkciji, tiste storitve, ki so odločujoče za potek naše borbe. Milijonom našim delavcem ste bili vedno ▼ vzpodbudo in vzoi Znanstveniki in tehniki po raziskovalnih zavodih in konstrukcijskih uradih ste izumili z neumorno vztrajnostjo tehniški napredek. Vaše «toritve so vodile na mnogih področjih do nadrejenosti našega orožja ki ga sovražnik vedno bolj občuti. Nemške žene v oboroževanju! V odločujoči dobi našega boja za svobodo ste prišle k nam, da ste osvobodile za vojno službo sposobne može ter ojačile s svojim delom moč našega oboroževanja. Tudi vi prispevate z zvestim izpolnjevanjem delžnosti vaš delež k boju za obstanek naroda. Nemški vojak se zaveda, da tekmuje za njim v vpostavi m požrtvovalnosti domovina, da bi mu v svoji brezpogojni vdanosti izdelala potrebno orožje. Možie nemške oborožitve! Prihajajoče leto nam bo stavilo 3e nadaljnje nove zahteve. V usodno povezani skupnosti kakor doslej tudi odslej ne bomo popustili v našem delu in v naši vdanosti. Naloga, ki nam je stavljena, ee imenuje imaga. Cilj našega dela je Nemčiia!» južno krilo, da bi tako rešil pri Ba6togne-u obkoljeno sovražno skupino. Sovražni napadi so bili razbiti, obroč okoli Bastogne-a pa zožen. Zapadno od reke Ourthe so se nadaljevali nemški sunki. Od pričetka nemškega napada dne 16. decembra je bilo uničenih ali zaplenjenih nad 700 ameriških tankov. Amerikanci so izgubili nad fronto 44 letal. Sovražni dovoz je bil dan in noč cilj učinkovitih nemških letalskih napadov. V jugovzhodni Belgiji in v srednjem Luxem-burgu je bitka po poročilu z dne 27. decembra narasla glede srditosti. Severno od mesta La-roche se je razvila oklopniška bitka velikih iz-merov. Ob malenkostnih lastnih izgubah je bilo pri tem uničenih oziroma zaplenjenih 70 ameriških tankov. Izjalovili so se ameriški napadi pri Bastogne-u ter v srednjem Luxemburgu. Skupno je bilo 26. decembra uničenih 158 sovražnih tankov. Ob lothrinško-alzaški severni meji so naše čete potihnile sovražnika na več odsekih dalie nazaj. Pri WeiBenburgu je bilo očiščeno ozemlje pred Westwallom ter je bilo osvobojenih več naselbin. — Nadaljeval se je ogenj našega dalekometnega orožja na Lieges, Anvers in London. — V srednji Italiji, so nemške in italijanske čete pri Gallicanu predrle ameriške postojanke ter vrgle Amerikance več kilometrov proti jugu. — Na drugi božični dan je bilo nad nemškim ozemljem uničenih 61 sovražnih letal. — Nemške podmornice 6o potopile dvoje parnikov s skupno 12.000 brt in torpedirale še neko drugo . ladjo. Pred Cherbourgom je bil torpediran neki 14 000 brt izpodrivajoči parnik, ki se je bržkone potopil. Mimo tega je bilo potopljenih osem sovražnih rušilcev in spremljevalnih ladij. Globok vdor naših napadalnih odredov v bel-gijsiko-luxemburški prostor je razbremenil celokupno zapadno fronto ter je po poročilu z dne 28. decembra dovedel do velike bitke s sovražnimi divizijami, ki 60 bile odpoklicane z drugih odsekov. Na severozapadni fronti bojnega področja je napredoval nemški napad počasi proti žilavemu sovražnemu odporu. Na ostali južni fronti j« sovražnik vzdrževal svoj močan pritisk. V belgijsiko-luxemburškem področju so se po poročilu z dne 29. decembra razvili težki boji, ne da bi se bil položai bistveno izpremenil. Na vsej ostali zapadni fronti so 6e razvile le prat,-ke lokalnega pomena. Nadaljeval se je ogen na London, in Anvers. — Z najmanjšimi podmor nicami in bojnimi sredstvi so naskočni odreu. vojne mgrnarice ob izlivu Schelde potojfili več kot 40.000 brt iz sovražnega dovoznega brodov-ja. Ameriški in angleški teromi letalci so bombardirali mesti Koblenz in Kaiserslautern. V ranih večernih urah so angleški teromi bombniki napadli zapadno ozemlje Reicha. V severnem delu bergijsko-luxemburškega bojnega področja na obeh straneh Stavelota je sovražnik po poročilu z dne 30. decembra prešel v obrambo, jugozapadno od Bastogne-a pa je skušal brez uspeha zlomiti ta 6teber naše fronte. Nemško letalstvo je prizadevalo sovražnemu dovozu močne udarce. Neki korpus nemške protiletalske artilerije je v zadnjih desetih dneh m^ čil 190 ameriških letal. — London, Anvers in Lieges so bili nadalje obstreljevani. — V srednji Italiji so bile le manjše praske. Anglo-ameriški bombniki so tudi 29. decembra nadaljevali svoje napade na zapadno in južno Nemčijo. Težke poškodbe so beležili v Ringenu. Pri teh napadih je izgubil sovražnik 29. decembra 47 letal, med njimi 25 štirimotornih bombnikov. Iz poročila z dne 31. decembra izhaja, da so Amerikanci v zemski bitki med rekama Maas in Mosel vpostavili skoraj polovico V6eh 6vojih divizij. Težišča borb so se nahajala v Rocheforta in Bastogne-u. Sovražniku se ni posrečilo s protinapadi vbočiti južno krilo naše napadalne zagozde. — Nadaljeval se je ogenj na sovražna dovozna oporišča Lieges in Anvers. — Amerikanci so bombardirali zapadno in jugozapadno Nemčijo, zlasti Kassel in Kavserslautern. Zvečer so Angleži vrgli številne bombe na Koln in na Hannover. Na sovražne terorne napade se je odgovarjalo s povračilnim ognjem na London. Po poročilu z dne 1. januarja je imel sovražnik med rekama Maas in Mosel silne izgube na ma-terijalu in ljudeh. V celodnevnih bojih je bilo uničenih 121 sovražnih tankov. — Lieges in Anvers sta bila nadalje obstreljevana z dalekomet-nim orožjem. — V srednji Italiji ni bilo nikakih posebnih dogodkov. — Anglo-ameriški odredi 60 nadaljevali svoj teror nad zapadno in severo-zapadno Nemčijo. Večja škoda je nastala v Ve likem Hamburg-u ter v Oberhausen-u Zvečer so ■hitra angleška letala bombardirala Berlin. Zbitii je. bilo 47 anglo-ameriških letal. Mornariške sil« so meseca decembra uničile 99 sovražnih letal. Na Madžarskem so se po poročilu z dn£24. decembra nadaljevali težki boji. Zlasti na obeh straneh Budimpešte je sovražnik nadaljeval svoje velenapade. Medtem ko je boljševikom uspelo v področju Szekesfehervar vdreti v našo fronto, so naše čete med vijugo Donave severno od Budimpešte in med južno-slovaško mejo preprečile razširjenje vdornega prostora. Sovražnik je imel pri tem težke materijalne in človeške izgube. Severno od gorovja Matra je bil sovražnik zavrnjen ob velikih izgubah v njegovih vrstah. Južno od Košic so naše čete iztrgale sovražniku mesto Tomau. Med Blatnim jezerom in med Szekesfehervarom so bili po poročilu z dne 25. decembra razbiti vsii sovjetski napadi. Pri Budimpešti so se nahajale nemške čete v težkih obrambnih bojih. Sovražniku je uspelo prodreti v področje zapadno od prestolnice. Sovražnik je imei v teh bojih zelo težke in krvave izgube. Hudi boji so se razvili severno od gorovja Matra in ob reki Sajo. Vzhodno od Košic se je razbilo več sovjetskih napadov. Po poročilu z dne 26. decembra so se na Madžarskem razvijali težki obrambni boji. Zapadno od Budimpešte so zamorili sovjeti prodreti v se-vernozapadni in. severni smeri, doflm so se razvili niihovi napadi iz vzhodne smeri. S»verno od reke Eijsel ter ob spodnjem delu reke Zagyva je sovražnik vzdrževal svoj pritisk V Kurlandu ni