Gospodarski in političen list za KprošK? Slovence. Izhaja vsako prvo in tretjo soboto T Kranju (tiska in izdaja tiskarna It. Pr. Lampreta v Kranja, od-goTorni uradnik Lavoslav Hikuš) Velja za celo leto 4 K in se plačujejo naročnina in in-serati naprej. Vsi rokopisi, pisma in druge pošiljatve naj se pošiljajo na uredništvo in upravništvo „Korošca“ v Kranju. Rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plačuje ra enostopno petit-vrsto za enkrat 12 v, za dvakrat 18 v, za trikrat 24 v, za večkrat po dogovoru. Posamezne številke stanejo 10 vin. Štev. 6. V Celovcu, v soboto, dne 18. marca 1911. p w Leto IV. Koroške razmere. vin. Boj, ki ga bijejo koroški Slovenci za obstanek svoje narodnosti, traja že dolgo vrsto let, toda ne bije se vedno v enakih oblikah. V prejšnjih desetletjih ni bil tako oster in tudi ne tako brezobziren in krut, kakor je dandanes, ko se bije po načelu: zob za zob. Dandanes je nemško-nacijonalna armada mnogoštevilna in se množi še vedno, orožja ima na razpolago vsakovrstnega, taktiko ima previdno, zahrbtno in tudi brezobzirno. Nasproti jej stoji mal narodič, ki v svojem taboru ni zmožen vzdrževati med svojimi bori-telji še sloge, manjkajo mu sredstva, nima načrta, po katerem bi delal. Tako je dandanes. Pred leti pa se boj ni vršil v tej obliki. Ko je leta 1848 revolucija predramila avstrijske narode, da so začeli zahtevati zase večjih pravic v narodnem oziru, so valovi preobrata prinesli tudi med koroške Slovence zahtevo po narodnih pravicah. Nova pomlad je napočila avstrijskim narodom. Po vsej Avstriji se je razlegal krik: proč z Metternichom, proč z reakcijskim sistemom! Narodi so navdušeno pozdravljali svobodo. Svobodo in enake pravice vsem! je bil bojni klic. To so bili ideali tedajnih časov. Med preprostim slovenskim ljudstvom nove ideje niso prinesle posebno velikega gibanja. Kmet je vrgel s svojih ram jarem graščaka in se zadovoljil s to svobodo. Narodne ideje niso našle ugodnih tal med preprostim narodom. Čuditi se temu ni. Narod ni umel narodnostnega vprašanja in tudi ni čutil potrebe za to. To umevanje in umenje o nepotrebnosti narodnostnega vprašanja sta se ohranila še do dandanes v veliki meri. Med izobraženci je bilo vse drugače. Ti so hitro spoznali veliki pomen narodne ideje in so se je takoj oprijeli. V Celovcu je začel spiritual Slomšek v bogoslovcih v semenišču buditi narodni duh, sprožil PODLISTEK. Pes pristne angleške pasme. Ztlo rad sedim v gostilniških družbah po deželi. Zanima me naCia zabave. Navadno naletim vedno na veselo družbo, katere vsakdo ima kaj posebnega. Ta je domišljav, drugi zna pošteno < potegnit», tretji laže, kako je v izbornih gmotnih razmerah, pa gre dostikrat lačen in žejen spat, tretji razodeva svojo učenost, pa se vedno blamira. Tako je v neko družbo zahajala stara devica, ki pač nobenemu ni mogla vzbuditi ljubezenskih želja; pa so ji začeli gospodje po domenku peti slavo lepote. Hvalili so njeno krasno hojo, njene bujne lase in čar, s katerim nehote priveže molke k sebi. Akoravno je ta devica odurna, si ja vendar sugerirala, da je vse zaljubljene v njo. Na kvišku je povzdigovala svoje poglede, z jezikom je hlastala in dolg nos se ji je vlekel po obrazu, kadar ji je «mladi cvet» tako resno «kadil», da je morala verovati. In, ko je šla tudi po cesti vsa domišljava v svojem bolnem ponosu, sledil ji je mar-sikak porogljiv posmeh in ironična