List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strossmajerjev trg Telefon Št. 73. Lelo XXIII. &<. S. Hrani* 4. februarja 1939 J Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40a- din. polletno 20- din, četrtletno »o - din. —mn Nekaj o zagonetni Rusiji Raj in kje je resnica? Eni pravijo, da je ▼se sijajne, drugi pa trdijo, da ni vse tako, dejstva pa (na pr. Cehih) zopet govorijo drugače in morda še najbolj zgovorno. Angleški list „Times" je zelo resen list in ne more biti pri njemu govora o kaki propagandi. Ta poroča, da primanjkuje v Rusiji goriva, celo žita, da celo -*sa pri ogromnih foadovih, ker je delo le prisiljeno. »Večji del industrijskih izdelkov porabi industrija sama, ljudstvu pa primanjkuje potrebno tovarniško blago", pravi list. Utegne biti resni-•ca, saj je celo moskovski list »Izvestija" poročal, da, v Moskvi primanjkuje — plenic. »Industrija kriči po novem kapitalu in po oujnih popravah." Pač pa dalje poroča list: »Najbolje stoji z rusko vojsko, ki ima prednost pred vsem gospodarstvom..." Dalje zopet: »Glavne potrebe vojaškega značaja dobiva Rusija iz inozemstva," (lasi ..vojaška in-drustrija narašča in ne more kriti lastne potrebe. .. Vsled zastoja ostale industriie Se je položaj delavstva znatno poslabšal." Delavske plače ceni list na 150 rubljev, „kar je polovica delavske plače pred vojno." Le kvalificiramo delavstvo je razmeroma dobro plačano. Res je tudi, da komunistov danes več ne vleče tnko v novi »raj", zato pa je vse tembolj sijajno v listih, ki so menda tudi .kvalificirani". : Ko je Rusija znižala skoraj do 99*/i trgovske zveze z fašističnimi državami so vsi „so-drugi" zagnali krik po svetu ter jo postavljali za vzgled. Toda le pri »vozu. Kako pa je pri izvozu? Kam je šlo rusko olje in benzin, ko so Italijani operirali Abesince* Drugi zopet pravijo, da ima Rusija najmočnejšo avijatiko. Zato je še tembolj čudno, da si Rusija ne upa z njo na dan, ko bi vendar mogla vsaj prestrašiti Japonce, ki jo ogrožajo na Daljnjem vzhodu, ali pa se potegniti za Cehe!? Nemci so ae proti Franciji zavarovali, ako je v Francozih sploh še kaj nrči. Obrnili so se sedaj proti vzhodu. Kje je moč Rusije? To naj povedo dični »Slovani" — sodrugi, pa bodo takoj dobili odgovor na vse krilatice, ki so jih v zadnjem času pošiljali med svet za ..ohram! o demokracije, svobode, enakosti in bratstva". Potem bodo rešili uganko z-kaj Rusije ni več v orkestru evropskih dipbnn-tov. J. M. T. Damjan Vahen: O esperaniu Mnogo perečih vprašanj je rodila današnja doba, dol.a političnih prevratov, revolucij, gospodarske propasti, zastoja mednarodne trgovine; toda eno najvažnejših vprašanj te dobe jc jezikovno vprašanje. Zakaj? Ker narodi poznajo in priznajo samo svoj jezik, svojo kulturo in zavračajo vse, kar jim je tuje. dedujoči v preteklost opažamo, da se veliki narodi še vedno trudijo, da bi njihov jezik postal svetovni jezik. Svetovni trgi zahtevujo odjemalce vsega sveta, prometna sredstva, radio, brzojav ne poznajo državnih ali narodnostnih meja. In tako opažamo iz dneva v dan večjo potrebo po mednarodnem jeziku, ki ni lastnina kakega naroda, ki je lahko naučljiv in razumljiv vsakomur. Po mnogih neuspelih poskusih se je posrečilo dr. L. L. Zamenhofu iz Poljske, da je sestavil Esperanto, mednarodni jezik na pidla-gi mednarodnih besednih korenov, na podlagi mednarodne ideje bratstva in ljubezni ter vzajemnega sodelovanja I rez ozira na raso, narodnost, vero ali politično pripadnost. »Vsi ljudje, pu naj pripadamo temu ali drugemu narodu, tej ali drugi veri, temu ali drugemu plemenu — vsi imamo iste pravice, iste težnje in s pravicami iste dolžnosti! Naj govorimo ta ali drugi jezik, vsi smo enaki!" Esperanto — mednarodni jezik pušča vsakemu posamezniku in narodom vso svobodo v njegovem kulturnem razmahu, posreduje med različnimi kulturami narodov, spoznava naro-Je po kulturah in ima zato kot ideja in jezik tako na kulturnem kakor socialnem polju bodočnost in ne bo dolgo, ko bo po!eg materinskega jezika vsak izobraženec govoril še esperanto. Espernntsko vprašanje ni časovno vprašanje, vprašanje od danes do jutri, kakor jih j:' nešteto v zgodovini svetovnega kulturnega razvoja, temveč je eno najbolj perečih vprašanj za zbližan je in bratsko sodelovanje med vsemi narodi vsega sveta! Občni zbor Prosvetnega društva »Slomšek" v Voklem V nedeljo, dne 29. januarja se je vršil ob"ni zbor domaČega Prosvetnega društva v šolskih prostorih. Udeležba je bila zelo velika, kar je znamenje, da se je med članstvom poživilo zanimanje za prosvetno delo. Odbor je poročal o delu v minulem letu Iz poročila je bili razvidno, da so čluni v liko delovali, društvo pa nič. Člani so namreč vse svoje moči dali na razpolago farnemu driiš.vu v Šenčurju. Edini dekliški krožek je d lova! doma. ki je eden najboljših duleč naokoli. Zalivala za to gre domačima učteljicuina gdč. Šor-lijevi in gdč. Perčičevi. Vse lanske tabore je povzdignil s svojim velikim številom krojev vokiun.ski krožek. Po odborovem poročilu se je razvil zelo živahen razgovor o bodočem društvenem delu. Vsa srca si je osvojil predlog, da se poživi domače društveno delo. Društvo ima mnogo sposobnih ljudi v Voklem in Vogljab z« KHmo-stojno društveno ži. 1 jen je. Za tako dobro drlo pa društvu manjka potrebnih prostorov. Sedaj društvo gostuje v šoli. Ti prostori pu so čisto neprimerni, zlasti za gledališke igre in telovadbo Dekliškega krožka. V razredu je prostora komaj za 10 telovadcev. Irncmo jih pa hvalo Bogu večkrat po deset. V Vi,k em imamo tudi mladce. Tudi za te, za ta »naš up", primanjkuje prostorov. Zato ni prav nič čudnega, da je občni zbor soglasno in z velikim navdušenjem sklenil, da mora društvo dobiti lastne prostore. V Voklem rabimo, zato hočemo čimprej prosvetni dom. Ob tej misli so dekletom in fantom oči kar žarele navdušenja! Dajmo razmaha prosvetni ideji, da bo de temeljev pre-kvasila obe vasi, Voglje in Voklo. Zato se za dosego postavljenega cilja ne bomo ustrašili nobenih žrtev! Saj se je nekdo v Voklem že izjavil, de bo takoj daroval 1000 din, če se sprejme sklep o zidavi društvenega doma. V Vogljah in Voklem pa imamo še