SEM TER TJA PO ŠENTJURSKI OBČINI Na gradbiščih v Šentjurski ob- gini je zelo živahno. Poleg števil­ nih gradenj zasebnih hišic, pa tudi njihovih obnavljanj, je v gradnji tudi več objektov, ki jih grade gospodarske in druge orga­ nizacije. Prebivavci s posebnim za nimanjem spremljajo dela pri modernizaciji ceste Celje-Rogaška Slatina. Letošnja etapa zajema relacijo od Vrbnega pri Šentjurju do Grobelnega v dolžini 8 kilo­ metrov. Na posameznih odsekih je že lepo vidna izboljšana trasa, na odseku od Vrbnega do Šentjur­ ja pa je v teku že asfaltiranje cestišča. V kolikor bo vreme na­ klonjeno, bo odsek do Šentjurja izročen namenu že v enem mese­ cu. REGULACIJA PESNICE Od spomladi so v teku regula­ cijska dela na spodnjem toku po­ toka Pesnice, ki teče na zahod­ nem delu šentjurskega trga. Ob vsakem obilnejšem dežju ali ob ta­ ljenju snega potoček nevarno po­ plavlja in ogroža travniške in nji­ vske kulture, kakor tudi hiše v bližini. Delovna skupina vodne skupnosti Savinja iz Celja je re­ gulirala že približno 500 metrov spodnjega toka; v zadnjem času pa je zavzeta pri gradnji novega mostu. Kljub težavam so pred dnevi že zabetonirali betonsko ploščo, po kateri bo teklo cestišče. Vse kaže, da bo tudi gradnja mo­ stu kmalu opravljena. Po zaključnih delih na novem mostu čez Pesnico se bodo regu­ lacijska dela nadaljevala mimo stare tovarne Alpos in osnovne šole v dolžini okrog dveh kilo­ metrov. ^ HLADILNICA IN KLAVNICA Kmetijski kombinat Šentjur i- ma v delu kar dva večja objekta. Ob cesti proti Jakobu so v zaklju­ čni fazi dela na veliki Ijladilnici za jagodičevje in na prehodni klavnici. Hladilnica je v pogonu že od 25. junija. Ker je to edini tovrstni objekt na osrednjem Šta­ jerskem, se v njem pripravlja za izvoz tudi jagodičevje, ki ga na tem področju odkupuje Sloveni- ja-sadje. Hladilnica bo ob polni zmogljivosti sposobna, da v treh hladilnih komorah ohladi na pri­ merno temperaturo 25 vagonov blaga. S prehodno klavnico bo omo­ gočena higienska priprava mesa za potrošnjo. Ker ima dosedanja klavnica v Šentjurju nekatere pomanjkljivosti, bo prehodna klavnica pri hladilnici prevzela njero funkcijo vse do izgraditve vplikp«-^ klavniškega obrata v bli­ žini Celja. SKLADIŠČE SADJA IN ZELE­ NJAVE Drugi objekt, ki ga gradi Kme­ tijski kombinat, je skladišče sad­ ja in zelenjave z osnovno povr­ šino 1020 kv. metrov. Povpraševa­ nje na domačem in tujem tržišču in bogato zaledje opravičujeta in­ vesticijo v vrednosti okoli 66 mi­ lijonov dinarjev. V sklopu skla­ dišča bo tudi mehanična servisna delavnica ter lokali za prodajo reprodukcijskega materiala in za odkup kmetijskih pridelkov. GRADNJA STANOVANJ Gospodarski razvoj narekuje tudi pospešeno gradnjo stanovanj. Kljub temu, da je v zadnjih le­ tih zraslo v Šentjurju nekaj no­ vih stanovanjskih hišic in trije veliki bloki, je stanovanjsko vpra­ šanje še zmeraj zelo pereče. Za­ to ni čudno, da se v šentjurska podjetja vsak dan vozi na delo nad 60 odstotkov vseh zaposlenih. Da bi stanovanjsko vprašanje vsaj omilili, so pred kratkim za­ čeli z gradnjo petnadstropne stol­ pnice v kateri bo 20 stanovanj. Sredstva za to gradnjo so poleg občine prispevala še Alpos, ru­ darsko podjetje Montana, Kme­ tijski kombinat, Železarna Store in PTT Celje. Predvidoma bo stolpnica vseljiva prihodnje po­ letje; stroški za gradnjo