beseda. Čudno pa se tej devici-krasotici vendar zdi, da se, akoravno je vse zaljubljeno v njo, ne more poročiti. «O, ti mladeniči so preneumni,» se potolaži, in mirno čaka dalje svojega pravega ženina, ki pa mora seveda biti po njenem okusu in, kar je glavno, selo velik gospod. je idejo izdavanja slovenskih knjig, hoteč ljudstvo izobraževati in probujati v narodnem duhu. Videl je, da je obstanek naroda možen le tedaj, če je dovolj izobražen, in sicer v narodnem duhu in na narodni podlagi. Enakih misli je bilo lepo število sodobnikov Slomškovih, S slovansko mislijo so bili napolnjeni Matija Majar, Janežič, Einspieler in drugi. Negovali so slovensko življenje posebno v slovstvu, pisali so knjige, izdajali liste, in sicer s tem namenom, da bi povzdignili narod na višjo stopinjo izobrazbe. Akoravno so prenapete oblasti v tem gibanju videle že nekako panslavistično strašilo, so vendar kazale več razumevanja za potrebo vzgoje na narodni podlagi nego dandanes. Tudi v drugih krogih ni bilo med Nemci tako zagrizenih hujskačev, ki jih ima dandanes že vsaka večja slovenska vas. Pač so bili že med Nemci tudi tedaj možje, ki so sanjarili o nemškem mostu do Adrije, ali biii so manj vročekrvni in so bili mnenja, da ni treba takih nasilstev, ker se koroški Slovenci itak polagoma potujčijo. Toda velikonemška ideja je rasla boljinbolj. Nemci so leta 1866. premagali Avstrijo in jo pahnili iz nemške zveze; leta 1870. pa so porazili Francoze in si ustvarili veliko nemško cesarstvo. Velikanski razvoj Nemčije na vseh poljih, posebno na političnem in gospodarskem, je povzdignil mlado Nemčijo v kratkem času na prvo mesto v Evropi. Nemčija je imela povsod glavno besedo. Bismark je bil prvi mož v Evropi. L. 1878. so se sestali evropski diplo-matje v Berolinu. Poravnali so orijentalske razmere, in sicer po želji Bismarka. Nemčija si je začrtala novo pot; napravila si je nov načrt za svojo ekspanzivnost proti vzhodu. Proti Balkanu so se obrnile nemške misli, porojene v glavi Bismarka. Nemci so si ustvarili geslo: „Drang nach Osten“. Ideje svetovne Nemčije so omamile vse Nemce. Bismark je postal njih bog; saj se na Koroškem že po vseh nemčurskih beznicah Na opisani način se zabavajo mladi krogi po deželi. Seveda prinese vsak dan kaj novega in marsikaj itpremembe. V nek tak kraj je prišel pracej prileten zdravnik. Kot takega so ga zelo hvalili in znan je postal daleč naokrog. Toda, kakor je bil mož v svoji stroki vešfiak, je Imel v privatnem življenju napako, da se je dal «vleči». Naj opišem pred vsem razmere natančneje I Imel je sitno soprogo in grdega psa. Soproga je bila gospodar hišo, silna in nervozna, tako da je prišlo dostikrat do konfliktov med zakonskima. Prav nobene pravice ni imel on v hiši. Zato je imel tem rajši svojega psa, ki mu je bil zvest in ponižen. Večkrat se je odtrgal od doma in prišel je v družbo, v kateri je bilo tudi nekaj budomušoežev. Posebno postajenačelaik je slovel kot tak. Ko jo kazal preveliko ljubezen do svojega grdega psa, je pogovor nanesel aa to «živino». Kako ao bili vsi v družbi začudeni, ko je pripovedoval, da je ta «zver» neke prave angleške pasme, ki je prav redka v Avstriji. Visoko je cenil to «pošast», za katero bi nihče v kraju ne dal uiti počenega «groša», pač pa raje brco v zadoji del telesa, da bi poprej izginila izpred oči. Kolikorkrat je prišel ta zdravnik v družbo, tolikokrat je hvalil