več takih idealnih ljudi. Drugi jih bodo pa posnemali. V srce si zapišimo: ..Nas prosvetni dom bo naš ponos!" O tem našem delovanju bomo le poročali. Gorenjski teden v I. 1940 V nedeljo se je vršil v dvorani hotela »Stara pošta" v Kranju sestanek, ki gu je v smislu razgovorov in sklepov prejšnjih let, sklical rnzstnvnj odbor Združenja obrtnikov v Kranju. Namen tega sestanka, na katerega so bili povabljeni predstavniki vse.i gospodarskih in kulturnih korporacij nuše Gorenjske, je bil, du se končno določi obseg kakor tudi termin razstave v Kranju, na kateri noj bi sodelovali vsi sloji in stanovi ter gospodarski krogi gorenjskega kota. Predsednik združenja g. Pollak je uvodoma pozdravil vse navzoče ter se jim zahvalil, da so se odzvali povabilu. Sestanka se je tudi udeležil narodni poslanec za kranjski okraj g. Brodar Janez, okrajni načelnik g. Lipov Šek in kranjski župan g. Češenj. Večina govornikov je poudarila potrebo po razstavi večjega obsega kot jih je do sedaj prirejalo Združenje obrtnikov. Razstava naj bi obsegala vse panoge narodnega gospodarstva naše Gorenjske, pofeg e-br*ti in industrije naj bi bilo zastopano §e knietijstvo, živinoreja, mlekarstvo, čebelarstvo, gozdarstvo, poleg tega pa tudi vsa ktrfhrrna m telesno vzgojna društva. V tem s* si bili vsi navzoči edini. Govoril je tudi okrajni načelnik g. L;pov-šek in tndi narodni poslanec g. Brodar, ki sta oba pozdravila to zamisel ter obljubila od svoje strani vso pomoč. Kranjski žepan g. Cesenj je tudi obljubil pomoč, ki jo bo nudila občina prirediteljem v vsakem oziru, vendar je iznesel pomisleke, da bi se prredtev ia-višiia že letos. Kot zelo tehtne razloge, ki govorijo za to, da se razstava vrši drugo leto, je navedel velika javna dela, ki se bodo vršila v letošnjem leta v Kranju: razi r'tev savskega mostu, modernizacija ceste proti kolodvoru, modernizacija Jelenovega klanca, gradnja novega postnega poslopja, ko bo obenem polagan tudi kabel ta avtomatsko telefonsko centralo, gradnja note državne mlekarske šole, gradnja tekstilne šole, gradnja kopališča. Z ozirom n« vsa ta dela, si lahko mislimo, kako bo izgledalo naie mesto na vseh koncih in krajih, vse razno in razka-pano ter niti malo privlačno za tujce. Z ozirom na vse te raz'oge g. župana Češnja so bili vsi navzoči enodušni ter sklenili, da se vrši razstava v najširšem «a*c*fn ia to leta 1940., ko bo tudi mesto Kranj p ivfaSno za tujce ter jim bo moglo nudi.i radi s svoj m izgledom privlačno sliko. Sklenjeno je b lo. da vsi zastopniki raznih «»podwsrbih parne in stanov Že sedaj razmišljajo o podrobnosti te prireditve, da bi se že v jeseni m>glo pričeti s stvarnim delom in pripravami za prireditev. Menda ni potrebno še posebej poudarjati, kakšnih koristi si moremo nadejati od take prireditve, ki naj bi pokazala pravo sliko ustvarjanja naše Gorenjske bodisi na gospodarskem ali kulturnem polju. Ker pade v prihodnjo leto tudi 10nn l-ti«?««-obstoja Kranja kot mesta, se bo v bodočem letu z razstavo vršila tudi proslava te oblet- , niče ter se bo skušalo v okviru te obletnice prikazati tudi razvoj našega mesta v zadnjih i(H)0 letih. Moramo pozdraviti to misel, saj nas že lokalni patriotizem navdaja z veseljem, da bomo mogli prikazati naše mesto ne samo kot »sivega starca na trdni skali" ampak tudi kot eno najbolj »stvarjajočih mest naše ožje domovine. Zborovanje tekstilnih delavcev v Kranju Tekstilno delavstvo vedno bolj uvideva, da je le stališče ZZD ob priliki pogajanj za novo kolektivno pogodbo bilo pravilno in zaradi tega vedno bolj pristopa v ZZD. Zaradi organizacije in zaradi volitev obratnih zaupnikov, ki so sedaj odložene za mesec maj, je krajevna organizacija ZZD v Kranju sklicala za nedeljo javen shod. Glavni govornik na tem zborovanju, ki se je vršilo v Ljudskem domu, je bil g. Preželj 1'rance, predsednik centrale ZZD. Dvorana je bila nabito polna. G. Preželj je v svojem govoru obrazložil potek pogajanja za kolektivno pogodbo in pojasnil, zakaj so se pogajanja razlila, zakaj imajo deladaja'ci tako lahko stališče do delavstva in kaj je naloga kranjskega delavstva, da si izboljša svoj položaj. Poročal je tudi o obratnih zaupniki^, kakšne naloge imajo in da morajo delavci * Kranju voliti pri bližnjih volitvah obratnih zaupnikov kandidate ZZD, da dajo Zvezi združenih delavcev legitimacijo, da jih zastopa pri delodajalcih. Končno se je dotaknil aktualnega vprašanja ZZD in Jugorasa. Obsodil je vse organizacije, ki uganjajo demagogijo, za hrbtom po hočejo izigrati slovensko delavstvo. Izvajanja g. Prežlja so naši delavci nagradili z živahnim odobrovan.em. Na zborovanju delavcev je govoril še predsednik kranjske JRZ g. dr. Megušar in g. Uam. Po zborovanju so se sestavile kandidatne liste za vsa kranjska podjetja. f Bajželj Anton Stražišče pri Kranju. Dne 26. januarja je po težki, kratkotrajni bolezni v starosti 46. let umrl tukajšnji splošno spoštovani posestnik in trgovec Bajželj Anton. Nihče ni mogel verjeti, da bi tako vedno sveži, življenj: ko močan mož, ki mu je bil smoter življenja le težko de'o in neprestana borba za obstanek, mogel tako naglo opešati v svoji moči, saj jo je posedoval v toliki meri kot malo kdo. Vsakdo, ki je poznal g. Bajželj na, se je moral čuditi njegovi izredni življenjski sposobnosti, s katero se je znal v razmeroma kratkem času pov/.dgniti iz ne prav zividne-ga položaja do uglednega posestnika in trgovca. Svoj dom si je zgradil z rokami in u-inoni, ki ga je znal spretno uveljavljati v svoji žimarski obrti, do katere je imel velik smisel. Vso svojo moč v življenju pa je črpal iz doslednjega svojega katoliškega življenja, ki ga je prikazal v sijajni luči. V vsakdanjem opravilu, v katerem j:, bil zasidran z dušo in telesom, ni nikdar pozabil verskih dolžnosti, ki jih je vrednotil s še večjo mero kot svoje delo, opravljal je praktično katoličanstvo med ljudstvom s posebnim veseljem in voljo. Njegova vzorna družinica, ki mu jo je Bog pomnožil na 8 članov, je vsem vaščanom svetel vzgled katoliškega družinskega življenja, ki tako vidno gine in razpada baš v Stružišču pod slabim vplivom industrializacije. Tembolj jo zuto ta poteza njegove