Posaire7na številka 10 vinarjev.
Sle V. 41.	v L Mini, v
pondellek. 21. lehroana isi
Leto XL1V.
Velja po pošti:
Za	oolo leto naprej . ,
za	en meeeo „ . .
za	Nemčijo celoletno .
za	ostalo inozemstvo .
V	LJubljani na Za celo leto naprej . . za en meseo „ . .
V	upravi prsjeman mescCno
== Sobotna izdaja: =
za oelo ieto......K 7-—
za Nemčijo celoletno . ,, 9*— aa ostalo inozemstvo. „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petltvrBta (72 uim široka in 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat . . . . po 2 ) v za dva- in večkrat . . 15 „ pri večllh naroi li'< primeren popnst po digivorn.
Enostolpna p.»Uvrsti po 40 vin.
Izhaja vsak dan isv emSl nedelje ln praznike, ob 5. nri pop.
Redna letna priloga vozni red
nar Uredništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne — sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nliol št. B. — Račnn poštne branilntoe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-berc. št. 7503. — Upravnlškega telelona št. 188.
Napad laškib letalcev na Ljubljano. Veliko laško bojno letalo sestreljeno. Laško nbstreljeoanje ob koroški ln
soški ironti.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19, februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Sovražno topništvo je obstreljevalo na tirolski bojni črti kraj Fontanedo v Judi-kariji in prostor pri Col di Lana. V odseku Sugana smo odbili napad Italijanov na Cel-lo, severozahodno od Borgo. V koroškem obmejnem ozemlju je bil živahno obstreljevan kraj Ukve, na Primorskem pa Mrzli vrh in gora Sv. Mihaela, .
Včerajšnje podjetje italijanskega letalnega brodovja proti Ljubljani je izpadlo klavrno. Večino letal so prisilili že na bojni črti, da so se morala obrniti; tri letala so dosegla Ljubljano in vrgla bombe blizu neke tamošnje bolnišnice in na več okoliških krajev, ne da bi dosegla kak uspeh.
Pri povratku so napadli naši letalci sovražne in so sestrelili veliko bojno letalo vrste CapronL
Dunaj, 20. fbr. Uradno se poroča: V Judikariji se nahaja naša utrdba Kar-riola (pri Lardare) pod najtežjim ognjem možnarjev. Ob Soči se nadaljujejo boji s topovi.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Laško uradno poročilo.
Rim, 18. febr. Sovražne topniške ak-dje v dolinah Crosano in Lagarina, pri Roncegne in Borgu in Val Sugana so povzročile nekoliko škode. Naše topništvo je razkropilo sovražne oddelke na cesti v Luserno in nad delavskimi oddelki v odseku Astico. O bojih pehote se poroča iz Val Sugana. Ob srednji Soči pri Kanalu je streljala lastna baterija na čolne, ki jih je zbral tam tajno sovražnik. Na Kraški planoti vzhodno od Vermeljana je vdrl nek naš oddelek v sovražen strelski jarek in je zadal izgube posadki.
Run, 19. febr. (K. u. Ob celi bojni črti razni topniški boji. Kot protinasilstvo proti mnogim kršitvam mednarodnega prava, ki jih izvaja sovražnik z nevoljno trdovrat-nostjo od začetka vojske, smo obstreljevali tudi kraje.
Včeraj dopoldne je podvzelo naše bro. dovje letal, vrste Caproni, napad na Ljubljano. Drzni letalci so dosegli, dasi jih je zasledoval ogenj številnih obrambnih baterij in četudi so jih napadla sovražna letalna brodovja, svoj cilj. Skozi plasti oblakov so se spustili nad mesto in so vrgli nekaj dvanajstoric granat, min in bomb. En Caproni aparat je napadlo 6 avstrijskih letalcev, ki so ga obkolili in prisilili, da se je moral izkrcati na sovražnem ozemlju. Ostala letala so se vrnila nepoškodovana srečno v naše črte.
Italijanski napad na Ljubljano.
Vojni poročevalci poročajo iz vojnega tiskovnega stana o napadu italijanskih letalcev na Ljubljano:
Popolnoma se je izjalovil velikopotezno nameravani poizkus Italijanov, da maščujejo obstreljevanje Milana iz zraka z napadom na glavno mesto Kranjske. Ob pol 9. uri zjutraj se je javilo 18. t. m.: Laško zračno brodovje je preletelo ob pol 9, uri Gorico. Takoj se je dvignilo nekaj c. in kr. letal kvišku; pričeli so streljati obrambni topovi. Med 8 italijanskimi letali se jih je moralo obrniti pet že pri Gorici; trije so izginili v gosti megli; opazili so jih zopet šele nad Postojno in nad Vrhniko.
Ob 9. uri dopoldne je razpočila prva bomba na ljubljansk em tlaku in je napravila veliko luknjo, tri bombe so istotako brez škode razpočile, dve bombi sploh nista razpočili.
j Velika sreča je bila, da ena bomba ni zadela nene rezervne bolnišnice, v katere bližini je padla. Sovrana letala so izginila nato v smeri proti Savlam in Zalogu. V Savlah so vrgli pet bomb, a dve nista raz-
počili, ostale tri pa tudi niso provzročile nobene škode. Tudi na Zalog so vrgli nekaj bomb, ki niso napravile nobene škode.
Ko so se vračala italijanska letala, so zadela nad Vipavsko dolino na devet avstrijskih letal: štiri Sokkerjeve vrste in pet dvokrilnih. Ob tej premoči se je razkropilo sovražno zračno brodovje. Eno laško letalo je poizkušalo pobegniti čez Opčino, drugo, Capronijeve vrste, čez Postojno. Povsod so jih naši letalci napadli in zasledovali. Tretje letalo, za boj pripravljeno, Capronijeve vrste, zelo moderno z dvema motorjema in s tremi strojnicami so napadli naši pri Ajdovščini in so je sestrelili pri Mirnu. V njem sta se nahajala dva italijanska stotnika, enega, pilota, so naši ujeli, opazovalec je mrtev.
Okolu 11. ure dopoldne je priletelo neko drugo italijansko letalo čez Britof, Godovič (jugovzhodno od Idrije) in Vrhniko nad Ljubljano, kjer je zopet metalo bombe. Ena vržena bomba je padla pred staro sladkorno tvornico, kjer je zalo razbitih veliko šip; drobci so ranili dva konja, tudi sicer je škoda neznatna. Tudi ta letalec je moral tiho bežati, da ni bil sestreljen.
Posebno zanimivo je izvedeti, da so velika italijanska bojna letala, vrste Cap-poni, popolnoma odpovedala in so jih naši letalci pognali v beg ali pa sestrelili.
K ponesrečenemu laškemu poletu v Ljubljano 18. t. m.
Preko Opčin je poizkušal poleteti v notranjost naše države trop laških letalcev. Naša opazovalnica jih je opazila in pri Opčinah zavrnila celo vrsto laških letalcev. Nekaj pa jih je vendar preletelo in je pričelo 18. t. m. zjutraj sitnariti nad Ljubljano in okolico. Meglena plast je bila nad Ljubljano in okolico, nad njo so krožila tri italijanska letala in metala bombe na Ljubljano in okol., povsod z laško srečo Celo strahu niso nikakega povzročili. Svojo srečo je poizkušal eden laških letalcev že okolu 8 ure zjutraj ter je v presledkih spuščal bombe do četrt na 10 uro dopoldne. Okolu četrt na 10 je priletel nad neko vojaško rezervno bolnišnico. Bomba je padla pred bolnišnico kake 3 m daleč od stene poslopja in je izkopala 1 m globoko in kaka 2 in pol metra v premeru široko jamo, zračni pritisk je pobil eno okno v prvem nadstropju, v pritličju in pa okna v kavarni in v drugem nadstropju sta ostala cela. Ko je letalec vrgel to bombo, se je obrnil in vrgel nekoliko proč od tega kraja tri bombe. Dve bombi sta padli tik ob zidu neke hišice v razdalji kakih 5 metrov druga od druge, izkopavši 3 m široki in kak meter globoki jami. Poškodovali sta nekoliko hišni zid in streho in premetali orodje v podstrešju. Na streho sta vrgli polno prsti. Tretja bomba je padla na istem potu kakih 12 m proč od prvih dveh. Izkopala je takisto jamo, a ni napravila nobene škode. Ranjen ali ubit ni bil nihče. Čudežno je bilo, da je edini moški, ki je bil doma pri zgoraj omenjeni hišici sekal drva komaj tri metre proč od mesta, kamor je udarila bomba, a se mu ni zgodilo prav nič. Le sekira mu je padla iz rok, a menda od hipnega strahu. Letalec je vrgel razven teh še nekaj bomb, eno na neki odaljeni cesti, ena pa je padla v Ljubljanico, nekaj jih je pa vsul na železnico. Ljubljančane je ta novost pognala na ceste. Vse je letelo gledat, kaj je napravila onemogla laška jeza. Nihče se ni skrival, dasi se je vedelo da nad meglo preko Ljubljane, še vedno krožijo laški letalci. Strahu nismo nikjer opazili, previdnost pa bi seve priporočali. Okolu poldneva jc solnce razpršilo meglo in je veselo posijalo na ljubljanske ceste. Pozdravljalo je belo Ljubljano, katere prebivalstvo sc je danes s svojo občudovanja vredno mirnostjo zopet odlikovalo v teh težkih časih. Opoldanski zvonovi so zapeli, med glas zvonov pa s0 se nakrat vmešali ostri streli
naših letalskih opazovalnic. V modrem zraku se je zasvetil obsijan od solnca laški aeroplan, na katerem je bilo dobro opazili laška trobojnica. Mirno je plul nad Ljubljano, obstreljevan od naših topov. Vse ulice so bile polne občinstva, ki je zasledovalo polet. Nakrat ostro piščanje v zraku — nato pok. Letalec je meril na staro cukrarno, bomba je pa padla ob zidu cu-krarne, izkopala veliko jamo in pobila šipe v kantini, Iz vojnega poročevalskega stana poroča »Pester Lloyd«, da je bil ondi ranjen neki deček, ki je umrl. Letalec je v bližini vrgel še eno bombo na gredice, eno pa je vrgel za slovo na drugem koncu Ljubljane in neznatno poškodoval neko hišo, Utis smo imeli, da je bil enkrat od naših krogel zadet, ker se je nekoliko nagnil, nato se je pa hitro dvignil višje in pobegnil. Vseh bomb je bilo na Ljubljano vrženih 14, skupno na okolico pa okolu 40. Včeraj zvečer je bil zopet aviziran nek laški letalec. Tako so Lahi izpolnili obljubo, da pridejo v Ljubljano, V mesecih so se sicer zaračunali, trdnih tal pa tudi to pot niso imeli pod seboj in jih na naših tleh nikdar imeli ne bodo!
Boj z laškimi letalci v zraku.
Iz Goriškega nani poročajo: V petek, dne 18. t. m. je bil krasen spomladanski solnčni dan. Nebo čisto in jasno brez oblačka. Bilo je jasno kot na dlani, danes ne ostanemo brez italijanskega zračnega obiska, Krog desete ure predpoldne so se že oglasili v smeri proti Gorici naši obrambni topovi in sivkasti oblački razpokajočih se šrapnelov so naznanjali kot zvesti stražarji, da se bliža v zraku sovražnik. In kmalu nato so zabrneli visoko, visoko v zraku motorji naših letal, enokrovni in dvokrov-ni oklopniki, pripravljeni za boj. Toda to-pot ni bilo celega italijanskega zračnega letalskega brodovja, ampak samo eden sovražni dvokrovni oklopnik, francoskega sistema in izredno velikega, naravnost orjaškega obsega, prebarvan v obliko velike italijanske trikolore. Letel je na posameznih mestih precej nizko nad Vipavsko dolino. Štiri naša oklopna letala so ga obkrožila in pričelo se je manevriranje drznih, spretnih letalcev. A dan je bil tako poln solnca kot. smehljaj spomladi — in čudovito lepo so se lesketala v solnčnih žarkih krila letal, kot da bi bila posuta z biseri. Nad nami so pričele rožljati v zraku strojne puške, naše in sovražne, zrak je bil poln teh rezkih strelov. Motorji letal so neprenehoma brneli, letala so se dvigala in padala, zapuščajoč siv dim za seboj, spremi-njevala smer in skušala sovražnika preleteli. Veliko sovražno letalo je bilo očivid-no zadeto od naših strelov, ker se je par-krat precej občutno nagnilo na stran. Sovražni letalec se je moral umakniti neprestano zasledovan od naših letal. Bomb ni metal nikjer. Pač pa je en naš letalec proli njemu vrgel dvakrat bombe. Kmalu nato so posegli v akcijo zopet obrambni topovi! Ali je dosegel sovražni aeroplan svojo bojno črto, ali ne, nismo mogli konstatirati, (Današnja poročila dajo o tem dovolj pojasnila. Ured,)
Italijanski strah pred našimi letalci.
Milan, 20. februarja, (Kor. ur.) »Avan-ti« poroča: Milanske oblasti še ne vejo, kako naj izboljšajo obrambo Milana proti sovražnim letalom. Posebno jih skrbi, ker je izpostavljena napadom milanska plinarna in ker je težavno hitro posvariti prebivalstvo.
Položaj na fronti pri Gorici.
Od zadnje orjaške borbe za Oslavje, ko so grmeli topovi tri dni brez prestanka dan in noč, je ob Soči razmeroma mirno. Tudi sovražni letalci ne razvijajo one delavnosti, kot smo jc bili navajeni pred časom, ampak njihovi poseti so bolj skromni in služijo bolj poizvedovanju kot napadom. V torek dne 15. t. m. ponoči je priplulo nad Prvačino in Dornbcrg sovražno letalo. Naši reflektorji so je kmalu izsledili in obrambni lopovi so je kmalu prisilili k begu. Bomb ni metalo, V noči od torka na sredo je vabila italijanska artiljerija na dobrdob-ski planeti našo na dvoboj, a dobila je pošten odgovor. V četrtek ponoči so padali le lupatam posamezni topovski streli kot
da si hočeta obe bojujoči se stranki dokazati, da čuvata. Včeraj v petek je vladal mir! Danes, v soboto, dne 19, t. m. na posameznih mestih topovski boj. Letalcev danes ni bilol
140.000 Italijanov za Oslavje.
Vojni poročevalci poročajo iz vojnega tiskovnega stana, da se je za posest Oslav-ja bojevalo 7 italijanskih divizij, to je 140 tisoč mož.