svojega psa in trdil, da ga ne proda niti za visoko ceno. Sklenili ao, da se prepričajo o teh besedah. Postsjenačdaik je obvestil nekega svojega prija- Bismarkova podoba. Avstrijski Nemci so se posebno veselili za velikega Nemca Bismarka in se oprijeli njegovih idej. Velika Nemčija od Belta do Adrije, od vinorodnih Champagnskih gričev pa tja na vzhod do črnega in egejskega morja jim je začela rojiti po možganih. Toda treba je veliko dela prej, da se ta velika misel izvrši. Treba je pomoči, treba zaveznikov. Treba je podjarmiti veliko nenemških narodov, treba jih najprej gospodarsko podvreči, treba jih je predvsem ponemčiti. Zaveznikov so našli. Prvi so avstrijski Nemci ponudili roko, dobro vedoč, za kaj se gre; pristopili so mongolski Madjari, ki so takoj začeli konkurenco z Nemci v zatiranju Slovanov; pomagajo na tem delu na vrh še Slovani sami, in sicer avstrijski Poljaki s tem, da hodijo v Avstriji roko v roki z Nemci, kakor nam kažejo dogodki iz avstrijskega parlamentarnega življenja. Vsi delujejo vzajemno in smotreno za zgoraj omenjeni cilj. Dopisi. Škofiče. (Naše prodane duše.) Razburjenje po ljudskem štetju še ni poleglo, še vedno se moramo v naši občini boriti za — duše. Povsod po Koroškem so čutili Slovenci ob tem času hud pritisk, najhujše pa menda v naših krajih, katere hočejo Nemci kar čez noč požreti prav tja do Drave. Z vso silo so se vrgli na nas „Sudmarka* in Vrbski pa Rožeški mogotci. O judeževih groših .Südmarke* se kar očitno govori in mnogo je izdajalcev, ki so zapisali za nje svojo dušo. Res, kar neverjetno, a resnično je, da so se posamezniki in ena cela vas po sili dali zapisati za ,tajč*, čeprav občuje po navadi le slovensko in večinoma niti ne znajo nemški. Seveda naša občina k temu ni molčala, ampak je vse to naznanila oblastvom. Postava dosti jasno pravi, da bi se imele take neresnične izpovedi kaznovati. Pa kaj se je zgodilo? Seveda Nemcem nič hudega 1 Bog ne daj 1 Pritisnili so SUdmarka in Volksrat na c. kr. vlado in ta je seveda pohlevno .zašravfala* neprijetni paragraf telj« o viem tem in ga povabil, naj pride r ta kraj, kjer je še nepoznan. Zopet je zbrana naša družba, v kateri sedi povabljenec, ki ima tudi zelo hudomušno žilo. Vrata se odpro in doktor vstopi m psom. Povabljenec ae zagleda v psa in dela ae vsega začudenega. Seveda bi mu poatalo ob pogledu na grdega paa kmalu alabo, toda delal ae je, po dogovoru, vaega zamaknjenega. «Oh, kraten pes,» jeclja, ko ao ga predstavili zdravniku. «Prava, najizbornejša angleška palma. Pa, kje ate ga kupili, gospod doktor P Zdravuik je pripovedoval ves vzradoščen, da ga mu je daroval nek visok gospod. Pričel je zopet hvaliti pia na vse protege in vsa družba mu je sekundirala. «Pa ga mi vendar prodajte, gospod doktori Dolgo si že žalim imeti psa tako pristne angleške pasme. Sto kron, gospod zdravnik.» «Ha, ha,» se je smehljal zdravnik, «kajne, lep pes je to P Pa ga ne prodam, oprostite!» «Dvesto kroni» «Ha, ha, ne, ne, ga ne prodam; pa je veliko več vreden. Prave angleške pasme.» «Tristo kron,» mn ponuja hudomušne! in polaga denar na mizo v svesti si, da doktor ne proda psa, akoravno ga je družba nagovarjala. Marsikdo se ni mogel več vzdrževati smehu iu moral je ca hip stopiti v veže. «Tristo kron,» gospod doktor, ponavlja kupic! tako, da je bilo Nemcem prav. Kdor zna pa zna! Prišel je komisar, poizvedoval je, in po nekem času tuhtanja