imel sovražnik nikakih uspehov. Sovjetski poskus, fo^sirati Blatno jezero, je bil po poročilu z dne 27. decembra preprečen. Sovjetski napadi iz smeri Szekesfehervar so se izjalovili. Zapadno od Budimpešte pa je sovražnik kljiib naši hrabri obrambi razširil svoj vdor proti severozapadu in severu. Ob zapadnem robu mesta «o s« ruTvlU srrMfi boii. istotako Dri SalrroturSami. Tudi v Kurlandu so 6e izjalovili vsi 6ovjetsfc napadi ob velikih izgubah za sovražnika. Boljše viki so izgubili od početka tretje bitke za Kurlanc 334 tankov. Med Blatnim jezerom in južno mejo Slovašk« se je bitka po poročilu z dne 28. decembri stop njevala tako glede obsega kakor tudi srditosti Sovražnik se je obrnil v prostoru Szekesfehervar-Felsogalla proti zapadu. Mimo tega so boljševifc napadali Budimpešto iz treh strani. Nemške in madžarske posadke so 6e v notranjem obrambneir obroču srd;to zoperstavljale boljševikom. V Kurlandu je sovražnik nadaljeval svoje napade z novimi rezervami, vendar je ostala glavna frontn« črta trdno v nemških rokah V dveh dneh je bil« uničenih 210 sovražnih tankov. Ponovni sovjetski poskusi prodora med Blatnim jezerom in Donavo so obležali po poročilu z dn« 29. decembra v brambnem ognju nemških divizij Posadka Budimpešte je branila iedro mesta prod močnim sovjetskim napadom. V Kurlandu so bili odbiti vsi sovjetski napadi. V področju Szekesfehervar—Felsogalla so nemške čete po poročilu z dne 30. decembra zavrnile vse sovjetske napade, istotako v področju Budimpešte. Severno od reke Eipel pritiskajo boljševikl proti 6everu. V Kurlandu, kjer je bilo težišče bojev pri Doblenu, so naše čete vzgledno zavrnile in razbile vse sovjetske napade. 31. decembra je bilo sporočeno, da je hrabra nemško-madžarska posadka Budimpešte onemogočala sovražni poskus, vdreti z več strani v mesto. V obrambni bitiki pri Budimpešti 6o izgubili boljševiki od 20. do 27. decembra 415 tankov. Ob slovaški meji je razširil sovražnik svojo poskuse prodora na nova področja. V trdih bojih so bili ti poskusi zaustavljeni aLi razbiti. Seite 6 »Štajerski gospodar« 6. Januar 1945. Januar 1945. Bilder aus »Štajerski gospodar« Seite 7 geschehen Der General und "Eichenlaubträger General Löi grenadierdivi6ion, überzeugt gen von dem Stand der a Fon š i 1 Das sind ihre Kampfmethoden! Im Harthwald im Oberelsaß nordwärts Mülhausen, wo eine gaulli6ti6ch-amerikanische Kräftegruppe in Stärke mehrerei Bataillone abgeschnitten und vernichtet wurde, erbeuteten unsere Truppen einen feindlichen Funkwagen, der in Völker-: rechtewidriger Weise als Sanitätsfahrzeug getarnt war < PK-Kriegsberichter Theobald (Sch) Sie schiefien bei Tag und Nacht Ein besonderes Ruhmesblatt hat sich unsere Artillerie in den Schlachten von Aachen erworben. Die schweren Verluste, die der Feind bei diesen Kämpfen erlitt, sind zu einem nicht qe-ringen Teil dem Einsatz unserer Artillerie zuzuschreiben PK-Kriegsberichter Bauer (Sch) % Überschwemmung vor dem Unterstand Stündlich muß das Wasserloch vor dem Zuggefechtsstand geleert werden, damit wenigstens der Bunker trocken bleibt. Ohne Ausnahme greift jeder, der vorüberkommt, zum Schöpfeimer, wenn er sieht, daß das Loch wieder voll Grundwasser gelaufen ist PK-Kriegsberichter Kiuwe (Sch) In der Stellung einer Division im Raum von Memel «f dem vorgeschobensten Posten seiner Division informiert :h der Divisionskommandeur persönlich über den augenblicklichen Stand der Lage Frontnahes Budapest ungarischen Raum werden der Abwehrfront gegen die So-jets immer neue Kräfte zugeführt. Schwere deutsche Geschütze rollen über die Ausfallstraßen, von Budapest PK-Beißel I TO-EP (Sch) DER BUNKER DER WINDE Von Kriegsberichter Alois Bezold. PK. — »Nun, -was haben Sie heute wieder für ein Wetter gemacht, Herr Regierungsrat?« fragte der Adjutant den Leiter der meteorologischen Station, bevor er ihn beim Seekommandanten anmeldet. »Das Wetter ist noch konstant schlecht«, antwortet der Marinebeamte und geht dann zum Chef, um ihn über die tägliche Wetterlage zu unterrichten. Als er nach einer qeraumen Weile mit der Kartenrolle unterm Arm wieder herauskommt, folgen wir ihm interessiert zu seiner Dienststelle, um mal zu sehen, »wie denn eigentlich das Wetter gemacht wird« Nach wenigen Schritten stehen wir vor dem Eingang eines tief in den Fels gehauenen Bunkers. Die wenigen Marioedienststellen sind hier entsprechend der beschränkten Unterkunftsmöglichkeit nahe zusammengerückt. Man behilft sich mit wenigen Mitteln und hat sich kriegsmäßig eingerichtet. »Hier in diesem ^Bunker also machen Sie das Wetter?« »Ja, er ist zugleich auch unsere Unterkunft. Wir brauchen uns keine Sorgen zu machen, wenn die Sirenen Fliegeralarm geben. wie vergangene Nacht. Ich konnte mich ruhig auf die andere Seite legen und weitersohlafen.« Die dunkle Kühle eines tiefen Stollens nimmt un6 auf. Hier merkt man nichts vod Licht und Hitze. Am Ende führt ein eisernes Schott in einen gemauerten Querstollen, in dem die »Wettermacher« hausen. Der Meteorologe gibt einen kurzen Aufriß bei Arbeit seiner Station. Vor sich auf dem Tisch hat er einen Stapel bunter Europa-karten. Die obersten sind vollgefüllt mit winzigen Tintenzeichen, mit blauen und roten Linien. Am Nebentiseh sitzt vor einer Reihe von elektrischen Anlagen und Geräten ein Funker, den Hörer um den Kopf geschnallt, und schreibt auf einen Block mystische Buchstaben und Zahlenreihen Hier auf diesen Vordruckkarten, so führt der Regierungsrat zwischen den passenden Zügen aus seiner qualenden Pfeife aus, sehen Sie eine Unzahl von kleinen Kreisen. Jeder dieser Kreise bedeutet eine Wetterstation. Diese Stationen existieren im Frieden wie im Kriege. Ein paarmal am Tage zu bestimmten Stunden machen die Statio- nen ihre Beobachtungen über Windrichtung. Windstärke, Temperatur, Feuchtigkeitsgehalt, Luftdruck usw. Nach einem internationalen Kodex gibt es für alle diese Werte eine Zahlenskala. Hier ist das Wettertagebuch, in das jeden Tag die an Ort und Stelle gemachten Beobachtungen in diesen Zahlen eingetragen werden. Wieder in ganz bestimmten Zeitintervallen gehen diese Zahlen an einen Meldekopf weiter. Dieser stellt die Wert des ganzen Gebietes zusammen und gibt sie -nach der Zentralstelle durch. Diese gibt dann die Ge-' samtmeldungen durch, die von jeder Station aufgenommen werden. Auf den Kartenvordrucken träqt der Assistent alle gemeldeten Werte der gesamten von uns besetzten Stationen mit bestimmten Zeichen ein. Wenn sie diese Karte ansehen mit den Eintragungen von heute morgen, so haben Sie gleichzeitig ein Gesamtbild der Von uns zi^i Zeit militärisch besetzten Gebiete. Denn überall, wo deutsche Soldaten stehen, sind auch Wetterstationen Die kleinen Pfeile, die von den Kreisjen ausgehen geben dite Windrichtung an, die daranhängenden Querstriche die Windstärke. Die anderen Warte werden mit bunten Tinten daneben geschrieben. Aus dem Gesamtbild ermittelt der Meteorologe die Tendenz 'olksgrenadiere kmmandeur einer Volks-irch häufige