družine vrednostna, ker je pokazala zavidljive uspehe praktičnega katoličanstva tako jasno, vidno in neoporečeno prav vsem. Ni treba še posebej poudarjati, da je bil poleg svojih stanovskih dolžnosti aktivni člau vseh dobrodelnih, katoliških slovenskih organizacij in društev, v katerih je delal toliko, kolikor je pač mogel. Podpiral pa je še prav posebej katoliško časopisje, ki ga je z bistro-stjo svojega duha in besede propagiral in širil, kjer koli je mogel. Njegov pogreb v soboto 28. januarja je pokazal, koliko je imel prijateljev, ki so ga spremili v velikem številu k zadnjemu počitku. Prosvetno društvo na čelu sprevoda z zastavo mu je v še prav posebno ve'ikem številu izkazalo zadnjo čast, saj se je rdele-ležilo v času največjega dnevnega dela n ego-vega pogreba v takem številu kot do sedaj le pri nobenemu svojemu članu. Pokojnik zapušča ženo in 8 nepreskrbljenih otrok. Morda bo Vsevedni in Vsemogočni to težko izgubo družine obrnil še prav posebno njej v dobro, saj Mu je povsem vdana. Naj v miru počiva vzgledni katoliški slovenski mož! Tedenske novice Opozarjamo nu današnji oglas gasilskega družabnega večera, ki se vrši jutri, v so' oto i. februarja ob 20. uri \ vseh prostorih Narodnega doma. Elektrarna Kranj prosi vse odjemalce toka nu svojem področju, da sporočijo o motnjah in prekinitvi toka na telefon št. 30 oziroma rejonskemu monterju g. Tušeku. STRAN 2 OdLor Fant odseka Kranj obvešča vse svoje člane, da se vrši redni članski sestanek v torek 7. II. ob 8. uri zv. v knjižnici Ljudskega doma. Na sporedu je zanimivo preduvanje. Za vse stare člane je sestanek obvezen. Novi člani dobrodošli. Predsednik. H. akademski večer se vrši v četrtek ». februarja ob 8. uri zvečer v dvorani Ljudskega doma. Govoril bo glavni urednik »Slovenca" g. dr. I. Ahčin: Liberalizem in njegov vpliv na gospodarstvo. Vabljeni ste vsi brez izjeme zato pose t i te to velezanimivo predavanje v čim večjem številu! Z ukazom kraljevega namestnišlva je bil na predlog prosvetnega ministra imenovan za ravnatelja kranjske gimnazije g. France Korbar, profesor na isti gimnaziji. Iskreno čestitamo! SPECIJAINA TRGCTZIMA SAffV KRAM J Viitordannka «. 6 V noči od torka na sredo je v Kranju umrlo najstarejša Kranjčanka in sicer 94 letna Sumi Marija, po domače »Vilfanova" mama. Pokopali so jo na Svečnico ter se je njenega pogreba poleg velikega števila meščanov udeležilo tudi veliko število sorodnikov, ki jih je imela v Kranju, saj so že njeni neka eri pravnuki odrasli šolskim klopem. Naj v miru počival Ako imate kiirjn očesa in se Vnm dela trda koža, pridite v našo higienčno urejeno pe-dikuro, kjer Vnm naš pedlker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev zn din 6.-. Ne mučile se s krpanjem noguvic, ker Vnm za malo denarja strokov-iijnško popravimo moške, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Skoraj vsi Kranjčani so se prejšnji teden imeli priliko zabavati na račun »najbolj in- formiranega dravobanskega dnevnika" »Jutra , ki je prinašalo članke, polne si n imenta'n isti in tudi — neresnice o Mirku Čadežu, pekovskem mojstru iz Kranja. Vsi Kranjčani dobi o poznajo razmere in tudi prilike, ki so d o-vedle do tega, da je moial Čudež iskati zdravljenje v bolnici za umobolne na Studencu pri Ljubljani. Zuto so se tudi sladko smejali »informiranosti" Jutra, ki je zopet enkrat pošteno nusedlo svojim dopisnikom. Ne maramo zaenkrat z dokazi pobijati pi-sarjenja Jutrovih dopisnikov, ker nočemo v javnost iznašati težkih rodbinskih razmer, ki bi Čadeža prikazale ne ruvno kot najmirnej-šegn in najvljudnejšega človeka. Če bo Jutro nadaljevalo s takim pisanjem, ki mu ni niti mulo v čast, in napadalo nekatere osebe, češ da so one krive tega Čudeževcga ,.gor a", ! o-mo pač prisiljeni v obrambo napadenih oseb iznesti v javnost, kar pa bo v prvi vrsti škodovalo sedanjim Cadeževim zaščitnikom in njemu samem. Ob Jutrovem pisanju pa smo «e .pomnili sledeče zgodbice: dva bolnika sta se v umobolnici čudila, kako ju morejo držati zdrava in pametna med samimi noici. Hotela sta preizkusiti svojo pamet ter je prvi vprašal tovariša, kaj ima v pesti svoje desnice. Ta mu je mirno odgovoril: »Triglav!" Na to se pa prvi užaljeno nasmeje ter ga zavrne: ..Seveda si lahko zadel, ko si mi pogledal v pest!...* Ker so bili nekateri dosedanji člani danskega sveta izvoljeni za narodne poslance, je notranji minister g. Acimovič na podlagi § 26 zakona o banskih upravah razrešil dolžnosti 14 članov banskega sveta ter na njih mesto imenoval nove. Med drugimi je bil raziešen za kranjski okraj g. Brodar Ivan, narodni poslanec in posestnik v Hrastju, na njegovo mesto pa je imenovan g. Umnik Anton, župan in posestnik v Šenčurju. Couch zofe, otomane, divane in vse tapetniške izdelke izvršuje t čno in solidno V TONEJC tapetnik, Kranj Občni z or Strelske družine v Kranju. V smislu čl. 23., 55. do 38. strelskega p:av lni-ka in po sklepu zadnje odborove seje, se sklicuje zu v soboto, dne 11. februurja t. 1. pb 8. uri zvečer v gostilni pri »Petrčku" redni občni zbor strelske družine v Kranju s sledečim diievn.m redom: 1.) Pozdrav in nagovor pied-sedn.ka. 2.) Poročilo tajniku, bla0a.,ii ka in revizorjev. 3.) Volitev predsednika (za dve leti) in ostalih funkcionarjev (za enoletno dobo). 4. Določitev članarine za le.o 1939. 