pride od c. kr. glavarstva .ukaz" črno na belem, da se morajo ti in ti zapisati za Nemce, ker se je konštatiralo, da „dro znajo nemško*. Saprament, ti ljudje pa znajo postave! Cela Avstrija govori od Novega leta sem o ob* čevalnem jeziku, vsa politika se suče okoli tega vprašanja, vsak dan se kriči in piše v listih o njem, vse do zadnje koče, do zadnjega dninarja ve, da hoče postava imeti za ljudsko štetje le občevalni jezik, samo naše c. kr. glavarstvo, ki naj čuva ta zakon, samo ono tega ne ve, oziroma noče vedeti, da se ne gre za vprašanje, ali kdo „dro zna nemški*. Gospodje, poznamo se. Postave nočete poznati, kadar Nemcem ni prav! Tako daleč smo že prišli, da se skrivajo celo naši c. kr. uradi s svojimi paragrafi vred pod Mihelnovo kapo. Ali to še ni vse. Ne samo, da c. kr. uradniki postave očitno kršijo, ampak naravnost lažejo v prid Nemcem. Črno na belem zaukazuje c. k. okr. glavarstvo, da se mora pri dveh hlapcih zapisati občevalni jezik nemški, ker se je „konštatiralo, da dro znata nemško*. Nesreča pa hoče, da morata ta dva pred sodnijo pričat In kaj se je tukaj „konštatiralo?“ To, da ta dva ne znata nemško. — Kdor ve, kako naši uradi, posebno tudi sodnije, pospešujejo nemščino, da rajši poslušajo še tako slab „kuheltajč*, kakor naš jezik Kdor dalje pomisli, da se nahaja pred to sodnijo priča, ki sovraži Slovence in je zapisan za judeževe groše z dušo in telesom „Südmarki“; in če mora ta človek v spoznanju svoje nezmožnosti ponižno in pohlevno reči: „hospud, prosm, da bi sovenji marnvali*, potem si pač vsakdo lahko misli, koliko predrznosti mora imeti tisti, ki uradno konštatira, da ta človek „ dro zna nemški *. — Gospodje, naših duš je žalibog mnogo na prodaj. „Südraarka* smatra to kupčijo za jako moralno, človekoljubno in občekoristno. Slovenski javnosti pa stavimo vprašanje, ali sme c. k. okr. glavarstvo take duše kar z ukazom, brez vsakega groša, loviti za „Südmarko*? Zg. Koroško. (Ponesrečil) je V Uotert-wengu tesar Slovenec Josip Skok, star 23 let. Kakor ponavadi je šel v nedelj« v družbi z Ivanom, Alojzijem, Hermanom in Leopoldom Kolencem kupovat hrano za čez teden v omenjeno vas. Omenjeni so vsi doma z Lskvi nad Gorico. Ko so se vračali ter ili navzgor po strmini, mn je zdrsnilo na ledu, da se je podrsal kakih 10 metrov navzdol in zadel ob kamen, vsled Cesar je po 14 urah umrl. Pokopali so ga pri tamkajšnji cerkvi. Žrelec. (Velik požar) V noCi na torek so pogorele vse hiše v Dalji vasi pri Žrelcu. Ogenj je izbruhnil v drvarnici posestnika Placerja ia te v kratkem razširil na celo vas. Posrečilo se je rešiti živino. Na kraj nesreCe je prihitela tudi požarna hramba iz Celovca. V kraju samem je bilo premalo vode, zato so morali z velikimi težavami spraviti parno brizgalnico do Krke in napeljati vodo v vas po dolgih cevoh. VeCina vaSCanov je izgubila najveCji del svojega premoženja. S Koroškega. (Ne zg e d e.) V TrebliCah si je zlomil desno roko krošnjar Andrej Krainer. -— V Sv. Jurju na Jezeru je popadla deklo Marijo Poj-nikar, ko je ravno kuhala krmo za živino, božjast. Dekla je padla v kotel v vrelo vodo in ae hudo poparila. — 4 letnega Petra Vihiyja iz KUnC je snnil med igro drug otrok z nožem v oko ia ga težko poškodoval. Celovec. (Drzen vlom.) Pri belem dnevu ao vlomili v nedeljo v eni najbolj obljudenih cest v Gslovcu, v Kramarjevi ulici, neprimerno drzni tatovi. Na vogalu Kramarjeve