Besichtigun-ig der ihm unterstellten Die verschiedenfarbigen krummen Linien kreuz und quer über die Karte sind die Verbindungslinien gleicher Wetterwerte, also die Isothermen. Isobaren usw; Diese rot und blau umrande.en Gebilde stellen Hoch-, bzw.' Tiefdruckgebiete dar. Auf dieser anderen Karte erkennen Sie die Höhenlage der verschiedenen Wetterwerte. Bewegt sich ein bestimmtes Wetterbild zum Beispie' nur in den untersten Luftschichten, so ist seine Dauer nur qering, seine Auswirkung begrenzt. Dringt es dagegen in gfbße Höhen, kann man mit einem längeren Bestand der gegenwärtigen Situation rechnen. Aus diesen verschiedenen Wetterbildern und ihrer aus den nacheinander folgenden Meldungen 6ich ergebenden Wanderunq kann der Meteorologe dann für sein Gebiet die Wettervorhersage machen. Dieser blaue Sack zum Beispiel ist ein gegen Südosten vordringendes Tiet, das bis in hohe Luftschichten Teicht und das seit Tagen hier herrschende Schlechtwetter verursacht. Dies wird noch vier bis fünf Tage andauern, um dann anderen Einflüssen zu weichen. Der örtliche Marinebefehlshaber kann auf Grund des Wetterreferats, zu dem der Meteorologe jeden Tag befohlen ist, die Wetterlage bei der Befehlserteilung zur Durchführung von Unternehmungen berücksichtigen. E6 ist klar, daß je weniger Stationen sich in unseren Händen befinden, die Wetterbestimmung um so schwieriger wird, da wir ja aus den Feindgebieten keine Beobachtungen bekommen. Da der Wetterdienst für den gesamten Seekrieg von großer Bedeutung i6t, hat man bei uns natürlich auch versucht, aus den von uns nicht besetzten Gebieten laufende Wetterbeobachtungen zu bekommen. Der Kampf um das Wetter ist auch ein interessantes Kapitel der Kriegsgeschichte, das zwar erst nach dem Kriege geschrieben werden kann, das aber Episoden dieses Krieges der Öffentlichkeit berichten vwird. die mit atemberaubender Spannung geladen sind, in denen deutsche Soldaten völlig auf sich gestellt sich gegenüber jeder Unbill der Landschaft, gegenüber Katastrophen und Feindeinwirkung aufs höchste bewährt haben. Auch die Männer des Wetterdienstes sind Soldaten, die in entscheidendem Einsatz stehen, die einen bedeutsamen Kriegsbeitrag leisten und unter dem Zwang der Geheimhaltung, da er sich in der Stille des Alltäglichen vollzieht, von den Kameraden an den Waffen und von der zivilen Öffentlichkeit kaum beachtet wird. POLITIČNE BELEŽKE □ Ameriški general ne veruje v zmago Anqlo-Amerikancev. Ameriški generalštabni šef v prvi svetovni vojni, general Peyton March, se je ne-povoljno izjavil o nemški ofenzivi na zahodu ter ostro grajal anglo-ameriško vojno vodstvo. Končno je treba opustiti, tako je dejal March, delati odgovorno vreme in nepregledno ozemlje za operacijske uspehe. Jaz še nisem doživel, da bi ležal 6neg samp na eni strani fronte. Leta 1944. sem izjavil, tako je izvajal March da ne bomo porazili Nemcev v letu 1944. za leto 1945. pa nočem prorokovati zavezniške zmage. □ Švedom neželjeni emigranti. Na Švedskem izhajajoči socialdemokratski list »Afton Tidnin-gen« je og6rčen radi ustanovitve takozvane »Norveške patriotske zveze«, ki sta jo ustanovila na Švedskem dva elcstremno levo orientirana norveška emigranta, ki zahtevata primerno komunistično soudeležbo v bodbči novi norveški vlad Ime-nova zveza razpolaga z lastnim glasilom in je brezdvomno ustanovljena z znanjem švedske v!a-de. Takozvano »Kraljevo norveško poslanstvo« v Stockholmu seveda noče ničesar vedeti o omenjenih patrijotih, ki nastopajo na povelje Moskve. O Belgrajski režim Belgrada se izživlja. Glasilo komunistične stranke Jugoslavije, »Borba« v Belgradu je objavilo imena številnih zastopnikov znanosti in umetnosti, ki so jih nedavno kot »sovražnike države« lyikvidirali. Med žrtvami komunistične smrtne obsodbe se nahajajo dekan tehniške fakultete profesor Branko Popo-vič ter univerzitetni profesorji Il-ija Pršič, Borič in Kotur. Od Titovih tolp so bili ustreljeni tudi štirje rimokatoliški duhovniki. Isti list označuje bivšo hrvatsko kmečko stranko in njenega voditelja Dr. Mačka »izdajalcem«, ki se jih mora pozvati na odgovornost. □ Boljševizem mori v Ateni po vzgledu Ka-tyna. Zastopnik angleške poročevalnice »Exchange Telegraph« v Ateni, Mosupolus, je brZo-javil svoji središnjici v London sledeče: »Grozen prizor se je nudil zastopnikom inozemskega tiska in drugim osebam, ko so ob navzočnosti zdravnika vojnega sodišča in zastopnikov sodnih ohlasti-na hribu Filopapos pri Ateni odprli 6tudenec, v '-niževalna dela. Iz vseh naselbin Sanntal-a so odvajali poštene moške in ženske ter jih v okviru agitacijskih razprav obsojali na smrt. Marsikaterega moškega so odvedli neznano kam, in ga ni bilo več nazaj. Doma pa jokajo žene in otroci za hranilcem, ki so ga bili ubili komunistični zločinci po navodilih krvnika Baeblerja. Sanntaler-jem 60 6e sedaj odprle oči. Dovolj jim je OF. Nimbus nepremagljivosti, s katerim se je obdajala NOV, je zbledel. Ze po prvih nemških strelih so pobegnile sestradane tolpe. Samo te zadnje tragikomedije je še manjkalo, da 60 se odprle oči še tistim, ki niso verjeli, kako votla je OF in njena organizacija. Za Sanntaler-ja pa je bila tromesečna republika OF grenak, toda potreben nauk. Spoznali so, da jim zamore jamčiti za mirno delo, kruh in življenje samo Velika Nemčija. Spoznanje je bilo dragoceno, njegov učinek pa je trajen. seveda zdrav kmečki razum — če bi jim bilo treba braniti pred boljševizmom svoje kmetije, svoja izročila in svojo politično veljavo. Nenavadno je le, da je večina jugovzhodnih kmečkih političnih gibanj vodila nihalno politiko, ki je koncem koncev koristila boljševikom. To je bilo tudi na Hrvatskem. Politični krog dr. Mačka je s čakajočo opozicijo oviral od prvega dne konsolidacijo protiboljševiškega gibanja v deželi, ki je najbolj izpostavljena boljševizmu. Morda so 6e odgovorni govorniki hrvatske kmečke stranke, ki so zamudili priključitev k novemu, po zmagovitem nemškem orožju ustvarjenem redu, čutili v začetku nekoliko zapostavljene. Imeli so pa pozneje še dovolj priložnosti, nadoknaditi zamujeno, ko se je poglavnik sam trudil, da bi pritegnil v vlado tisti del hrvatske kmečke stranke, ki bi bila sodelovala v obnovljenih delih Hrvatske. Posredovalci dr. Mačka so takrat, bilo je to pred enim letom, prekinili tozadevna pogajanja ter razglasili, da še ni prišel čas za njihov vstop v hrvatsko vlado, ker še ni prebrodena gospodarska kriza države. S tem so se odkrili kot pristaši tistega »atentizma«, ki ni stal na višku samo v Franciji, od koder je dobil tudi svoje ime, temveč tudi drugod. To je tista pasivna drža, ki gleda v brezdelnem čakanju svoje odrešenje, preganjajoč in ubijajoč svojo čakalno dobo z neplodnimi kombinacijami in pre-denjem niti na vse strani, smatrajoč za najvišjo državniško umetnost, če se ne obveže na nobeno stran. Da tudi na Hrvatskem ne bo doživela ni-kakega večjega haska, ako bo s 6vojim delovanjem oziroma s svojo pasivnostjo omogočila boljševizmu uspehe, je potrdil