Vesti iz Gorice.
Gorica, 18. febr. 1916.
Sedaj so se začeli zelo lepi čisto spomladanski dnevi. Narava se je pričela oživljati; vidijo se prve pomladanske cvetice in na kroti solncu ležečih krajih duhte vijolice. Tudi ceste so se že zelo posušile. Ljudje, ki so ostali doma, so pričeli obdelovati svoje njive. Gnoja jim ne manjka, saj ga pripeljejo na prošnjo prebivalstva kar sami vojaki brezplačno na njivo. Manjka pa semenskega krompirja, katerega so prodali jeseni iz strahu, sedaj se ga pa še za drag denar zelo težko dobi. Goriško prebivalstvo nima strahu, da bi jo Italijan s svojo armado primahal v mesto, škodo pa še napravlja. Časopisov pa se sedaj v vojnem času še več bere kakor pa v mirnem času; kajti ljudstvo komaj čaka, da pride pošta. Seveda gostilne in kavarne so že-ob pol osmi uri zaprte, zato si vsak sam omisli potrebne časopise, katere potem prebira zvečer na postelji v kaki kleti. Dne 16. t, m. zjutraj ob 6. uri nas je obiskal sovražnik s svojim velikim letalom. Vozil se je pol ure nad mestom, potem jo je pa odku-ril proti Ajdovščini. Sledeči dan se je zopet bližal goriškemu mestu sovražni letalec samo malo bolj zgodaj zjutraj in sicer že ob treh. Korzo v Gorici je kakor izumrl,
Ako pride tujec v mesto in gre po ulicah ter prične presojati škodo Gorice, si bo mislil, saj ni toliko škode, kakor se navadno upije, Stvar pa je drugačna. Zelo veliko škode je v notranjosti poslopij, kajti marsikatera granata je udrla skozi streho
hišo in jo strašno opustošila, dočim njeni zunanjost še ni preveč poškodovana.
Eksplozija v Bologni. — Požar v Genovi.
Lugano, 20. februarja. (Kor. ur.) Mogočna eksplozija v tvornici krogel arsenala v Bologni je povzročila silovito škodo. Dve osebi sta bili smrtno nevarnoranjeni. — V genovskem pristanišču se je vžgal iz ladij izložen stearin, požar se je zelo razširil in je napravil znatno škodo. V genovskem pristanišču je to zdaj žc v kratkem tretji velik požar.
Laški mornariški minister v Benetkah.
Lugano, 20. februarja. (Kor. ur.) Mornariški minister je došel v Benetke, kjer ostane več dni. da si ogleda trdnjavo.
Novi poziv; pod orožje v Italiji.
Rim, 20. februarja. (Kor. ur.) Pod orož« je so pozvani 24. t. m.: Prva in druga kategorija teritorialne milice nakazane trd-njavskemu topništvu z mornariško rezervo letnik 1876 kakor tudi pred kratkim teritorialni milici nakazani mornarji letnika 1883. Dalje pozovejo pod orožje v kratkih rokih vse leta 1891, rojene rezervne častnike konjenice in tretjo kategorijo letnikov 1884 in 1885,
Zopet štirje laški generali odstavljeni.
Rim, 20. februarja. (Kor. ur.) Uradni list poroča, da so vpokojili štiri generalne majorje.
Pred zasedanjem laškega parlamenta.
Kakor izve »Journal de Geneve«, poda v prvi seji laškega parlamenta zunanji minister Sonnino velik ekspoze. »Avanti« pa poroča, da se pripravlja proti vojnemu ministru Zupelliju velika gonja vsled pomanjkljive zračne brambe laških mest.
Tudi angleški ministri priromajo v Rim.
Rotterdam, 19. februarja. Iz Londona se poroča: >Daily Chronicle« poroča, da se člani angleške vlade v kratkem podaje v Rim.
Grška in Italija, Milan, 20. februarja. (Kor. ur.) »Corriere della Sera« poroča iz Aten: Italijanski poslanik je izročil ministrskemu predsedniku Skuludisu noto zunanjega ministra
Sonnina, ki izraža, da se čudi italijanska vlada nad znanim dogodkom v grški zbornici.
Napetost med Grško in Italijo.
Laški odgovor.
Lugano, 20. febr. Časopisje je kaj slabe volje radi rastočega sovraštva Grkov proti Italiji. »Corriere della Sera« pravi, da je Italija morala na Krf, ker se tam vrši reorganizacija srbske armade, kar je Sonnino decembra označil kot posebno nalogo Italije. »Secolo« pravi, da Krfa nihče ne misli zasesti, toda skupne zahteve Italije v Adriji se ne morejo ustaviti pred grško občutljivostjo.
X X X
Poostrene odredbe ob svicarsko-italijanski meji.
Chiasso, 20. febr. Za Švicarje, ki potujejo v Italijo, je vizum tukajšnega italijanskega generalnega konzula- samo za enkrat veljaven.	.\c
SHOIDiflSK! 1 SI POEOjfl« ZlipUO Fil-
101 v sv.toeiji.
/ 3 r !
Od c. in kr. zborneja poveljstva je izšel naslednji nemški lisf^o. pokojnem žup-tuku Fabijanu:	p.
Dne 14. febr. 1916 je dohitela župnika pri Sv. Luciji Jožefa Faloljana smrt po sovražni granati. Rojen 20. aprila 1860 v F.i-hemberku pri Gorici, je bil nad 20 let župnik pri Sv. Luciji. Po italijanski vojni napovedi ni zapustil svojega' mesta, marveč je vstrajal kljub ponovnemu obstreljevanju župnega kraja in posebno tik pred župni-ščem ležeče cerkve.
Pravi dušni pastir, vsikdar pripravljen pomagati vsakomur, se ni bal ne truda ne žrtev, ko je šlo za pomoč in tolažbo njegovih župljanov. Poln vroče ljubezni do svoje domače grude in v trdnem zaupanju na bodočnost, je vedno bodril svoje žup-Ijane, naj vstrajajo, trdno zaupajoč v končno zmago.
Ni mu bilo dano dočakati izpolnitve svojega zaupnega pričakovanja. Sovražna granata ga je v njegovi pisarni zadela smrt-nonevarno. Zvečer je izdihnil.
H grobu ga niso spremili samo verniki njegove in sosednih župnij, marveč tudi najvišji navzoči vojaški poveljniki s spremstvom, dokazujoč s tem, da je šel župnik 6ve)|9lucijski od nas kot junak in da je kot junak stopil pred svojega edinega Gospoda.
Vojna pošta, dne 13. febr. 1916.
Mrvice s Krosa.
5 Kraševci smo ubogi na stvareh — a bogati na izrazih. Malo vode imamo — a veUko izrazov, ki se nanašajo na vodo. Drugi imajo pa več vode in manj izrazov kaker mi.
■iKdo drugi pozna kalove in lokve ra-žen-Kraševcev? Vsaka kraška vas pa ima svoj kal in svojo lokev. (Istotako Belo-kranjci.)
Kal je kraško napajališče, ki sicer nima nobenih prednosti razen velikega žabjega koncerta v poletnih toplih večerih, ki se razlega po celi vasi, in sicer s to hibo, da, kolikor močnejši je ta koncertni zbor, toliko gostejša je voda, ki jo mora uboga kraška živina piti. Odtod naša prislovica, da je v kalnem lahko loviti, odtod tudi naš izraz mir kaliti, železo kaliti.
Lokev je nekaj čisto drugega kakor kal. Voda v lokvi je služila Kraševcem, dokler niso imeli še »štirn« in »štirnic«, za vso njihovo vsakdanjo rabo. To moram omeniti, ker to prednost ima lokev pred kalom. Seveda bi naš Gorenjec, ki je navajen hladne in bistre studenčnice, vrgel vse skupaj v en koš. Vendar Kraševec dela razliko med kalom in lokvijo.
Seveda so Kraševci v zadnjih letih v tem oziru silno napredovali. Vsaka hiša skoraj ima svojo štirnico, ki hrani, če ne najboljšo, gotovo pa vsaj zdravo pitno vodo, o čemer so se tudi naši vojaki že osebno prepričali. Nekdaj so imeli pa Kraševci vodo samo v kalu in lokvi. — In odtod izrazi: kal, kalen, kaliti, kalati, kalalo; lokev, lokati = naglo v se vlivati, lokav, lokavec = lokovec, lokvica.
Ker sem že pri tem, moram povedati še en izraz, ki ga vsi ne poznajo, namreč izraz »plati«, »izplati« vodo iz posode. Odtod torej naše »Flave«, ki so imenitne postale skoraj kakor Doberdob.
Nezmiselno je, da rabijo nekateri tuje izraze za stvari, za katere imamo mi pristne domače. Nikdar ne bo dejal Kraševec cestni prefil, ampak vselej »vodnik«.
Mlinov Kras ne pozna. Čemu bi nam tudi služili zadnje čase. Nove mere Kraševci ne morejo prav zapopasti. Težko se ji bodo priučili. Navajeni so meriti na mernike, pergišča, peščice, ščepce do gnidke.
Zadnji čas se je raznesla vesela novica, da je učeni gospod na 300 mestih našel sluience na Krasu. To bi bila iznajdba zt naš suhi Kras! Neprecenljive vrednosti bi bila taka iznajdba — posebno sedaj v voiskil Sicer res teče že voda no Krasu
po vodovodu — a ne še iz kraških studencev. Upamo pa, da bo vojna uprava storila še to, kar manjka, in pili bomo Kraševci v bodočnosti čisto kraško studenč-nico. Bog daj moč in vztrajnost našim pravim prijateljem!
Do tedaj pa moramo biti hvaležni našim štirnam, lokvam in kalom, ki nam dajejo za silo potrebne vode!
Z oiska vojna v večnem ledu.
Sredi ledenikov Ortlerjeve skupine, prepreženih z zevajočimi razpokami, se dviga vrh, visok skoro 3300 metrov. Rebra so mu poledenele plošče, glava orjaške kleči. Zimski snežni viharji so zakrili za-vratne razpoke, napravili zaklone in žamete, Srdit mraz do 40 stopinj je dal trdno zmrzniti snegu in pokril skalovje s stekle-, noostrim ledovjem.
In tam gori stoje našinci navzlic snežnim vihram in polarnemu mrazu zvesto na straži proti Lahom. Vrh sam, ki se ozira daleč v sovražno deželo, je bil že večkrat središče silovitim napadom.
Poleti so priplezali alpini po stebrih rebrih, pozimi so pridrsali po skijih. In sovražno topništvo meri na vrh od vseh strani, mnogo izstrelov se je že zarilo vrhu . v rebra.
V podporo hrabrim vojakom, ki vdrže na strmini, bi bilo potreba spraviti na vrh topništvo. Podjetje je bilo dobro poučiti in skrbno pripraviti, da se je bilo nadejati uspeha.
Meglena temačna noč v januariju je bila. Po brezmejnih ledenih planjavah se je neslišno vila dolga bela kača. Pred njo patrulja na skijih, ki naj ugotovi pot, opozori na zavratne razpoke in svari pred nevarnimi snežnimi prelazi, preizkusi trdnost zmrzlega snega. Hrabri, oprezni dečki!
Za njimi so se vozile sani, ki so jih vlekli vojaki, naposled saniteta z rešilnim orodjem, vsi v belih snežnih plaščih.
Zaradi ledenikov so morali hoditi daleč po ovinkih. Ura za uro napornega dela je minevala. Večkrat se je udri kdo v varljivem snegu in izginil v razpoki, a vselej so ga oteli še dosti naglo. Deske, ki so jih imeli s seboj, so morale pogostoma premostit sanem zevaioče prepade. Tišino gorske noči je motilo le hropenje mož, škripanje snega in bobnenje pokajočega ledu.
Zdajci se je razsvetlila okolica. Izmed raztrganih meglenih kosmov je prisvetil mesec. In že so pritulili sovražni izstreli. Od vseh plati so zaropotale salve. Treba se je bilo potuhniti in ležati nepremično.
Naglo kakor se je prikazal, je tudi iz-; ginil mesec v temnem meglevju. Sovražni ogenj je potihnil in tihota je legla preko ledene prstinje. Ko sc je na vzhodu zaznal jutranji mrak, je bil top varno skrit ob rebru vrhovem.
A najtežavnejše delo je čakalo moštva naslednjo noč. Treba je bilo premagati poledenele strmine in naposled z vrvmi privleči top preko poledenele stene, malo nagnjene. Nadčloveški je bil napor, ali — šlo je. Zjutraj je bil kanon oddaljen samo še 30 metrov od postojanke, pripravljene zanj podnevi.
In spet je prišla noč, ki je imela izvršiti podjetje. Premagali so še ostalo pot, dogradili topovo postojanko, privlekli do njega potrebščin in streliva.
Podnevi potem so zgradili kritja za moštvo in strelivo. Trdo delo je bilo v trdih zmrzlih skalah. A posrečilo se ie in danes grozi kanon z najvišje postojanke sveta proti Italiii in gorje sovražniku, ki bi si upd napasti tja gor. Posrečilo se je brez vsake naše žrtve.
voiflki polaio pozdrave.