pa bo­ do znašali okoli 50 milijonov. Na občinskem ljudskem odboru v Šentjurju pa so v teku razgo­ vori, da bi glede na ugodne po­ goje, ki jih nudi gradbeno podjet­ je iz Rogaške Slatine, pričeli z gradnjo še ene stolpnice z dvajse­ timi stanovanji. V Dramljah je v zaključni fazi gradnja štiristanovanjskega bloka za učitelje. V Kalobju pa bodo postavili montažno hišico s štiri­ mi sobami za učitelje. Pripravljal­ na dela so že v teku, zato računa­ jo, da bo vselitev hišico možna že prihodnji mesec. TRGOVSKI PAVILJON Trgovsko podjetje Resevna v Šentjurju posveča poleg skrbi za boljši asortiment blaga tudi za modernizacijo svojih prostorov. Pri izgradnji trgovskega paviljo­ na v Šentjurju je investitor prvot­ ne načrte nekoliko spremenil. Prej planirani pritlični stavbi bo­ do dogradili še eno nadstropje, kjer bodo stanovanja za usluž­ bence, v pritličju pa moderna sa­ mopostrežna trgovina. Predvido­ ma bo stavba dograjena že letos, za praznik republike pa bo z de­ lom začela samopostrežna trgovi­ na. Tudi na Ponikvi in Dobjem bo trgovsko podjetje Resevna v krat­ kem preuredila svoji poslovalni­ ci. Medtem ko so na Ponikvi v teku preureditvena dela, se bo poslovalnica na Dobjem v krat­ kem preselila v nove prostore v zadružnem domu. O. P. Velike možnosti ZA ZMANJŠANJE ŠTEVILA IZOSTANKOV OD DELA — V preteklih letih smo v pr­ vem polletju skoraj zmeraj iz­ kazovali več dohodkov kot izdat­ kov, letos pa je ravno nasprotno, so pred kratkim povedali v po­ družnici zavoda za socialno za­ varovanje v Slovenskih Konji­ cah. Izdatki letošnjega prvega polletja so za okoli 14 milijonov višji od dohodkov. Sicer pa po­ drobnejše analize povedo, da so največ in sicer 34 % izdali za stroške zdravljenja v bolnišnici, 18 % odpade na nadomestila osebnih dohodkov v času bolezni in okoli 12 % za ambulantno zdravljenje. Ko smo o teh problemih še da­ lje razpravljali, predvsem pa o možnostih znižanja izostankov od dela, je upravnik podružnice na­ vedel še tole: Menim, da je pri nas še zmeraj veliko možnosti za zmanjšanje števila izostankov od dela. Tako bi lahko zmanjšali število potovanj zavarovancev, ki spremljajo svoje otroke v bol­ nišnico tudi v takih primerih, ko drugi roditelj ni nikjer zaposlen. Podobno je tudi pri negi bolnega družinskega člana, zlasti še v pri. merih, ko zboli nezaposlena žena- pa mož zahteva bolniški dopust. Nastaja namreč vprašanje, v ko­ liko ji mož ob takih primerih do­ ma pomaga, oziroma lahko po­ maga. Tudi o negi bolnika na do­ mu smo že razmišljali. V poštev bi prišli predvsem taki bolniki, ki za delo še niso sposobni, ni pa potrebno, da ležijo v bolnišnici. Po našem mnenju naj bi take bolnike na domovih obiskovala strokovno usposobljena oseba iz zdravstvenega doma^ Veliko je bilo govora o uredit­ vi primernega prostora za tiste bolnike, za katere je ob prvem pregledu težko ugotoviti, če so res bolni, ali pa imajo v tem ča­ su domača dela. Mislimo namreč, da bi resnični bolniki v taki »majhni« bolnišnici ostali, med­ tem ko bi vsi ostali rajši odšli na delovna mesta. Več predlogov je bilo tudi na račun zmanjšanja hranarine. Gre namreč za dejstvo, da imamo v zadnjem obdobju vedno več ne­ sreč »na poti na delo« ali pa »na poti iz s užbe«. Za lake in po­ dobne nesreče je težko ugotoviti dejansiki vzrok, čeprav je treba upoštevati močno povečauje