in podčrtal Titov oproda v Londonu s svojimi uvodoma omenjenimi besedami. * Kobilice ogrožajo Orljent. V Arabiji se pojavljajo letos kobilice v ogromnih množinah. Velikanski roji te golazni se premikajo proti severu, medtem ko jih odganjajo nalašč v to svrho sestavljeni odredi uničevalcev kobilic iz Prednjega Orijenta nazaj, od koder prihajajo. Ogromni roji ogrožajo že Sibirijo in Transjordanijo, v nevarnosti je tudi Indija. Karteli, trusti in sindikati Beseda kartel je rimskega izvora ter pomeni t gospodarskem življenju pogodbeni dogovor podjetij neke panoge, ki obdržijo svojo samostalnost* žeieč vplivati z ureditvijo nakupa surovin, produkcije in prodaje na s^oje tržišče, zasledujoč pri tem večkrat tudi monopolu podobne cilje. Karteli fce razlikujejo od takozvanih trustov v tem, da se v kartelu združena podjetja omejijo v svoji gospodarski svobodi samo v toliko, kolikor zahtevajo s vrhe kartelov, medtem ko izgubijo pri trustih vsa priključena podjetja 6vojo sa-mostalnost. Karteli se delijo v več vrst. Tako-zvani kondicijski karteli imajo namen, urejevati plačilne pogoje, medtem ko določajo področni karteli okrožja ali področja oddaje blaga. Karteli cen urejujejo enotne cene, ki jih morajo držati vsa v kartelu včlanjena podjetja, karteli za produkcijo in kontingentiranje pa sprejemajo iu razdelujejo vsa naročila. Kjer se razdelitev naročil vrši potom posebnega v to svrho ustanovljenega urada, pravimo takemu kartelu, da gre za sindikat. Sindikat predstavlja kartel, ki najgloblje posega v samostojnost obratov. V inteiesu na-< rodnega gospodarstva ali potrošnje obstojajo tu-< di prisilni karteli in prisilni sindikati, ki jih usta-navijajo države. V Evropi nastali prvi pomembni trusti so bi M delo nemškega gospodarstva. V Nemčiji je naj-< večji trust kemične veleindustrije, ki predstavlja* največje podjetje svoje vrste na svetu. I. G. Far-benindustrie, Nacionalsocialistična vlada je seveda tudi V bistvu kartelov uvedla precejšne spremembe. dne 15. julija 1933 je izdala zakon o spremembah! kartelov, nakai je pozneje sledila izdaja zakona« o ustanavljanju in delovanju prisilnih ali državnih kartelov. Ta dva zakona pooblaščata pristojnega ministra, da kontrolira poslovanje kartelov; da jih razpušča itd., v slučaju potrebe pa lahkd ustanavlja prisilne kartele. Slednje je razumeti tako, da odredi obratom, ki ne pripadajo nika-j kemu kartelu, obvezen pristop k istim. Ti ukrepi predstavljajo naravno in logično nadaljevanje dr* žavnega dirigiranja nactonalsacialističnega gospodarstva. Načrtno vodstvo nemške produkcija in tržišč zahteva popolno izravnavo produkcijskih energij, kar mora bit: v sklada z državno in gospodarsko trgovsko politiko. Nekoč je nemško gospodarstvo imelo okrog 2500 kartelov. To število 60 pred par leti znižali na kakih 500. GOSPODARSKE VESV_J n'm. «I Tito odklanja sodelovanje z voditelji bivše hrvatske kmečke stranke X Hrvatska želi postati samooskrbovalka s sladkorjem. Odkar je Hrvatska samostojna država, so od leta do leta povečali pridelovanje sladkorne pese, uredili in ustanovili so pa tudi tvrd-ko »Sladkorne« d. d., ki ima v načrtu ustanovitev dveh novih tovarn sladkorja s 4000 vagonsko letno kapaciteto, kar bi do neke meje krilo domače potrebe. X Prodaja norveških srebrnih lisičjih kožuhov. Letos na Norveškem ne bodo prirejali razstav krzna. Zato bodo razkazovali blago po zasebnih prireditvah in zalogah. Poznavalci krzna pravijo, da je na razpolago lepo blago. Dobava v Nemčijo je urejena s posebnim dogovorom kakor se je Izvršila lani, in bo obsegala kakih 25.000 srebrnih lisic. Norveško kmetijsko ministrstvo je prodajo srebrnih lisic uredilo na način, ki določa oddajo vseh lisičjih kožuhov centrali krzna v Oslu in sicer v surovem in neobdelanem stanju. Prepovedano je 6tavljati v promet neožigosane kože, kar velja tudi za kupovanje in sprejemanje v predelavo. * O spanju nočnih delavcev. Organizacija Deutsche Arbeitsfront je napravila poskuse, kako stoji z dnevnim spanjem nočnih delavcev. Pri tem je ugotovila, da zadcfetuje šesturno ßpanje v popolnoma zatemnjeni sobi v predpoldanskem času, če 6e pred nastopom nočne šihte spi v popolnoma slečenem 6tanju še dve uri. Zelo ugodno vpliva na zdravje in odmor nočnih delavcev, če se razen povedanega podajo še v popoldanskem času nekoliko na sprehod v svežem zraku in dnevni svetlobi. Razen tega je ugotovljeno, da je priporočati zamenjavo nočne z dnevno šihto vsakih štirinajst dni in ne tedensko, ker se organizem na ta način lahko bolj počasi in mirno preuredi ter navadi zamenjavanja nočnega spanja z dnev- UMNI KMETOVALEC O PRETAKANJU VINA Prvič pretočimo mlado vino navadno okoli Božiča, včasi prej, včasi pa tudi precej pozneje;. Šibka, malo kisla vina, katerih droži so morda celo nečedne, gnile, bolne, pretakamo ranije in jih lahko precej, toda previdno žveplamo z ne-kapljajočim žveplom na azbestu. Neprijetno kisla in močna vina, katerih droži so zdrave, pretakamo kasneje, januarja, februarja ali moida še nekoliko pozneje, žveplamo pa jih vobče prav lahno. Pri tem odloča tudi čas, kedaj smo brali. Vino poznih trgatev je vobče pozneje godno za pretoK kot vino ranih trgatev, kar je tudi naravno. Zdravi jagodni izbor (naravno sladko, desertno vino) pretakamo prvič šele proti spomladi, da ne motimo vrenja in dobrega razvoja takih posebnosti, ki pa so pri nas prav redke in ki povzročajo kletarju navadno mnogo skrbi. Pred pretokom je upoštevati sledeče: Ali so mošti dobro povreli. Kipenje moramo kar mogoče pospešiti: primerna temperaturi, zdrave, jake drože (čiste kvasnice) mešanje mladega vina v sodu. Ostanki nepovretega sladkorja so pri običajnih vinih vidno škodljivi. Bakterije, ki povzročajo razpad jabolčne kisline, ne prizanašajo niti sladkorju, pri čemer se tvori neka druga kislina, ki je zoperna in kvari vinu okus. Ostane li vino na zraku stanovituo. Motnost, ki jo povzročajo beljakovine v mladem vinu, je naraven pojav. Neprijetno pa je, če vino na zraku, v nepokritih čašah, v enem ali dveh dneh porjavi ali počrni. V prvem slučaju, pri običajni motnosti, pretakamo tako, da vino dobro prezračimo. V čaši. na zraku porjavelo vino prečrpamo s se-saljko neposredno iz soda v sod tedaj brez pristopa zraka v kak srednje do precej močno za-žveplan sod skozi razpršilnik da tako uničimo povzročitelja porjavenja (oksidazo) Ako nimamo sesaljke in primernih naprav poskusimo pretakati z običajno cevjo v nižje ležeči sod, kar pa ne gre vselej V takem slučaju si pomagamo s čistim kalijem metabisulfitom, torej z »žvepla-njem brez pretakanja«. Uporabiti smemo le eno-loško čisti kalijev metabisulfii kalijev prirosul-fit, kratko metabisulfit, največ 30 gramov na hektoliter. To raztopino primešamo vinu ki ga šele čez kak teden pretočimo, da najprej uničimo takozvano oksidazo; potem oretakamo normalno. 