ulice in Starega trga, nasproti rotovžu in polidjaki osrednji stražaici, ima «Ha, ba, ga ne dam, mojega ljubčka,» odgovori doktor in ga poljubi. Višek zabave I — Kar stopi gospa doktorjeva v sobo. Srečni posestnik psa angleške pasme je pobledel in mignil gostom, naj ne omenijo več kupčije. Nekobko časa je sedela gospa v družbi, potem pa je pognala svojega moža domov. To ti je bilo smeha 1 Smejali so se skopemu možu, za 800 K ni hotel prodati grdega psa. Zopet so sklenili nekaj, kar jim bo v nepopisno ubavo. Ko je prišel gospod doktor s psom na kolodvor k vlaku, skrili so mu psa. Po odhodu vlaka ga je pogrešil in povpraševal zaman po njem. Kar pristopi nek železničar in se nalaže doktorju, da je videl psa skočiti v vlak. Gospod je bil ves iz uma. Hitel jd k posta jena čelni kn in ga rotil, da naj brzojavi na bližnje postaje. Za vsako ceno je hotel dobiti psa. Nikoli ni bil radodaren, v tem slučaju pa je stisnil uradniku petdesetkronski bankovec V roke kot honorar za najditelja psa. Psa so med tem prijatelji v postajeuačelni-kovi kleti skrili. Doktor pa je uman hodil vpralevat po psu. Ni ga bilo in solze so zaigrale v žalostnih očeh nesrečnega zdravnika. No, končno se je našel. Postajenačeinik je viel psa iz kleti in ga peljal žalnjočemu možu. Ta poleg banke ga. Ana Solath svojo prodajalno, katero je opoldan zaprla. Ko je gospa S vlalh eb ‘/46. zvečer prodajalno zopet odprla, je opazila z grozo, da je med tem časom izginil ves denar, približno 1000 K. Tatovi so bili prišli v prodajalno skozi zadnja vrata, ki gredo v vežo in se zaklepajo z Wertheimovim ključem. Imeli so brez dvoma ponarejen ključ do teh vrat. V prodajalni, ki ima na cesto železne zatvore, so z dletom odprli predal in registrirno blagajno popolnoma pravilno, tako da je niso poškodovali. Neopaženo, kakor so prišli, so jo tatovi tudi zopet odknrili, da jih n;ti hišnik ni zaslutil, ki je bil tekom popoldneva večkrat v veži. O storilcih ni aledu, in vendar so morali dobro poznali razmere. Svetna ves. Dne 6. t. m. smo imeli občinske volitve, pri katerih smo sijajno zmagali in zaprli sapo za vselej nemčurjem, tako da jih je sram. Izvoljeni so v I. razredu samo z našimi glasovi: Valentin Šlemic, Šimen Malle, Tomaž Müller in Martin Šbajger, namestnika Kropivnik in Müller, v II. razredu z 20 glasovi nasprotniki: Janez Singer, Jožef Serajnik, Matevž Krasnik in Tomaž Wieser. namestnika Einšpiler in Lapuš, v III. razredu z 78 glasovi (nasprotniki so dobili 60 glasov) Luka Kölih, Janez Partl, Ignac Gabriel in Simen Antonič, namestnika Kuraš in Gabriel. Zahvaliti se moramo našim častnim občanom, gg. dr. Janko Brejc, p. d. Brodnik in Rupi, posestnika v Velnivasi, posebno pa nanovo enoglasno izvoljena častna občana naš odvetnik dr. Ferdinand Müller iz Celovca in Janez Štih, posestnik na Ilovlah, so bili na licu mesta. Samo g. Grafenauer je izostal, ker je moral v državni zbor, zato nam je pa poslal 50 K za naše uboge. Ravnotako sta zdaj že tri leta darovala za dobrodelne namene za občino gg. Grafenauer po 50 K in dr. Brejc po 100 kron. Za velikodušni dar se najtopleje zahvaljuje občina. — Minuli teden smo pokopali dva moža, katera sta skrbno gospodarila 60 let. Prvi je bil daleč naokoli znani p. d. Lojovc, oče sedmerih otrok. En sin je re-stavrater na kolodvoru v Celovcu. Bil je star voznik, ki je še fural na Udine na Laško, ter konjski zdravnik. Drugi