pro­ meta na cestah in s tem število prometnih nesreč. Na nedavni skupni seji sveta za delo in sveta za zdravstvo pa so govorili tudi o tem, da bi bilo prav, če bi tiste delavce, ki so se lažje ponesrečili, začasno preme­ stili na druga delovna mesta, zlasti pa na takšna, kjer bi na­ vzlic vsemu lahko opravljali do­ ločeno delo. Seveda bi to zahte­ valo določene organizacijske ukrepe, toda glavno pri vsem tem je, da bi tak delavec ostal v pro­ izvodnem procesu, da bi še na­ dalje proizvajal in da ne bi bre­ menil sk-laidov socialnega zavaro­ vanja. V. L. Največ hrušk Na območju konjiške kmetij­ ske zadruge so od posameznih vrst sadja letos najbolje obrodile hruške. Zadruga jih je v svojih poslovalnicah že precej odkupila po ceni din 35 za kilogram v za­ četku odkupa, na koncu pa tudi do 23 dinarjev za kilogram. Ker vse količine ne gredo sproti v prodajo, so v zadrugi za nekaj časa prenehali z odkupom. Zelo slabo pa kaže letošnja letina ja­ bolk. V. L. Motiv iz Slovenskih Konjic GRADNJA NOVEGA VODOVODA .y Oplotnici pri Slovenskih Ko­ njicah gradijo nov vodovod za Potrebe tega kraja in bližnje okolice. Z dograditvijo vodovoda °o ta kraj veliko pridobil. Ce k temu dodan)o še ureditev ceste skozi celotno naselje, ki je bila izvršena pred dvema letoma, vi­ dimo, da tudi ta kraj pod Pohor­ jem lepo napreduje. ZAGREBŠKI VELESEJEM Zagrebškega velesejma so se med mnogimi našimi raz­ stavljavci udeležila tudi ne­ katera celjska podjetja in nekaj podjetij celjskega o- kraja. Seveda, v nekaj urah nismo obšli prav vse, neka­ tere pa je le .ujela fotograf­ ska kamera. Tako smo našli celjsko Emajlirko z njenimi že zdav­ naj znamimi artikli, ki slo­ ve doma in na tujem. Med njimi smo zasledili tudi ze­ lo lepe, nove izdelke. Izlože­ nih pa je bilo toliko izdel­ kov in razne posode, da bi se težiko odločili, če bi hoteli opredeliti kaj je lepše ali praktionejše. Razstavni pro­ stor Cinkarne je bil vedno soliden, tako mu tudi letos gre ta ocena. Kovinsko pod­ jetje Klima je med svojimi izdelki prikazala noviteto. Oviaževalec zraka, katerega so že tako težko pričakovala kmetijska gospodarstva in industrijske hale. Lepe, prak­ tične risalne mize in nekaj novitet je prikazala celjska IFA. Veliko tekstila in tekstil­ nih izdelkov so nam predsta­ vila številna podjetja. Z za­ dovoljstvom pa smo ugotovi­ li, da je mnogo obiskovavcev občudovalo med njimi prav Toper izdelke. Danes že vse­ povsod srečujemo okusne žične stojnice, košarice in opremo trgovin ter samopo­ strežb. Ce je ta oprema taks- na kot smo jo videli na ve- lesejmii. ootem vedite, da so to izdelki Žične iz Celja. Ves bleščeč od leska izdel­ kov in poln lepih oblik je bil razstavni nrostor Tovar­ ne tehtnic iz Celja. Železarna Štore je svoje visoko kvalitetne valje raz­ stavljala v posebni hali, med jugoslovanskimi železarna^ mi. Ko smo na nekem pro­ storu ugledali kovinsko o- rodje, smo^ takoj uganili, da gre za zreško tovarno kova­ nega orodja. Nezmotljiv do­ kaz, da stojimo pred izdelki Tovarne nogavic Polzela, pa nam je oznanila velika črna lastovka. Posebnost in veliko zanimanje je veljalo vseka­ kor novemu izdelku — no­ gavici z nebežeoo zanko. ]\\- teks iz Žalca je razstavljal kvalitetne juitine izdelke. Naj še omenimo, da se je to pod tetfe s svojimi izdelki uveliavilo celo na svetovnem tržišču. Pef.