2e v prvem sodu porjavelo vino premočimo v močno žveplan sod ali pa ga, kar je še bolje, najprej »žveplamo brez pretakanja« in ga pozneje čistimo, na primer z želatino Z žvepla-njem zatrerno povzročitelja porjavenja, s primernim čistilom pa že nastalo rjavino izločimo. Porjavenje včasi jako nagaja, ker se rado ponavlja, ako nismo bili dovolj previdni Vino, ki na zraku počrni, pretočimo ob običajnem prezračenju, da docela počrni v drugem sodu, na kar ga čistimo. Počrnenje se često pojavlja radi pomanjkanja kisline* v tem slučaju ga odpravimo, ako tako vino mešamo z bolj kislim vinom ali pa mu dodamo čiste citronove ali vinske kisline, in sicer največ 50 gramov na sto litrov. Upoštevati je treba tudi, ali je vino že dovolj čisto, sicer pretok le -¿ložimo. Pred pretočenjem osnažimo še vso posodo, orodje, klet, katero temeljito prezračimo, po potrebi pa jo še žveplamo in spet prezračimo. Pri dobro negovanem vinu ni ne kana in cika, sicer je treba ob pretoku in ravnanju s takim vinom še večje previdnosti. Radi preranih trgatev, slabih trsnih vrst in leg imajo ponekod — navzlic sicer morda ugodni vinski letini — neprijetno kisla vina. Prekislo vino izgubi več kisline, ako skrbimo za nekoliko višjo temperaturo v kleti (15 stopinj Celzija)( ako vino, čim pojema kipenje, vsak teden skozi nekaj tednov s primerno letvo (mešalnico) do dna premešavamo (pogoj: zdrave droži); ako ostane dlje časa nepretočeno, na (zdravih) drožeh radi bakterij, ki pospešujejo razpad osobito jabolčne kisline. Ta proces razpadanja kisline se vrši lažje tudi še po pretočenju, ako smo vino kvečjemu le prav malo žveplali. Nepretočena ali o nepravem času pretočena vina se prej ali slej skvarijo. Drugič pretakamo kakih šest tednov po prvem pretoku p>oti spomladi, preden začne temperatura v kleti zopet naraščati (črnino sedaj navadno šele prvič!), tretjič pa pred ali takoj za prvo trgatvijo. V drugem in v poznejših letih pretakamo en do dvakrat, pa tudi nobenkrat, po kletarski potrebi, kar je odvisno ne le od kvalitet» proizvoda, marveč tudi od kakovosti kleti in drug>h okol-nosti. Prehudo in prepogosto zračenje vina preveč pospešuje njega staranje. Starikavo vino pa osobito v novejšem času v splošnem ni več priljubljeno. A. Z. MALE VESTI_| * Junaška smrt za Fiihrerja in Reich. V usodnem boju narionalsocialistične Velike Nemčije je padel junaške smrti za Fiihrerja in Reich Gau-amtsleiter Dr. Wal!uschek-Wal!feld kot Oberjager na čelu nekega protinaskočnega odreda v infan-terijskem boju. Pokojnik je bil 14 let neprestano zvesto in požrtvovalno v službi in vpostavi za na-cionalsocializera, za katerega je živel in umrl. * Pisarna Bundesfuhrerja organizacije Steiri-scher Heimatbund poroča: Do ozdravitve Kreis-fiihrer-ja Kreisa Marburg-Land, Stefan-a von Do-boczky-a, ki je bil dne 23. decembra 1944 od tolovajev težko ranjen, prevzame vodstvo Kreisa Marburg-Land Kreisfiihrer Kreisa Marburg-Stadt Strobl. * Smrt odličnega spodnještajerskega ekonoma. 1. januarja t. 1. so na pokopališču »Na Gorci« v Frauenberg-u pri Marburg-u položili k večnemu počitku dolgoletnega upravitelja posestva grofice Eltz, Franz Paulinit6ch-a. Rodom iz Thomasberg-a, je pokojni Paulinitsch po končanem strokovnem šolanju upravljal razna velika posestva. Točno 1. januarja 1920 — naključje je hotelo, da so ga tudi 1 januarja odnesli iz hiše, v katero se je takrat preselil — je prevzel upravo posestev grofice Eltz v Frauenberg-u Pokojnik je bil vzgle-den ekonom, izredno priljubljen tako pri delavstvu kakor tudi pri 6vojih delodajalcih. Bodi mu lahka žemljica, čije obdelovanju je bil posvetil vse svoje življenje! * Smrt zaslužnega Marburgerja. V Marburgu je umrl, star 85 let, tovarnar Franz Neger. Pokojnik je bil ustanovitelj in lastnik znane tvrdke Franz Neger Und Sohn ter znana in markantna osebnost v Marburgu. Rojen dne 4. oktobra 1859 v Bischofegg-u pri Eib'iswaldu, se je udeležil leta 1873 kot vojak zasedbe Bosne in Herr-eao- vine, nakar se je posvetil izdelovanju koles. Ze leta 1889 je ustanovil v Marburgu lastno podjetje ter izgradil lastno električno centralo, ki je dajala tok tudi raznim drugim obratom. Svoj prosti čas je posvetil komunalni politiki ter bil več let član mestnega občinskega sveta v Mai-burgu. Kot javni delavec je užival toliko ugleda, da ga je mesto Marburg izvolilo tudi v štajerski deželni zbor, katerega član je bil dolgo vrsto let. Neger je bil ves svoj vek skrben po-speševatelj obrtništva. V svojih delavnicah je izvežbal številne generacije dobrih strokovnjakov. Kot ustanovitelj kolesarskega društva je stekel velike zasluge, cenil in spoštoval ga i* tudi športni svet. Njegova soproga, ki ga je zapustila leta 1938. mu je bila pol stoletja zvesta in skrbna življenska družica. Mesto Marburg je s pokojnim Franzom Negrom izgubilo enega tistih svojih starih korenjakov ki so bili cenjeni in spoštovani od starih in mladih. * Nov grob. V Altendorf-u, Kreis Pettau, je za-tisnil za vedno svoje trudne oči gospod Franz Pinteritsch, star 76 let. Pokojnik je bil rojak rz občine Artitsch, Kreis Rann,-ter je živel kot pre-seljenec leto dni v preseljeniškem taborišču Stern-berg-Neumarkt, nakar se je leta 1942 vrnil s svojo ženo v Marburg k svojemu sinu. Bolezen ga je prisilila, da 6e je preselil v Altendorf, kjer se je dne 7. decembra 1944 poslovil od vsega, kar mu je bilo v življenju žalostnega in veselega. Njegovo smrt obžalujejo žena, hčerka in sin ter ostali sorodniki, prijatelji in znanci * Bombe na mesto Graz. Dne 27 decembra 1944 so sovražna terorna letala ob opoldanskih urah bombardirala z razstrelilnimi bombami mesto Graz. Nastala je ponovna škoda na stanovanjskih hišah. Število žrtev je po naključju malo. Doslej je ugotovljenih 5 padlih in 20 ranjenih. * Ponovno bombardiranje mesta Marburg Drau. MItmiIO «rorln H»---l-r, <10 <.„ .— ni terorni letalci zopet "napadu mesto Marburg an der Drau. Na' gosto naseljena področja so vrgli razstielilne bombe ter poškodovali stanovanjske hiše. Število pri tem nastalih smrtnih žrtev je po zaslugi discipliniranosti prebivalstva nizko ter znaša doslej 13, 6 oseb pa je bilo ranjenih. * Živilske karte v 71. dodelilini perijodi. Obroki živil, ki so veljali v 70., veljajo tudi v 71. dode-lilni perijodi od 8. januarja do 4. februarja 1945. Obroke masti se bo kakor zadnjič zamenjalo za meso tudi tokrat na odrezke Al in A2 ter BI in B2. Na odrezke Al in A2 se dobi po 200 g svinjskega mesa oziroma 160 g svinjske masti, na BI in B2 pa po 250 g govejega, telečjega ali ovčjega mesa ali pa mesnih izdelkov. Nad šest let stari oskrbovanci dobijo namesto 125 g margarine 125 Boij kakor kedaj koli poprej smo leta 1945 navezani na lastno zemljo in lastne moči, da osi-jjuramo prehrano nemškemu narodu. Bojujoči Tojak in ustvarjajoči človek v oborožitvi lahko Izpolnjujeta svoje naloge le tedaj, če vpostavl nemško podeželsko ljudstvo svoje skrajne sile, da zadostno prehrani fronto in domovino. Trdote vojne zahtevajo, da vpostavimo pri oddaji in pri pridelovanju nove žetve vse naše moči in da se laveda vsak moški in vsaka ženska vedno in povsod, da je prehrana nemškega ljudstva možna lamo z največjim štedenjem prehranjevalnih »redstev. Napram vpostavi nemških vojakov je naša vpostava, pa naj si bo še tako težka in trda še «edno lažja. Od trdote napram samemu sebi ie odvisno, če bosta fronta in oborožitev lahko izvrševali svoje naloge. V vernem zaupanju v Führerja in nemško končno zmago bomo prevzeli vse žrtve, ki jih bo zahtevalo od nas novo leto.