Prejeli smo: Slovenski fantje, jezdni poročevalci na ruskem bojišču, pošiljamo nebroj gorečih pozdravov vsem Slovencem in Slovenkam, posebno pa staršem, bratom in sestram! Mavriž Jožef, Černiče pri Gorici; Žižmond Jožef, Št. Peter pri Gorici; Penko Ivan, Istra; Srebot Jakob, Košana; Vivoda Franc, Cirknica; Viktor Černigoj, Trst; Pušner Anton, Števerjan pri Gorici, Martinčič Anton, Šiška; Špen-dal Jožef, Štajersko; Rupnik Franc, Pivka; Golob Andrej, Plisk ovica. — Težko pričakuje t'stega časa, ko zapodimo Laha v njegovo tesno domovino, pozdravljamo vse Slovence in Slovenke: Franc Cirnski, četovodja Povirk, korporal Hočevar, poddesetnik Meglič, inf. Černigoj, Štrukelj, Groznik in vsi drugi tovariši. — Mnogo srčnih pozdravov pošiljajo predmojster Peter Rode in tovariši, služeči pri mornariških topovih. — Vsem vrlim, pridem Kranjicam pošiljajo poštni slovenski fantje pozdrav: Četovodja Andrej Sivec, ^odlo-vec Vinko Huroar, podlovec Pepič Man-freda, patrolni vodja Vekoslav Červ, Ivo Kos, Franci Čaks, Franci Jordan. — Vsem prijateljem in znancem, posebno pa hra-brm branilcem naše ljube domovine po-šiliajo prisrčne pozdrave: Antnn Fl'ok, Jakob Stfre, Boh. Sred. vas; Jožef Sim-čič, Goriško; Franc Kavčič, Rovte—Logatec; Konrad Zajec, Otalež—Girkno. J—
Slovenski fantje, stražarji ob Jadranskem morju, pošiljajo vsem znancem prisrčne pozdrave: Albert Lovšin, Mihael Bizovi-čar, Vinko Zabukovec, Alojzij Kambič,
Eodd. Ivan Grdin, Anton Stepanič, vsi iz jubljane; Ignacij Ferjančič, Idrija; četovodja Franc Leskovšek, Peter Košir, Fr. Sršen, Martin Kerin, Leskovec — Dolenjsko; Franc Hrašovec, podd. Stanko Kaj-fež. — Pozdrav slovenskih fantov 17. peš-polka, 12. stotnija: J. Potočnik, J. Semen, L. Šribar, I. Polh in I. Vozel. — Mladi kranjski fantje 7. pešpolka pošiljajo prisrčne pozdrave: Anton Roje, bivši ljub. pekovski pomočnik; Franc Rožnik iz Dobrove pri Ljubljani; Franc Zore, Šmartno pri Kamniku; Alojzij Vrankar iz Loke pri Kamniku, Franc Žerovnik z Dobrove pri Ljubljani. — Pozdrave mili domovini in vsem prijateljem pošiljajo: Četovodja A. Hafner in podd. Jožef Hafner, brata iz Ladje pri Medvodah, Gorenjsko; desetnik Ivan Bricelj, podd, Mihael Beljan, inf. Krunberger in Anton Markovič, vsi pri 17. pešpolku. — S tirolske fronte: Tukaj nas je precej Slovencev; seveda smo vsi razkropljeni, a večkrat se zberemo in zapojemo, da drugorodni tovariši kar strme. Te dni so pobirali med nami za podporo vdov in sirot padlih vojakov; Slovcnci smo dali skoraj vsi po 5 K. Poveljniki so nas stavili drugim vojakom v zgled. Prisrčen pozdrav nas vseh! Anton Jakšetič. — Iz Pulja: Tu imamo že pravo pomlad, cvetje cvete in travica zeleni. Ko sem danes stal na straži, je začel prav blizu mene peti kos. Njegovi glasovi so me na mah prestavili domov v naša lepa Brda, kjer je bilo kako leto ob tem času že tudi tako lepo in toplo. Oj, ljuba Brda, kdaj in kakšna vas zopet vidijo vaši Birici? Iskren pozdrav vojakom in junakom ob Soči! Jernej Hlede. — Mob. trenska skupina in poštni oddelek v Mostaru pošiljata prisrčne pozdrave: Zlatko Planine; Karel Žabkar, bivši davčni asistent v Novem mestu; Ernest Lukman; Josip pl. Večgh.
Mladi kranjski Janezi pošiljajo iz strelskih jarkov prisrčne pozdrave: Desetnik Ivan Mihelič iz D. M. v Polju, Jakob Leder iz Štepanje vaši, Anten Čamernik iz Kurje vasi, Jakob Šimenc iz Terzina — vsi ljubljanski okoličani. — Iz boln'šnice v Dunajskem Novem mestu pošiliajo pozdrave vsem domačim znancem in prijateljem: Doro Valentin iz Loke pri Zid. mostu, Godec Alojzij iz Borovnice, Lipičar Gerard iz Kala, Kropivsek Tomaž z Vranskega, Prestor Alojzij iz Srednje vasi, Kambič M. iz Metlike; v kratkem na svidenje!
(MiKovanla.
Odlikovanja pri 7. pejpolku. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo sta dobila nadporočnika Josip Langer in Franc Tschereb. Najvišje pohvalno priznanje je dobil major Gustav vitez Bartels pl. Bartberg.
Odlikovanja pri 47. pešpolku. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik Demetrij Koschutta. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil narednik Lamprechter Miroslav.
Odlikovanja pri 87, pešpolku. Vitežki križec Franc Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca je dobil polkovni zdravnik dr. Jurij Kreczak. Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil sanitetni praporščak Dinko Erman. Bronasto hrabrostno svetinjo je dobil infante-rist Roje Ivan.
Odlikovanje pri 20. lovskem bataljonu. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil pred sovražnikom padli stotnik Kamil Haas,
Pogrešane družine s mrn]mi
Marija Belinger, Irmsdorf 7 b. Romer-stadt, M., išče svojo teto Ano Humar iz Št. Florjana pd. Kleirenčeva, ki je pred vojno služila v Trstu. — Črnovojnik Mihael Blažič, S. M. S. »Custoza«, Gr. XIV., išče svojo sestro Frančiško Blažič, doma iz Vedrijana, p. Kojsko v Brdih. — Anton Kranjc, Polhov gradeč pri Ljubljani, išče svojo družino iz Starega sela št. 22 pri Kobaridu; pisal je že neštetokrat, pa ne dobi odgovora. — Ivan Skubin, k. k. Lan-desschiitz. Reg. Nr. II., 13. Komp., išče svoje starše t. j. očeta Ivana Skubin, vas Ravne, obč. Drežnica pri Kobaridu. Želi zvedeti tudi za naslov župana Kuričiča v Drežnici. — Anton Jerančič, k. k. Ldst,-Inf.-Baon 10, 1. Komp., išče svojo sestriči-no Matildo Ravnik iz Kanala. — Franc Medvajšek, Vereinsreservespital d. R. K. in cler Grafi. Strakaschen Akademie, Praga III., išče svojo ženo Katarino s šesteri-mi otroci; družina je stanovala v Gorici, Riva Placiutta 18/11. Jožef Lipušček iz Stračic, sedaj Bruck a. d. L., išče družino gostilničarja Franca in Jožefe Kos iz Go-rice-Stračice. — Jožef Brezingar, k. k. Lir. 27, 7. Fkomp., išče svojo ženo Marijo Jo-žefo z dvema otrokoma in očeta Miho Brezingarja iz Deskel Grilievšče št. 107 pri Gorici. — Marija Šulin, Fl. L. Bar. IV./18, Bruck a. d. L. išče svojo sestro Kristino
Rott, ki je bila v Ljubljani. — Franjo Ko-čina, doma iz Medane pri Gorici, sedaj vojni ujetnik, Stmelja, Arkadak, Saratov-ska gubernija, Balašovski ujezd, Rusija, išče svojo ženo Egiljo Kocina.
Jožef Markovič, Schw. H. Div. 2, Batt. 15, išče svoje starše Mihaela in Katarino Markovič iz Št. Lovrenca pri Neblem na Goriškem. — Andrej Lovrenčič, Fl. L. B. 15/4, Bruck a. d. L., N. Č., išče svojo sestro Marijo Lovrenčič, ki je svoj čas služila v Gorici, Za Gradom št. 16, — Anton Fik-fak Lst. Baon 411, Komp. 3/39, išče družini Valentina Kacafura iz Št. Movra pri Gorici in Katarine Gorjan, ki je bivala pred bombardiranjem Gorice na Placuti, ulica Scala. — Franc Štekar, F. K. R, Nr. 9, W. Neustadt, išče svojo ženo Karolino z osmimi otroci, doma iz Huma št. 12, občina Kojsko na Goriškem.
Janko Šober, Sappeur-Komp. 7-3, išče družini Legiša in Štef. Pernačič iz Sv. Ivana, obč. Devin, na Primorskem, ki sta ob začetku vojne z Italijo neznanokam pobegnili. — Franc Ivančič, črnovojnik v Borovnici na Kranjskem išče Kristino Ivančič s tremi otroci, doma iz Selc, županstvo Libušnja pri Tolminu.
PogreSan! vpil
Terezija Vorsič, F!. L. B. 11/1, Bruck a. d. L., išče Alojzija Voršič, Lds t. Baon 151/3/2. — Marija Zorman v Podkraju, pošta Prevalje, Koroško, išče Jožefa Zorman, 7. lovski bataljon, 2. komp.; oglasil se ni že od septembra 1914. — Rezi Zadnik, Fl. L. B. 59, Steinklamm, M. Oe., išče Antona Zadnik, doma iz Brcina pri Trstu, ki je služil kot črnovojnik pri 97. pp.; o Veliki noči 1915 jc odšel na bojišče in sc ni več oglasil. — Marija" Hervat, BurSt h št. 64 pri Trstu, išče Antona Hervat, lop. polk 35., bat. 55, komp. I.: pogreši se od 25, marca 1915.
Jožef Markovič, Schw. H. D. 2, Baft. 15, išče Ivana Markovič iz fct. Lovrenca pri Neblem na Goriškem; služil je pri 97, ter se že od 26, maja 1915 ne ve nič o njem. — Alojzij Sorta, Korpsbackerci Nr. 8, išče svojega strica Ferdinanda Sorta, ki je služil pri Ldst. Baon. Nr. 28 in se udeležil bojev na Srbskem; pogreša se že od jeseni 1914. — Jožefa Sfiiigoj, begunka, Steinklamm, P. Rabenstein, N. O., Bar. 59, išče svojega svaka Janeza Siiligoj, ki je služil pri 97. pp., 6, nad. stot.; pogreša se cd meseca maja 1915,
Uradni izkazi izpu.
Izgube 17. pešpolka. Ujeti: Inf, Bandi Anton, Istra; inf. Ber-nadis Anton; tit. poddesetnik Čebular I'r.; inf. Černigoj Josip, Gorica; inf. Dobnik Fr., ranjen; Šoštanj; inf. Erjavec Josip, Litija; inf. Ferkulj Ivan, Kočevje; poddesetnik Fink Alojzjj, Novo mesto; inf. Furian Ivan, Maribor; inf. Gliebe Ivan, Kočevje;" inf. GrieBebner Anton; inf. Grm Matija, Logatec; četovodja Gustin Ivan, Črnomelj; inf. Kostar Franc, Krško; poddesetnik Jeraj Ludvik, Litija; inf. Jerinu Anton, Sp. Logatec; inf. Jernejčič Andrej, Rakek; inf. Jerina Jurjevčič Anton, Črnomelj; inf. Kin-kela Franc Matija; inf. ICljun Anton, Postojna; inf, Konrad Ivan, Litija; inf. Kosmač Peter; inf. Kotar Anton, Litija; inf. Ko-vič Rudolf, Litija; inf, Koželj Ivan; inf. Kra-lič Anten, Litija; inf. Krivec Avgust, Dona-vitz; inf. Kuhar Ivan, Krško; inf. Kullmer Anton; desetnik Lavrenčič Ivan, Postojna; poddesetnik Lavrič Franc, Ljubljana; desetnik Lržar Ivan, Novo mesto; četovodja Mandelj Albin, Litija; inf. Marvin Ivan, Gorica; inf. Maxl Franc, Leoben; inf, Nogra-šek Alojzij, Litija; inf. Pieffer Anton; inf. Pirker Jurij, Judenburg; inf, Planinšek M., Litija; inf. Pokar Leopold, Metlika; inf. Povše Anton, Litija; čast, sluga Prašnikar Ivan; inf, Putz Ivan, Knittelfeld; inf. Reiter Alojzij, Judenburg; tit. poddesetnik Res-man Avgust, Gradec; inf. Resnk Ladislav, Litija; inf. Robavs Feliks, Litija; inf. Ro-binek Engelbert, Litija; inf. Rom Rudolf, Kočevje; inf. Rovan Matej, Postojna; inf. Šarcel Josip, Novo mesto; inf. Savinc Anton, Krško; inf. Schaffer Ivan; inf. Schrei-ner Anton; inf. Simončič Josip, Črnomelj; rez. četovodja Simonič Evgen; inf. Šinigoj Josip, Gorica; inf. Škof Franc, Spodnji Logatec; inf. Šorger Peter, Leoben; inf. Sott-lar Josip, Litija; inf. Spetič Josip, Postojna; inf. Sporrer Mirko, Leoben; inf. Strajner Anton, Litija; inf. Struna Andrej, Litija; poddesetnik Vidmar Martin, Toplice; Inf. Vodenik Franc, Litija; inf. Vole Franc, Vrhnika; inf. Wittine Ferdinand, Kočevje; poddesetnik Zabavnik Robert, Litija; inf. Zaje Ivan, Lit ja; inf. Zajec Franc, Litija; inf. Za-krajšek Anton, Logatec; inf. Zaviršek Anton, Litija; inf. Žnideršič Ivan, Logatec; inf, Adolšek Jos., očevje; Ahačič Peter, Kranj; inf. Akički Ivan, Krško; inf. Alič Ivan, Kranj; inf. Aljančič Ivan, Kranj; Amon Iv., Brežice; Antončič Franc, Kočevje; Anžlo-var Franc, Litija; Anžlovar Vid, Litija; poddesetnik Arh Franc, Krško; inf. Aube1) Josip; inf. Avguštin Jcsip. Stara Loka; Bobič Franc. Črnomelj,
Iz seznama izgub št. 371. Praporščak 87. pp. Rogučki Josip, mrtev (6. septembra 1915). _ Ujeti so: Poročnik 17. pp. Božič Ivan, Zagreb; praporščak 27. pp. Burja Miroslav, Ljubljana; enol. prost. tit. narednik 17. pp. Eberl Franc, Line; praporščak 17. pp. Ertl Josip; poročnik 17. pp. Fontana Maks, Maribor; kadet 17. pp. Hrovat Alojzij, Radovljica; poročnik 17. pp. Jankovič Franc, Ljubljana; kadetasp. 27, pp. Jedni-kar Emil, Gradec; nadporočnik 17. pp. Knez Rudolf, Krško; kadet 27. pp. Kobler Vladimir, Ljubljana (tudi ranjen); poročnik 27. pp. Lenarčič Pavel, Ljubljana; praporščak 17. pp. Lesowsky Josip, Dunaj; praporščak 17. pp. Piškorc Eobert, Dunaj; poročnik 17. pp. Rapac Fran; praporščak 27. pp. Stacul Ivan, Gradiška,
Pral napfloi on Brst. - Beral
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. februarja, (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Zgodilo se ni nič posebnega. Dunaj, 20, fbr. Uradno se poroča: Pri Pazar Šjaku smo vzeli neko italijansko predpostojanko. Dalje južno od tam so se približale naše čete sovražnim črtam južnovzhodno od Drača. Albanci, ki se bore na naši strani, so zasedli Berat, Ljušinjo in Pekinje. Ujetih je bilo v teh krajih nad 200 orožnikov Essad paše.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO. Bsriin, 19. febr. Veliki giavni stan: Nobenih dogodkov posebne važnosti, Berlin, 20. febr. Veliki glavni stan: Nič noveg?..
