Kr<> r»d ••aootl-r'ai »t chkmtfo IH • m»u«r, Um. 0. |«07 m >.» pout ofOo* »h. Aci q( Cuagrr*. o( Match Ird. l*7S. Officr: 587 80. Centre Ate. "Delavci vseh držala, združite se' ,v. (No.) 55, volilec premišljuj! j[ ki > plat-,mi od s«* vet'-»v, za lopovsko delo, pri-Eflec, d« ponovno glasuje-I« loiM»*»ki /i«tem, mam i jo I®! ne bo spremenil do-[položaj |h» volitvah na ve »tje po volitvah *cle. kaj t! pred volitvami? Za Jpijlfočni republikanci ..1 w§ ie ff'ln.1 ne skrbijo, da ► atotisoeeri brezpoale^ živeti v nepopisni bedi? JEpPep*411"" finančnim veli takoj pomaga. a revne p del« ver pn pušča na celi z "bol j i m i časi" šele iT Zakaj zakaj? volilee. ali bolje rečeno, Sllilna mula. po volit K|11 bolje", (ilasuj za kan-starih kapitalističnih in imel boš za kar si glaso-boš to, kar ima* dane«. |a kri iz tvojih žil. kaljo danes. Danes imaš Ikro delo, in vin so val boa Rtr v sladkem zaupanju, je delo stalno. Toda ne-Jt dne te bodo kapitana eesto rf k• h* ■' l/.del 10 preveč, nadprodukei-|b rabimo te več." To pa hočejo »tare kapitalisti-ilPv da*4'»»stane vse pri ti Inj to dopadlo, brat \: Ali je vredno še kaj starim kapitalističnim ktere an te ogoljufale že ia tolikokrat? Ali je vred-glss kandidatu stranke, |f izrafbljuje tvojo volilno in gradi z delavskimi gla-smrdočo politiko in pri-Hfcičkolo\ stvo " Ali si 11 is i Bp| ti mezdno in politič-in večna mula. ki vleče jo podi gospodar? B: V volilnem pravu i-i, kar je tvoja dragocena Zakaj ne bi te' lastnine Igpat s tem. da glasuje* za (K kterega so delavci po-volilni listek. In ta kan-Ksocialistični kandidat Eu-|£$fehs. (»lasuj za soeialista. socialisti en ali dva mi* pasov .tedaj bodo kapitali-B, da delavci ne mara-Hiti samo čreda na volišču, '{jodje. ki zahtevajo svoje pravice. In popustili bo-i»rojera izkoriščanju ter do-^Hfeoem več koncesij. Do [idavei z glasovnicami v rone pokažejo, da hočejo Bjfcaeti svoje pravice, tako bodo kapitalisti storili nje. Čemn neki? Do-jkrei glasujejo za kapitali-ijo s tem, da so zado-[t kapitalističnim tirans-tikoriVanjem. z zdravimi možgani pa vri' biti zadovoljen s tem. ;fodi z njim. Protestirajte tatirajtr s trm. dn gin Ee gene V. De-bsa. Chicago, 111., 29. septcmb'A (Sept* mber). 190i. ■ 4 Leto (Vol.) HI Tukajšui nemški dnevnik HEPUBLIKAN81 IN K VIZI " Arbeiter-Zeitung" pravi, govorce o zadnjih krvavih dogodkih v Ljubljani, da je vsa tozadevna |s>-ročila.ki prihajajo iz avstrijskega nemško-naeijonalnega vira, vzeti * največjo previdnostjo. <»lasom takih poročil so vedno ubogi ueinški nacijonalci vzor-ljudje, ki CUJ - Sodr. Thon. Koumey v Johns-t >»nil, Pa., je bil peed nekaj dnevi aretiran, ko j** imvoril na ulici. Ker ni maral plačali globe, poslal ga je sodnik za detet dni v ječo. — ('hit aški sodnik Going je nikomur vode ne skalijo, in da no imel nedavno opruftti z neko le N enem o i tisti, ki vedno delajo gubljeno žensko, k te rt > je nas bla-zgago in mirne Nemce izzivajo. Aeni zistam prisilil.ila se je potiti* Tako je bilo baje tudi zdaj v jala po ulicah. Preigm jo je ob so* Ujuhljani. Slovenci so uboge j dil, Jejul j? je studeč) "Žen'* Nemce bajč strašne preganjaj^! zate ni nobene milosti Več, A ko ne Čudno pri tem je samo to. da ni moreš bolje« živeti;,'pojdi rz Chi-111 kjer govora o nemških žrtvah, cago ali pa skoči v jfeie.'o M Modri dočim sta bila od Slovencev dva sodnik je ,pozabil. fcivi v času, ustreljena, več pa ranjenih. Torej ko kapitalizem goji prostitucijo in sploh nemogoče, da bi se Netneem postavlja na trg tudi aodnijsko res tako hudo godilo, kakor bi to rast. nenišk 1 šovinisti svetu natvezili. Sieer je pa veČina izgredov take vrste v Avstriji umetno uprizorjenih; tam s*> nestrpnost proti drugim narodnostim namenoma neguje, — 'rivolna igra meščanskih politikastrov. ki skušajo z narodnostnimi prepiri udušiti zdrav lji.dski razum, in sioer s tem namenom, da tem ložje narod molze-jo in ga osleparijo za njegove pra-\ice. In v tem soai podobni " voditelji" vseh avstrijskih narodov! Ne v rja mite, ako vam kdo čenča, da je socializem prazna utopija. Mi lahko dokažeroo s fakt . da js umiiHs buržoazije tem faktom vorniki starih stičnih shoditi držati jezik za zobmi. Vsak tepec lahko zabavlja čes socializem če ni socialistov pole*. Sodrugi. povejte svojim tova-rišem-delavcem. da mi s«' ne "faj-tamo", kot kranjski liberalci, — samo zoper klerikalni humbug, temveč za zvišene cilje, iu ti so: ekonomska in indimtrielna svoboda iti kolektivistično proizvajanje in vponvba dober. Verski humbug itak odpade pri vsakem človeku, ki se kaj uči. in ako h<»ee iskati činto resnico. Med izobraženci so dane« zvesti verskim bajkam le še tisti ljudje* ki imajo od toga dobiček ali (pa eksistenco. Sodrugi. naše geslo bodi vedno: Naprej! (Preddvorčan). Socialista napravijo štinlije in tra.ino in globoko mišljenje. Vsak -1 krivcu socialist ima torej uekoli-•ko ./obrazbe in tudi ve. zakaj xa* Volitve so pred vrat-stranko, pridobi-tične volilee med slo-delavci, kteri so drŽav-pa storite najbolje, ako rca". Širite ga to-its mn nove naročnike. "The Wall Street Journal" je nedavno poročal, da je imel Ko-ckefellerjev tmst olja v zadnjih sedmih letih $518,202.074 čistega profita. Lepa svotica! Državljani, ki so tako modri! — plačujejo raje Rockefellerju in njegovim kriminalnim in sodišča korumpujo-čim branem take ogromne »vote, mesto da bi sami last oval i petro-lejske vrelce in spravili dohodke v svojo zvezino blagajno. O. kakšni "suckerji" ste vi volilci' Rocke-frller je veliko pametnejši. On glasuje za svoje lastne koristi, do-Čim vi glasujete proti svojim ko ristim: s svojimi glasovi kopičite milijone Rockefellerju in njegovim finančnim bratcem. • Imate prav. ee vpijete o ansrhiji in a-riarhistih ! Ali jr sploh mogoče najti kje veejo anarhijo, kakor j«« meti vami? — Sodr. J. <1. Phel|»s Stokes iz New Yorka je pred par dnevi govoril na ulici v Minueapolisu. Nek vslužbenee M»estnega oddelka za ikrupenje eest je pa dobil nalog, da se naj zakadi s škropilnim vo* som v množico, ki je poslušala Stokesa. Skropilee je to res tudi storil: |H>drl je govornika, lahko ranil neko ženo in oškropil več oseb. Sodr. Stoki«« je dogodek prijavil sodišču. Strašna amrt Velika opekarna Kenmare Brick Hi i'oal Co. blizu St. I'anla, Minn., je zadnjo sredo ekafilodira-la. Vodjo te tovarne, K. \V. Drake sen:, in Clarence Bailey, sina pre* možnega farmarja, je zasula žalen opeka; pred oemi njunih tova* r.^ev sta se porasi pekla preteku jh>I ure izvleri. hailev pa je bil iKipolnoma podsut, iu nje* Kti.« >koz iu skoz s«'žgaii't truplo so našli šele čez eno uro. Kkaiplo. sij', so povzročili plini. Ameriško dnevno časopisje je poročalo zadnje dni o krvavih de-inonatracijah me*l Nemci in Shv venci v Ljubljani tia Kranjskem. Posredovala je policija, ktera je UNtrelila dve osebi in štiri smrtno ranila. Strahopetna, grijila vlada jr tudi proglasila vojno stanje v Ljubljani iu uameMtila po ulicah vojaštvo, da prepreči nadaljne poboje. Ne vemo šr. kaj je vzrok tem bojem. — ko svetno, bomo tudi povedali svoje pravično mnenje — vendar pa sodimo, da so si spet daH duška tiacijonalni neatrpueii, bodisi od nemške ali slovenske strani. Ali se s tem rešuje narod, da se pobijajo okna hiš in demoli-rajo kulturni zavodi? Finančne panike in gospodarske krire so ainrtlli-boji kapitalizma. Delavec, kteri glasuje za kapitalistične kandidate, je (Ntdobeii nekdanjemu črnokoinemu sužnju, ki je nasprotoval aboliciji (boju proti sužnosti.) Kakšen prijatelj delavcev repuhlikauee in demokrat, ki stoji izven (Militike. ve samo, da republikanska stranka je "(k)bra" stranka, ker plačuje za pivo in cigare, a drnzrga ne ve absolutno nič. * jim je godila. Diferenca med kauibalom (1 ju-dožrrem) in kapitalistom je leta, da kanibal |H»žre svojega soseda, doeim kapitalist požre svojemu bližnjemu življenska sredstva. Oba sta ostanek barbarizma. Hrumite duše, ki so voljne prodati svoje zmožnosti za eik tobaka. ali ktere sploh nimajo lastnih misli, trdijo, da hoče socializem razdreti "»blagostanje" družbe. Hrumne duše, prosimo, čitajte tole: samo v Apicriki se izvrši vsako leto ua tisoče samomorov: na tisoče delavcev je ubitih v tvorni-cah, rudnikih in na železnicah; ua stotisoče ljudi umira v bolnišnicah in ulNižtiieah vsled bede in lakote; ua stotis<»če ljudi zdihu-je v je<"ah in kaznilnicah: na stotisoče žensk j«» prisiljenih, živeti ob prostituciji; vlada izda vsako leto milijone dolarjev za bojne la-dije. katione in puške, s k ter i mi se um debelo morijo ljudje: gozdove uničuje jo požari; milijone delavcev je brez dela: na stotine bančnih, trgovskih in ;ndiistriel- Na šifkartaškem bojišču v New Yorku vlada sedaj uajle|>ši mir. 3e pred dobrim meseeem je tako grmelo in treskalo, da smo skoro vrjeli. da se gre goto vin ljudem. sni dokazi, da je vsega tega kriv kapitalizem, ki je fundament današnjega zistema, — in ravno k-a-p-i-t-a-l-i-z-e-m razdira Mago-sta nje človeške družbe m družbo samo. Dol s kapitalizmom! W 11 Fingi t 'onners demokratični kandidat za zveziuega senatorja v državi New York, je rekel r "Oči- , .... A . , ,, , .. . , . . •,. . , ceui, da se ljuta dusmana drzi-tate mi. da nimam dovolj izobraz- . , . , . ta v najlepšem objemu. Hrvat- rea za prevarjene in oskubljene.1 Lepr komedije se vršijo! Has- nulnike. Tenia ko se je na bojišču razkadil dim — vidimo presene- lw. Well, ja/ je ne potrebujem: za $20 na teden kupim možganskega produkta kolikor ga rabim. Možgansko delo, plod izobrazbe, je po eeni kot blato." H res komentarja. Prosperiteta" v Johnstownu, Pa Listnica uredništva. V.ded pretnalega prostora \ listu pridejo vsi ostali dopisi tia vrsto prihodnji teden. Johnstown Pa . 22. sept. Pri tukajšnji Cambria Steel Co. je delalo pred enim lčtom 25 trsoč de-laveev — je v tovarnah in pre-mogokopih — a letos jih dela komaj še "»0110. Tovarne počivajo, le v prrmogovih rovih delajo toliko, da si delavee zasluži za hrano; o kakšnih prihrankih še govora ni. Kompanija vedno tolaži delavce, da bo kmali "zaronalo"; čakajte —■-pravijo — do prvega v m esc en. pa spet do petnajstega, pa spet do prvega, tako da ne bo tega čakanja nikdar konee. Pri mnogih hrezposleeih je beda prikipela do viška, in marsikdo bo (sibral kopita in šel stradat v druge kraje, predno se tukaj odpre kakšno delo. Drlo v rovih je p« takšno, da bi delavec v "boljih Časih" tam ne delal za na Jan, a sedaj je vesel da zasluži s krvavo muko da ima kaj djati v usta. Tako se nam godi pod slavno republikansko vlado! .Delavci, ki ste že mewec* brez dela, le glasujte še za republikansko " prosp»'riteto" in "full dinner pail", kterega vam ponujajo repuhlikanei! — J. R. ajlepšem obj ska Zastava" pišr. tla sta se Sak->er in Zotti jsunirila hi da oba položila pred sodiščem po tisoe dola-r.ie*' jameevine, da ne bosta vee v listih napadala drug drnzrga. "(»las Naroda" je nato padel po "Zastavi", toda ovrgel pa le ni, kar je prvi list trdil. In — "svoji k svojim"! prišel je tihli 4 Nartnlni list" ter — kar je najlepši dokaz za resničnost trditve v "Hr. Z " — složno z "01. Nar." udaril ]>o "Zastavi", pogrevajoč eno, kar je pisal Sakserjev list. Nas bi najmanje ne brigalo tako tasnikarsko pustolovstvo — kajti ne vidimo ga danes prvič — ko bi oba "sovražna si "newyorska dnevnika ne delala krieeče reklame za Tafta. ktrri je največji sovražnik delavcev. Tako si pa moremo opravičeno misliti, da so bos-si okrog teh dveh listov iz pohle* pja za stotaki. kteri tako radotlar-no padajo iz republikanskega kam panjskega fonda, pokopali "ljubezen" do radnikov in tudi vsak čut znaeajnosti ter odkorakali z :oko v roki v boj za očeta injunc-tionov. Kajti kjerkoli se prične lusiness. tam se tudi nehajo vsi značaji, prepričanja in idejali. Vsak količkaj zavden slovenski in hrvatski delavce bi bil h" da k če bi se oziral na plačano Tnftovo reklamo v kapitalističnih plakaiih "C,\as Naroda" in "Na-ro In! list." kell. governor v Oklahomi in blagajnik Hrvanovega volilnega fonda. je razkrinkan kot agent Ro-ekefellerjevi'ga trust a za olje in kot največji sovražnik organiziranega delavstva. Dennneiral ga je Hearst, kteri ima na vrvi nekakšno "neodvisno" stranko. Bryano je vsled tega poHtalo vroče in dal je Haskellu brco iz svoje (demokratične) stfanke. Hearst je razkrinkal tudi senatorja Forakera kot. agenta trustov, ktere tako navdušeno "preganja" njegov bratec Roosevelt. Zadnji se je naredil ua videz silno razočarenega in s svojim "big stickom" je udaril !>o Forakem in povrh še po Brva-nu in Haskellu. In zdaj so si lepo v laseh! Roosevelt, Bryan, Ilearst, Foraker, Haskell. Taft in še eela kopa drugih republikanskih in demokratičnih generalov našteva e-den drugemu podkupljivost in vse mogoče Iumparije. Prav tako! A-meriške delavstvo |w mora vsrka-kor se no kost in batine na hrbet. Ali boš, Chicago, iiliaoit. John Oau.ac. Praaidaat; John Pmit, Sacratary; Anton PiaiiN, Traaaurar lUMCiimoN |«TU! United Stataa and Canada. II.SO a year. 7Jc lor ball year Foreign countries ti a year. 11 fox ball yaw. ADVMT1SINO hath on afraaraant. NASLOV -vsem dobro. Prišlo je lepo število zavednih naših delavcev kljub temu. oilo gle ramo vratu« fA 1 f * Ij p j« najnovejšem kroju. Unijako delo; trpežno in life ^ »"»»»»o tudi razne druge potrebUino, k apt. daji v delokrog oprave — oblok. Pridite in oglejte *i nafto izložbo. L ve rtu spoštovanjem er veselica za delavsko koristi, ga pa jf, otvopil Kodr Stephen M. Kov-hujskajo /.oper njegove lastne m- nods jz ,n(, rn njim ^ pa ll&atcvpil te rese. sodr. K. V. Debs, ki je v pol ure (lovom.ki. tudi oni ki so prv»c trHjaj,HVm (ovoru razložil pro-nastopili, so nam govorih od srca. (?pfini W)cialist^ne stranke in med Želi so buren aplsuz. Zlasti ho je b||rnim pokanj,,,,, posiuSaloW pt»stavila Man.ja Virant in njena poitfno oži|r(>HH| 8taro republikance rka: obe sta naredili fl™** j *ko in demokratsko stranko. Med Utis na občinstvo. Ples m razno-1 ffovorom je dobil ^obs <*i nekega vrstna zabava je tntjala do ure llHVZlH-,etrH nasprotnika vprašanje, zjutraj. Sodrugi naprej! , na ktcreira je pa odgovoril tako Prisotnik. , , ... preprwevalno. da ho ostali na- »[»rotn.ki zgubili \ se veselje, staviti tuii še kakšno vprašanje. Naš kandidat je žel tu buren aplatrz Spomini na ' Labor Day" v Cleve-landu. — Razno Cleveland. O. 20. sept. So-druir uretlnik. upam da imate ne-koliko prostora za moj dopis -v " Proletareu". Letošnji "Labor day" je 1»11 velikega jKunena v Cleveland«! Na tisot'e organizira-neira delavstva se je zbralo na Public Square. t>0 delavskih orga-nizaeij jo korakalo po mostu in na eelu ti-li |e l>il S4>.lr William l> Havwooil Isti dan po|M>l«lno jo imel llavM'ood govor v Luna par ku . pon!'išm1o tra .i'1 na tisoee hni v Kverett, kjor so je »Iružlbi tuka.ršnjrb sodnigov sem si vrAl1 s1,,m1 ° Polnoči z vce kot dva v tovarni izprosil dopust, nakar tism obširno T.» ie «*«»-1oialmtov jo ]>a nosilo mrtvaško otrok jo vihtel svoj rdeči prapor-kaz. (V t m obišče Cleveland sodr. . kanska množic« delavcev je zsvi- imel vršiti shod; toda. še prodno Debs. naš kandidat za pr dsedni-| la na 10th in Washington st., v jo parada dospela tja. nabralo se k»i Navdušenje v delavskih vrstnh Kr posit ion Kink. kteri zavzema je okrog dvorano toliko ljudi, tla bo te1 jo bodočnost, lo naših brum- Markss: Delavci vseh dežel, zdru- rana še enkrat večja, bila bi polnih Kranjcev manjka pri teh slav- žito vse. ničesar no morete zgubiti na, tako pa žal ni bilo prostora nostih in srstankih Njim no gre ko svoje verige, pridobite pa lah- niti za polovico navzočih ljudi, socializem v glavo: zadovoljni so ko vso' Exposition Rink, ki jo bil dasi jo 'Dreamland Rink' največ-monds s svvfi^i tlačitelii. a polog za večer 14 sept. namenjen za j« dvorana v mostu. Naval v dvo-p« še yvri'li'ni.ioin v nekakšni na- shr>d sooialmtične stranko, ima rano je bil tak. da so morali poli-rodnosti. TTbogi zaspanci! prostora za 20.000 oseb. — toda <*aji vzdrževati roti. da so ni sla Franee iz N"w Yorka poživlja topot jo bil premajhen; veliko bejiih pohodilo. Ko sejo dvorana že teden za tednom slovenske de- število ljudi je moralo ostati zu- * sotloži napolnila do zadnje-lavco, dn nai glasujejo za Tafta. Točno ob S uri jo godba za-; kotička, morali so zapreti Lopa re**! Francetu menda nikdar iirrala marsel jezo. nakar je otvoril vrata vsled nor»r«>stanega pritiska no "fali" Če io kriza, vozijo se ^hod sodr C. Y. Lewis. Govoril jo v dvorano. Zunaj je ostalo kakih rojaki v st«ri Ur« i. ako pa nasta- poldrugo uro. Temu jo sledil sodr 500 wh. nejo takozvani "bolii časi", tedaj Harry MoKee iz San Domimro. Shod je otvoril sodr. H. M. so pn spet vračajo v Ameriko. Na fs!.. a tretji govornik jo bil sodr. Wells in dal besedo 0. E. Boomer ta način ima France pri šifkartah »Dob«. Vrli kandidat i/s svojim či- ju. soe kandidatu za govemorja v Vestnik Edini alovenaki iluetrovani Imt v Ameriki. Iahaja dvakrat na meaec na 16 straneh C* na mu je umo $1.(S) na leto.Soc na in 2 c na četrt leta. - Naslov: • Ve-t-nik". 9 Alhanj St., New York, N. Y Joseph K ritk 575 W 17m St.. Chi SC0.N Izdelovalec najfinejših C vaake vrste. \ ( ataovi. rodoljubnim Sloven-oem. - dobrim katoličanom ti« i« R. P.) Dalj« -podarbkim zakonom centrira kapitalizem inoč boljiabolj v porokah. Ker je ta reanica - g« socializem, «o bi kail mogotci najeli "uče-ki naj bi dokazali, da ni tracije. To je namreč ta kapitalizma — in ena V^ijih I — da s svojo de-Jo gospoduje nad du-: delom Služiti mu morajo ampak tudi glave, če tanemariti — želodca. A jVn ne vidijo oni, ki jim je — polnočna pošast. ' učenjaki torej trdijo, ila lizern ne koncentrira. Pojim mora uboga statistika, ^ delajo, kakor avinja z Metod«, katere se posluje čudovito enostavna, n. Jrhje*" Gradu je bilo lani f davkoplačevalcev, 320 u mojatrov in trgovcev. Ramo štirje veliki davko-: pa samostalnih makov in knpčevaksev. To-*je ae srednji «tan, ne pa italaem. misli rajši s svojo glavo. e in si prihrani trud. Se-prihrani tudi spoananje. % vclckapitafeta tore^ ni ■jMem gradil. — Kaj pa je »irer ne bi ta enojka do-ie ničesar, naj se je zgO-karkoli. t V je umrl. je ,.7jetno, da bi bilo prišlo bogastvo malim mojstrom ^ffc je prišel na boben, so polastili njegovega bogatejši kapitalisti. A če izvemo, da se je le ker si je v Žabjem gradu 5 nagrabil, da poslej lahko J»a v Cekinskem Mestu, "pfc večje število malih obrt-! To je dokaz! -j. Vprašajmo, koliko je letošnjimi samostalnimi lan-! Sto ljudi je v stari veri, da rokodelstvo najbolje jasli, »rečo; toda petdeset iz-oaih. ki so lani še mojatrova-•besiln sa mosta lost na klin. treba obesiti svojega te-Petdeset takih, ki ao de-; i, štirimi pomočniki, de- • enim ali nobenim pomoč-s kakšnim vajencem. Sto ' »o jedli petkrat na teden gsi ima se ob nedeljah in "kih na mizi. i akcijskih družb, karte-"^ov o svojih dohodkih po-3 resnico, da se tam zbira in da tudi tam alabejši po-:: odpadajo, posamezniki pa >> obeolutni vladarji. Ko-je v Ameriki trustov, koliko deležev v svojih rokah in •e nm poljubi, lahko zapo-drnge k hudiču! Ičatraerja kapitala je ne-| dejstvo. Ustavlja jo, koli-|r aedan ii družbi mogoče.I **zo delo; strokove orga zadruge itd. A če bi tega in hi se smel kapitalizem bre« upora svojih «ož-' moral priti dan, ko bi ime- * ostno število biljonarjev gnapodareki svet v svojih ill. Vse ljudstvo bi jim gospodarsko zasužnjeno, a !itično. ker temelji vsa pomoč na gospodarski. Tedaj uničena vsaka druga aamo-»n zavladala hi tiranija. Se ni doživel avet. verjame, da bi vse človefc-**alo tako živinsko tla-' f Kdo ne razume, da bi ae svet. ker bi ae moral n-1 In da bi premagal ves avet peičico svojih zatiralcev f ln da bi zmagujoče Alovefttvo prevzelo v "avojo redijo", kar bi bilo ie obrano na enem kupu ....!, Absurdna je ta misel. A zakaj t lie zato, ker človeštvo ne Čaka na zadnjo uro, ampak tisti, ki vidijo in čutijo nevarnoat, ae poatavijo pravočasno pokoncu. Otrok «e ne mplodi, kadar ie umirajo atarii; kapitalistična druaba ima svojega naslednika ie v aebi: kakor ae ona atara, tako ae on razvaja. Bogastvo ae zbira na posameznih malnitevilniti kupih; delavna sredutvo, ,v«tvarjajoča bogaatva, ao last kapitaliatov, katerih Število ae tako Kmanjšuje, kakor kapital *atn narašča. A že ae organizira delavsko ljudstvo, da bo pripravljeno, ko bo treba, da prevzamejo producentje sami produktivna sredstva in ž njimi odločevanje o delu. .Hovražniki socializma, zavedni ali nezavedni hlapci kapitalizma, uMavljajo razvoj, kolikor pač morejo. A kje je moderni Jozua, da ukaže aolncu, naj obstoji? Sava se jezovi lahko ustavlja tupatam; končno bo vendar stekla v Donavo iu morje. Če bi se mi tudi na glave postavljali. Delavna sredstva morajo postati last splošnosti. Brez take rešitve je nemogoča socialna enakopravnost. C'e bi namesto Morgana, (ioulda, Hoth-scbilda dobili Brittič. Srakar, Skopnik tovarne, železnice, jame itd., bi ljudje postali njih sužnji. Izpremenilo bi se nekaj v visokih sferah, nič pa ne v nižavah ljudstva. Samo če imajo vsi vse, kar je ah delo potrebno, ni nihče več odvisen ml posameznika: samo vzajemna odvismmt ostane, ki pa pomeni prav toliko, kakor svoboda in sicer najveeja avoboda. ki se more misliti na zemlji. Taka mlvisnost se ne čuti več. ker je vsak v povsem enaki meri odvisen ročam •** sa obiH obisk. John Mladič, 617 So. Centre Av.t Chicagr, III. S80 SOUTH CENTER AVE. CHICAGO Najvcča slavjanska tvrdka bander, zastav društvenih kap. prekoramnic, regalij in drugih stvari za društva 13T Pišite v slovenskem jeziku po moj 80 strani velik cenik kterega pošlem zastonj. Hermankovi praški - so najboljše zdravilo /.a glavobol in neuralgijo. Ustavijo bolečme v 15 minutah Cena 25 centov. J. 0. HERMAN«, lekarnik, 585 So. Centre Ave., Chicago, 111. Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-tst St.. U Salle. Ill Toči vse, goetilitj podrejene piiate knse priporoča rojakom sa obilen obisk. Postrežba točna ln eotidna. f Pozor Rojaki! Gotovo pomoč v bolezni zadobite, ako se obrnete na Dr. R. Mielke-ja, vrhovnega zdravnika najstarejšega in najzanesljivejšega zdravniškega zavoda za Slovence v Ameriki: THE COLLINS N. Y. MED. INSTITUTA On ima nad 40 letno prakso v zdravljenju vseh bolezni ter EDINI ZAMORC JAMIČTI za popolno ozdravljenje vsake notranje ali zunanje bolezni, pa naj bode ista akutna ali zastarela (kronična), kakor: bolezni na pljuČah, prsih, želodcu, črevah, jetrah, bolezni mehurju, vse bolezni v trebušni votlini,— potem v nosu, glavi in grlu, nervoznost, živčne bolezni, bolezni srca, katar, prehlad, težko dihanje, bronhialni, prsni in pljučni ka.4elj, bljuvanje krvi* nepravilno prebavo, neuralgia, reuinatizem, gibt, trganje in bolečine po udih, zlato Žilo, grižo, otekline, vodenico, padavico ali boŽjast, nemočnost v spolm-tn občevanju, pol učijo, posledice onanije. Šumenje v očesih in tok iz uSeagluhost, izpadanje las, nuzulje, srbečino, li&aje, hraste m rane, vse bolezni na notranjih Žeuskih ustrojih, glavolx»lf m-redno mesečno či&čenje, belitok, padanje maternice, neplodovitost i. t. d. On edini na posebni moderni način hitro in zanesljivo ozdravi jetiko in sifilis, kakor tudi vsako tajno spolno bolezn moža in žene. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.— ZATORAJ ROJAKI! Ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, ne odlašajte z zdravljenjem in ne obračajte se na zdravnike in zdravniške zavode, katerih delovanja ne poznate, ker tako brez koristi trosite težko prisluženi denar, temveč natanko opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku in pri tem naznanite koliko Časa traja, kako je nastopila in vse podrobnosti ter pismo naslovite na spodaj označeni naslov, potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Ako pa Vam bolezen ni znana, pišite po obširno knjigo ZDRAVJE, katero dobite ZASTONJ, ako pismu priložite nekoliko poštnih znamk za poštnino. Vsa pisma naslavlajte točno na sledeči naslov: THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE 140 WEST 34th ST., NEW YORK N. Y. 99 f ZEMANOVO "GRENKO VINO je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV LEK ZA MALOKKVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZE.MANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zeliič tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in ae je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanakih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijaka vina B. ZEMAN, "Vn'S^ir- ►MIMMIMlMtMtMMM »»♦♦»»» ♦ •♦♦MM ♦ ♦♦M^»M^tOOM»M»MQMMM^MMM>M» Slovenci Pozorl Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, i vratnikr aH dru^e potrebne reči za moške - za dr'-.ymk < nraznik. tedaj se oglasite pri meni, kjer . h\ ^vrnv v svojem materinem jeziku. istim stare obleke in izdelujem nove po i |m n»« < i in nizki ceni. JURA J MAMEK DOPISI (Dalje t 2. Mir. Ženske, kterih je bilo veliko v dvomili, je l)elm opominjal, da ne naj pridružijo delavcem — socialistom, ako ne hočejo kedaj ohvo- (Copyright, lMoo, b, Upton Miuclair. (Nadaljevanje.) . . . Stura ženica mu pride sama odpirat. Kcvmatizem jo je že vso atom m popom. Mnogo, jako mno- UljudMf odktP jo jw JllPKiH vkW 7H(1njkn N>lllt |M>htRVM je dosezala go jwlniatega je se pove,1«I Debs koniaj k|juko ,m vratjh m ^ je uprt4iujo*e „ KVojim ruiuenim p,r. "" T"T.. PO! ,IW" *»>rMom na dosleca. /drgetala je. ko ga je spotliala. ^ Ali je Ona tukaj?" /akliče Jurgis brez sape. "I»a." mu da za odgovor;44tukaj je.M "Kaj" - začne Jurgis, potem pa nenadoma umolkne in se krčevito oprime podbojev. (M nekod i/, hifte je zasliAal krik. divji, straho-\ it, bolesten vzlik. Iu to je bil Onin glas! Jurgis trenutek obstoji, kakor odrevenel; potem pa plane mimo stare ženice v sobo. Pridrvi v kuhinjo; okrog peči je čepela šestorica bledih, zbeganih žensk. Knu izmed njih skoči pokonci, ko vstopi Jurgis. Oči so ji globoko udrte in sama kost in koža je je, ena roka pa je ovita v debel povoj, - Jurgis je komaj spoznal v njej Marijo. Toda oziral se je le po Oni. Ko je nikjer ugledal, je uprušujoče strmel v ženske in čakal, kaj porečejo. Te pa so sedele na svojih prostorih neme in kakor mrtve ter ga /. grozo ogledovale; in tre not ek kasneje spet zazveni pre-sumljiv krik. Prihajal je /. zadnje stran i hiše od zgoraj. Jurgia plane k nekim vratom in jih odpre silovito; lentviea je vodila do neke odprtine v stropu, in on je stal že pred njo, kar zasliši nenadoma glas in vidi Marijo za sabo. Zgrabila ga je z zdravo roko za rokav in s hripavini glasom govorila: "Ne, ne. Jurgis! Ne hodi!" "Kaj hočeš t" upraša on, teako so peč. Ti ne smeš gori!" je zaklicala. Jurgis je bil ves iz utma vsled zmedenosti in groze. "Kaj pa je, za pet ran?" zakriči. 44Kaj ji je?" Marija se ga oklene; zgoraj je slišal Ono bolestno stokati in ječah. in ruval se je z Miarijo, da bi se je oprostil in Sel gori, ne da bi čakal odgovora. ".Ne, ne," vzklikne vznemirjena, 4'Jurgis, Ti ne smeš gori. — Otrok je!" "Otrok?" zajeca Jurgia presenečen. "Antanas?" Marija odgovori s hrrpaviui, koniaj slišnim glasom: "Novorojeni!" Zdaj mu odpovedo vsi udi iu omahne, kakor od strele zadet. Gledal je Marijo kakor bitje z drugega sveta. "Novorojenec!" dahne komaj slišno. "Saj vendar ni še čas!" pristavi v največjem obupu. Marija pokima. "Vem," pravi, "toda prišlo je tako." In potem se zopet zasliši Onin krik. ki ga je zbadrif v sree kakor ostro brušen meč; omahnil je nazaj in pobledel ko smrt. Njen glas je umiral v dolgozategnjeno jadikovanje, in potem jo je zopet slišal ihteti: "Moj ls».g, daj mi umreti, daj mi umreti!" In Marija ga je objela z rokama in zaklicala: 44Idi proč! Pojdi ven!" Vlekla ga je v kuhinjo, skoro nesla, kajti zapustile so ga vse moči. Telo in duša sta mu bila uničena. V sobi se je zgrudil na stol, tresoč se kakor list v vetru; Marija ga je držala, in ostale ženske so strmele vanj z nemo, topo groeo. Iu z»laj je Ona spet zakričala: slišal je od tukaj ravnotako dobro, in opotekaje je skočil pokonci. "Kako dolgo to že traja*" zahropi. "Ne prav dolgo." odvrne Marija, in nadaljuje potem, na migljaj stare AnieJe. v naglici: pojdi, Jurgis. — saj pomagati vendar ne moreš, — odidi za en čas in pridi pozneje. Vse je v redu. — le idi —" "Kdo je pri njej?" upraša Jurgis: in ko Marija n«;kaj |H>mišljiije. vnovič klikne: "Kdo je pri njej?" "Vse je v redu." mu odvrne. KLzbjeta je pri njej." "Pa zdravnik? Nekdo, ki se na stvar razume!" Pograbil je Marijo za roko; tn-sla se je. in njen glas je žalostno odmeval ko je v odgovor komaj slišno zašepetala: " Nimamo — denarja Potem Me je prestrašila iv.raza njegovega obličja in zaklicala: hoditi suinosti napram kapitali- inii z vedno se ponavljajočim aplavdiranjem izražali svoje simpatije. Shod ne je zaključil z gro-movitim trikratnim klicem: Hurrah for Debs! Ivan Šolar. (iompersova izdajalska politika pa ima vendar-le nekaj dobrega na j %ebi. Vzbudila je delavske strokovne zveze iz mrtvila v novo, živahnejše življenje. In to je velike vrednosti. Kdor se giblje, tisti stem pokaže, da še živi. V lokalnih un.jah, v katerih je bilo doslej vse nekako bolj mrtvo, je začelo zadnje dneve živahno vrvenje kakor v kakem panju. Privrženci in nasprotniki (lompcrsove najnovejše taktike so mnogo razpravljali za in proti. Take debate so kaj po-ui'jive; marsikomu od pro oči. l)o-sedaj se nekatere unije sploh niso mnogo brigale za politično življenj« ter niso marale pripadati ni:i tej niti onej stranki. Ta poli-tična brezrižnost pa sedaj pojema. ( undalje moči eje je začei veti po ,in jah duh socijalizma. Socijali-s»i, doslej v unijah toliko kakor brezuplivni, so postali nakrat meredajen faktor. Strokovno organizirani delavci bodo polagoma I ris'i do zavesti, da je nesmiselno, zanašati se na pravičnost kapita-;'stičnih delodajalcev in vladajoče huržoazije, marveč zaupali bole edino-V v svojo moč. Le na ta način je možno priti do zaželjene-ga cilja. Kuska srhovna cerkvena oblast, takoimenovani "sveti sinod" je Izzivala vse pravoverne, naj se ne udeležujejo proslave SOletniee grofa Leva Tolstoja, ter pozivala duhovščino, naj razširja med ljudstvom spise, ki skušajo spod-"r »ti T Mojeve nauke. — "Cerkev s svo o duhovišiio povso I < nako reakcijonartia in nasprotna vsaki prosveti. M, A. Wei snout, M D Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 885 8o. Azhland Ave. Tel. Canal 47G Chicago, 111. PREMOG, DRVA in KOKS PRODAJA ALBERT DENMARK Pisarna na voglu Center Ave., in 18. ulica Prodaja konj i konjakih oprav. Telefon Canal 2248 594 S. CENTRE AVE. CHICAGO, ILL. POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON s modernim k«glji&en Sveie pivo v sodčkih in butaljkak in drug« razno vratne pijače ter uaijake smodke. Potniki dobe dedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In lzborna. Vaem Slovencem in drugim Slovanom ■e toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO. CENTER AVE., CHICAGO Aka bolel dobro narava« rt^l oglaai mt pri JOS. BERNARD- 620 Blue Island a ven*' Telefon Canal (M* CMj Pri njemu dobil najbolja kalil aka in importii«r>i rir^ Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdravnik za notranje bolezni ln ranocalnlk. Iadravniftka preiskava brezplačno—plačati je le zda vila. 647 ln 649 Blaa Ialand Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 do 8 po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chicago živeči bolniki naj plieJo aloveneki. i. strau URAR 330 W. 18th «t., ciMQ|fl Inta večjo zalogo ur, verikfc nov in drugih fragotin. IiviM, , vsakovrstna popravila v tej tt^ zelo nizki eeoi. Obiščite g»| 1 Fra k Kvasn ti Trgovina z leleznino, raaatai My in pohiitvom. 'Popravlja p«-di. 64V645 W. lHthSt. Chieayo. |i|. MIRKO VADJINa, SLOVENSKO HRVATSKI BRIVEC. Na razpolago so kopelji. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raz-nib neopojnih pijač. S2-84 Flak St. Tel. Canal 1405 Priporočljivo! SVOJO FINO OPRAVLJENO unijsko BRIVNICO priporočam v»em bratom Slovencem john horvat •Saj j»- vse v redu. .lurgis! Ti ne razumeš le bil čakal!" •nlidi — odidi! O. ko bi Njen Klas je preupilo Onino upitje; .lurgis skoro da ni obnorel. To vse mu je bilo novo. strašno. Krožno, — prišlo je nadenj kakor 610 Centre Ave.. Chicago, 111. sti ela Ko se je mali Antanas porodil, je bil on na delu, in o ničemur Slovenski in hrvatski Paniki na raz- m n'*' vedel, dokler m bilo vse končano. In zdaj ga iii mogel nikdo polago. I več obdržati. Preplašene ženske niso vedele, kaj jim je storiti; druga _!'•» drugo so ga skušale spraviti k pameti in mu dopovedati, da je to osoda vseh žen. Končno so ga skoro s silo potisnile ven v dež. kjer je gologlav tekal v divjem obupu gonmlol. Ker je Ono »ilišal tudi s ceste, hotel je sprva oditi, samo da bi temu groznemu upitju ubežal, potem I pa se je kmalu vrnil, ker mu ni dak> srce. da bil oddaljen od svoje trpeče /ene Po preteku četrt ure je zopet zdirjal po stopnicah gori: iz bojazni, da bi vrata morda zdrobH, so mu ženske končno odprle. Ni si dai ničesar do|H>vedati. Niso ga mogle prepričati, da gre vse I v re