« * Ustanovitev najvišjega nemškega odlikovanja. Führer je izdal dne 29. decembra 1944 odredbo, i katero je ustanovil odlikovanje Das Goldene Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Ritterkreuz' des Eisernen Kreuzes (Zlat hrastov Kst z meči in briljanti k vitežkemu križcu železnega križca), kot najvišje nemško odlikovanje ia hrabrost. To odlikovanje se bo podelilo v ce- lota kakih dvanajstkrat. — Kot prvi vojak nemške oborožene sile je' dobil odlikovanje Das Goldene Eichenlaub mit Schwertern und Brillanten zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes Oberstleutnant Hans-Ulrich Rudel, Kommodore des Schlachtgeschwaders »Immelmamn« dne 1. januarja 1945 iz Führerjevih rok, ker je uničil skupno 463 sovražnih oklopnikov ter 2400 krat letel v sovražno ozračje in je po svojih storitvah najboljši in najuspešnejši bojevnik vsega letalstva sveta. Oberstleutnant Rudel, ki je star komaj 28 let je bil istočasno izredno imenovan Oberstom. Rodom je iz Konradswaldau-a (Rieeengebirge). * Sestletnica obstoja velikonemške poštne hranilnice. Dne 2. januarja t. 1. je minuli? šest let, odkar so ustanovili velikonemško poštno hranilnico. Zgodilo se je to po razširjenju bivše avstrijske poštne hranilnice na področje vsega Reich-a. Takratno stanje hranilnih knjižic (komaj 400.000) se je do kraja oktobra 1944 zvišalo na 1,8 milijonov. Razvoj poštne hranilnice kaže slej kakor prej naraščajočo tendenco. * Pri sestavljanju testamenta v sili morajo biti tri, izrecno za to določene priče. Tako razsodbo je izdalo v nekem konkretnem primeru najvišje nemško sodišče ter proglasilo neveljavnim zasilni testament, ki ga je v neki bolnišnici napravil umirajoči samo pred dvema pričama, medtem ko je tretja priča samo slučajno slišala sestavo testamenta. Zakon predvideva za sestavo tri priče, ki morajo pri podanju poslednje volje na papir, 6voje pričanje potrditi s podpisom ter biti nalašč določene kot priče. * O starosti sprevodnic. V svrho olajšanja sprejemnja sprevodnic v železniško 6lužbo, je generalni pooblaščenec za delovno vpostavo iz- | »oniphosi O 1 O 2 o ,1 C) 4 o S 6 d 7 <• ft 9 9 (Ö 10. • 11 • 11 • ia 14 • 15. • 16 • 17 D m O 19 €> ?o •»«D 91 € 2?. JP 23. d 24, o 25. o 9fi o 97 •K; Ü o 30 Ü 31 'Absni Mfffillztlt MitornacM nuenv mimniiM» — n tt u m «' k s3 0 1 » > 4 5 • Morsen U»» Helle Nächte s» »«■■ hmS ¡¿ssSBiS£¡2! El.' SSL» ! J. 4. 5. 6. 7. A 10. 14 11 13. 14. 15. 1s 17. 18 19 ja tl 22. n S4 25 « f—1 . I , I ! I '.T-f— 1» « n tl I! 83 0 t I »41 t Unsere Mondtabelle für den Monat Januar 1945 nach fßitteleuropäischer Zeit Scherl-Bilderdienst-Autof lex dal nove smernice. Predpis o goiovi telesni višini odpade. Najdaljša doba zaposlitve kot sprevod-nice velja samo za žene izpod 35 let starosti. Prosilke za vstop morajo biti najmanj 18 let stare, najvišja dovoljena starost je ^0 let Starostna meja velja samo za nova nastavljanja. Zamenjava sprevodnic, ki so dovršile 50. leto starosti, ni neobhodno potrebna. Žene v starosti do 35 let, se morajo po triletni službi kot sprevodnice zamenjati. * Smrtna kazen radi. para čevljev. Izredno sodišče v Wien-u je obsodilo na smrtno kazen, ki 60 jo takoj izvršili, 26-letnega inozemskega delavca Antona Rappi-ja, ker je dne 3 decembra 1944 po nekem terornem letalskem napadu na mesto Wien ukradel iz neke po bombah poškodovane hiše par novih moških polčevljev. LJUBEZEN PREKO GROBA spodnjestajerska ljudska pravljica V mnogih krajih moje ljube ožje spodnješta-jereke domovine sem slišal pravljico sledeče vsebine: »V davni preteklosti, ko še ni bilo strojev, železnic in aparatov, je živel v skromni hišici pri Thodu v sosedno vas mlad, komaj nekaj časa poročen zakonski par. Mala kmetija, na kateri sta redila zakonca kravo, par svinj in nekaj perutnine, jima je omogočala obstoj, ker je delal mož kot dninar vse leto na večjih posestvih v soseš-fini ter prispeval svoj 6kromen zaslužek za pre-iivljanje. Mladi mož je bil nezakonski sin neznanih star-lev. Zrastel je pri dobrih in manj dobrih ljudeh t dotični občini ter preživel vse bridkosti revnega nezakonskega otroka brez roditeljev. Rodil, lastel in razvijal se je v revščini in pomanjkanju, Iz otroka je postal pastirček, nato pastir, hlapček in hlapec ter je kljub pomanjkanju vzgoje in ma-terne ljubezni bil vedno priden in pošten. Odlikoval se je z marljivostjo, delavnostjo in z lepimi značajnimi potezami Bil je tudi po zunanjosti lep mladenič. Mnogo deklet iz domače in so--sednih vasi se je rado oziralo za njim, mamice bo jih pa kregale, rekoč, ne zaljubi se v fanta, ki nima premoženja. Kakor je od slučajev odvisno človeško življenje, tako je mladi mož dobil po dosegu polnoletnosti tudi svojo ženo in kočarijo po srečnem naključju. Lepa pohčerjena nečakinja samske fa-rovške kuharice, njemu enakih lastnosti, mu je ugajala že kot otrok. Bila sia še pastirček in mala pastirica, ko sta 6i kot polotrcka obljubila poz- nejšo ljubezen in zakon. Iz otroškega prijateljstva in tovarištva se je razvila ml^deniška ljubezen, in če bi teta, ki je po smrii svojega žjipnika in delodajalca živela od kočarije in 6vojih prihrankov, ne bila umrla. razmeroma mlada občinski rejenček brez preinoženja, ne bi bil nikdar postal mož dedičinje malega posestva. Iznenadna smrt tete je omogočila življenjsko združitev dveh pridnih in kakor nalašč za zakonski par ustvarjenih bitij. Dolgojezične babnice 6o si po sklenitvi te zakonske zveze brusile svoje ostre jezike češ, ne bo sreče, poroka ni v skladu z željo pokojne nevestine tete itd-: utihnile so pa takoj, ko je ves svet videl, da gre za nad vse uspelo, srečno združitev dveh enako čutečih -in enako mislečih src in misli. Kakor marsikaj, 60 6e navadili ljudje tudi tega vzglednega zakonskega para Mladi par je pridno delal in garal od ranega jutra do poznega večera. Bila sta zadovoljna in s tem tudi srečna Naravno in logično je, da se pojavi povsod, kjer vladata v zakonskem življenju sreča in ljubezen, tudi želja po naraščaju in nasledstvu. Zato ni čuda, da se je tudi pridnemu paru po osem-najstmesečnem zakonskem življenju izpolnila teka želja. Rodil se jima je zdrav sinček, tako lep in prikupen, da je sličil bolj svetopisemskemu an-gelju, kakor navadnemu otroku. S tem ia doseglo domovanje v čedni hišici mlade družine višek veselja in sreče. Kakor lahko pride sreča, tako prinesejo naključja tudi nesrečo. Dojenček, ki stlt ga čuvala in negovala, kakor je to možno- samo pri naibolj-ših roditeljih, še ni dovršil treh mesecev starosii, ko mu je kar čez noč umrla ljubeča mamica. Prehlad, pljučnica, in položili so jo tja. kier ie že počivala niena tet? Srčna