5.) Predlogi posameznih članov in 6.j Slučajiusti. O. čin zbor se bo vršil takoj ali naj)ka»n-je pol ure po sklicanju ob vsakem številu navzočega članstva. Udeležba članslva obvezna, ostalo občinstvo, posebno zastopniki m a^ijie dobrodošlo Ev. pismeno predloge je do 10. februarja t. 1. vročiti br. tajniku ali predsedniku. I o se objavlja namesto po->eoiiin vabil. Zadruga »Obrtni dom" je začeia poslovati in vabi vse obrtnike in prijutelje rokodelcev, da pi stopijo z deleži kot člani. Vse potrebne informacije se dobe med uradnimi uiami v pisarni Skupnega združenja obrtnikov. Zadruga »Obrtni dom". SKOK J A LUKA Občinski proračun je na svoji zadnji seji občinski odbor odobril. Mora ga pa še zdaj potrditi kr. banska uprava v Ljuoljani, da l.o dobil dokončno veljavo. Kar se tiče občinskih doklud, moramo pripomniti, da bo njih višina odvisna v največji meri od prispevka kr. banske uprave, vendar pa ne bodo nižje od l55°/o, kukor so sedaj. Proračun cestnega odbora je končan in bo stopil v veljavo s 1. apr.lom. V prihodnji številki ga bomo skušali prinesti v glavnih obrisih. Občni zbor naše vrle gasilske čete se je vršil v nedeljo v Gasil, kein domu. Takoj v začetku moramo poudariti, da je ta občni zbor pokazal, da je zavel med našimi gasilci zopet oni duh, ki je vladal v tej o ganizaciji pred leti krize, ko so nekateri skušali izkoristiti gasilstvo v vse druge namene, kakor pa bi jih gasilstvo v vsakem slučaju smelo imeli. Danes se gasilci zopet zavedajo, da so gasi ci in nič drugega. Občnega zbora se je udeležilo od okoli 50 aktivnih 42 članov. Novost pri tem občnem zboru je bila ta, da so trije novi člani prisegli pred novim praporom. Občni zbor je vodil predsednik g. Ivan Sušteršič. Udeležili so se ga pa tudi župni siurešina g. Planina Lovro ter zastopniki občine, sres. nač. in 1. plan. polka. Tajn ško poročilo je podal tajnik g. Pire Franc, blagajniško poročilo pa g. Deisinger Zoran. Vsa poročila so bila sprejeta soglasno. Na ol enem zboru so bili odlikovani za izredne zasluge s Imej čista usta! tV***A mmm^^^—^^m^m^ čista usta tič« odra, marveč dvorane same. Čeprav je bila naša dvorana lepo slikana, je v preti klih leih zlasti ob priliki dobro obiskanih iger — in katera igra na Skali gledalcem ni všeč? — mnogo trpela in izgubila. Zato smo napravili ol^oli in okoli dvorane primerno visok lesen opaž, ki bo okusni dvorani, dal le še nov okras. V nedeljo popoldne ob poli 4. u i bomo gledali na Skali igro Glavni dobitek. Ker je predpust čas veselja, bo igra, ki jo igrajo priznani igravci, gotovo vlekla. Prijatelji na svdenje! Zadnji prosvetni večer je pokazal v sliki in KAZIMIR CE6NAR: Zvočni kino „Kino Šmartinski dom" v Šmartnem pri Kranju Vam ima priliko prikazati: največji vojni film o letalstvu ESKADRA SMRTI V GLAVNI VLOGI: Friederik March in Gary Grant Letala v vojni službi, borbe v zraku, smrt tisočerih, avijoni lovci, bombniki. — Ne zamudite, če hočete vedeti, kaj je vojna! Oglejte si ta film! PREDSTAVE: z rednimi cenami: V soboto, dne 4. februarja 1939 ob 8. uri zvečer, v nedeljo, dne 5. februarja 1939 ob 4., 6. in 8. uri zvečer. Mimica Zagorska: Marija Taborska (Zgodovinska povest iz dobe turških časo?.) (Dalje.) »Tako." »Tako, da. Veš kaj mi je rekel? Oče Vilibald, na Turškem je vroče, tam se ne bodo prebladile uši v vaših luseh. Glej, tako mi je rekel ta osat gosposki." »Ali bi gal" je Pankrac stisnil p si. „In ti?" »Jaz' Celju: t bi mu razbil, če bi mi to vrgel v obraz na samem ali na mo.em domu." »Tako si bil pa miren?" Vilibalda je pogrelo. »Ti, Pankrac, kaj bi bil pa ti storil? Daj no premisli malo, kaj bi ti storil?" Pankrac je pogledal v mizo in je kar molčal. »Jaz sem pa mislil, ko si mi šopek dala, jaz sem pa mislil, ko si mi šnpek dala, da bodeli da bodeš ti moje. dekle." Pesem je prišla do samotnih pivcev in jim razjasnila mračna lica, da so ustne lezle v nasmeh. »Tovorniki," je veselo dejal Štefan in si pomel roki, pričakoval je dobre kupčije. »Micka, ti zalo, ti za'o gorenj ko dekle, Micka, ti zalo, ti zalo gorenjsko d kle, povej mi, zakaj več ne maraš za me?" Pred hišo je pesem utihnila, konji so hrzali in rezge. tali, vohali so bližino toplih hlevov. Tovorniki so snemali tovore, jermenje je škripalo, včasifc. je kdo zaklel. V hiša so se culi klici: »Oštir! Hej, Štefan!" »Štefan, otvor v shrambo, konjiče pa V hlev! Konjem ovsa, fantom vina!" »Takoj bo," je znvpil oštir in hitel ven. Kmalu" nato so prišli v hiftot ovornikl, sami veseli, mladi fantje. »Filip," se je razveselil Vilibald, ko je prvi izmed njih prislonil bič v kot. »Glej, že po gla^u sem te p znal in res si pravi." »O, oče Vilibald," se je prešerno zasmejal mladi tovornik. »Se zmerom živi? Se zmerom zdravi." »Da bi te kuga," se je nalašč razhulil svobodnjak. »Mar si mi smrti in bolezni želel?" »Bog me varuj take misli, oče Vilibald, prav grešna bi bila. Jaz, da bi vnm slabo želel, ko ste mi deset let kruli rezali in sva pozneje tolikokrat skupaj vino pila. Vilibald je posadil Fll pa zraven sebe in ga z zunosom ogledoval od vseh strani. »Glej, glej, nisem mislil, da bo tisti pastir, ki je ves razcapan tekal za naš,mi repi, postal b.dek in postaven funt. Kar verjel ne bi." „K tem ste vi pripomogli," je Filipu neprem šljeno ušlo. „I.c kako?" Filip je lil v zadregi in m"dre oči je umikal pred ostrim pogledom starčevih črnih oči. „Z bičem ste me spodili, suj veste." »Du sem te z bičem? Zakaj sem te? je Vilibald grebel po spom nu. Naposled pa nušel kar je iskal, postal je bled in v veliki zadregi nerodno rekel: »Aha, zaradi Micke, zaradi moje, zaradi naše Micke." Jezo ga je pa hitro minila In zasmejal se je. »Kol ko si bil pa takrat star, Filip? Takrat, ko sem te spodil?" »Osemnajst let mi je bilo." »Zdaj pa?" »Šestindvajset," je Filip sedaj naglo in samozavestno odgovoril. Vilibald se je zopet zasmejal. »Glej, Filip, neumnost sem takrat storil. Dekle ti je dalo šopek, prav tako, kakor si tako lepo noc >j pel. Jaz. sem lil hud, ker je dala šopek hlapcu, m.lemu hlapcu. Glej, sedaj je pa zato dobro in hvaležen si mi, ker sem te spodil." »Hvaležen sem vam." »Vidiš, Filip, vsega se še spominjam. Vendar je prav, da sem tako storil. Dekle je jokulo po tebi in bledelo, mislil sem, da bo umrlo." Filipu je sedaj postalo zoprno to vzbujanje nekdanjih dogodkov. Naročil je. dva putrhu vina in enega ponudil Vilibaldu. ..Oče Vilibald, pijte nocoj z menoj. Kar pijte, čeprav ste bogat svobodnjak, jaz pa le tovornik." Vilibald se mu je dobrodušno nasmehnil in prijel putrh. »Ti, Filip, naša Micka ti je nekoč šopek dalu, če ti je prav, pa pijvn na njeno zdravje." „Pa dajva," se je iz vse duše zasmejal Filip, in ves nasmejan izpraznil putrh do dna. Vino ga je ogrelo, da je rekel: »Slabo je to vino, kislo, toda na zdravje V i I i -baldove hčere bi 5e jesih pil." Svobodnjaku je vino že sililo v glavo, zato fantu te šale ni več zameril, še sam se je vsemu smejal. .Glej ga Filipu, pa tudi piti znaš." »Seveda tovornik mora znati piti in