pa je bil stari Klocar. Reveža je bil pred šestimi leti zadel mrtvoud, tako da je moral nazadnje mnogo trpeti. Bodi obema zemljica lahka 1 Borovlje. Pred kratkim je šel neki Sokol v Nemčijo k nekemu puškarju. Ko je prišel do ravnatelja puškarske zadruge, velikega Nemca Hojnika, začne ta izzivati: kaj, vi greste v Nemčijo? Na Rusko pojdite, vi ste vendar propagirali ruske ideje, (ker je bil Sokol) vi spadate na RuskoI Vprašamo: kdo da Hojniku pravico, da tako daleč steguje svoj nesramni jezik? Na čigave stroške in po kaj je šel sam v Lüttich? Naj le pazi, da se mu ne bo kruhej malo višje obesil. Borovlje. Dne 26. februarja se je vršila v Glinjah predpustna veselica tel. društva „Sokol* v Borovljah. Že ob 3. uri popoldne je bila dvorana Glinške posojilnice na Trati natlačeno polna. Tamburaški odsek Sokola je otvoril z jako lepimi komadi veselico, na to je prišla igra „Kateri bo*, ki je tudi prav imenitno izpadla. Ta igra, posneta iz domačega koroškega življenja, ki je bila sicer kratka, se je uprizorila nadvse dobro. Glavne uloge, kakor oče Gaber in njega hči, dr. Bistroglav, kovač, mlinar, kmečki fant in ženin Marinke so igrali jako precizno. Tudi scenerija je bila jako dobra. Vsa časti gralcem, ki so v ti igri nastopili šele drugikrat na odru, ter jo tako imenitno uprizorili. Upamo, da se bomo kmalu zopet videli na gledališkem odru pri Cingelcu. Po igri je bila prosta zabava in ples za mladi svet, seveda pa zavrteli so se tudi je bil ves srečen, ko je izvedel, da se je pes našel. Seveda ga je moral postajenačeinik napitati z lažmi in povedati mu je moral neresnico, da je najditelju izročil honorar. «Kaj to, da je le moj ljubček zopet pri meni,» je šepetal srečni zdravnik in objemal, v nemale nevoljo svoje gospe, grdega psa. la ko je prišel tvečer gospod doktor zopet v dražbo, se jo imenitno pop valo. Rekli so mu, da praznujejo god, v resnici pa so zapili honorar 50 K, ki so ga na zvit način nehote dobili v roke od sicer skopega doktorja. V zahvalo so hvalili psa na tako pretege, da je bil gospod doktor do solz ginjen. Tudi gospa je bila pozneje prisotna in od pijače razgreta dražba je dalje in dalje hvalisala lepega psa prave in pristne angleške pasme. Ker je gospod doktor s poljubi končno le kazal ljubezen do psa, a katero je bila baje soproga prikrajšana, zato jo po malem razponi s soprogom javno izdala, da je ta pes popolnoma navaden pes, ki ga je izročila soproga, ker je vedno sanjal o angleških pasmah, nekoč po dragi osebi v šili za prvi april----------- Kaj se je godilo daljo radi psa prate in pristno angleške pasme, o tem molči ta povest. starejši, ker bila je ta nedelja ravno zadnja za tako plesno veselico. Zahvaliti se moramo pa tudi gospodi iz Celovca, ki nas je počastila s tako obilnim posetom. Vsa čast pa gre tudi Pod-ljubeljčanom, ki so prišli tudi v jako lepem številu, kar znači, da so voljni skupno z našim od strani naših nemčurjev tako preganjenim Sokolom, delovati za Slovenstvo v Rožu, ker le narodnost je prva točka pri nas in je torej le ta v nevarnosti. V slogi je moč, posebno je pa treba te sloge pri na nas Koroškem. Borovlje. Francetla, Gastwirtin, je tista po* štenjakinja, ki je v družbi dveh delavcev pri kartanju opeharila enega za 20 kron, katere mu je malo prej posodila. Zmenila se je namreč z drugim, da si bodeta dajala z nogami pod mizo znamenja, kako je treba igrati. Posrečilo se je, in ubogi delavec je bil „na meh odrt*. To je postranski „kšeft* poštene Francetle — no pa hajl! Narodne zadeve. Odkrito In jasno je baje govoril Smodej, ko se je najbrž iz (dolgega časa) dolgčasa spravil nad Begov «Narodni kataster», da poda o njem «nepristransko» kritiko. Pri tem se je pokazalo, da je mož res vreden svojega imena — evo dokaz 1 Kdor pozna narodno mejo, bo priznal sledeče: Borovlje so ob njej najbolj ogrožena točka, na katero ao se vrgli naši narodni nasprotniki z vsemi silami. Gospodje, ki zdaj radi krit zirajo, nikoli niso imeli srca do tega lepega kraja, ker se je ljudstvo kazalo preveč samostojno. Dolgih desetletij ni bilo slovenskega inteligenta, ki bi bil voditelj borovskib Slovencev. Sola je nemška, le krščanski uank je deloma slovenski, s pomočjo župnika bo pa že ta izginil. Pred nekaj leti se je po vplivu akademikov ustanovila podružnica C. M. D. in pozneje «Sokol», prvi na Koroškem. Začetkom tega leta se je vršilo ljudsko štetje — komisarjem so bili znani Damkov Foltej, nadučitelj Kusternik in še dva druga — vsi nemškutarji. Da ae je naštelo tako malo Slovencev, temu niso vzrok komisarji, ampak po Smodejevem mnenju slovenski akademiki. Oprostite, ljudje božji, je-Ii ta človek šs normalen f Mislimo, da ne 1 Sicer pa poglejmo, koliko je zdaj akademikov v Biro vijah. Pri prvem začnemo in tudi že jenjamo, in ta edini naj postavi vso nemškutarijo na glavo ter dele Čadeže 1 To bi bilo Sietfovo delo! Zs Smodeja je res čas, da se enkrat spametuje ter svoje umotvore ohrani za samega sebel To je enal Dokaj rad se drgne Smodej tudi ob g. Prosekarja, rodoljuba, katerega pozna in ceni vsa Slovenija. Povemo mu, da je slednji žs delal za narod, ko svet še ni vedel, da bodo koroški Slovenci imeli nekdaj «Mir», katerega bo urejeval Smodeji Slovenska zmaga. V ponedeljek so se vršile v St. Janžu v Rošu občinska volitve. Nemškutarji so s vso silo naskočili to občino, ki je bila pred leti še v njihovih rokah, a napad je bil odbit nepričakovano krepko. Prvi razred naši zmagali soglasno. Dragi razred zmagali s dvajset glasovi proti 9, daairavno se je poprej sodilo, da utegnejo zmagati 1 večino dveh ali treh glasov. Tretji razred, kjer so Nemci delali s velikim pritiskom na odvisne ljudi in delavce v tovarni, 10 obdržati Slovenci s 78 glasovi proti 60. Čast vrtim slovenskim možem, čast pa tndi navdušeni mladini, ki je s svojo agitacijo krepko posegla v volilni boj in mnogo pripomogla do zmage 1 Raznoterosti. Moti pomladanika moda ia loiike. Cujte, dame bodo imele hlače pod krili. Krilo bo imelo ob straa. h zareze, tako da jim bodo videti hlače. Hlače bodo iz istega blaga kakor krilo. Pariški krojači so že poslati po mestu ženske, ki delajo za tako obleko reklame. Najprej velikaask klobuk, v katerem je kilometerika igla, potem ozka krila, da mora ženska le skakati, ako hoče hoditi, sedaj pa še hlače. Vedno interesantnejše. Kuga V Aziji. Kakor poročajo oLcijalne brzojavke, je proglaila Rusija zaradi razširjajoče se nevarnosti obredno stanje nad Charbinom. — V London so dospela iz Mandžurije ua velika trgovska podjetja brzojavna obvestila, da bo žetev v Mandžuriji zelo slaba. Ker ni delavcev, ne bodo skoro nič sejali, tudi primanjkuje železnih voz, ker prevažajo v vagonih raško sanitetne komisije za kugo umrle io jih potem s mrliči vred sežigajo. •— V Petrograd je dospela vest, da je izbruhnila v S»-hahangu nasproti Blagovješčeuika kuga. — V Irkutsku je začel sanitetui avet v ponedeljek pod predsedstvom višjega zdravstvenega svetnika Malme vskega posvetovanja, kako preprečiti razširje-vanje kuge. Posvetovanj se udeležujejo tudi zastopniki vzhodno kitajske, amurske in sibirske železnice. « Svetovna politika. Poilaaika sbonlci se je zopet seila. Kot prva toCka se je razpravljal društveni zakoa. Najvažnejše določitve tega zakona so naslednje: 1. Ustanovitev društev je popolnoma prosta, samo društveno delovanje jo odvisno od tega, da je predstojništvo naznanilo obstoj, oziroma ustanovitev društva politični oblasti in da ta vsaj 4 tedne ni nasprotovala tej vlogi. 2. Določijo se posebne olajšave glede društvenega poslovanja, posebno v tem oziru, da ni treba naznanila na politično oblast, če zborovanje ne poseča več kakor 20 članov. 3 Razlika med političnimi in nepolitičnimi društvi naj se popolnoma odpravi, tako da bodo odslej mrgle biti tudi ženske članice političnih društev. Izjemo dela načrt novega zakona le z inozemci in mladoletnimi, glede katerih naj velja ta omejitev, da sme od slučaja do slučaja določiti politična oblast, da pri gotovih društvih, ki pa morajo biti individualno določena, ne smejo biti člani. Proti takim odločitvam je odprt reknrz v vseh instaccab. 5. Instančno postopanje se izeno-ctavi in natančno določi. — KorcSsc je povdarjal, da so Slovenci prvi, ki so zahtevali reformo društvenega zakona. Adler ja kritirizal posamezne določbe vladne predloge. Dilegaci|lko latedanje je končalo pred kratkim. Scböiaicb je trdil, da vojaška bremena nikakor niso tako težka, kakor so trdili nekateri govorniki. Glede vojaške službe upa, da se izreče državni zbor kmalu sli za triletno ali za dveletno vojaško službo. Redni in izredni vojni proračun sta sprejeta. V miniitrakam avatn je 7. t. m. predložil dr. Meyer predlog, naj se davek za žganje zviša za šestdeset kron. S predlogo iz 1.1908. se je nameravalo zvišati davek na žganje za petdeset kron. Naslav Vojvodinja dobi baje v kratkem kneginja Hohenberg, soproga prestolonaslednika Frana Ferdinanda. Prestolonaslednik se mudi sedaj na krasnih Brionskih otokih pri Pulju. Vojna na Balkanu? Angeški listi prinašajo dannadan vznemirjajoč« vesti o revolucionarnem gibanju v Albaniji in Macedoniji. Javljajo, da ja na spomlad ali poletje vojna skero neizogibljiva. «Cetinjski Vestnik» piše, da bo letos «mala vojna na Balkanu». Novine menijo, da vzročata te turška nemire Avstrija in Italija. Pa tudi Angleška, da ne ostaja za njima. Turčija se nahaja v kritičnem položaju. V Jemena še ni konec revolucijo, Kršćani čakajo samo primernega časa, da proglasijo svoje zedinjenje z Grčijo. Srbija in Črusgora čakata, da v zmešnjavi dobita ksj zase, isto misli tudi monarh’ja. Kdo je kriv takega kritičnega položaja? M sli se na sploh, da so krive velevlasti, ki vedno naglašajo prijateljstva in težnje po svetovnem miru, ali v resnici ne storijo uič takrga, da bi bil mir v pravem pomenu besede ugotovljen. ](t zabite Ciril-Metodove družbe! Gospodarska vprašanja. Osnažite sadno drevje! Sedaj imrjo naši kmetovalci d-isti časa ta osnaženje sadnega drevja. Dosti je takih, ki to delo res štora, ali ia več pa ja takih, katerim je sadno drevje deveta br ga, kateri skrbijo zanj le takrat, ko dozori, namreč da ga oberejo ali pa otresejo. La poglejmo naše kmečka sadovnjaka ali vrte, kakor j