bol, ki je takrat zajela in zadela udove-lega mladega moža in očeta, je bila nepopisna. Žalost, jok in stok so ga mučili noč in dan do obupa. Izguba najdražjega mu bitja, žene in matere njegovega otročička, ga je tlačila, da je skoraj znorel. Poleg celodnevnega dela je vse noči pestoval in zibal drobno dete ter jokal in molil za izgubljeno življenjsko družico. Bilo je pozno ponoči, kakih trideset dni po ženini smrti, ko je otrok sladko zadremal v zibelki, ki je 6tala poleg njegove postelje To je možu omogočilo tudi zatisijiti svoje trudne, oči. Pri tem ga je pa iznenada prebudila velika svetloba v sobi. Ko je odprl oči in pogledal otroka, je zagledal svojo pokojno življenjsko tovarišico stoječo ob zibelki z otrokom v naročju, doječ ga na svojih materinih prsih. Trenutno ni vedel sanja, ali se mu je zmešalo v možganih. Predno 60 je zavedel v svoji preplašeno6ti, mu je rekla ženina prikazen sledeče: »Ljubi moi mož! Otro-čiček je ubog brez mateie in materinega mleka. Vsled izredno velike ljul-ezni do Tebe in najinega otroka, sem se pri umiranju zaobljubila, da bom dojila otroka tudi po smrti in to obljubo izpolnjujem. Vsako noč, ko spita Ti in otrok, pridem nevidno in neslišno med 12 in 1 uro po polnoči, da ga poljubim potolažim, nasitim in napojim na mojih prsih. Ker si bil vedno dober, pošten in veren, ti povem lahko to. Ljubi najinega otroka, glej na njega in vzgojuj ga v dobrega in pridnega človeka, kakor si Ti, in dobro se vama bo godilo v življenju na tem in onem svetu. Moja ljubezen do Tebe in otroka sega preko groba«. Nato je prikazen izginila, in mož ie ni nikdar več videl. Vdovec je vzgojil otroka Živela 6ta v dotičnem kraju ves svoj vek 6rečno in zadovoljno ter dosegla visoko 6tarost. O, * Težka Ječa, ker je ukradel prstane sestreljenemu sovražnemu* leta.cu. Sedemindvajsetletni inozemski dplavec Josef Mochi, k) je delal v Graz-u, je -nedavno potegnil nekemu sestreljenemu in mrtvemu soviažnemu letalcu dva zlata prstana iz roke. Izredno sodišče v Graz-u ga je obsodilo na pet let- težke ječe * Izdelovanje briketov iz slame in plevela. V nekem mestu severnega dela Sch!eswiga so izumili postopek, ,Jd omogoča izdelovanje briketov iz 6lame in plevela, ki so za kurjavo bolji od šote. Hkrati so uredili tovarno, Ki izdeluje iz imenovanih surotftn brikete, ki jih zdelujejo kar v treh šihtah. Povpraševanje po teh novih produktih je ogromno, tako da ne zadustuje več dosedanja produkcija od desetih ton dnevno ter misilijo na povečanje obrata. * Zakrinkane lokomotive. Lokomotive nemšk h železnic, ki predstavljajo v sedanji vojni nekako četrto orožje, so v zadnjem času dobile bojevniški izgled. Prepleskane in prebarvane so z be- limi vijugastimi črtami, kar otežava sovražnim letalcem spoznanje in ugotovitev, da gre za lokomotive. Razen tega imajo priključen poseben vagon za flak, ki je pripravljen,'da se spusti v boj z morebitnim sovražnim letalom. Strojevodje, kurjači, vlakovodje, sprevodnice itd., pa prihajajo v službo z vojaškimi čeladami na glavah, ker je njiljova služba več ali manj vojaškega značaja. To velja posebno za obmejna področja, kjer besni sovražni letalski teror. Železniškemu prometnemu osebju je služba danes toliko kakor boj, medtem ko je ostalo osebje po postajah čez glavo zaposleno s popravljanjem železniških naprav. * Bolgarija brez zdravil. Sovjetska vlada je odklonila prošnjo bolgarske vlade za dobavo zdravil. V Sofiji so radi tega v veliki zadregi, ker že sedaj primanjkuje na vseh koncih in krajih zdravil, kar se seveda izraža tudi že v zdravstvenem 6tanju prebivalstva. Doslej je Bolgarija dobivala zdravila iz Nemčije, kateri je njena izdajalska vlada na povelje Moskve v minulem po- letju napovedala vojno. V kolikor j« bilo še zalog, so jih pokupili in poskrili židje v tihotapske svrhe. Poskus, da bi dobil« dežela zdravila iz Anglije in Amerike, se je seveda tudi izjalovil. V ¿oglednem ča6u bo Bolgarija takorekoč brez vseh zdravilnih sredstev. * Na Danskem primanjkuje ovčarskih psov. Vsled vojne izvršene omejitve v pasjereji, so dale povod, da primanjkuje na Danskem psov čistih pasem. Najboljšo sliko o vrednosti psov nam nudi oglas v nekem kopenhaškem dnevniku, kjer je nekdo ponujal ovčarskega psa v zamenjavo za avtomobil ali pa za protivrednost 2800 danskih kron. * Sovjetski časopis v angleščini. Moskovski radio je nedavno poročal, da bo znani komunistični tednik »Vojna in delavski razred«, ki izhaja v Moskvi počenši s tekočim' letom izhajal tudi v angleškem ieziku. 1 O / N O N O I ( 05RÄM- I macht vieles leichter: — auch nächtliche Qüege. cío wie heute der Kraftfahrer das licht der OSRAM-Bilux abblenden muß, darf auch der Fußgänger nie Verdunkelungssünder »in: Darum bei Taschenlampen den Schein des OSRAM-llchtes durch Blaufiller abschwächen. OSRAM. viel Sticht iür wenig Strom! ,06 K1CIICÇ Pulver Iür Wuchs und MCUtJ Mästung der Schweine REDIN, mit garantiertem Erfolg Zentraldrogerie ClSItl THÖr Horum ß (Drsu). Kerr<.n£. 33 In tiefstem Leid geben wir bekannt, daß meine innigstgeliebte Gattin. unsere gute Mutter. Schwiegermutter und Großmutter. Frau Marie Wiegele aach kurzem, schwerem Leiden, im Alter von 76 lahren, am 26. Dezember 1944 verschieden ist. Das Leichenbegängnis fand am 28. Dezember 1944 um 16 Uhr im Hagau statt. Marburg-Di., Hagau. Hohenmau-!hen, Monsberg. den 2. lanuar 1944. , 786 In tiefer Trauer: Johann Wiegele. Gatte: Hida, Tochter: Friedrich, Sohn: Aloisla, Schwiegertochter, und alle übrige,' Verwandten. Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß mein innlgstgeliebter Gatte, unser Vater, Sohn u. Bruder Vinzenz Laschitsch Inhaber des EK. 2. Kl. u. Sturm-Abzeichens In Silber am 17. Okt. 1944, im Alter von 28 lahren an der Ostfront gefallen ist. 781 Rohitsch-Sauerbrunn. Belovar. Pantschova, Berlin, im Dezember 1944. In tiefer Trauer: Josefine Laschitsch, Gattin; Klein Vinko. Söhnchen: Familien: La-schitsch, Kugv und Dr. Pipenba-becher und all«* übrigen Verwandten. öffentliche Erfolgreich« Russen- und Schwabenbekämpfung übernimmt Schädllngsbekämpfungsanstalt A. STREIT Wien IL, Tandelmarktgasse " Tel A 47-0-86. 860 Zuchtachsen zu verkaufen, sowie 1 Zug-Pferd hat abzugeben Franz Roth. Unterrotwein 72. 788-3 Schreibmaschine. Marke ..Mignon' zu kaufen gesucht; kann auch etwas beschädigt sein. Ap'räge an Franz lug — Reichenbuig 21. 1-4 Tiefbetrübt geben wir die traurige Nachricht. daß mein Sohn und Bruder Alois Pischetz Gefreite' an seinen in Kampfe gegen die Banditen erlittenen Verletzungen in einem Lazarett den Heldentod starb In tiefer Trauer: Margarete Pischetz, Mutter; Marlin Pischetz. Bruder dzt. im Felde; Maria Pischetz Schwägerin. Drasendorf im Dezember 1944. Schmerzerfüllt geben wir die traurige Nachricht, daß unset innigstgeliebter. herzensguter Sohn Bruder. Schwager und Onkel Ladislaus Petelinz Gefreiter, Inhaber des EK. 2 im Alter von 20 lahren, am 5. Dezember 1944. an der Ostfront den Heldentod fand. Die Seelenmesse wird am 2. lanuar 1945. in der Magdalenen kirchc gelesen Marbuig-Dr., Leibnitz. Wien, am 29 Dezember 1944. Ir tiefe- Trauer: Hermann und Theresia Petelinz, Eltei n. Ricnard, dzi im Lazarett, und Marian, Biüder Hermine und Ida, Schwestern: Justine Rafolt, Schwägerin- Pep, uil Vida. Enkelinnen; Marinschck Marie, Taufpatin. und alle übrigen Ver wandten 784 VftrsfhíeHepps Zuchtschafe und Zuchtschweine, trächtig, hat abzugeben Franz Roth. Unterrotwe n "" 783-3 Ve,kaufe seht gutes Harmonium (5 Oktaven, -itjropäisches Svstsm) um 900 1$'.. Turin Cilli. . Unterkötting 103. 