Vrhovno vojno vodstvo.
Avstrijski Moltke. Berlin, (K. u.) Major Morath izvaja v »Berliner Tageblaitu«: Prodiranje avstrijskih čet v Skader čez Leš in Tirano je šolski zgied za po načrtu, premišljeno in pa uspešno izpeljano operacijo. Le občudovati moramo pripravo in izpeljavo vojske, ki zopet tvori slaven list avstrijske vojne zgodovine. Pozabiti pa ne smemo, nadaljuje major Morath, komu gre v glavnem zahvala na dosedanjih uspehih in na bodočih. Koveszcva armada je orodje moža, ki je dovedel avstrijsko vojno silo v zadnjih časih miru in med vojsko na sedanjo višino : Conrada pl. Hotzendorfa. Vsak v Avstriji ve, koliko se mu mora zahvaliti; vsak gleda nanj s polnim zaupanjem v bodočnost. V Nemčiji se veselimo, ker stoii na naši strani avstrijski Moltke.
General Kovesz v Cetinju. Dunaj, 19. februarja. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana: Krasen dan svečana, solnčen in topel, je našel mesto Ce-tinje slavnostno razpoloženo. Meščani so okrasili hiše z zastavami. Na glavni cesti od vhoda v mesto do trgov v sredini mesta je stala c. in kr, posadka, poleg nje se je neovirano kretalo prebivalstvo. Marsikateri črnogorski častnik in vojak v popolni uniformi, a neohorožen, je pozorno opazoval nenavaden prizor. Znamenje z rogom naznanja prihod poveljnika armade. Iz avtomobila stopi general pehote pl. Kovesz, sledi mu. številno spremstvo, na čelu mu načelnik armadnega generalnega štaba generalni major Teodor Konopickij. Prvi nagovori vojskovodjo metropolit Mitrofan, oblečen v bogati škofijski obleki s komtur-nim križem Franc Jožefovega reda: »Vaša ekscelenca! Kot dušni pastir Črnegore smatram za svojo prijetno dolžnost, da pozdravim Vašo ekscelenco ob priliki, ko ste stopili prvič na tla Črnegore. Preslabotna je moja beseda, da izrazim, kar čutim, a mojo slabost izpopolnjujejo zgodovinska dejstva, da je bil slavni vladar Avstro-Ogr-ske, Njegovo apostolsko Veličanstvo cesar in kralj Franc Jožef I. Črnigori, oziroma njenemu vladarju, mojemu prevzvišenemu kralju in gospodu, vedno milostljivo naklonjen. Najvišji vladar v svoji velikodušnosti tudi zdaj ni odrekel bogate svoje milosti Črnigori, česar, kakor upam, moja dušna čreda nikdar ne pozabi. Vaša ekscelenca! Cesarska milost se zrcali v človekoljubnosti, s katero postopajo zmagovite čete nasproti moji dušni čredi in za kar kot njih dušni glavar izražam Vaši ekscelenci, vrhovnemu poveljniku teh čet, svojo najtoplejšo zahvalo, ko istočasno dohod Vaše ekscelence v našo sredo pozdravljam z najboljšimi željami sreče.« — General pehote pl. Kovesz je odgovoril nato z besedami priznanja na sprejemu in je izrazil upanje, da se prebivalstvo kmalu lahko loti uspešnega dela v najširšem obsegu. Tudi na zelo prijazen pozdrav cetinjskega župana se je prijazno zahvalil poveljnik armade. Predstavljeni so mu bili nato sledeči črnogorski dostojanstveniki: metropolit Mitrofan s konzistorijem; župan Večko Vuietič; predsednik velikega državnega sveta bivši minister Gjukanovič; Tomanovič, bivši minister Dragovič, Bakič, senatorja. — Vojaške slavnosti se je udeležil med drugimi kot stotnijski poveljnik član gosposke zborni-
ce, tajni svetnik in ritmojster v evidenci grof Clam-Martinic. — General pehote pl. Kovesz je obiskal še isti dan metropolita, kateremu je bil posebno naklonjen rajni cesarjevič Rudolf, in hrani še več njegovih pisem kot dragocen spomin. Ob obisku kraljeve rezidence, priproste, lagodno opremljene hiše, je spremljal generala dvorni moršal Radamovič, ki je imejiteli velikega križa Franc Jožefovega reda. Ta dostojanstvenik, ki govori izvrstno nemško, je posebno opozarjal na številne darove našega cesarja in kralja, ki so razdeljeni skoraj v vseh sobah rezidenčnega poslopja. Možje in žene so na cestah spoštljivo pozdravljali armadnega poveljnika. Dobili smo vtis, da se razvija med prebivalstvom in vrlimi našimi ljudmi prijazno razmerje in da prebivalstvo z zadovoljstvom vživa mir in red, ki ga je pogrešalo v štirih letih vojske.
Albanci prestopajo k Avstrijcem.
»Idea Nazionale« z žalostjo priznava, da vsa albanska plemena po vrsti prestopajo na avstrijsko stran.
Ruska podpora kralju Nikoli črtana.
Magdeburg. »Magdeburger Zeitung« poroča iz Petrograda: V novi ruski državni računski predlogi manjka znesek, katerega je dobival kralj Nikola od Rusije kot podporo, in sicer letnih 500.000 rubljev,
Ž
Bolgari o sprejemu kralja Ferdinanda na Dunaju.
Sofija. (Kor. ur.) O obisku bolgarskega kralja izvaja poluradni list 'Narodni Prava«: Bolgarskega kralja so sprejeli na Dunaju tako prisrčno, da se čuti ves bolgarski narod kot gost zvezne monarhije. Našega ljubljenega vladarja nam je dala ta monarhija. Z njeno pomočjo je proglasila Bolgarija pred osmimi leti svojo neodvisnost in Avstrija je bila tista, ki je dvignila pred tremi leti svoj glas za ponižano in za oropano Bolgarijo. Dogodki so se razvili tako, da sta postali Avstrija in Bolgarija sosedi. Bolgarija je ponosna in srečna, ker je postala monarhija ajena sosedinja. Vojska je pokazala visoke vojaške čednosti Avstrije in Bolgarije m ju združila v zvezo, ki bo v bodočnosti varovala njeno srečo in napredek in ki bo koristila vsem narodom monarhije in Bolgarije. Prijateljsko pozdravljamo narode monarhije.
Radoslavov ia Žekov odpotovala v Sofijo.
Dunaj, 19. febr. (K. u.) Danes zvečer sta z balkanskim vlakom odpotovala domov bolgarski min. predsednik Radoslavov in bolgarski generalisimus Žekov.
Eonkordat z Bolgarijo.
Dunajska »Reichpost« poroča, da vatikanskemu državnemu tajništvu blizu stoječi krogi sodijo, da se je bolgarski kralj Ferdinand na Dunaju razgovarjal z nuncijem Scapinelli o pripravah za bolgarski konkordat s sv. stolico. Bolgarska bo sama prevzela varstvo svojih katoličanov, poskrbela za njihovo šolstvo in dušno pastir-stvo in pri Vatikanu nastavila poslanika.
Bolgarska uprava v Bitolju.
Lugano, 20. februarja, »Secolo« poroča iz Soluna: Za poveljnika Bitolja je imenovan polkovnik Zabronov, kateri je organiziral mestno upravo Ln je izročil odboru treh članov. Pred nekaj dnevi je bil odstranjen iz mesta dragoman bivšega ruskega konzulata ter prepeljan v Sofijo, Člani bolniške misije so za sedaj še tam.
Grška ziiira.
Carigrad, 19. febr. Dobropoučen grški vir poroča, da je grški generalni štab sklenil grško armado zvišati na 500.000 mož. Dosedaj oproščene se pokliče na orožne vaje. Vsi Grki v tujini se morajo javiti na konzulatih.
Grške priprave.
Curih, 20. februarja. Tukajšnji dobro-poučeni politični krogi pravijo, da grške priprave proti ententi prav dobro kažejo, da ima Grška trdno voljo upreti se angleškemu in francoskemu pritisku in ostati nevtralna. V važnih grških pristaniščih so trajno stacijonirane francoske in aegleške vojne ladje, ki strogo nadzirajo ladijski promet, pristaniške oblasti pa so od grške vlade dobile strogo naročilo, da naj ne dovolijo izkrcavanja srbskih beguncev.
Grška zbornica.
Milan. (K. u.) -»Corriere della Sera« poroča o seji grške zbornice 15. t. m.: Poslanec Sotaklis s Krfa je ugovarjal izkrcanju italijanskih čet na Krf in je ojstro napadal Italijo. Predsednik jc prekinil govornika, ki jc napravil velikansk vtis. Ministrski predsednik je odgovoril, da ni le ugovarjal v imenu grške vlade, marveč da je tudi odločno izjavil, da ne dovoli italijanskim četam izkrcati se na Krfu. Italijanski poslanik je ugovarjal nasproti Sku-ludisu glede na izvajanje Sotaklisa.
Sarrail in Skuludis v prepiru.
Ženeva, 20. febr, Lyonska »Depeche« javlja, da je med Skuludisom in generalom
Sarrailom resno nesoglasje. Grška vlada je zahtevala, cla Francozi zopet sezidajo most čez Strumnico. Ker Francozi tega niso hoteli, je grška vlada to delo ukazala grškim pijonirjem. Sarrail je poslal dva polkovnika v Atene, pa grška vlada jih ni hotela sprejeti in Sarrail je nato sporočil, da bo mostove na novo razstrelil.
Zasedba grških železnic in brzojavov v Te-saliji še ni potrjena. Berlin, 20. febr. (K. u.) Wolff: Poročilo »Frankfurter Ztg.«, da namerava sporazum zasesti železnice in brzojavne postaje v Tesaliji, na tukajšnih uradnih mestih še ni potrjeno.
Štirisporazum in Grčija, Geni, 18. februarja. Švicarski listi poročajo iz Aten: Štirisporazum je dosedaj zasedel tri četrtine vseh grških otokov. Sporazum prijel naše konzule na otoku Hij.
Atene, 20. februarja. (Kor. ur.) Reuter poroča: Zavezniki so prijeli na otkou Hij konzule sovražnih velesil.
Sporazum zasedel otok Othonoi. Atene, 20. februarja. (Kor. ur.) Reuter: Uradno: Mali otok Othonoi pri Krfu je zasedel oddelek zaveznikov.
Tii Humun jo se pripravijo m vojsko.
Vojaške vaje v Rumuniji. Bukarešt. Vsi rezervni častniki in vse rezervno moštvo rumunskega domobran-stva je poklicano na 14dnevne orožne vaje.
Povišan vojaški kredit v Rumuniji. Bukarešt. (K. u.) Vlada je predložila zbornici zakonski načrt, s katerim se poviša marca 1. 1. dovoljeni vojaški kredit 200 milijonov na 600 milijonov levov.
Rumunski državni zbor odgoden. Bukarešt, 19. februarja. (Kor. ur.) Senat in zbornico so odgodili do 25. februarja.
Filipescu ne odpotuje v Rusijo.
Bukarešt. »Universul« poroča: Filipescu se z ozirom na notranjepolitični položaj ne poda v Rusijo.
Jonescu o rumunski politiki. Bern, 19. febr. Dopisniku nekega francoskega lista je rekel Take Jonescu, da ne veruje, da bi Berlin s silo nastopil proti Rumuniji, četudi bo po njegovem mnenju spomladanska nemška ofenziva imela svoje težišče na južnem delu ruske fronte. Pred nemškimi grožnjami, če sploh pridejo, se Nemčija ne bo pokazala slabotno in ne bo molčala k kršitvi svoje volje. Pa sedaj je nihče ne izkuša izzvati. V Bukareštu so vkljub navidezni frivolnosti resni in razumejo resnost dogodkov.
z Kosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 19. februarja. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Zgodilo se ni nič posebnega, Dunaj, 20 fbr. Uradno se poroča: Nič noveg?..
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, iml.
NEMŠKO URADNO POROČILO, Berlin, 19. febr. Veliki glavni stan: Nobenih dogodkov posebne važnosti. Berlin, 20. febr. Veliki glavni stan: Pri Savičah ob Berezini vzhodno od Višnova se je izjalovil ruski napad v našem ognju med obojestranskimi črtami. Logišin in kolodvorske naprave v Tarnopolu so napadli nemški letalci.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO. Petrograd, 16. februarja. Pri Rigi so naše granate vrgle na tla nemški zrakoplov. Sovražna težka artiljerija je pol ure ljuto obstreljevala mostišče t)xkull. Pri Dvinsku se nam je posrečilo povzročiti pri neki sovražni težki bateriji dve eksploziji. Dva nemška napada na vas Gar-bunovska smo odbili. Dne 14. t. m. je naš zrakoplov napadel mesto in kolodvor Podhajce (9 km severozahodno od Dubna). Na kolodvor je padlo 7 bomb, katerih vsaka je tehtala 1 pud (16.38 kg). Pet bomb po dva puda in tri bombe po 1 pud so padle na zaloge v mestu. Sovražni letalci, ki so srečali zrakoplov, so sc izognili boju in so odleteli proč. Poizkus sovražnika, da bi napadel naše jarke pri Uszie-czyku, so se izjalovili. Severno od Bojana je sovražnik razstrelil mino; po boju z ročnimi granatami jc ostala vdrtina v naših rokah.
Petrograd, 17. februarja. Ob Dvini med Jakobovim in Dvinskom jc sovražnik silovito obstreljeval kolodvor Mištcl (23 kilometrov severno od Dvinska) in odsek med kolodvorom Lavrenskaja in kolodvorom Cargrad (21, oz. 13 km) južno od Lievvenhofa. Pri Dvinsku jc sovražnik napadel Garbunovsko, pa smo ga vrgli nazaj. Naši lctalci so metali bombe na počivajoče čete pri Dvinsku. V Galiciji ob Dnjestru pri vasi Michaczc (3 km severozahodno od Uszieczka) smo izjalovili
poizkus sovražnika, da bi se približal našim jarkom,
RUSKI LETALCI NAD ČRNOVICAMI.