peti." »Hej, da bi te zduj videla naša Micka, kako si zal postal." Filip je zardel in navidezno brezbrižno, malomarno vprašal: »Omožili je še niste?" »Se ne," je Vilibul težko izrekel in obraz se mu je pri tem potegnil. »Noče in noče. Presneto, že dva in dvajset let ima pa jo vendar nič ne dopovem. Svobodnjaki so se že tepli zunjo, vendar nobenega ne mara. To dekle je presneto trmasto." V.libald se je po sili zakrohotal. »H j, ti, jaz močno sumim, du misli iti v Mek nje v samodan." Vilibald in Filip sta izpila, nato je nadaljeval tovorn.k: »Zdaj mora biti Micka lepo dekle ... " »To pa to," je dejul svobodnjak in pohvala mu je vidno hladil srce. »Lepo dekle, kras Podbre/.ij in vse okolice. — li, Filip ali pojdete še nocoj naprej?" »Ne," je nnjilo odvrnil iMlip. »Torej jutri?" — —- »Aha." »Mimo naše hiše boste šli. Oglasi se no pri meni, Filip. Vino bova pila in marsikaj pomenila. Pa naš Martin, da ga vidiš to ti je fant." »Saj je bil že takrat. Midva sva istih let," je zadovoljno pristavil Filip. »Se ujemn. No, ali se boš ustavil?" »Pa ju." Filip si dal dvakrat veleti. Tovorniki v drugem koncu hiše se niso menili za pogovor, ki sta ga imela tadva. Biče so pometali na klop k peči in neprenehoma priganjali oštirja: »Štefan, vina prinesi!" Štefan je nosil pisane majolke in velike putrihe, tovorniki so pili in se prešerno smejali. »Hej, vi mladi fantje!" je zavpil Pankrac. »Turek vam bo zamašil grla, du ne boste peli in vriskali." Tovorniki pa so se temu brezobzirno smejali. »Glejte, oče, saj si jih bomo sami zamaSili s pogačo in vinom. Čemu nam bi jih mašili Turki?" »Mar ne veste, da pridejo sem?" „Da pridejo?" so ga radovedno izpraievalj tovorniki, smeh jim pa le ni izginil z njihovih mladih lic. »Če pridejo Turki na Kranjsko, pojdemo mi s tovori še dalje gori. Prav tja k Renu pa menda vendar Turki ne bodo zašli." ..Pojdite z nnmi, oče pa boste ušli Turkom." ,.Da bi z vami šel? Prestar S"in že." se je zasmejal tudi Pankrac, ker se je nalezel njihove zidane volje. STKAN 3 pesmi slov. narodne šege. G predavatelju V. Zoru se prav lepo zahvaljujemo za njegov trud in prijaznost. jubilcjnik. V nedeljo 5. februarja bo g. Ivan Peharc, ravnatelj v pokoju, stop 1 v 70. leto. Kdo ne pozna tega častitljivega gospodu, to impozantno postavo s srebrnobelimi lasmi, moža, ki uživa spoštovanje vseli Tržičanov? Se mnogo lepša od njegove postave pa sta njegov kremenit značaj in plemenito srce. G. ravnatelj je v zgled vsem možem kot venn katolčan, ki nadvse vestno izpolnjuje vse veiske dolžnosti in vsekakor zasluži čast cerkvenega ključarja. Zgled je po ljubezni in zvestoba do svoje žene, vzorne soproge: ta dva plemenita značaji je les Bog združil. Zgled je v točnosti, redu, plemeni osti. Beseda mu je modra, preudarjena in dosti velja. Oi> tem jubileju želimo g. Piharcu, naj ga Bog še dolgo ohrani med Tržičani, zdravem in močnega kot doslej. Upamo, da bo tako! Pa tudi g. ravnatelj naj bo sam optimist, da mu bomo mogli čestitati tudi ob 80-letnici. Ad multos annos! Občni zbor SPD. Dne 14. januarja je imeli podružnica SPD v Tržiču svoj redni letni občni zbor. Dnevni red občnega zbora je potekal ob lepem soglasju in obilni udeležbi članstva, kur je dokaz, da se p d užnica nahaja res v prav h, pridnih in vešč h rokah. Poročila posameznih fukcionarjev so bila izčrpna in tudi volitve novega odbora so potekale v lepem soglasju. Iznenadena je bila javnost kakor tudi članstvo s fofo razstavo, ki jo je priredila in organizirala podružnica v svoji društveni sobi, katero je dala na razpolago mestna občina. Razstavo si je ogedalo tekom enega dneva nad 70O ljudi. Izrekala se je splošna pohvala, od nekateiih pa naravnost laskava. Z razstavo je imela veselje v prvi vrsti naša mladina, katera vidi naš planinski roj in lepote naših krajev, kar je dokaz, da je naša mladina še zdrava, ker ima toliko smisla za lepoto stvarstva. Namen razstave pa je bil predvsem ta, da se pokaže v pravi luči naš Tržiški kot domačinom in tujcem. Domačinom zato, da bi znali sami cm ti to, kar je pri nas lepega, tujcem pa da bi jih privabili kot goste v naše lepe kraje z ieljo, da bi odhajali od nas z najboljš mi vtisi ter nas še ponovno posečali. Na tem je zainteresirana vsa tržiška in okoliška javnost. Tuj.kopro-metno propagando vrši danes samo naša podružnica SPD s pridnostjo svojih članov. Dolžnost vseh merodujnih faktorjev je, da to delo dejansko podpro, bodisi moralno, b;disi materialno. Podružnici in njenemu p elsedniku iskreno čestitamo k tolikim uspehom, da hi se pokazali tekom par let in Želimo, da bi tudi v bodoče bilo vsaj toliko oziroma še več uspehov. Združenje čevljarskih mojstrov v Tržiču vabi svoje člane na občni zbor, ki se vrši dne 12. februarja 1939 v prostoiih meščanske šole v Tržiču ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Odobritev zapisnika zadnjega občnega z! ora. 2. Poročilo načelstva, nadzorstva in blagajnika. 3. Odobritev računov za leto 1938. 4. Volitve novega odbora. 5. Odobritev proračuna za leto 1939. 6. Raznoterosti. Dolžnost vseh mojstrov je, da se občnega zbora udeleže. Kakor mora vsak gospodar na- praviti letni obračun, tako tudi društvo polaga obračun svojega dela in obenem predlaga proračun za novo poslovno dobo. 27. decembra 1938. se je pričel strokovni tečaj, ki ga je priredila kr. banska uprava. Tečaj obiskuje 28 mojstrov in pomočnikov. Med nj mi tudi enu pomočnica. Tečaj vo li z vso skrbnostjo in natančno tjo strokovni uri-telj g. Steiman Jože. Obskovalci se za tečaj zelo zanimajo in pridno obi kujejo pouk. Zal, da ni bilo mogoče ustreči vsem, ker se jih je preveč priglasilo. Združenje bo skibelo, da se bo drugo leto vršil zopet tak tečaj. Tudi vajeniški naraščaj se je letos precej pomnožil. Treba mu bo posvetiti nekoliko več pužnje. Učiti in vzgajati vajence ni lahka naloga. Naloga vseh: učiteljev v šoli. mojstrov v delavnici in staršev doma je, da uravnavajo življenje vajenca in ga vzgojijo v vrednega člana človeške družbe. Prav danes se mnogo mladine pokvari v dobi učenja, zato mora vsak mojster gledati, da gre vajenc'va pot v pravo smer, v smer dobre in katoliške vzgoje. KRI2E „Njega — njega pa od nikoder ni..." Ta pesem se je zadaje dni zlasti v ne.Ieljo prepevala po vseh javnih lokalih, po vaseh, v družinah, zlasti pa v šoli. Boste rekli: Kako, da ravno v šoli najbolj? Cujte, čitajte in strmite, ker razočaranje je veliko, ve iko! Nekdaj tako velik in skrbeč prijatelj š lo-obvezne mladine, ki je zlasti skrbel da se otroci moralno ne pogreznejo v gnusno blato 6. božje zapovedi, je v sredo 25. januarja izginil neznano kam. Vsem našim občanom je nehote stopilo v spomin, ko so zvedeli to najnovejšo novico o ..zaščitniku" mladine, kako je obdo'zil pred leti tri res poštene možakarje, med njimi celo našega bivšega organista, gnusnega zločina in jih hotel prisiliti k priznanju. Pomislite! Nedolžnega človeka je silil k priznanju, samo da Li se sam proslavil. Razumljivo, du so otroci v velikih skrbeh, kje je sedaj ta njihov »veliki prijatelj". Kdo je ta vel ki mladinski prijatelj? Nihče drugi kot naš šolski upravitelj go.'pod Viljem. „l\aaaj- — Kaakoo? — Zakaaaj?" boste vpraševali! Da, on! Torej: kako in zakaj! — ___________. 9—c t-**-*** Ta je prišla in žnjo tudi šolski nadzornik g. Rupret. Ko sta revizorja potrkala na vrata g. upravitelja in se pred tav Ia njegovi ge. soprogi, je ta dejala, do gospoda ni doma! — K temu izgovoru ge. Battezar bi pripomnili samo to, da je g. uprav telja srečal ravno v tistem trenutku neki posestnik, ga pozdravil, a gospod upravitelj, najbrže. v veliki duševni depres ji ni našel primernega od-zdrava. — Gospoda sta čakala, toda zaman! Ko gospoda le ni hotelo biti od nikoder, je revizorje minila potrpežljivost in so odprli vrata pisarne. A glej čudo: nkjer blagajniških knjig, ne zapiskov, ne. hranilnih knjižic glasečih se na 20.000 din, ne denarja. Splošno se sedaj vprašuje in ostaja odprto vprašanje: kje so knjige, kje je denar. Mi se. danes ne bomo spuščali v to in bomo vse prepustili času. Poleg šolske mladine je v skrbeh za šolskega upravitelja tudi njegovo »sorodstvo", ki si II Kdor se hoče dobro in veselo zabavati, naj se potrudi v hotel Kranjski dvor" k PETERLINU kjer se toči v prijetnih, moderno opremljenih prostorih, priznano izborni dolenjski cviček, fina ljutomerska in haloška naravna izbrana vina, kakor tudi zajamčeno pristni, prvovrstni, originalni, zdravilni „DIN6AC", priporočljiv posebno za oslab^e. Vsa vina dobavljena direktno od vinogradnikov. Čez ulico 2 din ceneje. Ob vsakem času na razpolago topla in mrzla jedila. V nedeljo, 5. februarja po gasilskem družabnem večeru koncerttržiskegašramelseksteta. Za obisk najvljudneje vabita in se priporočata Miro in Angela Peterlin ga je za časa bivanja med nami pridjbil v velikem številu. Ob zaključku našega poročila se še ni vrnil ne g. upravitelj in ne njegova soproga, ki je jadrno odbrzela za svojim možem. Lisica in ciganček. Gospod Zaplotnik, odio-sno njegov hlapec Jože je opazil, da izginjajo iz njegovega kurnika v večjem štev lu kok iši. Misleč, da kokoši odnaša zvitorepka, je Jože nastavi past (skopec). Čez. par dni pa je izginila past in ž njo vred se je tudi število kokoši zmanjšalo. Jože je zato drugič nastavil past v kurnik. Zvečer naenkrat začu e iz kurnika ki ce na: »Na pomoč!" Jože jo je urnih korakov ubral pogledat kdo tako obupno kliče. Afislite si! Mesto lisice je dol il v „škopcu" ci-ginčka. — Res smola na vseh koncih. — O naših ciganih ob priliki nekaj več. »SuPanova hči" je naslov igri, ki jo priredi naš Dekliški krožek v nedeljo 5. februarja ob 3. uri popoldne. Pripomin;amo, da je igra zelo lepa ter so vloge razdeljene med najbojše igralce: Leban, Grandovc, Krave r in i.oren-čie itd. Obleka iz gledališča. Kljub velikim stroškom cene vstopnicam običajne. Predpust je. V tem času nekateri zelo hitijo da .-topijo v zakon, drugi hod^o po plesiščih, tretji — in teh je največ — pa nestrpno pričakujejo, kaj jim bo nudilo za p ed-pust na odru naše Prosvetno društvo. Za danes povemo samo to, da se boste na pustno nedeljo lahko toliko nasmejali, kot še nikoli v svojem življenju! Ob sklepu našega dop sa smo zvedeli, da je razrešen upraviteljstva g. Viljem Baltezar. Na njegovo mesto je imenovana gdč. Karolina Zupančič. Še ena brzojavku. No nns'ov nekega učitel a je pri-pela v ponedeljek sledeča brzojavka: »Zlatica pride — Vilko bolan leži. Trbovlje." Neveste, še je čas da kupife kuhinjsko posodo, jedilno orodie, mlinčke, likalnike, slike, ogledala in vse, kar rabile za gospo-dinisivo, po iziemno nizkih cenah. Hlebš s£ekiama Kranj Š.MARTIN PRI KRANJU Kino Smartinski dom nam bo predvajal ta teden, največji vojni fiim »Eskadrila smrti". Aeroplani, lajna stvar za nas Zemljane i^r«-^ v vojni važno vlogo, da z njih izvidijo sovražnikov teren in da bombadirajo mesta v za-ledjU. Ta film je od zače.ka do konca vojni fi m, ki nam bo prikazal vse- vojne grozote. Tisoči in tisoči so padali. Sto in sto aerop'anov se je zrušilo. Nikomur ne bo žal, kdor si bo ogledal tu film, še bolj pa bo zanimal vse one. ki so slične vojne grozote sami izkusili. STRA2IŠČE Ker spravljajo, nekateri morda tudi nehote, mojo tvrdko v zvezo s šušmarji — pleskarji, ki so jih radi tatvine zaprli, moram javnost obvestiti, da nimajo pi! meni zaposleni pomočniki, še manj pa jaz, prav nobene zveze z omenjenimi ter bom radi svojega ugleda ter ugleda tvrdke primoran vsakogar, ki bi razširjal neresnico, tožiti sodišču. Frantar Alojz, slikar in pleskar, Stražišče. CERKLJE ..Piditikant" je naslov 5 dejanski burki, ki jo vprizori Prosvetno društvo v nedeljo 12. februarja. Opozarjajo se vsi prijatelji smeha, da predstave ne smejo zamuditi, če se hočejo zopet enkrat pošteno nasmejati. Pa tudi resnim ljudem, posebno sedaj v predpustu, ne bo škodovalo, če pridejo pogledati. Zato se bomo popoldne ob poli 4. uri vsi zbrali v dvorani Ljudskega doma. Videli bomo, kako je cinarski mojster postal župan in se smejali njegovim težavam na magistratu. Zvedeli bomo, kako se dele klofute na obroke, kaj je politikus in še veliko, veliko zanmivih reči. Prvi del Kmetijsko-gospodarskega tečaja, ki ga prireja Kmečka zveza, je dobro uspel. Drugi del tc-čaja se bo vi šil 15. februarja, pričetek ob 8. uri zjutraj. Na njem bodo zopet tri