2-3 Welc! es Fräu'ein, Fraft, Herr oder Familie, möchte ä'teres. ehrliches, ruhiges Ehepaar rein, für kurze Zeit regen Bezahlung aufnehmen' — Au'kwft: Steger. Muhlgasse 2F 7f,5-8 SNEG — KORISTNA STVAR Kadar pokrije sneg zemeljska tla in ogrne na-sade in setve z belo odejo, sta kmet in vrtnar Steuermahnung I vesela, ker vesta, da öo^nasadi varni pred mrazom. In zares ga ni boljšega zaščitnega sredstva za prezimujoče koristne rastline, kakor je sneg, ki prepreči nadaljnje ohlajevanje tal in ohrani vso toploto, ki bi se sicer izgubila v ozračje, setvam in nasadom. To vedo kmetje po stoletnih izkušnjah. Tam, kjer je sneg iz tega ali onega vzroka skopnel, setve pozebejo, medtem Jco kažejo pod sneženo odejo bujno kal in rast. Eri nas se nekatere občutljivejše rastline (smo-kve, lovorika in pod.) obdajo čez zimo s koruznim ali kakim drugačnim ščitom, v severnejših krajih pa morajo na ta način zavijati tudi trte, marelice in druga občutljiva drevesa. Ce jih pokrije debel sneg, so popolnoma na varnem in bodo izvrstno prezimila V najsevernejših deželah našega sveta je prihod snežene dobe prava blaginja za prebivalstvo. Če ne bi bilo snega, bi bilo ondotno ljudstvo obsojeno k poginu. V severni Kanadi leži sneg 6 mesecev, a prav njemu gre hvala, da se vsi sadeži razvijajo in dozore v teku 3 mesecev, ko imajo v teh pokrajinah gorko sončno dobo. Severni jeleni bi poginili, če ne bi pozimi klile pod snežno odejo rastline, ki jih jeleni mulijo ia se na ta način p ehranijo skoz dolgo zimo. V deželah večnega ledu so našli raziskovalci globoko pod snegom nekatere cvetoče rastline, ki se drže južnejšega podnebja in ki sicer cveto le v poletnem času. ■ Sneg koristi poljedelstvu tudi tako, da ne pusti mraza" pregloboko v zemljo. -Ce zmrzuje tudi sneg, se vendar tla ohranijo, ker talna_ toploti greje spodnjo plast snega in na ta način prepreči nadaljne zmrzavanje. Znan je nemški pregovor: Schnee ist des armen Mannes Dünger«. (Sneg je revnemu kme-tiču gnoj.) Znanstvena raziskavanja so to do-trdila. Dognalo se je, da ima sneg več amoni-jaka nego n. pr. deževnica. Ker ima lastnost, da rad in naglo absorbira (vsrkava) čisti zrak in njegove nečiste stiovi dovaja prsti kot gnoj Ce raztopimo najčistejši sneg, ki smo ga nabrali v zajamčeno snažni posodi in ki je ležal ondi zgolj nekaj ur, zasledimo v raztopljeni vodi okus po tujih snovehi teh je tem več, čim bliže so mesta ali industrijski kraji. Znatne so tudi količine prahu, ki "Tih spravi sneg z ozračja na tla. v mestih, kjer je veliko tovarn, se lahko vsak z lastnim nosom in pljuči prepriča, da je zrak najčistejši neposredno po snežnem metezu. V mestu Hagenu na Westfalskem so našli v snegu 7b8 sto-tink premoga, ki so ga tovarne v obliki dima il-puhale v zrak. V Londonu so našli v litru raztopljenega snega 5 gramov neizgorelega premo ga. Te številke pričajo, kaka nesnaga se zbira v ozračju velikih mest; tu so mimo premoga tudi pare žveplene kisline, amonijaka in druqih snovi. CP sneg pritegne te snovi na zemeljska tla, je sigurno, da dobe rastline na ta način več hranil; nih snovi. Sneg pa tudi prepreči izhlapevanj rastlinskih snovi. Se ene zasluge ne pozabimo: sneg najboli pre-kvasi zemljo z vodo. Izmed vseh padavin, ki jih dobi prst v teku leta, daje sneg najmanj 75 odstotkov, poletje pa največ 7 do 8 odstotkov. Tako skrbi sneg v obilni .meri, da postaja zemlja pri-pravnejša za setev in rodovitn? mati rastlin in 6 tem vseh živih bitij. Zima, ki ima malo snega, 6e najbolj občuti v poletju, zato ne pravi zamau lindski pregovor: »Veliko snega, dobro poletje.« Spätestens am 10. Jänner 1945 sind zu entrichten: Die im abgelaufenen Kalenderjahr einbehaltene LOHNSTEUER. soweit sie nicht bereits- abgeführt wurde, dies gilt insbesondere für die Lohnsteuer der Hausgehilfinnen; UMSATZSTEUERVORAUSSETZUNGEN für das abgelaufene Kalendervierteliahr; BEFÖRDERUNGSSTEUER - ABSCHLAGSZAHLUNGEN im Personenverkehr mit Kraftfahrzeugen; VERSICHERUNGS- und FEUERSCHUTZSTEUER-ABSCHI AGSZAHLUNGEN. Im übrigen sind die In Steuerbescheiden angeforderten Beträge bis zum jeweiligen Fälligkeitstag zu entrichten. Bei nicht •echtzeitiger Zahlung der vorgenannten Steuern setzt kostenpflichtige Betreibung ein. Ein Säumniszuschlag von 5 v. H. wird erhoben, wenn die Steuer nicht spätestens am Fälligkeitstag bei der zuständigen Finanzkasse eingeht. Bargeldlose Zahlung ist erwünscht. Dabei muß auf dem Uberweisungsabschnitt in deutlich lesbarer Schrift Vor-und Zuname genaue Anschrtft, Steuerart und Steuernummer angegeben werden. Postgebührenlreie Steuerzahlkarlen sind bei den Finanzämtern und Postämtern kostenlos erhältlich Marburg-Dr., 2. länner 1945 DIE 7 FINANZÄMTER DER UNTERSTEIERMARK. Welcher brave Mann möchte eine brave Frau kennen lernen? Bin 42 Jahre alt und habe eigene Wohnung. Kind kein Hindernis. Zuschriften unter .Frühling 1945" an die „M Z ". 789-12 Achtung! Gute Belohnung erhält derjenige, welcher meinen Sohn Supanz Karl, geb. am 29. Okiober 1933 in Cilli. Ober-kötting 17, findet. Von 18. Dezember 1944 ist er verreist. Angezogen in braune Mütze braune Jacke, schwarze Hitler-Jugend-Hose und schwarze Lederschuhe. Am rechten Auge ein Kennzeichen. Sttpaiu — Cilli, oberkötting. 3-13 Spanitiiiuntiln entlaufen, hört auf den Namen Bianka, 8 Monate alt, klein, sil-bergiau mit schwarzen Flecken, abzugeben bei Firma Franz Neger, Marburg-Drau, Buggasse 29. oder Frau Lore Hut-ter. Platsch 35. Ober-Kunigund, gegen sehr hohe Belohnung. 787-13 Abgängig! I3iähiigei Knabe mit Namen Marian feisiak, seit 5. Dezember 1944 abgängig. Kleidung: brauner Pullower. brauner Rock, HJ-Kappe. Training-Hose, braune Schuhe. Die Familie, bei der er sich aufhält, wird gebeten, ihn zurückzuführen oder dies der Gendarmerie-Station Drauweiler. bekannt zu geben. 785-14 Gute Nähmaschine tausche gegen Damenfahrrad. Anträge unter ..Langschiff" an die Geschäftsstelle der ..M. Z.". Pet-tau. 6-14 Kaufe verschiedene Möbel, landwirtschaftliche Maschinen, auch alter Tvpe. Lin-zerwagen, Berkl- oder andere Waage. Batterieempfänger. Motorrad bis 200 ccm, auch ohne Bereifung Dach und Mauerziegel, Baumöbel für Geschäft. Treibmotoren, Zimmerofen und Sparherd. Ei-senrolio und Dachrinne. Johann Skofitsch. Landwirt. Wilschdorf Post Haidin — Pettau 790-4 Tausche-»*! güterhaltene- Damenfahrrad mit Prima-Bereifung und 1 elektr. Ofen. 150 Volt, gegen eine guterhaltene Nähmaschine Josef Tretifk. Pettau. Obere Drauga11':? r< 1-14