Krakov, 20. febr. »Nowa Reforma« poroča o zadnjem letalskem napadu na Črnovice: Po zadnjem napadu ruskih postojank in utrdb po naših letalcih, katerih bombe so zadale sovražniku znatne izgube, so bili v Črnovicah pripravljeni na ruske letalce in so pričakovali njih napada. In res so kmalu prileteli trije sovražni letalci nad mesto, pa. v taki visočini, da jih ni bilo mogoče uspešno obstreljevati. Sovražni letalci so pol ure krožili nad mestom in tudi vrgli nekaj bomb, ki pa z eno izjemo niso napravile nobene škode. Ena bomba je padla na malo pritlično hišo in razrušila streho. V hiši je bila žena in njena šestletna hčerka. Žena je ostala nepoškodovana, hčerko je pa kosec opeke lahko ranil na glavi. Pozneje so letalci še enkrat prileteli nad mesto in zopet metali bombe, pa z enakim uspehom. Vsega vkup je padlo ta dan v Črnovice' 1-5 bomb.
RUSIJA IMA ŠE VEDNO STAR VOJNI CILJ.
Sazonova izjava.
Stockholm, 19. febr. »Beri. Tageblatt« javlja: Pri razgovoru o političnem položaju v dumi bo SazanoV- izjavil, kakor poroča »Djcn«: Srbija jc bila žrtev zaveznikov. Navzlic sedanjemu položaju bo Rusija slejko-prej stremila, da si pribori prosto pol po morju in bo še zanaprej na Balkanu uresničevala panslavističen ideal.
RUSIJA SE BOJI DRŽAVNEGA POLOMA.
Kodanj, 20. februarja. Ruski zunanj, minister Sazonov je pred kratkim izjavil zastopnikom petrograjskega časopisja, da Rusija tudi zato ne more skleniti z osrednjima velesilama posebnega miru, ker bi ta povzročil državni polom Rusije, noben državni uradnik pa nc more prevzeti odgovornosti za to.
SIENKIEWICZ PROTI NAPADOM NANJ.
Krakov, 20. februarja. >Glos Narodu« objavlja pismo predsednika poljskega pomožnega odbora v Švici, Henrika Sienkie-wicza, v katerem nastopa proti napadom, zakaj da se ne udeležuje političnih akcij Poljakov in poudarja, da smatra kot prvo nalogo, vsled vojske prizadetemu poljskemu ljudstvu pomagati z materijalno pomočjo. Švicarski odbor je doslej nabral in razdelil 10 milijonov kron.
Ves čas sedanje vojske se večkrat govori o Besarabiji. Največkrat vsekako tia Rumunskem, zakaj Rumuni si prisvajajo veliko pravic na rečeno deželo. V Besara-. biji živi mnogo Rumunov, in je ta dežela svoje dni tvorila del Moldavije. Dandanes je Besarabija ruska pokrajina. Rusija jo je dobila šele 1. 1812. V 7. stoletju jsred Kr. je bila ta dežela obljudena s Sciti. To dokazujejo in pričajo premnogi grobovi ob Prutovi delti. Besarabija je bila znana že Feničanom, ki so v njej ustanovili v 6. stol. pred Kr. naselbino Ofnuzo na mestu, kjer stoji sedanje mesto Akerman. V Usti dobi so Grki iz Besarabije že izvažali žito in les. Že v 4. stol. pred Kr. so bili tukaj Dačani, ki jih je 1. 106. podjarmil rimski cesar Trajan. Njih zemlja je postala rimska pokrajina Dacija. Dandanašnji Rumuni so potomci Dačanov in Rimljanov. V 3. stol. po Kr. je postala Besarabija široka cesta za veliko preseljevanje narodov. Preko nje so se selili Goti, Huni, Bolgari in Slovani. Slovanska plemena so podjarmili kijevski knezi. Besarabijo so spravili pozneje pod svojo oblast Tartari. V 13. stol. po Kr. je Besarabija z današnjo Rumunijo tvorila skupino kneževin, in je po nekem knezu prejela današnji svoj naziv — Besarabija. V 14. stol. se je spojila z Moldavijo v eno deželo, ali kmalu je spet prišla pod turški jarem. L. 1812. je bila priklopljena k Rusiji po dogovoru med Rusijo in Turčijo. L. 1856. je bila po pariškem miru prideljena Moldaviji, a že 1. 1873. po berolinskem kongresu spet spojena z Rusijo. Besarabija meri 455.230 kvadr. km z 2,441.200 prebivalci, od katerih živi 357,800 ljudi po mestih. Rumunov jc 48 odstotkov, Rusov pa le 12 odstotkov vsega prebivalstva. Obdelane zemlje je 3,834.824 desetin (1 desetina — 1.01 hek-terja), od teh jih je 43 odstotkov v rokah veleposestnikov, 48.6 odst. v posesti kmetov, a 8.4 odst. je državna lastnina.
Boji 09 zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 19. febr. Veliki glavni stan:
Naše čete so tudi včeraj preprečile z močnim ognjem pripravljen napad Angležev južnovzhodno od Yperna.
Boji z minami in ročnimi granatami v odseku severno in severnovzhodno od Ar-rasa. Zasedli smo vdrtino, ki smo jo razstrelili.
Na bojni črti med Aisne in Maas sem-tertja močnejši ogenj topov in min.
Porušili smo z večjo razstrelbo del irancoske posojanke na višini Combres.
Nemški oddelki so zadeli severovzhod*
no od Largitzena (blizu francoske meje) južnovzhodno od Altkirchna na sovražne postojanko, uničile so obrambne naprave in ovire sovražnika in so se vrnile z nekaterimi ujetniki in z dvema zaplenjenima metalcema min.
Naši letalci so uspešno napadli letališče Abeele (južnozahodno od Poperinghe) kakor tudi sovražne železniške naprave.
Berlin, 20. febr. Veliki glavni stan:
Z naskokom smo vzeli na zahodnem bregu prekopa Yser severno od Yperna angleško postojanko široko približno 350 metrov. Vsi poizkusi sovražnika, da bi s ponočnimi z ročnimi granatami izvedenimi napadi zopet zopet pridobil jarke, so se izjalovili; ujeli smo 30 mož. Južno od Loosa se je razvil živahen boj, Sovražnik je prišel do roba naše razstreljene udrtine. Južno od Hebuterne severno od Alberta smo pri uspešnem ponočnem boju ujeli nekaj Angležev. Na fronti nobenih posebnih dogodkov. V zračnem boju vzhodno od Pe-renne smo sestrelili z 2 strojnicama oboroženo angleško dvokrilno letalo. Posadka je mrtva. Naši leiaicš so metali bombe na številne kraje za fronto, tako n. pr. na Lu-neville.
Vrhovno vojno vodstvo,
Poročilo nemške mornarice.
Berlin, 21. februarja. (Kor. ur.) Wolff poroča: Mornariška letala so vrgla 20. t. m. veliko bomb na letališče in na tabor čet pri Fournesu južno od Lapane. Letala so se vrnila nepoškodovana.
Poveljstvo mornarice.
Boji pri Ypernu.
London, 20. februarja. (Kor. ur,) Dopisnik Reuterjevega urada v angleškem glavnem stanu poroča: Posledica zadnjega nemškega napada je, da se je ustvarila dežela, ki ne pripada nikomur in da se nahajati angleška in nemška pehota na obeh straneh višine, ki so jo imeli prej zasedeno Angleži. Navedena višina se dviga severno od prekopa Ypern proti Komines. V nedeljo so razstrelili Nemci več podkopov, nemška pehota je nato napadla v množicah in dosegla višino.
Velikanski vojni izdatki Anglije.
London, 21. februarja. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča: Kakor se je pričakovalo, zahteva vlada kredit 8400 milijonov mark. Krediti tekočega finančnega leta poskočijo zato na 34.4C0 milijonov mark. Do konca marca bodo potrebovali 2400 milijonov mark, do konca majnika pa 6000 milijonov mark. Krediti, ki so se dovolili, odkar traja vojska, bodo znašali skupno 40.640 milijonov mark.
Nezadovoljnost z vlado na Angleškem,
London. (K. u.) Med adresno debato v poslaniški zbornici je izjavil Mac Sykes: Uspehi vojske v Belgiji, Srbiji in v Črnigori niso taki, kakoršnih si želimo. V nevarnosti je Sueški prekop. Položaj v Mezopotamiji ni tak, kakor bi želeli. Resen, slab položaj označuje, ker so zasedene velike pokrajine v Franciji in v Rusiji in napadi s Zepellinovci. Položaj more izboljšati le temeljita organizacija. Angleški vladni način je primeren miru, vojski pa ne. Mi se prerekamo, sovražnik pa sklepa; mi preiskujemo, sovražnik pa dela načrte; mi se čudimo, sovražnik napreduje. Vlada mora delati odločnejše in v bodoče ne sme prihajati »prepozno".
Izreden vojni svet v Londonu,
Haag, 19. februarja. Včeraj se je vršil v Londonu izreden vojni svet, katerega so se razen ministrov Mac Kenna in Bonnar Law udeležili tudi admiral Percy Scott in štirje visoki častniki generalnega štaba.
Posledica poostrene podmorske vojske.
London. (K. u.) »Gazetta« napoveduje, da od 1. marca dalje ne sme brez dovoljenja odpeljati nobena ladja z nad 500 tonami.
Bruseljski župan ni bil izpuščen iz zapora.
Berlin, 20. februarja. (Kor. ur.) Wolff poroča iz Bruslja: Sovražno in nevtralno časopisje je poročalo nedavno, da so izpustili iz zapora bruseljskega župana Maxa, Poročilo ni resnično. Pristavi se še lahko, da ni misliti med vojsko, da se izpusti župan.
Angleži prikrivajo.
Berlin, 19. februarja. Uradno se razglaša:
Angleška admiraliteta je izjavila potom Reuterjevega urada 18. t. m., da ▼ boju ponoči od 10. na 11. t. m. pri Doggerbanku ni bila izgubljena še drnga bojna ladja, češ, da nemško poročilo ni resnično.
Nasproti tej uradni izjavi se pribije, da je uničenje neke druge ladje poleg »Arabis« dokazano po neovrgljivem opazovanju nemških sil. Uradna objava z 12. fe-brnarja o izgubi druge ladje torej prej ko slej trdi resnico.
Načelnik tfeneralneda štaba mornarice.
TurCtjo v vojski.
Turško uradno poročilo.
Carigrad, 19. februarja. Turški glavni stan: Na dardanelski bojni črti je izstrelila neka sovražna oklopnica z obrežja Imbro-sa nekaj granat proti Teke Burnu. Sicer nič posebnega.
Rtununski glas o padcu Erzeruma.
Bukarešt. (K. u.) O angleškem poročilu, da so zasedli Rusi Erzerum, izvaja »Independance Roumaine«; Ruske operacije v teh krajih nameravajo, da odvrnejo turške sile z bojišča v Mezopotamiji in v Egiptu. Uresničenje je odvisno od števila čet, s katerimi razpolaga Turčija. Če šteje turška armada res dva milijona mož, lahko pošlje vojake na Kavkaz, ne da se drugod oslabi.
Veli zased i Ksmeruo.
London, 20. febr. (K. u.) Reuter: Nemška posadka v kraju Mora (severni Ka-merun) se je udala. Kolonija je s tem popolnoma osvojena.
Wolff pristavlja; Angleške čete so napadle 27. avgusta tri stotnije v Mori, ki jim je poveljeval stotnik pl. Raben. Nemci so odbili s težkimi izgubami sovražnika. Nemci so se umaknili nato v gorsko postojanko blizu More; obkolile so jih angleške in francoske čete. Izjalovil se je iz Garne podvzeti poizkus, da oproste stotnika pl. Raben. Na pazljivosti in junaštvu posadke so se izjalovili mnogi sovražni poizkusi z naskoki vzeti postojanko. Posadka je začetkom septembra srečno izpadla. Padel je baje angleški poveljnik in več njegovih častnikov. Zadnja poročila so došla v Jau-nae oktobra 1915. Padec Garne ni omajal hrabre posadke. Vztrajati je hotela do skrajnosti, dasi je pohajalo strelivo in je primanjkovalo živil. Porabili so tudi skoraj popolnoma neobhodno potreben kinin in druga važna zdravila. Zdravje posadke se je poslabšalo, a posadka je vztrajala še šest mesecev v neenakem boju. Poleg opisanih stisk je v vročem času pričelo primanjkovati tudi vode. Orožje je zato padlo iz oslabelih rok, nemški prapor, ki je plapolal toliko časa nad goro Mora, je padel z droga. Pomanjkanje streliva, živil in vode je storilo, česar se premoči sovražnika in posrečilo z napadi, ki so trajali poldrugo leto.
Evrofio a Amerika.
Amerika in Avstrija.
London, 18. februarja. Reuter poroča iz Washingtona: Uradniki državnega oddelka pravijo, da se avstrijske spomenice ne da spraviti v soglasje z garancijami, kakor jih je Avstrija dala v slučaju »Ancona«. Rešitev spora radi »Ancone« se je zato od-godila, dokler Avstrija ne da takih garancij, kakor se jih jc zahtevalo od Nemčije,
Tržaški cesarski namestnik Fries-Skene je v službenih zadevah odpotoval na Dunaj.
Amerika — Nemčija,
Washington, IS.februarja. (Kor, urad.) V senatu se je zavzel Sterling za predlog, naj ne pritrde Združene države noti Nemčije z ozirom na oborožene trgovinske lad-| je. Izjavil je, da je povzročilo povelje Nem-j čije mornarici Združenim državam najtežjo i mednarodno krizo. Sterling brani pravico I Anglije, da sme oborožiti trgovske ladje v obrambo in vpraša, kaj bi se zgodilo z ameriško trgovino, če ne bi gospodarila Anglija na morju. Senator Lodge je priznal, na ne bi postopali nevtralno, če Združene države podpirajo povelje Nemčije.
Amerika bo ugovarjala proti angleški blokadi.
Berlin, 20. febr. »Vossische Ztg.« javlja iz Amsterdama: Ameriška vlada zanika, da bi Švedska pred kratkim predlagala konferenco nevtralcev glede blokade Nemčije.
Združene države bodo neodvisno od drugih samo protestirale proti blokadi.
Oborožene trgovske ladje.
Washington, 16, februarja. (Zakasnelo.) Reuter poroča: Visoka osebnost v državnem oddelku je izjavila, da bodo Združene države priznale, da mednarodno pravo daje ententi pravico, da trgovske ladje oboroži za brambo. Če ententa ne bo hotela sprejeti predloga za razorožitev, tedaj Amerika ne more odobriti namena osrednjih sil, ki hočejo trgovske ladje torpedirati,
švedska ni pozvala Združenih držav na posvet.
Stockholm, 20. februarja. (K. u.) »Svenska Telegram Biran« jc pooblaščen izjaviti glede na Reuterjevo poročilo, da je pozvala Švedska Združene države, naj se pridružijo posvetu nevtralnih držav: Po zadnjem prcstolnem govoru je znano, da je poizkušala švedska vlada ponovno so-delovati z drugimi nevtralnimi državami. Ni pa resnično poročilo, da bi bila pozvala Švedska Združene države na posvet z namenom. ki tfa oodtikuie Reuter.
Združene države in sporazum.
Wash'ngton, 20. februarja, Reuter: Trdi se, da so zaplenili zavezniki ameriške papirje, vredne več milijonov dolarjev, ki so jih poslali iz Amsterdama v Newyork.
Haag, 20. februarja. (K. u.) »Central News« poročajo, da se je posvetoval ameriški poslanik v Haagu z Wilsonom o sitnostih, ki jih povzročajo zavezniki ameriški trgovini in pošti.
London, 20. februarja. (K. u.) Državni zakladnik naglaša v nujnem pismu bankam, naj lastniki ameriških papirjev te prodajo ali pa posodijo vladi.
Newyork. Exchange Telegram Biran poroča: Morgan obvešča, da je prodal angleški zakladni urad ameriškemu trustu 456.000 funtov njegovih 5 odstot. deležev.
Hvsirija in Nemčija.
Pruska vladna izjava.
Berlin, 19, februarja. (Kor. ur.) V pruski zbornici je trgovinski minister dr. Ly-dow rekel, da mora biti v izjavi o razmerju med Nemčijo in Avstrijo po vojni kar največ rezerviran. Samo to lahko reče, da je vprašanje tesnejšega razmerja z Avstrijo v zelo ozki zvezi z vprašanjem okrepitve političnih vezi. Razmerje se mora tako urediti, da oba dela prideta do svojega računa, sicer zbližanje ne bi zbližalo ali ločilo. Najprej mora vedeti, kaj mislijo avstrijski in ogrski trgovski in obrtni krogi. Z nekoliko mirom hočemo tega počakati. Pri bodoči ureditvi tega vprašanja pa ne bomo smeli izpustiti tega vidika, da s tem ne smemo onemogočiti ali otežkočiti za čas po vojni trgovine z nevtralnimi ali sedaj sovražnimi državami. Oboje mora iti eno poleg drugega. Mi rabimo gospodarskega in industrijskega prometa z zavezniki in sovražniki, Tudi v bodoče za svojo industrijo in trgovino ne bomo mogli pogrešati svetovnega trga.
Rožna poročil
Sarraii oglealaval z grškimi generali francosko bojno črto.
Pariz, 20. februarja. (Kor. ur.) »Petit Parisien« poroča iz Soluna: General Sa-rail si je ogledal včeraj francosko bojno črto. Spremljala sta ga grška generala Mo-schopulos in Simbrakatis.
Gregorijanski koledar v Srbiji.
»Beogradske Novine« prinašajo sledečo naredbo: Od dneva proglasitve te na-redbe se mora v vsem uradnem in javnem poslovanju računati čas izključno in edino po gregorijanskem koledarju, V javnem poslovanju občin, korporacij in strank se more v letu 1916 pod gregorijansko označbo dneva napisati v obliku ulomka tudi datum po starem koledarju. Za cerkveno leto velja kakor dosedaj julijanski koledar. Kdor se ne drži te naredbe, bo policijsko kaznovan. — Grof Saiis-Seevis, podmar-šal.
Politična propaganda v Varšavi.
Varšavski »Goniec Wieczorny« poroča, da se je pred kratkim iz vseh poljskih krajev zbralo 80 delegatov, ki so soglasno sklenili odločno vztrajati v boju proti Rusiji. Sklenili so proglasiti, da naj se poljski narod pridruži osrednjima silama, ker le taka politika odgovarja poljskim narodnim interesom. Zborovanja so se udeležili duhovniki, meščani, obrtniki, prosti poklici, industrijci, kmetje, časnikarji, literati in znanstveniki. V kolikor bodo dopuščale izredne razmere, se bo propaganda za ta program zelo razširila. Ustanavlja se poseben list, ki bo objektivno opisoval položaj in tako pospeševal stremljenja osrednjih sil.
Major Turudija — podpolkovnik.
Slavni dalmatinski poveljnik major Turudija, ki vodi junaške Dalmatince na soški fronti, je izvanrednim polom povišan za podpolkovnika. Turudija je po rodu iz Bosne.
UDieiflOii.
Častna diploma geueralu — Globoč-niku. Častno diplomo g. generalu Globoč-niku, kojega je občinski odbor na Bohinjski Bistrici dne 19. septembra 1915 izvolil častnim občanom, je v reliefu izdelal kipar Ropret Franc iz Bleda — sedaj črnovojnik na Bohinjski Bistrici. Diploma je umetniško delo — izrezana v visokem reliefu, predstavljajoča Gorcnjko v narodjii bohinjski noši. V ozadju se razprostirajo Juliške alpe z vrhom Črna prst, v ospredju pa kraljuje impozantna župna cerkev sv. Nikolaja z idilično razvrščenimi hišami pred savskim obrežjem. Ljubka Gorcnjka sloni na hodniku domače bohinjske hiše, okrašene s cvctlicami, sc opira na rdeč dežnik ter s ponosom opazuje uivjo gorsko pokrajino, kakor bi hotela gledalca opozoriti na lepi, čvrsti bohinjski rod, in divjeromantič-no naravo — kranjske Švice. Tehnično je g. umetnik udejstvil fineso posameznih potez z živim izrazom v solidnih barvah, kar
predstavlja — bohinjska narava: značaj, mirnega, vernega, ~-%štenega ljudstva z bogato okrašeno gorsko panoramo, K celoti predstavljajočega reliefa se kaj dobro poda na okvirju urezana ornamentika v ličnem pokrajinskem slogii. G. umetnik je v domačem motivu pokazal svoj fin okus ter lepe zmožnosti na tem poiju umetnosti. Ko nastopijo mirni časi: je pač želeti, da si svojo strokovno nuobrazbo še izpopolni kaki svetovni akademiji. — V ta nameu ga bosta gotovo podpirali država in dežela, — J. Piber,
Dnevne novice.
+ častni meščan škoJjeloSkf, Mestni občinski odbor v fckofji Loki je v svoji seli dne 16. februarja enoglasno imenoval raai premnogih zaslug za mesto častnim meščanom preblagorodnega gospoda c. kr. okrajnega glavarja v Kranju g. Franc Schitnika.
+ Duna,ski katoliški možje za sv. očeta, Dunajski katoliški možje imajo Vsak mesec nočno češčenje sv, Rešnjega Telesa. Sedaj je znani dunajski apostol p. Abel povabil svoje može, naj se pri februarskem češčenju spominjajo sv. očeta. Prelat dr. Brenner, rektor rimske »Anime« je pape-štvo označil kot varuha resnice in miru in za neporušljivo skalo. Petrov naslednik Benedikt XV, iz celega srca oznanjuje evangelij ljubezni in je skupni oče velike družine narodov. Iz Kristusovega duha je Benedikt XV. hotel človeštvu vrnili zopet mir ali vsaj zacelili rane vojne. In zbrani katoliški možje molijo, da bi bil sv. oče tisti, ki bi končno posredoval za mir. Sovražniki cerkve bi sedaj radi papeža vkovali v verige. V Italiji zahtevajo smrt papeštva ravno tisti, ki so silili v vojno, da zrušijo Avstrijo. Jutrajšnjo nedeljo bodo ti ljudje v imenu Giordana Bruna napravili demonstracijski obhod po rimskih ulicah za revolucijo in vojno, z grožnjo proti papežu. Dunajski katoliški možje pa bodo to nedeljo s svojimi družinami imeli skupno molitev in sv. obhajilo, da Bog ohrani svojega namestnika, kakor je po angelu rešil Petra iz Herodovih rok. — Ude-itio in želimo, da tudi katoliški slovenski možje mislijo isto in kakor Dunajčani opravijo svojo nedeljsko molitev in sv. obhajilo za sv. očeta.
-f Bolgarski kralj na Dunaju. V palači Koburg je sprejel dne 20. t. m. popoldne bolgarski kralj nadvojvodo prestolonaslednika Karla Franc Jožefa. Poset je trajal eno uro. C. kr, korespondenčni urad je z merodajne strani pooblaščen objaviti. Ker je odpustil sv, oče Njegovemu Veličanstvu kralju Bolgarije in ker še je izvedla sprava s sveto stolico in s katoliško cerkvijo marca 1915, je sprejela zdaj tudi Njega kraljevska Visokost gospa vojvodinja Parmska na gradu Schwartzau in je izvedena sprava Njegovega Veličanstva z Njeno kraljevsko Visokostjo gospo vojvodinjo Parmsko.
—	V Meranu na Tirolskem je umrla dne 17. t. m. č. Soroz M. Ana Šlam-b e r g e r , 28 let stara; bila je hčerka gospoda notarja Šlambergerja iz Kranja. Po-kojnica je odlično študirala na ljubljanskem c. kr. učiteljišču ter poučevala v samostanu »Angl. gospodičen« v Meranu. Vstopila je v ta samostan, kjer so jo izredno čislali zaradi njenih odličnih zmožnosti, njene spretnosti in naobraženosti. Zavoljo svojega znanja slovenščine in hrvaščine je bila odločena za prednico v nekem dalmatinskem zavodu, a ugrabila jo je nemila smrt, predno je dospela v ta delokrog. Svetila ji večna luč!
K avsiro-ogrski vojni razstavi na Dunaju 1'Hb. Na tej znamenit razstavi bo poleg kepne armade zastopana tudi naša vojna mornarica, ki bo imela poseben oddelek. Ta oddelek bo razdeljen v več skupin; razen glavne skupine in posebnega oddelka »praporni ogled« bo vseboval skupine: 1. ladijski modeli, 2. torpedni in mornarični izstrelki, 3. izdelki vrvarske industrije, 4. mornariška obleka in oprema za častnike in moštvo, in 5. navtični merilni instrumenti. Posebno zanimiva bo skupina trofej iz sedanje vojne: predmeti s sovražnih potopljenih ladij, in sicer s francoskih podmorskih čolnov »Curie« in »Bernuculli«, z italijanske oklopne križarke »Giuseppe Garibaldi« itd., dalje pa tudi deli setreljenih italijanskih zračnih velikanov »Citta di Ferarra« in »Citta di Je-si«, pisemska vreča, ki jo je neki italijanski letalec vrgel v Trst, sovražne granate in kos razletele srbske mine, ki so ga našli blizu mesta, kjer je ponesrečil monitor »Temes*.
—	Proti trajni gospodarski skupnosti
z Avstrio se je izrekla zveza ogrskih tovarnarjev; ker bi po njihovem in vse ogrske javnosti mnenju imela tako s stališča državnega prava kakor tudi ogrskega narodnega gospodarstva usodne posledice. Zakonski člen l2 iz 1. 1867. ima to najdragocenejšo vsebino, da nc odpravlja ogrske gospodarske samostojnosti. Če se Ogri odpovedo možnosti, da se svojčos poslužijo te svoje pravice, bi interese in bodoči razvoj Ogrske za večne čase popolnoma izročili avstrijskim interesom in tako bi sc
I
oropali možnosti, da sklenejo za Ogrsko ugodno nagodbo. Ogrski tovarnarji nato polemizirajo z nekaterimi avstrijskimi politiki, pa priporočajo, da naj se gospodarska nagodba »pragmatizira«. »Ogrska pošta« izve na pristojnem mestu, da resni krogi prav nič ne mislijo na tako »pra-gmatizacijo«.
+ Ministrska posvetovanja. Ogrski ministri in strokovni poročevalci, ki so došli na Dunaj, so se podali v soboto ob 10. uri dopoldne v palačo finančnega ministrstva, kjer so se pričeli posvetovati z avstrijskimi ministri.
Vsi novi naročniki »Pozdrava Iz domovine« prejmejo 1. štev, lista prihodnji teden skupno z 2. številko, ker je ekspedicija v tiskarni vsled pomanjkanja osobja preobložena z delom. Gg. naročniki naj nam zamudo blagohotno oproste. V prihodnje, upamo, pojde vse v redu.
—	Za novi vojaški list je poslal veleč, gospod dekan Mihael Arko iz Idrije velikodušni dar 200 K. Blagi gospod naj najde mnogo posnemovalcev! Vsak dar se hvaležno sprejme.
-f Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 3. gor. top. p. Ivan Gund-acker. Najvišje pohvalno priznanje je dobil nadporočnik 22. pp. Valentin Oblak, poročnik 17. polj. top. p. Julij Koman, Zlat zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil vojaški oskrbovalni akcesist v Gradcu Ivan Krulc. Srebrn zaslužni križec s krono na traku hrabrnostne svetinje sta dobila tit. nadlovca 31. lov. bat. Josip Gaber in Anton Cizl. Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste je dobil topničar Konrad Ssnoner, druge vrste pa desetnik Miroslav Zaje, oba pri 3. gor. top. p. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili topničarji 3. gor. top. p. Anton Ledinek, Ivan Stadler in Ivan Sušin.
—	Obdelovanje polja na Ogrskem. Dne 19. februarja je izšla odredba, ogrske vlade o obdelovanju polja spomladi. V občinah se ustanove odbori, ki morajo skrbeti, da se obdela polje. Odrediti smejo, da obdelajo ljudje z živino polja v vojski se nahajajočih in tistih, ki ne morejo delati, če se ne zanemari lastno polje. Za delo na polju se poviša kvajno običajna dnina za 60% višje, kolikor je znašala pred vojsko.
—	Moratorij za podjetja tujskega prometa. Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem opozarja vse one osebe in podjetja, ki se predvsem pečajo ali so navezana na dohodke iz tujskega prometa na novi sodnijski moratorij, kakor ga uvaja cc-sarska naredba z dne 22. decembra 1915, d. z. št. 181. Besedilo lahko vpogledajo pri vsaki sodniji ali svojem županstvu. Če dolžnik za svoje pred 1. avgustom 1914 nastale terjatve ne bi mogel plačati, tedaj mu sodnija lahko dovoli odlog celega ali delnega plačila do najdalje 31. decembra 1916. Komur je sodnik že po starem moratoriju dovolil kak odlog, temu je ta odlog po sedanji cesarski naredbi podaljšan do konca leta. Posebno važno je to, da se da sodnijski odlog doseči ne samo za navadne zasebno pravne denarne terjatve, ampak tudi za pred 1. avgustom 1914 nastale terjatve iz službenih, mezdnih in najemrin-skih pogodb, za obresti in anuitete od ze-mljeknjižno zavarovanih terjatev hranilnic in raznih drugih zavodov. Za terjatve iz najemnine se odlog lahko tudi dovoli, če se jc najemninska pogodba po 31. juliju 1914 molče podaljšala. Važno je tudi, da se more za vse zgoraj navedene terjatve do 31. decembra 1916 odložiti že tekočo izvršbo na nepremičnine. Pri takih podjetjih se tedaj lahko odloži prisilno upravo ali prodajo. Interesenti, ki so v potrebi, naj se obrnejo na domačo sodnijo, ki jim bo šla gotovo na roko, ali pa na notarja ali odvetnika.
—	Odlikovanja Rdečega križa. Srebrno častno svetinjo z vojno dekoracijo so dobile: gospa Fani Belar, gospa Vera dr. Bezjak, gospa Berta pL Busser, ga. Roza dr. Bleiweis pl. Trsteniška, gospa Marija Čeme, grofica Lujiza Chorinska, gdč. Her-mina del Cott, mater Kristina, gospa Pavla Dorr-Stibral, gospa Helga dr. Hogler, gospa Klementina Hamraer, gospa Melita Kli-ment, gospa Adelina Kosler, gospa Marija Krisper, gospa Ana pl. Kaltenegger, gospa Ida Korun, gospa Elza Konig, gospa Marija dr. KoŠenina, gospa Marija dr. Kokalj, ga. Ana Karlin, gospa Ana Kresse, ga. Adela Kubin, gdč. Alojzija Kozjek, gospa Hona Kuschl-Rehfeld, baronica HipoHta Lichten-berg, gospa Asta pl. Mattanovich, ga. Katarina Pečlin, gospa Valerija pl. Palagy, ba-ronica Lujiza Rechbach, gdč. Kristina pl. Roth, gdč. Gabrijela pl. Roth, gospa Pavla Roger, gospa Marija Sarabon, gospa Pavla Schvvarz, gospa Ana Schmied, baronesa Lota Sommaruga, gospa Marija Simšič, ga. Lola Simonič, gospa Magda Šlajmer, gospa Antonija Strzelba, gospa Alojzija Skande-ra, gospa Heda dr. Trenkler, gospa Valerija pl. Valmagyni, gospa Klementina VukŠinič, sestra Prolazija Vogl, gosp« Herm, Weiss-Ortborn, gdč. Frančiška Zeme ter gg. Albert DomladiS, Franc Golob, Ludovik Ju-traš, Anton Jagodic, Ign. Kaiser, Ant. Krisper, Martin Vukšinič, Peter Natlačen, Al.
Pohar, Adolf Rohrmann, Andrej Ramovš, Gothard Rott, Jakob Rižner, Karol Savnik, Rudolf Schadinger in Andrej Žnidaršič. — Srebrno svetinjo kot pospeševalci so dobili: Gilbert Fuchs, Robert Kollmann, Jan. Krisper in baron Alfonz Wurzbach.
—	Večji davek na žganje. Državni zakonik prinaša cesarsko naredbo, ki do-klado k davku na žganje vnovič zvišuje za 40 vin. za liter alkohola. Zvišani davek dobi samo država. Odslej zanaprej bo obdavčeni rafinade spiritus za celo Avstrijo imel enotno ceno 450 K za hI alkohola. Cena denaturiranega špirita pa ostane ista kakor prej.
—	Podružnica ogrske splošne kreditne banke v Belgradu. Ogrska splošna kreditna banka je ustanovila v Belgradu podružnico, ki se bo pečala z bančno in z blagovno kupčijo.
—	Grol Welsersheimb. Stanje ponesrečenega bivšega ministra grofa Welsers-heimba je trajno ugodno, upravičeno se upa, da ozdravi. Stanje se je zopet izboljšalo.
—	Razkuževalni vlak so blagoslovili 20. t. m. na Dunaju. Navzoči so bili nadvojvoda prestolonaslednik Karol Franc Jožef z drugimi člani vladarske hiše. Vlak je oskrbljen z vsemi aparati, da uniči oku-ževališča pri četah.
—	Kako postopajo šolske oblasti v Gradcu. Dijak graške realke Polz je bil pri Sv. Mihaelu težko ranjen in odlikovan z veliko srebrno svetinjo. Zato so hrabremu mladeniču na slovesen način izročili zrelostno spričevalo. Zbrali so se učenci višjih razredov realke, ves profesorski zbor z deželnim šolskim nadzornikom in starši odlikovanca. Njegov profesor je imel nagovor, v katerem je poudarjal, da je mladi junak na hribu Sv. Mihaela sijajno prestal maturo.
—	Občni zbor »Društva za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Višnja gora« se sklicuje dne 23. svečana 1916 popoldne ob 1. uri v sobi št. 6 c. kr. okrajne sodnije v Vičnjl gori.
—	Iz gor'anske občine je bilo poklicanih doslej 475, mrtvih je 30, ujetih je 54, ranjenih 73, pogrešanih 21, odlikovanih 5.
—	Umrl je v Ljutomeru ravnatelj dež. meščanske šole v pok. g. Karol Sponda.
—	Umora ga dolže. Na Pragerskem so aretirali domobranca Mat. Veselko, katerega dolže da je v neki leseni koči umoril 45 let staro gostilničarko Terezijo Kos na Pragerskem.
—	Skrb za mladino. Občinski svet v Fiirstenfeldu na Štajerskem je v varstvo mladine sklenil, da šolski otroci pozimi po 7. uri zvečer, poleti pa po 8. uri zvečer nc smejo več na ulico; mladostnim osebam pod 18. leti je prepovedano kajenje; otrok se ne sme voditi v gostilne in kavarne.
LiumiMske novice.
lj Ne dotikajte se nerazstreljenih bomb in izstrelkov! Pri zadnjem napadu sovražnih letalcev se je dogodilo, da so se zanesle nerazstreijene bombe v hiše in da se je pri eni celo poskusilo vžigalnik odviti. Ker vsako najmanjše premikanje lahko provzroči rezstrelitev, se resno svari pred dotikanjem nerazstreljenih bomb ali izstrelkov sploh ter se najditelj v splošno korist poživlja, da naznani dotični kraj, kjer je našel tak izstrelek, takoj najbližji varnostni oblasti oziroma varnostnemu organu.
lj Ne bodite preveč radovedni! Pri zadnjem laškem poletu nad Ljubljano smo opazili, da je občinstvo silno neprevidno, ker sredi obstreljevanja stoji na trgih in cestah ter zasleduje boj. Tako lahko prav po nepotrebnem nastaneji žrtve. Občinstvo naj takoj, ko opazi letalca ali pa čuje streljanje, oziroma vidi znamenje na Gradu, gre v hiše in naj bo na varnem. To pa ne velja samo za Ljubljano, ampak tudi za druge kraje.
lj Imenovanfe. Za vojnega kurata v rez. je imenovan ljubljanski protestantski pastor dr. phil. Hegemann Otmar.
lj 95. rojstni dan obhaja danes gosp. profesor dr. Jožef N e j e d 1 i.
Ij Prošnja za knjige in liste. Podpisani prosim knjig in listov za svoje bolnišnice. Posebno nam primanjkuje poljskega, češkega in hrvatskega čtiva. Dobro došli so tudi molitveniki v raznih jezikih. Veem dosedanjim darovalcem iskrena hvala! — Ivan Kogovšek, vojni kurat, Št. Jakobsko župnišče, Ljubljana.
lj Ponesrečil se je 18. t, m. na Ambroževem trgu Stanko Zoršen, 7 let star šolski učenec iz Štefanje vasi pri Ljubljani. Prenesli so ga v rezervno b?'.iico deželne brambne vojašnice, kjer pa je tekom treh ur izdihnil v velikih bolečinah. Danes se je vršil sijajen pogreb k Sv. Križu ob veliki udeležbi. N. p. v m.!
lj Ranjen v roko je bil Franc Artač, 13 let stari sin Žagarja Ivana, stanujoč v Krakovski ulici št. 19, — V pleča, levo ramo in rebra je bila ranjera lOletna hči mizarskega mojstra Irana, begunca iz Kormina, stanujoča v Zeleni jami št, 59. Oba sta ostala pri življenju in se sedaj zdravita v deželni bolnici.
lj Vsled poškodb, ki mu jih je zadal z lopato po glavi njegov tovariš iz premogo-kopa v Kočevju — kakor se ie že poročalo — jc umrl 18. t. m. premogar Mijo Puškarič.
lj Umrl je 19, t. m. v blaznici na Studencu 46 let stari Goričan Anton Božič, posestnik iz Št. Viške Gore tolminskega okraja.
lj Umrla je 19. t. m. v dežel, bolnici Neža Tušek, študentovska gospodinja iz Starega trga št. 26, v starosti 56 let in isti dan v dež. blaznici-hiralnici Ivanka Lu-keseh, 36 let stara hči zdravnikove vdove, poprej stanujoča v Židovski ulici št. 1.
lj V častni spomin in namesto venca na krsto gospodu nadporočniku Franu Gol-liju c. kr. domobranske železniško - varnostne stotnije v Borovnici, ki je v izvršitvi svoje službe smrtno ponesrečil, je darovala ta stotnija (častniki in moštvo) znesek 100 K v prid pomožnemu zakladu za vdove in sirote celokupne oborožene moči,
lj Umrl je c. kr. profesor na tukajšnji višji realki g. Franc Brunet.
lj Tretja krušna komisi'a nima robe-nega domačega peka za kruh. Naj se uredi. Krušne komisije bi morale biti tudi poučene, kako naj se karte strižejo, da ne bo prepirov.
lj Umrla je gospa Ida Kosem, stara 86 let.
—	V Ljublinu kupljeni krompir za Dalmacijo. »Naše Jedinstvo« poroča, da se je posrečilo bolskemu županu Petriču kupiti na Rusko-Poljskem, in sicer v Ljublinu, 100 vagonov krompirja.
—	Pogrešani vejaški pes se nahaja pri »Makatarju« v Trebeljevem, okraj Litija.
lj Inval'd, ki bi opravljal lažjo službo, bodisi kot kurjač, sluga ali raznašalec, prosi primerne službe. Več v uredništvu.
lj Našla se je pretekli teden manjša vsota denarja. Dobi se v deželnem dvorcu pri uradniku Fermentinu.
Primorske nov ce.
Nadvojvoda Evgsn Tržačanom in Primorcem. Poveljnik južnozahodne bojne čr^e, Njegova c. in kr. visokost nadvojvoda Evgen, je naslovil tržaškemu namestništvu 16. t. m. sledeče visoko lastnoročno pismo: »S posebnim zadovoljstvom sem zapazil, kako požrtvovalno nosi prebivalstvo Trsta in Primorske, vsi krogi ne gletle na razliko narodnosti, bremena vojske, ki nepo3red« no zadenejo to obmejno ozemlje in kako požrtvovalno se dela na polju vojne preskrbe tako za borilce na bojni črti kakor tudi za ranjence in bolnike v zaledju. Čutim, da sem dolžan izraziti toplo čutečo zahvalo prebivalstvu Trsta in Primorskega kakor tudi svojim hrabrim vojakom. Prosim Vašo ekscelenco to javno razglasiti. — Nadvojvoda Evgen, generalni polkovnik.
Bctrinstvo Berlina Gorici. Višji župan v Berlinu dr. pl. Wermuth je brzojavil goriškemu deželnemu odboru na naslov deželnega glavarja prošta dr. Faiduttija: »Kakor stojita oba naša naroda proti skupnemu sovražniku ramo ob rami v obrambi, si morata podati bratsko tudi roko za nov smoter, da se olajšajo globoke vojskine rane in da se celijo, da se prizadeti deli dežele potolažijo in da postanejo še tesnejše tisočere vezi naših narodov. Z nemške strani hočemo pokazati toplo s posebnim činom ljubezni, kako se zanimamo za usodo avstrijskih mejnih dežela, posebno za Gorico, ki je bila najtežje udarjena. — Višji župan dr. pl. Wermuth.« — Deželni glavar dr. Fai-dutti je odgovoril brzojavno: »Deželni odbor poknežene grofije Goriško Gradiščan-ske si dovoljuje Vaši ekscelenci na plemeniti misli vojnega botrinstva Berlina za zo-petno zgradbo po nezvestem sovražniku uničenega mesta Gorice izraziti globoko čutečo zahvalo. Poročila o tem ne sprejmejo samo prebivalci Gorice, marveč prebivalstvo cele dežele Goriško-Gradiščanske z največjim veseljem in z najodkritejšo hvaležnostjo. Dr, Faidutti, deželni glavar.«
Odlikovanje. Mil. g. škof tržaško-ko-perski je dne 19. februarja o priliki kano-nične vizitacije č. g. župnika pri Sv. Ivanu v Trstu, Frančiška Sila, imenoval častnim konzistorialnim svetnikom. Čestitamo vzglednemu, neumorno delavnemu župniku.
DuSno pastirstvo v naših krajih, zasedenih od Italijanov. Za časa italijanske okupacije se po dogovoru med Vatikanom in našim zunanjim ministrstvom dušno pastirstvo, vodstvo in nadzorstvo izroči domačim avstrijskim vikarjem, ki so neposredno podrejeni rimski kuriji. Teh vikarjev je pet in sicer na Tirolskem tri;e, pri nas pa: č. g. Jurij Peternel, dekan v Kobaridu za ozemlja Plavc—Korada in železnica Pontafel, krminski dekan č. g. Jožef Peteani za južne kraje do gradeškega zaliva.