predavanja iz kmečkega .gospodarstva, na katerih naj bo udeležba še večja kot zadnjič. Iz »Domoljuba" posnemamo: V preteklem letu smo v naši občini popili: Vina 31.988, litrov, p.va 2307 litrov, špirita 1229 litiov, žganja 362 litrov, likerjev 79 litrov. Precej »jur-čkov" je steklo po grlu! Neki ..nočni vešči" se v agoniji, v katero je padla 11. decembra lanskega leta, neprestano blede. Glavne preglavice v njeni fantaziji ji delajo črke JRZ. Če bi še tega zlomka ne bilo na svetu, si misli, potem bi »Matjaževa vojska", ki mora sedaj spati, lahko rešila Cer-kljane iz sedanjega »nesrečnega trpljenja". Jn seveda, če se človek s takimi fantazijami v glavi sprehaja po vasi, se mu nehote vLpe v glavo tudi napis »gostilna". Kar je čisto razumljivo, saj če greš enkrat .'kozi vas v diš šiiri take napise. Potem se pa revežu blede o črkah JRZ in napisu »Gosiilna" in zopet o črkah »JRZ". S takim človekom sicer ne moremo sočustvovati, ampak mu samo želeti: »Dober tek"! Vse kakor pa kaže, da se bo pred občinsk mi možmi pojavilo resno vprašanje o zidavi hiše, ki bo imela napis: »Zavetišče za obnemogle politične fanatike". Gornje vrstice naj si zab.leži v svojo be-ležnico tisti, ki je v noči od sobote na nedeljo preiskušal svojo slikarsko umetn/>st. Kdo pa je, sploh ne ugibamo in r.e sodimo, ampak smo samo zapisali vzrok njegovega dejanja. Novost. V cerkljanski rubriki »Gorenjca* se bo vpeljala podrul.rika, ki se bo imenovala »Svrkrubrika", v kateri bosta imela glavno besedo Jaka in Janez. Zato bo najbže veselje nekaterih, češ, Ca je »Gorenjec" zanje obložil bič, prenagljeno. Tatvina električnega toka V § 514 kazenskega zakona je govora o 'at-vinah in utajah. Kdor odvzame tujo premično stvar drugemu z namero, da bi si pridobil z njeno prisvojitvijo sebi eli drugemu protipravno imovinsko korist, se kaznuje kot tat s strogm zaporom in z izgubo državljanskih pravic. Poskus se kaznuje. V najnovejši dobi so pa mnogi, ki neopa-ženo in neprijavljeno samolas no priklopijo žarnico ali likalnik na električni vod p-ed števcem za to, ker na ta paragraf ne mis'ijo. Tudi tak odvzem električnega toka se kaznuje po citiranem paragrafu. Tu pač ni mogeče domnevati, da je elektr čna razsvetljava sonce, dasiravno sonce izžareva na zemeljsko oblo, izhlapeva vodo, povzroča oblake, dež, reke ir. potoke, ki gonijo električne generatorje. Zaradi tega elektrika ni brezphčni. Kogar vodstvo elektrarne zaloti, mu naloži po svoji oceni plačilo tokovine, ki se je ni mogoče ubraniti niti pred sodišči, kajti kdor bi to poizkusil, bi se pač sjm ovadil, da je kradel električni tok. No, čim pa elektrarna dobe svojo tokovino, so dolžne zadevo prijaviti še trošarinski oblasti, ki zopet uvede svoj kazenski postopek. Na pr. elektrarna je ocenila neupravičeno pora! o električnega toka za razsvetljavo s 109 kilovatnimi urami. Državna trošarina znaša v takem primeru 70.— din, najmanjša kazen dvakrat, največja pa petkrat tol.ko, poleg pačila takse za obsodbo, ki seveda ni mala. Ko si vse to poravnal, tedaj smeš z vso gotovostjo pričakovati še kazenski postopek zaradi banovinske trošarine, v tem primeru 20.— din poleg takse za obsodbo. To kazen poravnaš pri političnoupravnem oblastvu. Tudi tu nič ne pomaga izgovarjati se, nego le plačati, kajti tudi od tu te morejo izročiti kot tatu sodišču. Zato se ne igrajte z elektriko že iz tega stališča. Zlasti pa se morajo pustiti v miru električne napeljave, ker s tem cesto izpostavljaš svoje življenje v nevarnost, da te ubije električni tok. Pa tudi drugače si lahko škodujemo. Znan je primer, da si je posestnik samolastno napeljal luč v konjski hlev. Kar se ne stori, se ne zvel Elektrarna je do poravnave tokovine tok odklopila. Kmalu za tem si je v temi konj zlomil nogo. Kakšna gospodarska škoda in nevarnost na vse strani. Če so te vrstice prizadetim prišle pred oči, bodo morda vsaj delno dosegle svoj namen. Dne 4. februarja 1939 OTVORITEV GORENJSKE OBLACILMICE v Prešernovi ulici 18 (pri Pučniku) Vsem se toplo priporočata krojaška mojstra: Štefan Čenčič prej podnajemnik pri g. Jazbecu v Kranju In Koželj Franc STRAN 4 »GORENJFCt ESPERANTO Tečaj vodi Damjan Vahen. (Nadaljevanje.) II. ZAIMEK: je beseda, ki stoji namesto samostalnika ali pridevnika in se sklanja kakor samostalnik. Kak.ur v slovenščini, tako ima niti tud! t esperantu različne zaimke, tako osebne, svo-jilne. OSEBNI ZAIMKI: stoje namrsto opisa oseb, kaj govore ali delajo; tako imamo sledeče osebne zaimke: EDNINA: 1. oseba: mi = jaz 2. oseba: vi = ti "i. oseba: li = on, si = ona |i = on, ona, ono. MNOŽINA: t. oseba: ni = mi vi - vi ili = oni; one, ona. V 3. osebi ednine imamo zaimka li in K, ki se rabita samo za človeka, za vse ostalo pa rabimo zaimek $. Osebni zaimki so tudi koreni za vse ostale zaimke. SVOJILNI ZAIMKI: še rabijo kot pridevniki, 11 nam povedo, čigav Je kak predmet, oseba, stvar, in še tijemajo s samostalnikom v sklonu in številu. Ker svoj.lne zaimke rabimo kot pridevnike imajo pridevniško končnico tako: nila -moj, -a, -e; lia = njegov, -a, -o; nia = naš, -a, -e; vla = tvoj, -a. -e; lila = n ihav,-a, -o. Ker se svttjilni zaimki končujejo na pridevniško končnico -a, imajo vse lasinošti pridevnika, tako: 1. J končnica -a je za vse tri spole, 2. ) se sklanjajo in 3. ) se ujemajo s samostalnikom v sklonu in ileviln. ■nia bona patro = moj dobri oče wlaj belaj domoj = naše lepe hiše lia bela floro = njegova lepa cvetica linj belaj floroj = njegove lepe cvetice. BESEDE: amiko - prijatelj, deziro = želja esperi = upati, lerni = učite se, libro = knji-gu, labori = delati, skribi = pisati, letero -pismo. SPREGATEV ali PREGIBANJE GLAGOLA: Za vse osebe v ednini in množini dodajamo v esperantu glagolskemu korenu vedno iste končnice, različne samo po času, saj nam zaimek ali samostalnik, ki stoji Dred glagolom dovolj jasno pove, na koga se dejjnje (glagol) nanaša. Zato v esperantu ne smemo nikdar pri glagolskih oblikah za:mka ali samo-stalnka opustiti, razen pri brezosebnih glagolskih oblikah. Tako imamo končnice za SEDANJI CAS -as: mi vivas = živim PRETEKLI CAS -is: mi amis = ljubil sem PRIHODNJI CAS -os: mi laboros - delal bom. li