Imenovanja in odlikovanja. Stavbni komisar pri tržaški pomorski oblasti, Alojz Stockinger, je imenovan za višjega stavbnega komisar,a, — V priznanje izbornega službovanja pred sovražnikom so bili odlikovani: poštni pristav Anton Cargnel z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne svetinje; s srebrnim zaslužnim križcem s
krono na traku hrabrostne svetinje: poštne oficijantke Marija Schonta, Lujiza Com-pare-Bacarcich in Amalija Medeotti, poštni odpravitelji Ivan Buda, Saturn Cassango, Alojz Trampuš in Mihael Bavčar ter brzojavni delovodja Andrej Visintin; s srebrnim križcem za zasluge na traku hrabrostne svetinje poštni slugi Henrik Colut in Kvirin Bregant.
Smrtna kosa. V četrtek popoldne je v Trstu umrl po dolgem bolehanju g. A n t o n J a n , c. kr. finančni nadpaznik v pok., oče bivše priljubljene tržaške operetne pevke gdčne Janove.
V Šempasu je umrl 12. t. m. Ivan Remec, star 81 let. Pokojnik je bil oče č. g. župnika na Vogerskem. Bil je pravi krščanski mož, skrben oče in dober gospodar. Svetila mu večna luč!
Mrtvoud je zadel drugič č, g. Alfonzi Poljšak, vikarja pri Sv, Tomažu na Vipavskem.
Z jugozapadne ironts. Že večkrat se je poročalo, kako so Lahi po kakem neuspehu obstreljevali kak kraj za našo fronto. Marsikatera vas je bila brez potrebe razrušena. Tako so se Lahi pred nekaj dnevi spravili nad O., ki sicer prej ni dosti trpelo. Nekaj 28 cm granat v smeri proti cerkvi. Razrušili so hišo, ležečo nasproti te, a cerkve same niso pogodili. Tudi župnišča ne. Tudi nekaj drugih hiš na jugozapadni strani je bilo več ali manj poškodovanih. Nekaj granat je padlo tudi na pokopališče, kjer je pokopanih nekaj naših junakov. Mrtvašnica je dvakrat zadeta, a še stoji. Že prej enkrat so zadeli z granato lahkega kalibra kapelico na križišču ceste. Poškodovana je le streha in rob zidu, dočim je ostala podoba nepoškodovana. Lahi morajo imeti dosti streliva, ki ga tako brezsmiselno tratijo.
Toča je v Trstu padala v četrtek 17. t. m. To je bila prva toča v letošnjem letu, Hudourje jc trajalo le malo časa. Po toči pa se je zopet zjasnilo in solnce se je za-smejrlo prestrašenim pericam.
Naseljevanje beguncev v Gradcu prepovedano. Vladni komisar za Gradec je sporazumno z deželno vlado odredil, da se odslej naprej prepoveduje beguncem, se naseliti v Gradcu. Brez dovoljenja graške-ga vladnega komisarja se v bodoče ne bo smel naseliti v Gradcu nobeden begunec.
Izbrisani odvetniki. Iz odvetniškega seznama so bili izbrisani, ker se mude v inozemstvu: dr. Ante Trumbič v Splitu dr. Gazziri v Šibeniku in dr. de Giulio v Dubrovniku.
Razoe novce.
—	Velika železniška nesreča na C trškem. Uradno: V soboto zjutraj se je raztrgal tovorni vlak št. 583 med postajama Predeal m Felso Tomes. Iz Ura je skočilo 16 voz. Ubiti so 4, težko ranjeni 3 in lahko ranjena dva železničarja.
—	Švica darovala vojnim ujetnikom 7 milijonov. Švici je odpadlo na poštnih pristojbinah vojnim ujetnikom namenjenih odpošiljatev 9 milijonov frankov.
i, ,Koliko v?'nih sir°t na Ogrskem. » V « Ji? 'oh do 31- decembra 1915 na-šteli 36.379; 94% jih živi pri materah
Premoženje berlinskih hranilnic. Ber-linske hranilnice so dosegle sedaj najvišje
SfJano g-,°d SV°'ega ,obstank^ vloge zna, sajo 400 milijonov mark.
Kreditna akcija mest. V zadnji seji zveze nemških mest se je sklenilo ustanoviti veliko skupno konsumno in kreditno organizacijo mest, ki naj mestnim upravam v vojnem času kolikor toliko olajša težavno nalogo aprovizacije in financiranja. Konč-novd,avno financiranje tega podjetja Se bo moglo izvesti šele po vojni, vendar morejo posamezne mestne uprave že sedaj izpe-' nu>ne transakcije. Tako se sliši, da namerava dunajska občina skleniti večje posojilo, predvsem v pokritje zakladnih listov, ki zapadejo 1 maja. Mesto Budimpešta ,e baje sklenilo s poštno hranilnico posojilo v znesku 22 milijonov kron po
hS'-	S,e	^ ogrsko
banko m trg. del. družbo za posojilo. Vse-
kakor bo stavilo financiranje mestnih kreditov velike zahteve, ki jih bo mogoče v celem obsegu zadovoljiti šele v bodočem mirnem času.
Gorupova ustanova za dekliški I cej. Kranjska deželna vlada je razpisala 7 mest te ustanove. Prošnjam, ki jih sprejema ravnateljstvo dekliškega liceja do 15 mar-ca, je priložiti: krstni ali rojstni list, ubož-m list zdravniško izpričevalo, izpričevalo o cepljenih kozah in zadnji dve šolski iz. pričevali. V prošnji je navesti, kje stanu-)e.!° starši, oziroma varuhi, in če prosilka, a i kdo njenih bratov uživa kako ustanovo, ali javno podporo in v katerem znesku.
Štipendije in ustanove škofa Dobrile. Razpisane so (z začetkom I. semestra šolskega leta 1915/1916) štiri štipendije iz ustanove škofa poreško-puljskega Dobrile. Štipendije so po 200, oziroma 224 kron. Pravico imajo mladeniči slovanskih staršev iz župnij škofije poreško-puljske izven mest in trgov in ki obiskujejo kak avstrijski ali hrvatski gimnazij, ali realko z red-
f
nimi stolicami za hrvatski ali slovenski jezik. Če ni takih prosilcev iz srednjih šol, imajo pravico tudi dečki, ki v svoji župniji obiskujejo ljudsko šolo od tretjega razreda višje. Uživanje štipendije traja do končanih študij, vštevši vse fakultete kakega avstrijskega vseučilišča. Za sedaj pa se oddajo štipendije le za eno leto. Štipendij se izgubi vsled nezadostne note o vedenju v enem semestru, ali slabega izpričevala o učenju v dveh semestrih. Prednost imajo prosilci, ki se hočejo posvetiti duhovniškemu stanu. Pravico prezentacije ima ordi-narijat v Poreču, pravico podeljevanja pa c. kr. uamestništvo v Trstu. Prošnje s potrebnimi dokazili je vložiti do 29. februarja pri škofijskem ordinarijatu v Poreču.
Jutri najznamenitejši
vešča nemške in nekoliko tudi slovenske stenografije, išče služb«, sprejme tudi na deželi. Ponudbe upravništvu pod -166kontorlstinja.
roman sezije v
v deželnem gledališču
Samo tri dni!
kupi v vsaki množini po najvišjih cenah
Pcficr Angelo, Ljubljana.
Le pismene ponudbe se žele, tudi od trgovcev. — Posredovalci so iščejo proti dobremu plačilu.	2426
PF* Služkinja
z a Sarajevo.
Boljša meščanska ro Ibina (6 oseb) v Sarajevu išče pridno, poštono, zdravo in pobožno Slovenko kot služkinjo za vsa domača opravila. Znati mora tudi pripraviti vsa navadna jedila. Potni stroški se povrnejo. Plača po dogovoru. Ponudbe z opisom dosedanje službe in zahtevo plače na upravo Slovenca pod št. 407.
popolnoma izvežbana tudi v brzojavu išče službe. Cenjene ponudbe pod »K st. 409« na upravo lista.
z znanjem slovenščne in hrvaščine ali lašfine išče banka v Pragi. — Ponudbe na »poštni predal -17«j Ljubljana,
V večji tr^ ss -šče priletna, zanesljiva "5?	%
sprejme takoj „Konsnmno društvo". Oglasiti se je pri načelniku v pisarni dr. Pegana na Dunajski cesti, po peti uri popoldne pa na Kongresnem trgu - štev. 2. =====
Sprejme se takoj samostojna starejša
ki bi imela veselje do gospodinjstva. Istotam se sprejme tudi
izurjena v gospodinjstvu, katera bi umela kuhati za posle in molsti krave, za večje posestvo Mizo Ljubljane. Ponudbe spre.ema uprava lista pod št. 464.
konj, plemenskih bikov in belgijskih zajcev se
naznanja, da se zglasljo takoj v Vnovceval niči za živino v Ljubljani, Dunajska cesta 29.
z dobrimi spričevali v trgovino mešane stroke. — Ponudbe je oddati na upravništvo tega lista pod
št. m.
brez kapitala s prodajo dobro idočih predmetov raznih strok Pojasnila daje Universai V. Dunaj II.
Schflttelstr. 93. Mezz. 5.	433
Prodam
v Konjicah na Spod. štajerskem, v kateri se lahko tudi pozimi prebiva, z vinogradom in sadovnjakom (namizno sadje) travniki, njivami, zidanico, itd., se proda radi rodbinskih razmer pod zelo ugodnimi pogoji. Pojasnila daje brezplačno odvetnišKa pisarna v Pragi, I. št, 303,
leo n um mšm
in
50 lil ifeK&I lili
po zmerni ceni. istotam se proda
eov
Kup im pa vsako množino zdrave
448
sprejme takoj na delo zadruga: Združeni čevParji v Trstu m okolici sedaj v Ccl.u, Sohlllerjcva cesta št 3. — Zglasiti se je pismeno ali osebno na navedeni naslov. Ked r stopi v djlo se mu troški vožnje vrnejo. — Zglasiti se je takoj.
za kisanje po najvišji ceni KAROL GREGORIČ, Ljubljana, Woi.ova ulica 12/11.
Več dobrih
ZIDARJEV, DNINARJEV in TESARJEV
spreime proti dobri plači stavbena tvrdka Andrej Čeme, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Išče se za takoj lepo meblovana
mesečna soba
s kabinetom ev. tudi 2 sobi za boljšega gospoda s posebnim uhodom. Ponudbe iz prijaznosti sprejme uprava tega lista pod 474.
Zavod za ortopedično telovadbo
v katerem se zdravi pod zdravniškim nadzorstvom
raznovrstno skrlvljenje hrbtenice, Izbočen hrbet, neenake T T T	rame, neenaka ledja Ud. Je v Stritarjevi ulici &t. 7, L nad.
Pojasnila se dobivajo ob delavnikih od 3.-4. ure popoldne istotam.
471
Potrti neizmerne žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tožno vest, da je naša dobra mati, tašča, stara mati, teta in stara teta — gospa
včeraj, 20. t. m. ob 5. uri zj., po mukotrpni bolezni, previdena s sveto-tajstvi za umirajoče, v 86. letu svoje dobe, izdihnila svojo blago dušo.
Pogreb predrage pokojnice se vrši danes, 21. svečana ob 5. uri popoldne izpred hiše žalosti Krakovski nasip št. 16 na pokopališče k Sv. Križu. — Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
V LJUBLJANI, dne 20. svečana 1916.
Zolija Pehaui, Josip in Albin Kosem, Ida Gnzelj, hčeri in sinova. Friderik Pehani, Avgust Guzeij, Minka in Helena Kosem, zeta.sinahi. Vsi unuki in unukinje, nečaki in nečakinje, pranečaki in pranečakinje.
f
Mestni pogrebni zavod.
Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsom sorodnikom, pri-iteljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskrenoljubljeni,
/.	i L • • b rt soprog, oziroma oče, brat in svak, gospod
Franc Brunet
c. kr. prolesor višje realke v Ljubljani
dne 19. svečana ob 8. uri zvečer, po kratki jako mučni bolezni, previden s tolažili sv. vero bogu vdano preminul.
Pogreb nepozabnega pokojnika so vrši v pondeljek dne 21. svečana 1916 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Grad Tivoli na pokopališče k Sv. Križu.
bv. maša zadušnica se bode služila v torek dne 22. svečana ob polu 9. uri dopoldn v faini cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 20. svečana 1916.
Mira Brunet, irma Brunet roj. Kavčič, Minka Brunet,
hčerko.	soproga.	sestra
Frtdolin Kavčič, Marija Kavčič roj. Teller, c. in kr. polkovnik, svak.	svakinja.
Zahvala.
Globoko ginjeni ob tolikih dokazih tolažilnega sožalja povodom biidke izgube nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda
KAROLA GOLOB
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najiskrenejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo naitopleje gospodu tovarnarju Maksu Zaloker, kot bivšemu šefu pokojnika za njegovo požrtvovalno naklonjenost, prečastitemu gospodu župniku Josipu Pristov v Ilorjulju za blagodušno sočustvovanie začasom bolezni in smrti rajnkega, istotako vsem darovalcem prekrasnega cvetja in za dobrodelne namene in sploh vsem onim, ki so spremili našega ljubljenega pokojnika k večnemu počitku.
Žalujoča rodbina Golob.
St. 2429.
zoia
■M	H MS
glede oddaje mestne kopeli,Kole&iie'vnajem.
Podpisani mestni magistrat oddaja mestno kopel v Kolezijah za dobo treh let te je od 1. maja 1916 do 30. aprila 1919 v najem in sprejema ustne ali pismene ponudbe do vštetega 10. marca 191(3.
Predmet najema je le mestna kopel v Kolezijah in mestna hiša št. 9 v Kopališki ulici, ne pa tudi ,.Hribarjev gaj'1 poleg Kolezij, ki je določen za park. s katerim ima občina sama razpolagati.
Natančneje pogoje pove in pojasnila daje mestni gospodarski urad v navadnih uradnih urah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 14. februarja 1916.
g
Posteljna
as E.
perje
ra	m
^ in puh
u ueliki izbiri ia po jako nizkih cenah priporoča turdka
SkaberrtE, Ljubljana
mestni trg šteu. 10.
n
□
FZUBMOO
najboljše kakovosti po dnevnih cenah
na nagone ali oozooe.
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 4.
Tzdaia konzorcij »Slovenca«.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Jožel Gostlnčnr. državni poslanec.