deziris = (on) je želel, ni iros = šli borno, li skribas = ona pše, ili taboril = delali so. POMOŽNI GLAGOL: kakor v drugih jezikih, tako imamo tudi v esperantu pomožni glagol in ta je esli = biti; koren pomožnega glagola je est- mi estas homo = (jaz) sem človek li estas bona homo = on je do", er človek BESEDE: juna *> mlad, -a, -o; verda = z"-len, -a, -o; nigra = črn, -a, -o; kanti m peti: voli " hoteti; hclpi = pomagati. Si kantns bele. — Ona poje lepo. Si kantis bele. = Onn je pela h po. Si kantos bete. = Ona bo pela lepo. Si estas juna kaj bela. = Ona je mlada in lepa. -— Mi kaj vi kaj nnkau ši laboros. -= Jaz in ti in tudi ona bomo delali. Se mi iros, ankaii vi iros. = Če bom šel jaz. tudi ti boš šel. Mi ati ši kantos. " Jaz ali ona bo pel. Malcne ni longe dormas. = Zjutraj mi dolgo spimo. Ni laute porolas vespere. ■ Mi glasno govorimo zvečer. VAJA. 1.) Tvori na način, ki ga vidiš v zgornjih primerih, stavke iz vseh znanih besed. 2.) Določi pomen vseh slovniških končnic ha sledeči način: Mia patro eslas bona homo. Mi-a patr-o est-as bon-a hom.o. (Se bo nada'jevalo.) Vsak petek sveže morske ribe. Toči se zajamčeno originalni DINGAČ. Hotel „Stara pošta", Kranj BESNICA V nedeljo, 5. februarja 1939 pride na gostovanje v Besnico brat>ko društvo IZ P.ed-dvora i dramo »Igra življenja". Apelirrmo na vse članstvo, kakor tudi na os!a'o občinstvo, da se igre udeleži, ker s tem podpre bratsko društvo in ker se nam tudi nudi prilika, da se s Preddvorčani čimbolj spoznamo. Igra se prične ob 3. uri popoldne v Gasilskem domu v Sp. Besnici. Vabljeni! Bog živi! Prosvetno društvo. El »Kranjski šahovski klub" se je v zadnjem času živahno razvil in deluje z veliko aktivnostjo. Kot otvoritev sezone se je vršila v Kranju dne 22. januarja tekma s S. K. Železničarjem iz Ljubljane na 8 deskah, katera je končala neodločeno 4 : 4. Dne 25. januarja se je igral brzoturnir, katerega se je udeležilo I Ljubljančanov in sicer izven konkurence in II članov K. 9. K. Prvih pet mest je pripadlo Ljubljančanom. Rezultat je sledeči: 1.) Furlani, nac. mojster 13 točk (100»/.), 2.) Dr. Gabrovšek 13 in pol. 3.) C. Vidmar 12, 4.) Peterman 11 in pol, 5.) Šuštar 10 in pol, 6.) Singer 10, 1.) Kos 7 in pol, 8.) Vidrgar 7, 9.) Ing. Skopal 6 in pol, 10) Žerjav 6 in drugi. Singer in Kos sla prejela knjižne nagrade, ki jih je poklonila »Nova Založba". Dne 29. januarja je igral K. S. K. dve tekni. Prvo moštvo revanž z 9. K. železničarjem v Ljubljani in visoko zmagalo s 6 in pol \ 1 in pol. Drugo moštvo je imelo v gosteh kombinirano moštvo 9. K. 9kofje Loke, ter zmagalo s 5 : 3. Dne 30. januarja se je začel v klubu kvalifikacijski turnir, ki se ga udeležuje 22 članov. Igra se v dveh skupinah. Vsi, ki dosežejo 50*/e. majo vstop v prvenstveni turnir. Igralski večeri šb: ponedeljek, Sreda in petek od 8. ure naprej v lovski sobi ho'ela .Stara pošta". Odbor. Slike za nove delavske knjižice dobite najlepše in iiajce-cenejše pri Foto Jug - Kranj MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 050. N ijmanjši znesek je 6 D. Važno! Modroce, otomnne, spalne diva- ne i. t. d. izdeluje sulidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetntk Nn skali 5 (v hiši £. Šipica). Kupim stavbno parcelo v Kranju ob državni cesti proti Tržiču. Naslov v upravi. Išče se v Kranju večje skladišče za marc. Naslov v upravi. Kupijo se stare runje za čiščenje strojev. .Naslov v upravi. Radio skoraj nov ugodno prodam. Ogleda se lahko vsaki čas na Primskovem 120. Prodam črno omaro iz hrastovega lesa. Naslov v upravi. Enosobuo stanovanje v mestu iščem za ina-c. Ponudbe na upravo »Gorenjca* pod »čisto*. Iščemo trgovski lokal za takoj. Polzve se v upravi. Sprejmem vajenca za pečar-ko obrt. O^elji Vinko, pečarstvo, Kranj. Prepisovanje no stroj se vzame na doni. Isto-tam se sprejme sostanovalko dijakinje. \"u-slov v upravi. Prodam novo spalno in kuhinjsko opravo iz mehkega lesa. Udir, mizar, SlraJišče 317. Butare, 800 komadov, suhe smrekove, prodam. Cena po dogovoru. Sajovic Ciiil, Velesovo. Proda se 6 koz v Adergasu št. r>H. Išče se soba primerna za pisarno. Nuslov v upravi. Šivilja sprejme na dom konfekcijska dela. Naslov v upravi. Vajenca za torliarsko obrt, dam hrano in s'a novanje ali pa tedensko plačo, in vnjenko za šivalni stroj z istimi pogoji sprejme ftipic, Kranj. JUTRI v soboto 4. II* ob 8. uri zv. na Gasilski družabni večer v Kranj Vrši se v vseh prostorih Nar.doma - gnjeca je izključena I Bogato bo založen VINSKI SEJEM Pokušnja piva .Union" in .Laško" Razstava likerjev In mineralne vode KEGLANJE Sodeluje odličen .Jazz-band" Kranisk. glasb, društva, ki bo predvajal vse običajne in najmodernejše melodije. V polnočnem odmoru ; •MALA TOMBOLA I. dobitek Philins-radio (Din 3.200) ter nad 30 visokovrednih daril. Kupite tablice k igri v predprodaji po Din 3*-, na večer prireditve so po Din 4 -. _Va£opnina din 6'-. gasilci din 2".. Mestni stavbenik PAVEL BREN Kranj, Jenkova 5. Prevzema In projektira načrte, statične proračune, gradi vse talne in podtalne zgradbe kakor: delavske hiše, tovarne, vodne in parne žage^ mline, opekarne, najmodernejše vile itd. itd. solidno in po zmerni ceni. - Prevzema gradbena vodstva, daje tehnične nasvete, vodi privatne In sndne cen:tve. Vsem cenj. naročnikom se nnjtopleje priporoča. VINO Za težko delo je močno vino! Dobile ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Frankopanska ul. 11 Novoporočeni! Najlepše in najcenejše spominske slike na poroko Vam izvrši Foto Jug - Kranj Kai ni to najboljši dokaz prvovrstnega izdelka R O X y Čevljev? R nxy Č 6 V 1 j e so kopirali in ponarejali po celi deželi — toda ponaredbe nimajo nikdar vrednost original«. Originalne modele Koxy čevljev dobite le v Kranju v trgovini s čevlji nasproti občine VLADO KRANJC Take ura od 100 din oalle Ženini in neveste! S pri nas izdelanim prstanom " karatni ziati „ . prstani že od zvezan zakon bo srečen in pot 70 din daije v življenje bo s cvetjem posuta. B. RANGUS š zlatar in sodni cenilec v Kranju ZlatO ^ srebro kupujem po TJSVJ^ Anl&MJ najvišji dnevni cenil eo din dalje Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranju.