*
X
s 7,

V-**

mrTm
* i i
: ,*j^v % t - #1
fi H h
Domoznanski oddelek
35
VESTI iz vasi 2000
352(497.41(061)
6005738,2
COBISS o
LOČUJMO, DA BI OHRANILI!
ločenim zbiranjem odpadkov in predelavo le-teh koristimo predvsem okolju, ki je manj obremenjeno, in samim sebi, ker izboljšamo kakovost okolja in s tem ustvarimo pogoje za zdravo bivanje.
Katere odpadke ločujemo?
Predvsem tiste, ki so še uporabni. To so: papir, steklo, plastična in kovinska embalaža in biološki odpadki. Zato le-te odlagamo v namenske posode, tisti, ki imate doma kompostnike, pa biološke odpadke lahko predelate doma.
Kako ločevati odpadke?
Papir spada med pogoste odpadke, saj predstavlja kar petino odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvih. Ločevanje papirja od drugih odpadkov predstavlja prihranek od-lagališčnega prostora in ohranja gozdove, saj z eno tono odpadnega papirja prihranimo 3,5 m3 lesa. Zato v posodo, ki je opremljena z nalepko STAT PAPIR odlagamo: časopise, revije, prospekte; zvezke, knjige, brošure, pisarniški in računalniški papir, embalažni papir in kartonske škatle ter druge izdelke iz papirja in kartona. Ne odlagamo pa zelo umazanega in kombiniranega papirja z drugimi materiali (folije, povoščen papir, staniolpapir, celofan, papirnati krožniki). Kartonske škatle je treba pred odlaganjem raztrgati.
Steklo
Steklo jd surovina, ki jo lahko ponovno uporabimo, s tem pa prihranimo surovino in energijo. V posodo z nalepko odpadno steklo odlagamo: vse vrste steklenic, kozarce za vlaganje in druge steklene proizvode, s katerih je treba odstraniti vse nesteklene dele, steklo pa ne sme biti umazano. V isto posodo ni dovoljeno odlagati okenskega stekla in porcelana.
Plastična embalaža
Plastična embalaža brezalkoholnih in alkoholnih pijač, ki ni onesnažena z olji ali kemikalijami, se z ločenim odlaganjem v mrežasto posodo ponovno uporabi, pri tem pa je treba plastenkam odstraniti zamaške, ki sodijo med druge odpadke. Ni pa dovoljeno odlagati trde plastike, plastenk čistil, mehčalcev perila in drugih kemikalij ter plastenk olja in kisa.
Pločevinke
Kovinsko embalažo je možno predelati, žal pa je v Sloveniji možno zaenkrat predelati le embalažo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, ki jih odlagamo v posodo z oznako STARE KOVINE. Vse druge vrste kovinske embalaže odlagamo v posodo za ostale mešane odpadke.
Biološki odpadki
Te je mogoče kompostirati, zato jih ni treba odlagati v posodo za ostale odpadke. Med biološke odpadke sodijo: suhi organski odpadki (ostanki hrane, kruh, neporabljena hrana iz pločevink in kozarcev za vlaganje), ostanki zelenjave, sadja, olupki, lupine orehov, ostanki mlečnih izdelkov, volneni in bombažni ostanki, lasje in perje, higienski papir (serviete, papirnati robčki), odmrle rastline in zemlja za rože, pokošena trava, plevel, listje in drugi vrtni odpadki, žive meje, drevesni ostanki, obrezano grmičevje in žagovina. Med biološke odpadke ne sodijo: pepel, masti, olja, vse vrste tekočin, sanitarni izdelki, kos-
ti, plenice, vrečke sesalnikov in drugi sestavljeni biološki odpadki.
Ostali odpadki
Odpadke, ki ne sodijo v nobeno od naštetih kategorij, odlagamo med OSTALE ali MEŠANE odpadke, ki končajo na odlagališču. To so vsi trdi odpadki, ki ne sodijo med nevarne, kosovne ali gradbene in jih ni mogoče izločiti kot koristne odpadke, vrečke in tetrapaki vseh vrst, kovinska embalaža, ohlajen pepel in trda odpadna plastika.
Nevarni gospodinjski odpadki
Za te poskrbijo v podjetju ČISTO MESTO enkrat letno v akciji zbiranja nevarnih gospodinjskih odpadkov. Med te sodijo: odpadna olja, odpadna škropiva, stara zdravila in drugi fitofarmacevtski pripravki, odpadne barve, laki, topila, smole, lepila, hladilne tekočine, kiti, čistila, kozmetični izdelki, onesnaženi sodi, svinčeni akumulatorji, ostale gospodinjske kemikalije, baterijski vložki, oljne krpe, filtri in zaščitna sredstva. Za ravnanje s takimi odpadki je potrebno strokovno znanje, zato posod ni dovoljeno postaviti na javnih mestih. Nevarnih odpadkov nikakor ne odlagajte v posode z ostalimi odpadki, saj zaradi svoje strupenosti, jedkosti in vnetljivosti predstavljajo veliko nevarnost za zdravje ljudi in okolje še po mnogih letih, ko so bili zavrženi! Kosovni odpadki
Za kosovne odpadke v podjetju ČISTO MESTO pripravijo enkrat letno akcijo z naslovom Od vrat do vrat. V tem času je mogoče odpadke nastaviti ob posodi z drugimi. Točen razpored zbiranja kosovnih odpadkov je objavljen na položnici za reden odvoz ali v sredstvih javnega obveščanja. Med kosovne odpadke štejemo: belo tehniko, vse pohištvo, talne obloge, žimnice, električne aparate in kolesa.
Gradbeni odpadki
Tem se pri gradnji ni mogoče izogniti, v posode za zbiranje odpadkov pa jih ni dovoljeno odlagati. Pri opekarni Opte Ptuj v Žabjaku 1 je odlagališče, kamor je mogoče prepeljati odpadke te vrste.
Oblačila in obutev
Oblačila in obutev se zbirajo v ekološko-humanitarni akciji Tekstil - usnje, ki poteka vsako drugo leto. Še uporabna oblačila in obutev prevzameta Karitas in Rdeči križ, neuporabna se pošljejo v predelavo.
Ko se vam nakopičijo odpadki pri čiščenju ali preurejanju stanovanja in sodijo med kosovne, nevarne, ali druge, ki se sicer zbirajo v posebnih akcijah, jih lahko brezplačno pripeljete na Center za ravnanje z odpadki v Brstju, in sicer vsak delovni dan med 8. in 20. uro v poletnem času ter 8. in 17. uro v ostalem obdobju, ob sobotah pa med 8. in 14. uro.
Ločene odpadke za papir in steklo, plastenke in pločevinke je mogoče odlagati v za to pripravljene posode v ekoloških otokih, ki so locirani ob večjih trgovinah in naseljih.
Vse informacije pri ravnanju z odpadki dobite po telefonu 780 90 20 ali na sedežu podjetja Čisto mesto Ptuj.
Vir: Čisto mesto Ptuj PK
UVODNIK
Drage bralke, spoštovani bralci, 5. praznik občine Gorišnica je za nami, ostali pa so spomini na dogodke in prireditve, ki so obogatili čas od petka, 21., do nedelje, 30. julija. V teh dneh se je zgodilo veliko, ker pa časa ni nikoli na pretek, verjamem, da se vseh prireditev niste mogli udeležiti. Zato smo se odločili, da podaljšamo spomine nanje in jih spravimo v večnost s prispevki in fotografijami, ki jih ponuja branje tokratne številke Vesti iz vasi. Zaokrožili smo praznično dogajanje in bili povsod tam, kjer se je kaj dogajalo, da vam še nazorneje predstavimo čas praznovanja občine Gorišnica ob 5. rojstnem dnevu. Poleg naštetega si preberite zanimive intervjuje s tokratnima nagrajencema, ki sta za svoje delo prejela plaketi občine Gorišnica, in se seznanite z vsem, kar vam je v hitrem tempu življenja ušlo, pa bi morali vedeti in videti. Branje naj bo prijetno in naj vam bo v veselje.
Upam lahko le, da bo vročina, ki nas daje, popustila, vreme pa se obrnilo v prid tistim, ki s pogledi v zrak moledujete za dežne kaplje. Te lahko sicer nekaj škode, ki jo je prizadela letošnja suša, še popravijo, ponekod pa je škoda že tolikšna, da upanja več ni. Lepo poletje je pripomoglo k temu, da bo hitreje veselo v vinogradih, ki jih na našem področju ni malo, če se le narava ne bo zarotila in pred trgatvijo vzela tega, kar nas zdaj ob pogledu na lep pridelek veseli. Nasploh je kmetijstvo panoga, ki je v veliki meri odvisna od vremena, in le redkokdaj smo deležni razmer, ki ustrezajo prav vsem.
Še nekaj dni je ostalo do konca poletnih počitnic, ki so otrokom v veliko veselje, zato ne bo odveč, da vsem ob novem šolskem letu zaželim obilo uspehov in pridnega učenja. Le z učenjem je mogoče uresničiti življenjske ambicije in predstavljati samega sebe. Lep primer je domačin Luka Roškar, ki bi ga lahko postavili za vzgled mnogim, zato ne spreglejte vrstic o tem izjemno talentiranem mladeniču.
Ob pričetku šolskega leta bodite vozniki še posebej previdni, saj bo na cesti veliko tistih, ki se bodo prvič srečali s šolo in jim je treba mladostno razigranost tolerirati ter paziti nanje. Če boste predvidevali, boste naredili zelo veliko. Naj se torej novo obdobje začne varno in veselo.
Tudi o politiki bi lahko zapisal kako, pa namerno ne bom, ker je imate že tako ali tako poln "kufer" iz vsakdanjih novic, ki potrjujejo, da je politika k.... Sicer pa bodo volitve v kratkem in takrat se boste lahko kot demokratična družba odločali o svojih izbrancih na oblasti. Dobro izberite, da boste kasneje zadovoljni!
Poletni dnevi naj vam prinesejo ugodje in prikličejo spomine na počitnice, ki ste jih, upam vsaj, lepo preživeli, prehod v jesen pa naj bo čim manj obremenjujoč in v nebo vpijoč.
Glavni in odgovorni urednik Peter Kirič
Pred trgatvijo.	Foto: Peter Kirič
VESTI IZ VASI je glasilo občine Gorišnica, ki glasilo tudi izdaja. Uredništvo: Peter Kirič, Tatjana Mohorko, Tanja Maroh, Matevž Cestnik, Mateja Muršec, Maja Tuš, Igor Horvat in Alojz Župec
Fotografije: Tatjana Mohorko, Foto Laura, Peter Kirič, Alojz Župec in Maja Tuš
Oblikovanje: VEJCA, Tisk: MA TISK, d.d.
Naslov uredništva: Občina Gorišnica, Gorišnica 54, 2272 Gorišnica Telefon: (062) 708-062
Po mnenju Urada vlade R Slovenije se občinsko glasilo VESTI IZ VASI šteje med proizvode, za katere se plačuje 8% davek od prometa proizvodov.
Glasilo občine Gorišnica VESTI IZ VASI je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo pod zaporedno številko 1509.
OBVESTILO
Zaradi vašega zanimanja po oglaševanju v glasilu VESTI IZ VASI smo pripravili nov cenik oglaševalskega prostora:
-1/8 strani 12.000,00 SIT -1/4 strani 24.000,00 SIT -1/2 strani 48.000,00 SIT -1/1 stran 96.000,00 SIT
Logotipe in besedila sprejemamo na disketah v običajnih programskih jezikih. Pri predložitvi reklamnih oglasov, čestitk in voščil navedite tudi želeno velikost.
Slavko Visenjak: "Drugače kot prejšnja leta, saj gre že za peti občinski praznik, za peti obračun dogajanj čez celo leto in mislim, da je številka pet za našo občino dokaj uspešna."
Župani ponavadi ob občinskem prazniku potegnete črto pod dogodke, ki so zaznamovali dogajanje in delo v občini. Kaj se je v dobrem letu dni - od zadnjega občinskega praznika - zgodilo v občini Gorišnica, kar je seveda danes omembe vredno?
Slavko Visenjak: "Vse naloge, ki smo jih potrdili na občinskem svetu, tečejo skoraj popolnoma po načrtih. Že večkrat sem omenil nadaljevanje investicij v cestni dejavnosti, kjer letos delamo na projektih, vrednih skoraj 50 MIO tolarjev, prioriteta je tudi investicija v šolski prostor v Cirkulanah, kjer bomo končali naložbo in s tem ustvarili pogoje za devetletno šolanje. Že za drugo leto načrtujemo gradnjo prizidka pri OŠ Gorišnica, s čimer bomo prav tako zagotovili pogoje za devetletko. Med letošnjimi investicijami pa je vsekakor že večkrat omenjeni nadvoz v Zamušanih, ki je že dokončan in je velikega pomena za našo občino. Ob tem bi lahko omenil še mnoge druge občinske naložbe, kot je denimo novozgrajena mrliška vežica v Gorišnici, kjer so dela že prav tako pri koncu."
Največja letošnja naložba - nadvoz v Zamušanih
0(~) zadnjih letih ste v pogovorih
V večkrat omenili, kako velikega pomena je gradnja komunalne infrastrukture v občini Gorišnica. Danes lahko z veseljem ugotavljava, da so se želje izpolnile, kajti sistem za oskrbo z vodo ste že končali, modernizirane so nekatere pomembnejše cestne povezave. Katere investicije pa bi ob tem vendarle izpostavili?
Slavko Visenjak: "Vodovodni sistem bo kmalu končan, kajti urediti moramo le še nekaj vodovodnih priključkov ob hrvaški meji; izvedba infrastrukturnih del bi sicer že morala teči, pa je prišlo do težava pri razpisih in izvajalcih. Zaradi nekaterih nestrinjanj so se nam
Z ZUPANOM SLAVKOM
VISENJAKOM SMO POKRAMLJALI OB LETOŠNJEM OBČINSKEM
PRAZNIKU
"Številka pet je za našo občino uspešna"
IH KAZNOVANJE 5. OBČINSKEGA GA PRAZNIKA JE ŽE MIMO -OB PRAZNIKU SLOVESNO, ZNOVA NOVE PRIDOBITVE IN PREDSTAVLJENI NOVI NAČRTI - ŽUPAN ZADOVOLJEN Z OPRAVLJENML M DELOM IN RAZVOJEM OBČINE V VSEH LETIH OBSTOJA Mirno lahko rečemo, da je občina Gorišnica zagotovo ena tistih občin na Ptujskem, ki se v skoraj sedmih letih obstoja lahko pohvali s prenekatero uspešno izpeljano investicijo velike vrednosti. Začnemo lahko pri sodobno urejeni športni dvorani v Gorišnici, nadaljujemo pri prizidku k OŠ Cirkulane, dokončanem vodooskrbnem sistemu po vseh naseljih, mnogih modernizacijah cest, zdravstvenem domu v Cirkulanah in nazadnje še pri dokončanem nadvoz čez železniško progo v Zamušanih. To so le nekatere
Župan Slavko Visenjak
naložbe občine, ki veliko vlaga v razvoj in boljši jutri občanov gorišniške ravnice in hribovitih haloških naselij s središčem v Cirkulanah. Občani so se letošnjih novih delovnih uspehov veselili konec julija, ko je potekalo praznovanje 5. občinskega praznika. Zvrstile so se številne, mnoge že tudi tradicionalne prireditve, povedanega je bilo mnogo in predstavljenih precej načrtov vse bolj in bolj razvite občine Gorišnica.
Kako pa je župan občine Gorišnica Slavko Visenjak razmišljal ob letošnjem občinskem praznovanju?
dela zavlekla za mesec, dva, računam pa, da bomo kmalu že lahko definirali, kdo so izbrani izvajalci, in pričeli delo. Vse druge investicije pa tečejo po planih. Naj omenim še načrtovano gradnjo čistilne naprave v Cirkulanah in Gorišnici; projekti se že pripravljajo. Letošnje investicije so skupaj vredne dobrih 400 MIO tolarjev, seveda pa je treba vedeti, da je nadvoz v Zamušanih skoraj v celoti pokrila država."
Gradnja nadvoza čez železniško progo v Zamušanih je plod dolgoletnih prizadevanj vodstva vaše občine in občanov predvsem v želji po večji prometni varnosti. Bi se strinjali, da je nadvoz v Zamušanih letošnja prioriteta občine Gorišnica?
Slavko Visenjak: "Zagotovo se moram strinjati, saj je nadvoz resnično letošnja prioriteta občine, vsekakor pa je to dogodek, ki je velikega pomena tudi na državni ravni. Že nekaj let smo se trudili in dogovarjali za načrtovano gradnjo nadvoza in dobro se spomnim besed prejšnjega generalnega direktorja SŽ Marjana Rekarja, ko je na enem od sestankov v naši občini dejal, da je v Sloveniji tisoč in nekaj takih prehodov. Ob tem lahko ugotovimo, da smo imeli veliko srečo in dobre sogovornike, da smo projekt izpeljali ravno v naši občini. Gradnja je potekala le nekaj mesecev in otvoritveno slovesnost smo želeli pripraviti prav ob letošnjem občinskem prazniku."
Večja skrb za bolj urejeno okolje
atere naloge na področju razvoja in v skrbi za večjo ureditev vseh naselij v občini pa vas čakajo v prihodnosti? Morda lahko omeniva tudi načrtovano gradnjo hitre ceste Slovenska Bistrica Ormož, ki bo potekala tudi skozi vašo občino?
Slavko Visenjak: "Sama trasa hitre ceste je iz ormoške smeri do naše občine že tako rekoč končana, za nadaljevanje od Gorišnice do Markovcev pa aktivnosti potekajo. Rekel bi, da gre za veliko pridobitev, ki je izrednega pomena za večjo varnost naših občanov in tudi tistih, ki se po cestah
vozijo skozi našo občino. Nalog na področju razvoja in ureditve bo v prihodnjih letih še dosti, nekatere večje investicije sem že omenil, bomo pa se na veliko posvečali razvoju na vseh področjih in na vseh koncih naše občine."
Tudi področje gospodarstva je za občino Gorišnica izrednega pomena. Kako se lotevate nalog na področju malega gospodarstva in podjetništva? Kakšen je prispevek občine k "občinskemu" gospodarstvu?
Slavko Visenjak: "Osebno menim, da veliko vlagamo v gospodarstvo, vendar če bi to vprašanje zastavili vsakemu posamezniku v naši občini, potem glede na želje in interese ne bi rekli, da je stanje na področju gospodarstva dovolj dobro in zadovoljivo. Letos smo za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo namenili iz proračuna 30 MIO tolarjev, kar ni tako malo, vse skupaj smo obogatili še s sredstvi Nove LB, kjer bodo naši občani imeli
možnost najeti kredite. Prav gotovo je to velikega pomena za razvoj kraja, za tiste, ki želijo nekaj narediti; in občina jim pri tem lahko na tak način pomaga."
Gospod župan, ob prazniku ponavadi poveste tudi kaj o načrtih občine za prihodnje leto, dve.
Slavko Visenjak: "Velikokrat sem o načrtih že govoril, tudi ob prazniku ne bo šlo mimo tega. V letih mojega županovanja občini Gorišnica pa vzpodbujam naše občane, da skupaj skrbimo za okolje, da urejamo naše vasi in domove, da bomo leta 2001 lahko sodelovali na kakšnem natečaju za urejenost. Če bo tako, potem bomo lahko z veseljem ugotovili, da pa imamo vse druge naloge na področju infrastrukture že urejene, to pa je seveda moja velika želja. Zaenkrat smo na dobri poti, vendar vsega ne bomo mogli uresničiti v tako kratkem času. Morda bo treba kje tudi kaj prihraniti za dobro naše občine v prihodnje."
Tatjana Mohorko
Tudi župan Slavko Visenjak praznuje v času občinskega praznika
1/1 a datum rojstva posameznik ne more vplivati in čisto naključje je, da v času
l/ L občinskega praznika praznuje tudi naš župan Slavko Visenjak. Letošnje praznovanje mu bo prineslo poleg lepih želja še veliko zdravja, saj je župan na slovesnostih, ki so potekale ob 5. občinskem prazniku, po lepi navadi pač nazdravil v krogu znancev, prijateljev in občanov, ki so ob osebnem prazniku županu želeli stisniti roko z iskrenimi željami in lepimi mislimi. Če sodimo po pesmi "Kolkor kapljic, tolko let", čaka našega župana lepa in predvsem zdrava prihodnost. Lepim željam se pridružuje tudi uredništvo Vesti iz vasi.
Predaja novega gasilskega avtomobila v Gajevcih
PRAZNOVANJA OB 4. DNEVU GASILCEV
nedeljo, ko goduje sv. Marjeta, so svoj 4. praznik slavili tudi gasilci Gasilske zveze Gorišnica. Gostitelji so bili člani prostovoljnega gasilskega društva Gajevci-Placerovci, ki so ta dan pričakovali s posebnim navdušenjem. Pripravili so sklop prireditev, ki so zajele dogajanja od petka do nedelje ter združevale vse, kar je v gasilstvu vredno preveriti, prikazati in pohvaliti. Gasilska organizacija je namreč najštevilčnejša prostovoljna organizacija, humanitarna ter družbeno koristna, saj s svojim delom daje svojstven pečat številnim krajem.
Vsaka od prireditev je bila v znamenju druženja članov vseh devetih PGD in vabljenih gostov. Prav nesreče in požari so namreč že od nekdaj zbliževali naše prednike ter jim vcepili pomen sodelovanja, povezanosti in medsebojnega zaupanja. Zato je gasilstvo v naših krajih zelo tesno povezano z vsemi krajani, ki so z vključevanjem v gasilske vrste, svojimi
prispevki in prostovoljnim delom odločno pripomogli k razvoju in delovanju gasilstva.
V petek popoldan so se na srečanju veteranov zbrali vsi, ki so svoj aktivni staž že zaključili. Z zadovoljstvom so ugotavljali, da mladi rod neguje njihovo izročilo in dopolnjuje začeto delo. Skupaj z vaščani in gosti so si namreč
ogledali operativno taktično vajo gašenja večjega gospodarskega objekta, gašenja gorečega avtomobila in reševanje. Zaradi dima in strupenih plinov je prav reševanje iz zaprtih prostorov zahtevno in za reševalca nevarno, kar zahteva uporabo dihalnih aparatov in drugih osebnih zaščitnih sredstev, predvsem pa izurjeno in usklajeno delo
4. DAN GASILCEV
OZ GORIŠNICA
Novo gasilsko vozilo GD Gajevci
6
Ženski pevski zbor gasilske zveze Gorišnica na prireditvi v Gajevcih
gasilskih dvojic. Operativno taktične vaje namreč pokažejo, da so tudi drobne napake prehitro zaprt ali odprt ventil in mokri opazovalci -dobra izkušnja za vse udeležence. Istega dne je sledil podpis pogodbe o opravljanju lokalne gasilske javne službe med občino, Gasilsko zvezo Gorišnica in prostovoljnimi gasilskimi društvi. S pogodbo podpisniki urejajo obseg, način opravljanja, vsebino in sofinanciranje delovanja lokalne javne gasilske službe.
Vrhunec je praznovanje doseglo v nedeljo, ko je ob 4. dnevu gasilcev praznovalo tudi domače gasilsko društvo, ki je hkrati drugo najstarejše društvo v zvezi Gorišnica. PGD Gajevci Placerovci je bilo ustanovljeno 1. 10. 1926 in že takrat zbližalo vaščane dveh vasi. Tudi gasilski dom so zgradili na sredini med obema sosednjima krajema, temu pa je sledila ureditev zunanjih površin in igrišč. Ob tokratnem gasilskem slavju so domači gasilci bogatejši za novo orodno vozilo Renault Master. Obstoječe orodno vozilo je namreč že odslužilo, saj je služilo že od leta 1986. Brizgalno in dobro vzdrževano opremo so prenesli v novo vozilo. Nabava novega orodnega vozi-
la je bila skrbno načrtovana tako v domačem društvu, kjer so jih izdatno podprli številni donatorji in vaščani, kot v planu nabave opreme v okviru gasilske zveze. Seveda je svoj delež primaknila tudi občina iz sredstev za zagotavljanje požarnega varstva. Številni gostje so se v pozdravih dotaknili pomena sodobne opreme in tehnik gašenja, dali poudarek številu, pomla-
jevanju in predvsem izobraževanju članstva.
Praznik gasilcev so sklenili s podelitvijo odlikovanj in priznanj najzaslužnejšim članom gasilske organizacije. Domači gasilci, gasilke in vaščani so se izkazali kot odlični gostitelji, saj so z dobro postrežbo in glasbo poskrbeli prav za vse obiskovalce.
Igor Horvat
Gasilski veterani na vsakoletnem srečanju v Gajevcih
DRUGA
VAŠKA OLIMPIADA
soboto, 22. julija, je potekala 2. vaška olimpiada v občini Gorišnica. Slavnostni začetek je bil okrog 11. ure na malem igrišču v Gorišnici. Letošnja organizatorja olim-piade sta bila Športna zveza Gorišnica in Občina Gorišnica.
Tekmovalci iz enajstih vasi so se zbrali na travnatem igrišču, od koder so odšli v paradi do slavnostnega odra. Vsako ekipo je spremljala spremljevalka z napisom vasi, ki so jo tekmovalci zastopali. Vsi sodelujoči so dobili od organizatorja olimpiade majice, s katerimi so se ločili od navijačev in sodnikov, ki so nosili posebne majice. Organizirana je bila tudi pogostitev za vse nastopajoče, ki sta jo pripravila organizatorja s pomočjo sponzorjev. Organizatorji so se zelo trudili s programom, a jim jo je zagodlo ozvočenje.
Prvi je navzoče pozdravil Davorin Zorli v imenu organizatorja. Nato je spregovoril spodbudne besede tekmovalcem predsednik Športne zveze Gorišnica Jurij Cvitanič. Zadnji je pozdravil vse udeležence še župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Zaželel je tekmovalcem uspešno tek-
movanje, navijačem in drugim prisotnim pa prijetno druženje. Hkrati je župan tudi odprl 2. vaško olimpiado občine Gorišnica 2000.
Sledil je dvig olimpijske zastave, nato pa žreb ekip v posameznih disciplinah.
Sodelovalo je enajst vaških ekip z 250 tekmovalci. Mnogi so nastopili v dveh disciplinah, nekateri pa celo v treh. Vsa tekmovanja so potekala na osnovi fair-playa. Tekmovalci so si ponekod sodili kar sami. Tekmovali so v naslednjih disciplinah: nogomet, odbojka, met kamna, košarka, namizni tenis, badminton, šah in vlečenje vrvi.
Nogomet: sodelovalo je 14 moških vaških ekip. Nekatere vasi so imele po več ekip. Prva tri mesta so si razdelile ekipe:
1.	mesto Gorišnica B
2.	mesto - Cirkulane
3.	mesto Gorišnica C
Odbojka: sodelovalo je 6 ženskih vaških ekip. Prva tri mesta so si razdelile ekipe:
1.	mesto Gorišnica B
2.	mesto - Gorišnica A
3.	mesto Moškanjci A
Met kamna: sodelovalo je 23 tekmovalcev. Prva tri mesta so zasedli:
1.	mesto - Jože Marin iz Moškanjcev (9,97 m)
2.	mesto Benjamin Geč iz Zamušanov (8,8 lm)
3- mesto Primož Firbas iz Moškanjcev (8,33 m)
Košarka: sodelovalo je deset moških vaških ekip. Prva tri mesta so zasedle ekipe:
1.	mesto Moškanjci B (B. Kostanjevec, B. Kostanjevec, P. Kekec, S. Majerič, B. Valenko)
2.	mesto Gajevci-Placerovci (D. Ivančič, S. Vesenjak, S. Bezjak, P. Bezjak, J. Šacer)
3.	mesto Zamušani (S. Obran, S. Sok, A. Sok)
Namizni tenis:
1.	mesto Andrej Hunjet iz Formina
2.	mesto Robert Kostevc iz Gorišnice
3.	mesto Andrej Geč iz Zamušanov Badminton: sodelovalo je 14 tekmovalk. Prva tri mesta so si priigrale:
1.	mesto Sabina Pravdič iz Čajevcev
2.	mesto Marta Ranil iz Moškanjcev
3.	mesto Valerija Vuk iz Zamušanov Šah: tekmovalo je 8 vaških ekip. Prva
tri mesta so zasedle ekipe:
1.	mesto Moškanjci (Roškar, Vrbančič, Valenko, Ranil)
2.	mesto Zamušani (A. Ličina, D. Ličina, M. Ličina, Drobnjak)
3- mesto Gorišnica (J. Cvitanič st., J. Cvitanič ml., Toplak)
Tekmovalci druge vaške olimpiade
Vlečenje vrvi: sodelovalo je 8 vaških ekip. Prva tri mesta so zasedle vaške ekipe iz:
1.	mesto Mala vas
2.	mesto Moškanjci
3.	mesto Gorišnica
Končni vrstni red sodelujočih vasi iz občine Gorišnica:
1.	Moškanjci
2.	Gorišnica
3.	Zamušani
4.	Gajevci-Placerovci
5.	Formin
6.	Mala vas
7.	Muretinci
8.	Cirkulane
9.	Zagojiči
10.	Gruškovec
11.	Tibolci
Tekmovanje se je končalo okrog 19-ure. Tudi konec ni potekal brez zapletov. Tokrat nas je presenetil dež. Discipline so se sicer končale, ni pa bila izvedena podelitev priznanj najboljšim. Tudi predviden zabavni večer z ansamblom Štrk je bil odpovedan. Podelitev nagrad je bila v četrtek, 27. julija, na gradu Bori, ko je potekal tek na Bori. Organizatorji so si priskočili na pomoč in vsa športna odličja podelili na gradu.
Organizatorja se zahvaljujeta vsem sponzorjem:
IZZIV TELEFONI JANEZ HORVAT, S.P., REBA CENTER PTUJ, VARTA, PCS COMPUTERS, GRADIS GRADNJE PTUJ, VINOGRADNIŠTVO JURIJ IN SLAVICA CVITANIČ, PETOVIA AVTO, ŠTAJERLES TRADE, D.O.O., ŽIHER BENCINSKI SERVIS, OKREPČEVALNICA, DOSTAVA IN VGRADITEV BETONA.
Zahvaljujejo pa se tudi vsem tekmovalcem, ki so s svojo udeležbo popestrili drugo vaško olimpiado občine Gorišnica, ki je potekala v času petega občinskega praznika. Zahvala in pohvala pa velja tudi vsem gledalcem in navijačem iz vasi, ki so se v precejšnjem številu udeležili prireditve in dokazali, da so takšna srečanja za občino Gorišnica potrebna in prijetna.
Na svidenje na Tretji vaški olimpiadi občine Gorišnica.
Maja Tuš
FARNO ZEGNANJE PRI SV. MARJETI NIŽE PTUJA
četrtek, 20. julija, je praznovala god zavetnica gorišniške cerkve, svetnica in mučenka Marjeta Antiohijska. Ta dan je bila v cerkvi slovesna praznična maša. Darovali so jo domači župnik Ivo Holobar in nekateri duhovniki iz župnije Sv. Marjete, ki službujejo drugje. Osrednja farna slovesnost pa je potekala v nedeljo, 23. julija, pri mašah ob 7. in 10. uri.
Obhajanje godu zavetnika župnije je za vernike velik praznik. Kristjani se zberejo pri maši in vsako leto znova prisluhnejo delom, ki jih je storil njihov zavetnik v času svojega življenja. Naša cerkev je bila posvečena 1885 leta zavetnici sv. Marjeti. Njena slika je postavljena na glavnem oltarju v arhitekturni okvir. Naslikana je s simboli, ki predstavljajo njeno mučeništvo.
Marjeta Antiohijska je živela v 4. stoletju v mestu Antiohija v severni Afriki. Bila je mirna, zgledna in vzorna deklica, ki so jo imeli v družini zelo radi. Dojilja jo je brez vednosti staršev vzgojila v krščanski veri. Oče jo je kljub ljubezni ovadil rimskemu oblastniku Olibriju. Ta se je vanjo zaljubil in jo želel rešiti ječe, če bi se z njim poročila. Morala bi opustiti krščansko vero in sprejeti poganske bogove.
Tega ni želela, zato je morala pretrpeti mučeniško smrt. Legenda govori, da so se ji vse rane čudežno zacelile. Tudi zmaja je premagala z lesenim križem.
Sv. Marjeta je zavetnica kmetov, devic, nosečnic ... Je priprošnjica v stiskah. Umetniki jo največkrat upodabljajo s križem v roki in z zmajem. Tako je naslikana tudi v naši cerkvi.
Kako pomembno je bilo farno žeg-nanje nekoč, nam lahko pove odlomek iz župnijske kronike pri sv. Marjeti. Župnik Krajnc piše, kako je kmetu Bombeku iz Gorišnice 20. 7. 1887 na god sv. Marjete udarila strela v skedenj. Župnik ob opombi doda, da je to prav gotovo Božja kazen, ker je kmet mlatil žito na žegnanjski dan, namesto da bi praznoval kot vsi drugi farani.
Tudi letos je bilo nadvse slovesno. Svete maše so se zraven župljanov udeležili še župan Slavko Visenjak, predstavniki Gasilske zveze Gorišnica in Lovske družine Sv. Marjete. Župnijski pastoralni svet pri fari Sv. Marjeta je poskrbel, da so se lahko farani po maši zadržali na župnijskem dvorišču ter malo prigriznili in popili. Že nič kolikokrat se je pokazalo, kako prav je, da se farani družijo in pokramljajo med seboj. Nedelja je bila veliko bolj praznična in vesela, ko smo odhajali vsak na svoj dom, in upam, da ste praznično preživeli dan brez "pogorišč".
Maja Tuš
Notranjost cerkve sv. Marjete
Pri farni cerkvi k žegnanju zvoni.
Sprašujem te, prijatelj, če boš pri cerkvi tudi ti.
Mogoče danes leto mene ali tebe ni.
Žegnanje pri sv. Marjeti
etošnje žegnanje pri cerkvi sv. Marjete je potekalo v prav prijetnem vzdušju.
Res so minili časi, ki so žegnanju dali svoj poseben čar, ko je fant dekletu kupil "herca", otroci pa so se radi držali botrov in botre, da so segli v mošnje za kakšnega "kuja" ali "liliko". Vendar farno žegnanje še vedno daje pečat celotnemu kraju kot tretji največji praznik farne cerkve sv. Marjete.
Župnijski pastoralni svet z g. župnikom je letos poleg duhovnih vrednot poskrbel za prijetno pogostitev pri rani in pozni maši. Ljudje so za hipec postali, segli po prigrizku in kozarčku. Toda res le za hipec, kot da se nam vsem nekam mudi. Mogoče pa v sodobnem utripu življenja res nimamo več kaj povedati sosedu, znancu ali prijatelju. Hvala Bogu, če se motim. No ja, pa se bomo drugo leto zadržali dlje.
L. Župec
POHOD MED
HALOŠKIMI
GORICAMI
nedeljo, 23.julija, je Športno društvo Cirkulane organiziralo drugi pohod med haloškimi gori-
cami. Z zbirnega mesta v Cirkulanah nas je pot vodila mimo od Boga in ljudi pozabljene cerkve sv. Katarine v smeri vasi Paradiž. Na poti skozi Paradiž smo se lahko prepričali o pomenu vodovoda in asfaltne ceste, saj so spremembe vidne na vsakem koraku.
Po postanku in okrepčilu pri prijaznih domačinih smo približno 700 m poti nadaljevali skozi sosednjo Hrvaško v smeri vasi Pohorje, kjer so nas ponovno prijazno pogostili in se nam je pridružilo še nekaj pohodnikov. Pot nas je vodila ob državni meji mimo novozgrajenih vodohranov v Slatino do domačije Blanke Arnečič, ki je za vse pohodnike pripravila obilno pogostitev.
Na poti skozi Mali Okič smo se kar nekajkrat ustavili, saj so nas domačini pričakali s kozarčkom domačega vina. V Velikem Okiču smo si ogledali domačijo družine Golc, med drugim ogrado z jeleni in ovcami, in tudi tokrat "morali" prigrizniti ter pokusiti dobrote haloških goric.
Zaradi večkratnih postankov in uživanja v naravnih in kulinaričnih dobrotah smo pohod skrajšali in se skozi vas Pristava vrnili k izhodišču v Cirkulanah. Čeprav smo bili rahlo utrujeni, smo čutili zadovoljstvo ob spoznavanju domačega okolja in se ponovno prepričali, da tukaj živijo skrbni in gostoljubni ljudje, kot je ugotovil naš gost Friderik iz Francije. Razšli smo se z upanjem, da bo na naslednjem pohodu udeležba številčnejša, saj le peš najbolje spoznaš domače okolje in prijazne ljudi, ki tod žive.
Ivan Hemetek
MOŠKANJCI IMAJO SVOJO MALO KRONIKO
Zgodba o Moškanjča-nih in liikarjih
oškanjci so največja vas v občini, od letošnjega občinskega praznika pa so bogatejši za drobno knjižico z naslovom Mala kronika vasi Moškanjci. Njen avtor je znani domačin Ivan
Obran, ki ga je k pisanju in zbiranju podatkov o svoji rojstni vasi vzpodbudilo marsikaj, tudi januarska oddaja Rajžamo iz kraja v kraj, ki jo je ekipa Radia Ptuj posnela v Moškanjcih. Kronika vsebuje podatke od leta 1430 do 2000; je zanimiv pregled preteklosti, ki se lepo prepleta s sedanjostjo, in tudi prva zapisana zgodba katerekoli vasi v goriš niški občini. V njej boste našli tudi vaški grb miiho.
Župan Slavko Visenjak je Mali vaški kroniki Moškanjci na pot med drugim zapisal, da se ljudje premalo zavedamo svojih korenin in se preveč oziramo na pridobitve sodobnega časa, pozabljamo pa na ljudi in dogodke, ki so se zgodili včeraj ali nekoč. Tudi preteklost je po županovih besedah pomembna, saj ljudem lahko daje moči in volje, da lažje naredimo kaj tudi za jutri.
Kronološkega pregleda v besedi in sliki ene od vasi v občini Gorišnica je bila vesela tudi Slavica Cvitanič, predsednica občinske komisije za kulturo, ki je dejala, da je izdaja kronike pomemben dogodek ob prazniku občine in seveda praznik v kulturnem dogajanju občine. Največje delo pa je opravil avtor male kronike Ivan Obran, ki je nekaj mesecev zelo pridno zbiral podatke o svoji vasi in ljudeh. Zelo prav so mu prišli rokopis sedaj že pokojnega očeta Franca Obrana, pri pripravi knjižice pa je uporabil še podatke iz kronike železniške postaje
Avtor vaške kronike Ivan Obran
Beseda avtorja
f! Skozi stoletja se je v naši vasi marsikaj dogajalo. Pohvalimo se lahko, da so mnogi vaščani mnoge dogodke zapisovali, večina pa se jih je ohranjala in prenašala po ustnem izročilu iz roda v rod. Da vse to ne bi šlo v pozabo in da bi se Moškanjčani še bolj zavedali svojih korenin, sem na pobudo našega župana vaško kroniko dopolnil z najrazličnejšimi podatki. Pri tem so mi še pomagali: Stanka Gačnik, Peter Firbas, Branko Firbas, Hedviga Fric, Slavica Cvitanič, Branko Zupanič in fotografinja Durdica Laura. Vsem bi se rad zahvalil za pomoč; in ker pravijo, da iz malega raste veliko, trdno upam, da bomo čez nekaj let dobili razširjeno in dopolnjeno Veliko kroniko vasi Moškanjci."
TM
TRŽNI DAN LUKARIČ PRI DOMINKOM DOMAČIJI
'V") okviru prireditev v počastitev v praznika občine Gorišnica je 25. julija potekal drugi tržni dan, ki naj bi v bodoče postal tradicija prizadevnih lu-karic. Spretno in po starih običajih so ga v sodelovanju z mladimi pripravile Vučokova Fefa, Vnukova Margeca,
Utrinek iz predstavitve kronike
Brejčeva Tila, Salarova Marica, Ofaro-va Mica, Lajhova Margeca in Miškova Tinka. Iz moških vrst jim je rad priskočil na pomoč tudi Lajhov David. Na ličnih stojnicah so na hudomušen način prodajale povrtnino, predvsem vence luka. Večina vrtnin je zrasla ob Dominkovi domačiji.
Vučokova Fefa je v vlogi prodajalke dala izčrpen intervju za 1. program RTV Slovenija, v vlogi prvih kupcev pa so nastopili Marija Ivanuš iz Moškan-jcev ter zakonca Zebec iz Gorišnice. Nedvomno je novinarka Eva Stavbar za oddajo Vaš kraj imela v lukarici Fefi
Vučok hudomušno sogovornico.
Iztržek od prodaje so kot izkušene lu-karice in mame vložile v mlade in jih poslale za dva dni na intenzivne vaje v Moravske Toplice. Da so priljubljene, ni zgolj naključje, saj je donatorstvo za nove gvante lukaric prevzela Nova Ljubljanska banka - poslovna enota Ptuj. Pa tudi občina Gorišnica je namenila delček sredstev iz svojega proračuna.
S svojo izvirnostjo so nastopale že križem po Sloveniji, posnele so tudi radijsko oddajo, pa tudi kratek dokumentarec, ki je na tekmovanju
Lukarice iz Moškanjcev
Moškanjci, ki jih je zbral in sestavil Franc Golob, nekaj podatkov pa je vzel še iz knjige domačina Petra Firbasa, ki opisuje znamenja v župniji sv. Marjete. Seveda ni šlo brez Krajevnega leksikona in podatkov o pomembnejših ljudeh, ki izhajajo iz Moškanjcev. Pri tem mu je prav prišla tudi knjiga Draga Bajta Kdo je kdo? V kroniki je I. Obran podrobneje opisal zemljiško posest, gospodarstvo vasi, pomembnejše objekte, zgodovinske znamenitosti in pomembnejše izobražene Moškanjčane. Posebno pozornost namenja štirim izobražencem - doktorjem znanosti, ki izhajajo iz Moškanjcev: Stanku Ojniku, Tiliki Obran-Kren, Veri Preac-Muršič in Mariji Skalar Mlinarič, ni pa pozabil omeniti še župana Slavka Visenjaka, ki je doma iz Moškanjcev.
žanrskega filma prejel 1. nagrado, in še bi lahko naštevali.
Za nadaljevanje lukarske tradicije skrbi podmladek - 10 mladih lukaric. Želimo jim, da še naprej obujajo stare običaje in obenem na odmeven način predstavljajo občino Gorišnica.
Na svidenje na tretjem tržnem dnevu.
L. Župec
Genofefa Vučak
5. TEKNABORL
Mlade lukarice iz Moškanjcev
MI IN VINO
a vsakoletnem srečanju so se v sredo, 26. julija, ob 18. uri v gostišču Botra zbrali vinogradniki in prijatelji dobrega na vinsko-kulinarični prireditvi, ki nosi ime MI IN VINO. Organizacijo prireditve sta prevzela Društvo vinogradnikov in sadjar-
jev Haloze in gostišče Botra, ki sta
ponudila dobrote iz kleti in kuhinje.
Degustacijo so pripravili vinogradniki: Zvonko Arnečič, Jože Bratuša, Bojan Lubaj, Jakob Hebar, Miran Reberc, Anton Žumbar in Jurij Cvi-tanič, ki so ponudili pridelek zadnjega letnika, katerega kakovost je bila izjemna, saj sta vinogradnika Jože Bratuša in Bojan Lubaj na vinski prireditvi VINO PTUJ 2000, ki je bila 19. aprila, dala v ocenjevanje vini, ki sta osvojili naziv šampiona, mnoga od ponujenih vin omenjenih vinogradnikov in kletarjev pa so dobila odlične ocene. Da se k odličnemu vinu poda dobra hrana, ni treba posebej poudarjati, zato so lahko navzoči uživali ob siru, kruhu in zaseki, svoje gurmanske užitke pa potešili s hrano, pripravljeno v kuhinji gostišča Botra, kjer so se potrudili in razvajali prijetno družbo. Ob vseh dobrotah je pripravilo razstavo še Društvo gospodinj občine Gorišnica. Gospodinje so razstavljale in ponudile slano, dobro in drobno pecivo. V priložnostnem kulturnem programu so nastopile Lukarice iz Moškanjcev, ljudski pevci iz Cirkulan pod vodstvom Jožeta Petroviča, tamburaši PD Ruda Sever Gorišnica, program pa je povezoval Miro Lesjak. Za prijetno vzdušje in ples je skrbel duo Coctail, lepo število zbranih pa je potrdilo znano resnico, da se je dobremu vinu in okusni hrani težko upreti.
PK
V četrtek, 27. julija, je v organizaciji Športne zveze občine Gorišnica potekal že 5. tek na Bori. Prireditev v počastitev občinskega praznike, ki je bila letos prvič organizirana izven časa osrednje proslave, je na Bori privabila veliko tekačev, pa tudi obiskovalcev. Tekmovalcev je bilo točno sto, med njimi pa smo našli tako izkušene in vrhunske tekmovalce kot tudi rekreativce, ki so se želeli preizkusiti sami s seboj in z dobrih pet kilometrov dolgo progo po razgibanih haloških cestah, ki se zaključi z vzponom na grad Bori.
Najuspešnejši je bil Anton Holdinar iz Lenarta, ki je v cilj pritekel 31 sekund pred drugimi. Rezultati po kategorijah:
Ml. mladinci: 1. David Hameršak, Cirkulane, 2. Danijel Breč, Gorišnica, 3- Denis Hrga, Juršinci. St. mladinci: 1. Marko Tučič, Ješenca, 2. Jernej Žohar, Cunko-vci, 3- Jože Rajh, Litmerk. Člani: 1. Anton Holdinar, Lenart, 2. Damjan Slapnik, Godič, 3- Geza Grabar, Tešanovci. Veterani: 1. Ivan Golob, Ormož, 2. Slavko Ku-mek, Gornja Radgona, 3. Jani Železnikar, Ljubljana-Polje. Ml. mladinke: 1. Mateja Kelenc, Zamušani, 2. Mojca Zamuda, Placerovci, 3- Petra Pignar, Gajevci. St. mladinke: 1. Julija Kološa, Maribor, 2. Maja Kološa, Maribor, 3. Nina Podgoršek, Placerovci. Članice: 1. Anna Skotko, USA. Veteranke: 1. Metka Lindič, Šmarješke Toplice, 2. Irena Cerovič, Ivanjkovci, 3- Olga Paulus, Pohorje. Naj starejši tekmovalec je bil Peter Zmazek, najmlajši pa Uroš Kozel.
Zadovoljni športniki in veliko število obiskovalcev so potrdili, da je bila odločitev, da se tek organizira kot samostojna prireditev, pravilna, hkrati pa vzpodbuda, da prihodnje leto organiziramo še večji, 6. tek na Bori.
Davorin Zorli
SLAVNOSTNA SEJA
OBČINSKEGA
SVETA
četrtek pred občinskim praznikom je potekala slavnostna seja občinskega sveta. Zaradi prazničnega trenutka so bili nanjo vabljeni tudi predsedniki vaških odborov, političnih strank in delavci občinske uprave.
Seja je potekala v prijetnem ambientu poročne dvorane borlskega gradu. Za dobro razpoloženje so poskrbeli mladi pevci zbora iz Gorišnice s skrbno izbranimi skladbami in Mateja Matjašič z razmišljanjem o vrednoti in pomenu nasmeha. V slavnostnem nagovoru je župan z zadovoljstvom navedel letošnje pridobitve, še zlasti železniški nadvoz v Zamušanih, pokritost zdravstvenega varstva, tako osnovnega varstva kot zobozdravstva in tudi oskrbo z zdravili. Ni pa mogel mimo številnih nalog, ki nas še čakajo, predvsem zagotovitev ustreznih šolskih prostorov. Poudaril je, da kljub posameznim drugačnim razmišljanjem občinski svet dela dobro in usklajeno, za skupno dobro delo pa je pomem-
bno predvsem medsebojno razumevanje.
Po seji so se vabljeni še lep čas zadržali v prijetnem okolju grajske terase in se razgledali nad prelepimi domačimi ravnicami in hribi.
Igor Horvat
OTVORITEV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA V ZAMUŠANIH
petek, 28. julija, smo prisostvovali že dolgo pričakovani otvoritvi železniškega nadvoza v Zamušanih. Pridobitev je pomembna za občane celotne občine Gorišnica.
Okrog 13.30 ure se je pričela slavnostna otvoritev, ki so jo s kulturnim programom pripravili vaščani Zamušanov. Vaške gospodinje so spekle rolado, ki je zapirala celotno širino ceste. Okrasili so ograjo, s svojo prisotnostjo pa so vaščani pokazali zahvalo in veselje ob pridobitvi. Zaigrala je godba na pihala, zapel vaški pevski zbor in tudi najmlajše
punce so pripravile ritmični nastop. Najzanimivejša pa sta bila Maruša in Milan, ki sta odpela staro ljudsko pesem o vlaku. Po pristanku padalcev, ki so prinesli zastavi Republike Slovenije in Občine Gorišnica, je prvi pristopil k mikrofonu Lojze Matjašič ter svojo zahvalo in začudenje nad novogradnjo povedal v narečju. Omenil je, da je leta 1804 zapeljala prva parna lokomotiva, parni vlak pa se je skozi Zamušane zapeljal leta 1860, ko je bila dograjena železnica od Ptuja do Velike Kaniže.
Naslednji slavnostni govornik je bil predsednik vaškega odbora Alojz Žiher. Zahvalil se je vsem odgovornim in sodelujočim pri nastajanju in dokončanju tako pomembnega projekta. Tudi slavnostni gostje minister za promet in zaveze mag. Anton Bergauer, član uprave Slovenskih železnic Marjan Vrabl in župan občine Gorišnica Slavko Visenjak so pozdravili novo pridobitev in izrazili pohvalo vsem, ki so vztrajali pri nastajanju projekta. Posebna zahvala je bila večkrat izrečena g. županu, ki je prispeval največji delež pri realizaciji železniškega nadvoza.
Farni župnik Ivan Holobar je nadvoz blagoslovil, slavnostni gostje pa so prerezali vrvico in rolado, tako da je bil
Nadvoz v Zamušanih sta svečano odprla minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer in župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Desno stojita še član uprave slovenskih železnic Marjan Vrabl in predsednik vaškega odbora Zamušani Alojz Žiher
nadvoz odprt za promet. Prvi so se po njem zapeljali otroci, ki jim je bil v prvi vrsti namenjen nadvoz, saj bo tako njihova pot v šolo odslej varnejša. Za njimi so se popeljali vozniki s starimi motorji, kmetje s konjsko vprego, pa na traktorjih, gasilska avtomobila in nazadnje še avtobus.
Ob vožnji je igrala godba na pihala ter ustvarila posebno prijetno in veselo vzdušje. Vaščani so ga nameravali nadaljevati kar ob nadvozu, a jih je presenetil dež, zato so se umaknili v vaško dvorano in slavje nadaljevali nemoteno.
Maja Tuš
Majhni smo, a skupaj z močno voljo in pridnimi rokami zmoremo velika dela.
Odprtje nadvoza v Zamušanih
okviru 5. občinskega praznika, smo tudi v vasi Zamušani 28.julija 2000 doživeli pomemben dogodek. Svojemu namenu je bil predan nadvoz čez železniško progo. Vaški odbor je pripravil prisrčen kulturni program in s pomočjo vseh vaščanov poskrbel za pogostitev mnogih gostov. Ocenjuje-
mo, da se je odprtja nadvoza udeležilo okrog 1000 ljudi. Zraven vaščanov in mnogih ostalih občanov občine Gorišnica, se je slovesnosti udeležilo tudi mnogo obiskovalcev iz drugih občin. Med pomembnimi tujimi gosti velja omeniti ministra za promet in zveze mag. Antona Bergauerja in člana uprave slovenskih železnic g. Marjana Vrabla.
Pridobitev nadvoza je velikega pomena za naše vaščane, za vse, ki ga bodo uporabljali, za občino Gorišnica, pa tudi na državnem nivoju sodi med pomembnejše investicije leta 2000.
Z nadvozom smo pridobili varno prečkanje železniške proge, ki je do sedaj potekala na dveh nezavarovanih prehodih. Oba prehoda sta bila precej nepregledna, zaradi česar je tu ugasnilo že nekaj življenj, marsikdo pa je "za las" ušel lokomotivi.Tudi mnogi starši bodo sedaj brez skrbi, ker bodo njihovi otroci varno potovali z avtobusnim prevozom do osnovne šole. Skratka, vsi domačini, kakor tudi mnogi drugi občani, ki so do sedaj dnevno ali občasno prečkali katerega od obeh starih prehodov, bodo sedaj varno prispeli čez železniške tire.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem vaščanom, ki so si že več let prizadevali za gradnjo nadvoza, z željo po
večji varnosti, zahvaljujemo se vodstvu občine, še posebej g. županu Slavku Visenjaku, ki je poskrbel za realizacijo ideje in našel primerne in razumevajoče sogovornike na državnem nivoju, tako, da je projekt dobil tudi finančno pokritje.Vaščanom Zamušanov se zahvaljujemo za složno delo pri pripravah tega pomembnega dogodka, saj so s svojo pridnostjo in idejami pripravili res nepozabno slovesnost. Zavedamo se, da je v Sloveniji še veliko nezavarovanih železniških prehodov, ki terjajo materialne in smrtne žrtve, in da smo imeli veliko srečo, da se je nadvoz "zgodil" ravno tukaj v Zamušanih. V Zamušanih in tudi sicer v občini Gorišnica ostaja še en nezavarovan železniški prelaz, kjer si želimo, da bi za varen prehod poskrbeli z avtomatskimi zapornicami.
Petek, 28 julij 2000, je za vaščane Zamušanov, za občino Gorišnica in za mnoge ljudi, ki potujejo čez tukajšnjo železniško progo, eden velikih, srečnih dni. Zavedamo se, da je s pridobitvijo varnega prehoda čez železniško progo po nadvozu, prihranjena marsikatera nesreča in človeška žrtev, na drugi strani pa marsikatera solza, žalost in obup, ki jih izzovejo tragedije na železniških prehodih.
VAŠKI ODBOR ZAMUŠANI
Množica ljudi na otvoritvi nadvoza v Zamušanih
NA BORLU IZZVENELA OSREDNJA PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU
Mladi prisrčno svoji mladi občini
E"* rad Bori je bil tudi letos julija središče vsega dogajanja ob občinskem prazniku. Petkov popoldan, 28. julija, ko je bila tam osrednja praznična prireditev, pa bo ljudem ostal prav gotovo v lepem spominu, če seveda odmislimo slabo vreme, ki je nagajalo organizatorjem. V viteški grajski dvorani je tistega dne kar mrgolelo mladih, kajti ti so letos s svojimi nastopi pripravili neke vrste darilo svoji mladi občini.
Pripravili so pester in izredno bogat program z veliko glasbe in petja, v programu pa je sodelovalo več kot 150 mladih iz vseh koncev občine. Nastopili so otroški in mladinski pevski zbori OŠ Cirkulane in Gorišnica, otroška tamburaška skupina PD Ruda Sever Gorišnica, folklorni skupini iz OŠ Gorišnica in Cirkulane, navijaška skupina, reperji ter še mnogi drugi. Mate-
Iz prireditve na Borlu
ja Matjašič je bila tokrat v vlogi povezovalke programa in po mnenju mnogih je svoje delo opravila več kot odlično.
Mladi svoji občini ob občinskem prazniku - tako je bil naslov prireditvi, na kateri je imel glavno besedo seveda župan občine Slavko Visenjak.
V svojem osrednjem nagovoru se je dotaknil mnogih področij, med drugim tudi političnega, kjer je na ravni občine delo ocenil kot dobro ter uspešno. Na kratko je pregledal enoletno delo, omenil vse nove pridobitve ter ob tem
napovedal nove projekte, s katerimi se bo "spopadla" občina. Z zadovoljstvom je omenil uspešno delo občine na vseh področjih; tudi na kulturnem, športnem in nasploh ljubiteljskem društvenem delovanju.
Na slovesnosti pa je imel župan S. Visenjak s predsednico komisije za priznanja in odlikovanja Slavico Cvitanič še eno prijetno nalogo, saj sta skupaj podelila letošnja najvišja občinska priznanja in listine. Prejeli so jih najzaslužnejši posamezniki in organizacije, ki so s svojim delom in prizadevanji veliko pripomogli za razvoj občine.
TM
	g’ rč	W 9M k	
Jf $	V	j	
Iz prireditve na Borlu
DOBITNIKI
LETOŠNJIH
OBČINSKIH
PRIZNANJ
Športna zveza občine Gorišnica
CTeče peto leto, odkar so športna -1 društva, ki delujejo na področju občine Gorišnica, ustanovila Športno zvezo občine Gorišnica, katere glavni namen je uveljavljanje in pospeševanje športne dejavnosti v občini.
Trenutno je v Športno zvezo občine Gorišnica vključenih devet športnih društev. To so Športno društvo Judo klub Gorišnica, Rokometno društvo Moškanjci, Športno društvo Gorišnica, Športno društvo Cirkulane, Klub malega nogometa Dolane, Šahovsko društvo Gorišnica, Športno društvo "Gamsi" Zamušani, Zmajarsko društvo "Lastovka" in Teniški klub Gorišnica. V ta društva in s tem v Športno zvezo občine Gorišnica je vključenih več kot 670 članov in športnikov, kar pomeni več kot 10% občanov.
Športna zveza koordinira delo društev, svojih članic, in jih hkrati zastopa v občini. Velik pomen posveča popularizaciji športa. Največji dokaz, da je šport v naši občini še kako prisoten, pa so akcije, ki jih izvaja Športna zveza občine Gorišnica: Zimska liga malega nogometa, Vaška olimpiada in Tek na Bori so najodmevnejše.
Skoraj vsako nedeljo od decembra do marca v dvorani potekajo tekme v malem nogometu; te privabljajo skoraj 3.500 ljudi, kar je za našo občino velika številka.
Vaška olimpiada je privabila na športne terene čez 500 ljudi, Tek na Bori je znan že po vsej severovzhodni Sloveniji, pa še se nam porajajo nove ideje, s katerimi želimo k športu privabiti čim več ljudi, tako da bosta šport in rekreacija resnično postala način in kultura življenja.
Največ aktivnosti na področju športa pa še vedno poteka v športnih društvih, članicah športne zveze. O razširjenosti športa v naši občini in kvaliteti dela v športnih društvih
pričajo uspehi naših klubov, doseženi na medobčinski, državni in mednarodni ravni.
Športna zveza vse te dejavnosti koordinira in jih povezuje kot članica Olimpijskega komiteja Slovenije in Združenja športnih zvez Slovenije tudi na občinski in posredno na državni ravni. Predvsem velja omeniti sodelovanje v organiziranosti šolskega športa, saj je bilo v zadnjih letih veliko teh tekmovanj tudi s pomočjo Športne zveze organiziranih v naši občini.
Zato občina Gorišnica ob 5. občinskem prazniku na podlagi sklepa št. 562000 podeljuje Športni zvezi občine Gorišnica listino občine Gorišnica.
Gospod Martin Žuran
elal je in ustvarjal v skrbi in zavedanju svoje odgovornosti do mlajših in starejših, s katerimi je sodeloval. Podpiral je in vodil dejavnosti, ki so vodile k močnejšemu zavedanju kulturne identitete in spoštovanju tradicije rodne haloške pokrajine, iz katere izhaja.
G. Martin Žuran ali po domače "Bložakov Tina " je bil rojen 31. 8. 1928 v preprosti osemčlanski haloški družini kot tretji otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Cirkulanah, zadnja dva razreda takrat že pod nemško oblastjo.
Na služenje vojaškega roka leta 1947, ki je trajal polnih 32 mesecev, je bil poklican v Titovo Užice v Srbiji. Po vrnitvi domov se je z velikim veseljem lotil čevljarstva in še mnogih drugih ročnih opravil. Delo čevljarja je opravljal tudi v času služenja vojaščine, kjer je pridobil veliko znanja in izkušenj. Odlično se je izkazal tudi v pletenju košar in opletanju vinskih steklenic. Pletenje "korp", kot pravi sam, je še danes njegovo ljubiteljsko delo, zanj pa dobiva veliko naročil.
Ko je dopolnil 24 let, se je aktivno vključil v družbeno dogajanje kraja kot član KPD Frančka Kozela in postal glavni igralec skoraj na vseh predstavah. Za aktivno dolgoletno delo v društvu je prejel veliko priznanj in zahval, zadnje ob praznovanju 100-letnice društva za več kot 25 let aktivnega delovanja.
Leta 1945 je bil na javnem glasovanju
izvoljen za predsednika KS Cirkulane in ji predsedoval polna štiri mandatna obdobja, torej 16 let. Za tem je bil izvoljen za predsednika sveta KS Cirkulane in to delo je opravljal dve mandatni obdobji.
Leta 1959 se je g. Žuran poročil. Ostal je na svoji domačiji, ki sta jo z ženo Ano obnovila in posodobila. V zakonu so se jima rodili trije otroci.
Njegovo ustvarjalno delo pa je takrat še bolj zaživelo. Postal je občinski delegat občine Ptuj in uradno pooblaščena oseba za sklepanje zakonskih zvez na območju KS Cirkulane v Halozah. G. Žuran se rad pohvali, da so zakoni, sklenjeni v času njegove osemletne prisotnosti, še danes trdni.
V času njegovega delovanja ni bilo na razpolago toliko različnih sredstev informiranja, zato so si Haložani omislili "oznanilo" po nedeljski maši pred cerkvijo sv. Barbare v Cirkulanah. Oznanilo je vsebovalo najrazličnejše informacije glede menjave blaga, prodaje, nakupa, obvestila itd. Zbralo se je veliko ljudi in vsi so zbrano poslušali oznanjevalca, ki je za to priložnost stal na najvišjem stebru ob cerkvi. Možje so za to priložnost radi prinesli s seboj šilček domačega ter si tako poplaknili svoja grla, preden so sklenili posel. G. Žuran je bil bralec oznanil polnih 33 let.
Zanimivo je, da ta dejavnost ob njegovem odhodu ni izumrla, temveč je postala tradicija kraja, na katero so domačini še kako ponosni.
Od leta 1973 do leta 2000 je vodil slovesne pogrebne svečanosti na območju KS Cirkulane.
Poleg vseh aktivnosti je bil član ptujskega gledališča. Rad se spomni svoje vloge kmeta, ki mu je ostala še posebej v spominu.
Za svoje delo je g. Martin Žuran prejel mnoga priznanja in odlikovanja. Omenimo jih le nekaj:
PRIZNANJA:
1.	ob 75-letnici delovanja KPD Frančka Kozela je prejel priznanje za dolgoletno sodelovanje
2.	Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Ptuj mu je leta 1983 podelila za dolgoletno aktivno družbenopolitično delo priznanje OF slovenskega naroda

3.	Zadružna zveza Slovenije za delo v zadružništvu
4.	KS Cirkulane za družbeni in kulturni razvoj
PLAKETE:
1.	ob prazniku občine Ptuj leta 1987
2.	od Zadružne zveze Slovenije kot član upravnega odbora
3.	od HKS za prizadevno delo pri razvoju zadružniškega hranilništva na območju Kreditne zveze Ptuj (tri mandatna obdobja je bil predsednik delavskega sveta)
DIPLOME:
1. od KS Cirkulane za dolgoletno in požrtvovalno delo v organih krajevne samouprave leta 1987
G. Martin Žuran je na področju svojega dela nedvomno pustil velik pečat. Odlikujeta ga nesebična pripravljenost sodelovati na različnih področjih. Kljub vsemu pa ostaja skromen, preprost in duhovit. Rad se spominja prehojene poti in nemalokrat se mu v oko prikrade solza. Ve, da ga domačini spoštujejo in ga imajo radi takšnega, kot je kot dobrega "Bložakovega Tina".
Zato občina Gorišnica ob 5. občinskem prazniku na podlagi sklepa št. 56 2000 podeljuje gospodu Martinu Žuranu plaketo občine Gorišnica.
Gasilska zveza Gorišnica
Z^asilska organizacija Slovenije je
r-A e na največjih organizacij, saj šteje 130.000 članov, ki so vključeni v 1.400 prostovoljnih gasilskih društvih, društva pa so povezana v več kot 100 zvez.
Del te množice je tudi Gasilska zveza Gorišnica, ki jo tvori devet PGD iz občine Gorišnica: PGD Cirkulane, PGD Formin, PGD GajevciPlacerovci, PGD Gorišnica, PGD Mala vas, PGD Moškanjci, PGD Muretinci, PGD Zago-jiči in PGD Zamušani. V vsa društva je včlanjenih 1074 članov vseh starosti.
Gasilska društva so bila vedno povezana na različne načine. Že nekoč je bila v Gorišnica gasilska zveza, potem pa so bila društva iz KS Gorišnica
vključena v Občinsko gasilsko zvezo Ptuj. S spremembo lokalne samouprave in na osnovi novega zakona o društvih so gasilci v občini Gorišnica začeli razmišljati o svoji zvezi. Podporo je dal tudi župan Slavko Visenjak. Tako je bil na konferenci gasilskega centra Gorišnica dne 13- 4. 1996 imenovan iniciativni odbor in v petih mesecih pripravil vse potrebno za ustanovitev GZ Gorišnica; ta je bila ustanovljena 13- 9- 1996.
Namen ustanovitve GZ Gorišnica je bil, da se gasilska društva povežejo zaradi lažjega izvajanja skupnih interesov in nalog. Program dela zveze temelji predvsem na skupni nabavi opreme in tehnike, izobraževanju gasilskih kadrov, vzdrževanju gasilske tehnike in opreme, vzgoji mladine in drugih skupnih nalogah, kot so tekmovanja, zavarovanje gasilcev in opreme, ureditev sistema zvez in alarmiranja.
Po skoraj štirih letih dela ugotavljamo, da je bila odločitev za ustanovitev zveze pravilna. V tem času je zveza kategorizirala društva, tako da se je začela nabavljati oprema in sredstva namensko. Društva bodo tako specializirana, vse enote skupaj pa bodo lahko posredovale v najzahtevnejših intervencijah. V GZ so društva zelo dejavna na tekmovalnem področju, saj na občinskem tekmovanju vsako leto sodeluje okrog 40 desetin, vsako drugo leto se kateri desetini uspe uvrstiti na državno tekmovanje, letos kar trem. Velike uspehe dosegajo desetine v ligaškem tekmovanju, kar je plod dobrega sodelovanja GZ Gorišnica in GZMO Ptuj. V zvezi namenjajo posebno skrb vzgoji mladine, vključevanju članic in veteranov. Tako bo letos že tretji tabor mladine na Borlu, tretje srečanje veteranov in četrto srečanje članic. Posledica zelo aktivnega delovanja članic je tudi ustanovitev ženskega pevskega zbora GZ Gorišnica, ki je edini v Sloveniji. Imel je že nekaj odmevnih nastopov.
Trdimo lahko, da je glede na strokovno usposobljenost gasilcev ter gasilsko tehniko in opremo gasilska pripravljenost v naši občini na zadovoljivi stopnji.
To priznanje naj seže do vsakega člana gasilskih društev v naši občini, ki s svojo prostovoljno dejavnostjo pris-
pevajo k varnosti naših občanov in promovirajo našo občino doma in izven občinskih meja.
Zato občina Gorišnica ob 5. občinskem prazniku na podlagi sklepa št. 562000 podeljuje Gasilski zvezi Gorišnica listino občine Gorišnica.
Gospod Janko Žnidarič
ospod Janko Žnidarič je bil rojen
26. januarja 1925. leta v družini Žnidarič, po domače pri Šoštarovih, v Gorišnici. Izhajal je iz družine, ki mu je nudila vse pogoje za to, da se je razvil v poštenega, pridnega, delavnega in vsestranskega človeka, kar lahko razberemo iz njegovega bogatega življenja. V vsem svojem življenju se je zavedal slovenskih korenin, vse življenje se je zavzemal za dobro sočloveka. To njegovo prizadevanje in dejavnost lahko opazimo v vseh sferah njegovega delovanja.
Kot mlad fant je bil vključen v takratno orlovsko društvo, ki se je pozneje preimenovalo v kmečko zvezo, kjer je s svojimi prijatelji obogatil marsikatero prireditev v kraju. Pozneje je svoje znanje velikokrat prenašal na mladi rod, zato mu je Občinska zveza prijateljev mladine Ptuj izročila priznanje za uspešno delo z mladimi.
Ker se je v družini veliko prepevalo, je ljubezen do slovenske pesmi gojil tudi sam. Najprej doma, kmalu pa se je priključil tudi mešanemu pevskemu zboru PD "Ruda Sever", kjer je prepeval od ustanovitve leta 1951 pa do leta 1988. Zaradi svojih sposobnosti je bil kar 25 let predsednik zbora. Prav tako je s svojim lepim tenorjem bogatil pevske vrste moškega pevskega zbora, še danes pa prepeva v cerkvenem pevskem zboru. Za sodelovanje na pevskem področju je prejel zlato Gallusovo priznanje in priznanje mariborskega škofa dr. Krambergerja za 50-letno sodelovanje na področju sakralnega petja.
Aktivno pa je sodeloval tudi kot igralec domače dramske skupine. Kar nekaj vidnih vlog je odigral na domačem gledališkem odru, s svojimi prijatelji pa se je podal tudi na gostovanja.
Ko se je leta 1946. vrnil iz ruskega ujetništva, so ga poiskali domačini in ga vključili v razne aktivnosti v kraju. Tako je kmalu postal član Gasilskega društva Gorišnica. Po opravljenih izpitih je napredoval in postal poveljnik Gasilskega društva Gorišnica, nato gasilskega rajona, ki se je pozneje preimenoval v center. Osem let je bil predsednik Občinske gasilske zveze Ptuj. Ponosen je tudi na dejstvo, da je bil član ob ustanovitvi Gasilske zveze Slovenije. Za delovanje na področju gasilstva je prejel vsa priznanja, ki so jih podeljevali v času Jugoslavije in Slovenije. Ob 50-letnici GD Gorišnica pa je za vse zasluge in požrtvovalno delo v gasilskih vrstah dobil posebno priznanje, saj je bil imenovan za častnega predsednika GD Gorišnica.
Ker je živel na kmetiji, se je zelo dobro zavedal, kaj pomeni obdelovati zemljo, skrbeti za živino in pridelek tudi prodati. V tistem času so se ubadali z velikimi spremembami na področju kmetijstva, z uveljavljanjem agrarne reforme, odpravo viničarskih odnosov in podobno. Vedno se je zavzemal za kmete, kar se je pokazalo v tem, da je postal podpredsednik obdelovalne zadruge. Kmalu sta bili ustanovljeni tudi Kmečka hranilnica in Kmetijska zadruga v Gorišnici. Za prizadevanje na tem področju mu je Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije podelila priznanje za dolgoletno uspešno delo pri razvoju zadružnega hranilništva v Sloveniji. Veliko priznanj pa je prejel tudi na kmetijskem področju za vidne rezultate, ki jih je dosegal na področju živinoreje, vinogradništva in pridelave poljskih kultur. Se danes je aktiven član zbora delegatov področnih zadrug Kmetijske zadruge Ptuj. Bil je tudi ustanovni član Kmečke zveze Slovenije.
Sledi njegovega delovanja pa vidimo tudi na področju družbenega življenja. Zelo aktiven je bil v nekdanji občini Ptuj, v vaškem odboru, kot podpredsednik pa tudi v krajevni skupnosti. Zaradi zavzetosti za delo je bil po preteku mandata ponovno izvoljen in tako kar nekaj let skrbel za kulturni, gospodarski in splošni razvoj domačega kraja. Kot odbornik v občini Ptuj je bil delegiran za predsednika šolskega odbora.
Njegov vsakdanjik je prepleten z delom, pesmijo, veseljem do rodne zemlje, s skrbjo za mladi rod in prepričanjem, da je njegovo delo obrodilo sadove, da so se našli mlajši, ki znajo ceniti to, kar je naredil sam in njegovi prijatelji, da bi nam bilo vsem lepše.
Zato občina Gorišnica ob 5. občinskem prazniku na podlagi sklepa št. 562000 podeljuje gospodu Janku Žnidariču plaketo občine Gorišnica.
PLAKETA OBČINE GORIŠNICA V PRAVIH ROKAH
Dobitnik plakete gorišničan Janko Žnidarič
rijeten poletni dan je bil, ko sva z gospodom Jankom Žnidaričem sedela pred domačo hišo in se skrila pred žgočim soncem v zavetje mogočnega kostanja, ki stoji na tem mestu že dolga leta. Veliko cvetja je izdajalo pridne roke, ki skrbijo za urejenost domačije, kjer dela nikoli ne zmanjka. Družbo sta nama delala psa, ki sta ljubosumno čuvala gospodarja in opozorila nase z glasnim laježem, kakor hitro se je na dvorišču pojavil neznan avtomobil ali obiskovalec. Vnuk se ni dal motiti in je mirno opravljal svoje delo v hlevu, kjer je še danes veliko živine, gospodarjevo oko pa je tu in tam pobegnilo v kontrolo, seveda samo za hip. Takoj se je videlo, da vlada red in da vsakdo ve, kakšno nalogo ima.
Gospod Janko Žnidarič je ponosen Slovenec in Gorišničan, ljudem dobro poznan po svojem delu in aktivnostih, ki jih je opravljal. Toliko spominov, toliko dogodkov, ki se prepletajo med seboj, veliko življenjskih izkušenj je vrelo na plan, da sva se morala vrniti v zgodovino, v čas druge svetovne vojne, ki ga je zaznamoval za vse življenje; samo srečnemu naključju se ima zahvaliti, da ni končal pod streli ruskih
Janko Žnidarič
vojakov nekje pri Odesi, potem ko je bil odrejen za streljanje. Dialog med ruskim majorjem in vojakom, ki ju je s kolegom privedel, je tako živ, da ga še danes, po toliko letih, v celoti zna na pamet in to v ruskem jeziku.
VESTI IZ VASI: Kako vam je takrat uspelo izvleči se tako rekoč iz objema smrti?
"Povsod se najdejo dobri ljudje in takšen je brez dvoma bil tudi vojak, ki naju je privedel pred majorja in mu dejal, da naj vendar premisli, saj gre za Jugoslovana. Res si je major premislil in naju izpustil, čeprav je bil moj kolega Avstrijec; tako sva imela srečo oba. Še danes sem hvaležen temu vojaku, ki se je zavzel za naju, in njegovega obraza ne bom pozabil nikoli."
VESTI IZ VASI: Torej ste služili v nemški vojski?
"Da, kot 17-letni mladenič sem bil mobiliziran v nemško vojsko. Iz Traumsteina sem bil dodeljen za varnost železniške proge v kraju Barono-viče, kar je bila velika sreča, saj so drugi v tem času bili na fronti. Tudi nas so kasneje poslali na fronto, vendar so nas hitro zajeli."
VESTI IZ VASI: Po vojni ste se vrnili v Gorišnico?
"Vrnil sem se leta 1946, bilo je meseca marca. Uresničila se mi je želja, da bi še enkrat hodil po slovenski zemlji, in to je bila zame milost. Doma pa ni bilo več očeta, saj ga je odpeljala neznano kam takratna UDBA in še danes ne vemo, kje je končal. Kasneje so ga razglasili za pogrešanega."
VESTI IZ VASI: Prav gotovo vam ni bilo lahko, vendar ste prevzeli delo na kmetiji.
"Drugo mi ni preostalo. Zemlje je bilo 12 ha in to je bilo treba obdelati. Takrat so ustanovili obdelovalno zadrugo, in ker sem med domačini bil sprejet kot zrel mladenič, mi je takratni župan Muhič zaupal delo pri zadrugi. Bil sem uspešen organizator, znal sem animirati ljudi, da so pristopili, in tako sem kasneje postal pomočnik direktorja zadruge, še kasneje pa njen upravnik. Za delo doma pa so zaradi številnih aktivnosti skrbeli moja žena in otroci ter naša gospodarska pomočnica Gela, ki si je pri nas prislužila pokojnino, saj je pri naši hiši res vzorno delala polnih 26 let. Bila je naša in zaupali smo ji lahko kakršnokoli delo."
VESTI IZ VASI: Zelo mladi ste vstopili v gasilske vrste, poleg tega pa bili prisotni tako rekoč vsepovsod.
"Kot gospodar gasilskega društva sem deloval takoj po vrnitvi iz ujetništva. Zaradi požara, ki je izbruhnil v Dornavi na državnem posestvu in katerega sem hitel gasit naravnost iz vinograda v Zamušanih, sva bila z bratom zaprta v ptujskem zaporu cel mesec, češ da sva ga podtaknila. Takratni sistem je bil za poštene ljudi zelo krut, UDBA pa je nad ljudmi izvajala teror. Kljub grenki izkušnji sem delo v gasilskih vrstah nadaljeval, postal poveljnik GD Gorišnica, nato poveljnik Gasilske zveze Gorišnica, osem let predsednik Gasilske zveze Ptuj, ki je štela 62 društev, in tudi ustanovitelj Gasilske zveze Slovenije. Danes sem gasilski veteran in rad spremljam dosežke na področju gasilstva. Poleg gasilstva pa sem bil še dva mandata predsednik šolskega odbora, član Kmetijske zadruge v Gorišnici, kasneje Kmetijske zadruge Ptuj, organizator hranilno-kre-ditne službe ... Seveda to ni samo moje delo, pač pa delo tima zanesenjakov, ki smo živeli na tem področju in točno vedeli, kaj želimo narediti. Ob tem ne morem mimo dveh žal že pokojnih kolegov, Janeza Frica in Dušana Čokla, s katerima smo v takratnih časih orali ledino in dosegali lepe uspehe. Kmetijske zadruga Gorišnica Gajevci je samo eden od uspelih projektov, ki je pripomogel k temu, da je marsikaj os-
talo skupaj in koristilo družbenim interesom. Ta zadruga je odkupila Miklovo hišo, zadružni dom, v katerem je danes sedež občine Gorišnica, pa je bil prav tako zgrajen na zemljišču, za katerega so bili interesi čisto drugačni. Po osamosvojitvi Slovenije sem bil soustanovitelj SLS. Zato sem ponosen in vesel, da mi je bilo dano odločati o teh stvareh."
VESTI IZ VASI: V življenje na vasi ste vnesli veliko pozitivne energije, sodelovali pri različnih kulturnih društvih, tako pri dramski skupini, mešanem in cerkvenem pevskem zboru. Kako vam je našteto uspelo združevati?
"Po naravi sem veseljak, zato mi ni bilo nič težko. Če mi je le čas dopuščal, sem z veseljem bil med prijatelji. Za splošno dobro bi žrtvoval vse, ker se še kako zavedam slovenskih korenin po starših, ki so mi poklonili prvo kulturno besedo, kar sem vselej negoval in si prizadeval izpolnjevati življenjski moto: pomagati po svojih močeh. V dramski skupini sem doživel nešteto lepih trenutkov kljub naporom in študiju besedil. Odigral sem glavni, lahko rečem težki vlogi barona v Matičku in kralja na Betajnovi. Bil sem ustanovitelj pihalne godbe GD Gorišnica, kjer sem igral "prvi fligehorn".V mešanem pevskem zboru sem bil predsednik polnih 25 let in prejemnik zlate Gallusove značke, še danes pa prepevam pri cerkvenem zboru, in to že 53 let. Priznanje za dolgoletno prepevanje in blagoslov mi je podelil škof dr. Franc Kramberger."
VESTI IZ VASI: Človek dobi občutek, da ste bili vse življenje vezani samo za svoj kraj -Gorišnico.
(Smeh ...) "Občutek lahko tudi vara. Veliko sem bil zdoma, včasih nekaj dni ali kar cel teden, zato so se morali domači veliko angažirati pri delu. Po poklicu sem mesar, za ta poklic pa sem se izučil v Ljutomeru pri mesarju in gostilničarju Vregu. Iz Ljutomera sem res odšel bogatejši za prenekatero življenjsko izkušnjo, saj sem se tam poleg učnega procesa "specializiral" še za delo na posestvu v popoldanskem času, v večernem pa "kelnaril" v gostilni. Pa mi je vse naučeno kasneje prišlo še kako prav. Zaradi poklica sem bil te-
renski človek. Kot prevzemalec živine za Košake sem deloval na področju Ptujskega in Dravskega polja, Prekmurja in Vojvodine celih 26 let, do upokojitve. Na to delo me vežejo lepi, pa tudi manj lepi trenutki, zlasti takrat, ko sem moral sodišču nekaj let dokazovati nedolžnost. Takšne stvari pa človeka zdelajo, da o ugledu, ki ga tako izgubiš, niti ne govorim."
VESTI IZ VASI: Vedno ste bili umen in napreden gospodar, tako je še danes, ko ste delo na kmetiji preložili na svojega sina.
"Res sem se trudil, da bi sledil novostim pri delu na zemlji in nasploh pri razvoju kmetijstva. Ker sem bil veliko na terenu, sem veliko videl in se imel možnost govoriti z raznimi strokovnjaki tudi na področju kmetijske politike, ki danes ni rožnata, zato so kmetje v težkem položaju, krediti so oderuški, zato pa tisti, ki bi želeli investirati v razvoj, obstojijo na točki, ko ne morejo več ne naprej in ne nazaj. Zato bi morali poskrbeti za ugodnejše pogoje kreditiranja, ki bi jih bili vlagatelji sposobni odplačati. V Gorišnici je prvi silažni silos stal na našem dvorišču, nato smo postavili še dva ležeča, trenutno pa je v naših hlevih 84 glav živine."
VESTI IZ VASI: V hiši, pred katero stojiva, je bila nekoč gostilna. Kakšna gostilna je bila to?
"Stara vaška gostilna, v kateri so se srečevali kmečki ljudje, s tipično ponudbo: kislo juho, golažem, telečjo pečenko, domačim vinom iz lastnega vinograda, pivom v sodčkih, ki so se hladili v "šoderjami", kjer je bila cisterna z vodo. V gostilni smo delali mama, sestra Anika in sam."
VESTI IZ VASI: Za delovanje na različnih področjih ste prejeli veliko priznanj. Kaj vam pomeni letošnje?
"Priznati moram, da mi je letošnje občinsko priznanje zelo ljubo, saj pomeni, da tudi mlajši rod ceni delo, ki smo ga s kolegi opravili. Zato se zahvaljujem občini Gorišnica in županu Slavku Visenjaku ter želim, da bi v miru in medsebojnem spoštovanju gradili vse najboljše za človeka vredno življenje, da bi nadaljevali uspešno delo ter z očmi in ušesi sledili uspehom generacije, ki s ponosom gleda
naprej, tako kot do sedaj, in iskrene čestitke županu, ki ga zelo spoštujem.
Pri srcu mi je tudi priznanje, ki sem ga prejel ob 50-letnici GD Gorišnica za vse zasluge in požrtvovalno delo -imenovan sem bil za častnega predsednika GD Gorišnica."
VESTI IZ VASI: Imate pa tudi željo, za katero srčno upate, da bo izpolnjena.
"Res je. Srčno si želim, da bi bilo obdobje, ki smo ga preživeli v naši fari na družabnem področju, ovekovečeno v kroniki. Škoda bi bilo, da bi tako bogato dogajanje utonilo v pozabo, zato si želim, da bi se našel kdo, ki ga to področje zanima, in bi ga obdelal, saj sam hranim veliko dokumentarnega gradiva, s katerim bi popestrili dogajanje na družabnem področju."
Gospod Janko Žnidarič je odličen sogovornik, le večer naju je pregnal iz prijetnega prostora pod kostanjem, kjer sva v pogovoru obujala spomine na dni, kijih, žal, več ni. Poln energije in vere v milost, kije je že bil deležen v mladosti, se veseli vsakega dne, ki ga preživi v krogu najdražjih. Zaupal mi je, da bo prihodnjega januarja (2001) ponovno odpeljal pred oltar svojo ženo Slavo, zato obema želim predvsem zdravja, za vse drugo pa sta s pridnim delom poskrbela sama.
PK
Martin Žuran - dobitnik občinske plakete
elal je in ustvarjal v skrbi in zavedanju svoje odgovornosti do mlajših in starejših, s katerimi je deloval. Podpiral je in vodil dejavnosti, ki so vodile k močnejšemu zavedanju kulturne identitete in spoštovanju tradicije rodne haloške pokrajine, iz katere izhaja.
Domačini Vas bolj poznajo pod imenom "Bložakov Tina". Je to Vaš vzdevek?
"Tako je, to je moj vzdevek. Živim na Bložakovi domačiji, kot je zapisano že v stari mapni kopiji. Sedaj, 24. avgusta, bom pa lahko hlapec Jernej, saj moram delati tako kot on," mi duhovito odgovarja g. Tina.
V življenju ste dobili veliko priznanj za svoje ustvarjalno delo. Kaj Vam pomeni plaketa občine Gorišnica?
"Ta mi je v veliko zadovoljstvo. To pomeni, da se tudi v starosti nekdo spomni nate in prizna tvoje minido delo. Mi smo pripravili pot za mlade."
Ko pogledate na svojo mladost in jo primerjate z mladostjo Vaših vnukov, v čem vidite razliko?
"Razvoj je šel daleč naprej. Ko sem bil jaz šolar, sem v šolo nosil predpasnik, kamenček in tablico, kamor smo lahko pisali. Za malico sem imel dve jabolki in kos črnega kruha. Včasih smo učenci naredili zamenjavo. Tisti bolj bogati, ki so imeli žemljo, so zamenjali z nami za kos črnega kruha. Danes poglej! Ne vedo, kaj vse bi jedli!"
Kako bi opisali svoje delo na družbenopolitičnem področju?
"Aktivno sem začel delovati po 2. svetovni vojni. Najprej v KPD Franček Kozel, kasneje pa na vseh drugih političnih področjih. Opravljal sem res veliko funkcij. Lahko rečem, da so mi ljudje zaupali skoraj vse pomembne naloge. Postal sem "Madchen fur alles" (deklica za vse)- in vse delo sem opravljal z vso odgovornostjo.
Ali je pri Vašem delu bil pogoj, da ste bili politično opredeljeni?
"Ne, vendar so me vsi spoštovali. Takrat smo to imenovali "organiziranost". Malo kmetov je bilo takrat organiziranih, saj je bil kmet privesek družbe, ni bil spoštovan. Pri svojem
Martin Žuran
delu sem bil vedno pošten in v srcu nosim čisto vest."
Dobili ste veliko priznanj za kulturno področje Vašega ustvarjanja. Bili ste glavni igralec skoraj v vsaki igri. Katera Vam je ostala najbolj v spominu?
"O, bilo jih je veliko, res veliko. "Hasa-naginica", avtorja se ne spomnim. Orločov Hanzekje igral vlogo Hasan age, ko mu v naročju umre žena. To so lepi spomini. Posebej so mi v spominu igre: Miklova Zala, Divji lovec, Skupno stanovanje, Kmet... V ptujskem gledališču sem igral glavno vlogo kmeta in pesem iz te vloge še danes vem na pamet. Gre pa tako:
"Vsi stani na svetu potrebni nam so,
predvsem pa kmetstvo, gospodstvo, meštvo.
Gospodstvo nas viža, kmetstvo redi,
meštvo pa stezo v nebesa viči.
Le kaj bi začeli na svetu ljudje,
če ne bi bilo kmeta, ki dela za nje?"
Bil ste "oznanjevalec" po nedeljskih mašah in vodil ste pogrebne svečanosti.
"Dobro sem poznal vse Haložane, za katere sem čital slovo ob pogrebu. Zelo hudo je bilo takrat, ko sem moral to opraviti pri umrlih novorojenčkih.
Pri sklepanju porok sem dobil koncept besedila od občine Ptuj. Pri zlatih porokah pa sem skoraj vedno pokadil škatlo cigaret, preden sem bil zadovoljen z napisanim."
Kaj bi za konec sporočili svojim domačinom oz. občanom naše občine?
"Veliko jih niti ne ve, kaj vse sem naredil za ljudi. Veliko sem bil odsoten od doma. Žena je ostajala sama na kmetiji, otroci so bili majhni, vendar sva se dobro razumela. Kaj bi sporočil? Star slovenski pregovor pravi: Če bi favšija gorela ... No, saj ga vsi dobro poznajo. Želim, da bi ljudje sledili moji poti, da bi se med seboj dobro razumeli, da bi bilo več ljubezni v družinah, pa bodo vsi zadovoljni."
Tanja
OTVORITEV RAZSTAVE LIKOVNE KOLONIJE BOKE 2000
V* etos je potekala že 4. likovna ko-
JL_' lonija Bori 2000, ki jo je organizirala občina Gorišnica. Potekala je od 16. do 18. junija na gradu Bori. Pripravila jo je komisija za kulturo pri občini Gorišnica s sodelavci Boštjanom Rihtarjem, Slavkom Zupaničem in Majo Tuš.
Kolonije se je udeležilo 14 likovnih umetnikov. Ustvarjali so le dva dneva, ker jih je prvi dan čakal izlet po občini, ki so ga zelo dobro organizirali člani komisije za kulturo. Umetniki so si ogledali Dominkovo domačijo, kjer so jih pričakali mali moškanjski lukarji s kratkim programom. Z avtobusom so se nato odpeljali še do skulpture litoželeznih križev pri pokopališču. Ogledali so si lahko vinsko klet pri Cvi-taničevih v Zamušanih, kjer so jih lepo pogostili. Naslednja postaja so bili haloški griči s postankom pri romarski cerkvici sv. Ane, ki je bila osrednji motiv že pri marsikaterem slikarju. Da pa niso ostali samo pri ogledih, so pokušali vino in domače dobrote še na turistični kmetiji Amečič v Gradiščah.
Sobota je bil za slikarje in kiparko delovni dan. V koloniji so ustvarjali:
-	Kornelija Neli Bajalo iz Vrgorca na Hrvaškem
-	Petar Beus iz Mostarja, ki živi in dela v Ljubljani
-	Renata Bovhan iz Ljubljane
-Jože Foltin iz Ptuja
-	Bojan Golija iz Maribora
-	Branko Gorjup iz Ptuja
-	dr. Bogomir Karlavaris iz Kastva na Hrvaškem
-	Marian Komaček iz Bratislave na Slovaškem
-	Bojan Lubaj iz Kidričevega
-	Karel Pečko iz Slovenj Gradca
-	Boštjan Rihtar iz Ptuja
-	Franc Simonič iz Ptuja
-	Branko Zupanič iz Gorišnice
-	Matej Zupanič iz Gorišnice
Otvoritev razstave likovne kolonije na Borlu
Umetniki so v zameno za gostoljubje in možnost bivanja v prijetnem am-bientu gradu Bori darovali eno od svojih del občini Gorišnica. Ta je odprla razstavo njihovih del 28. julija ob 20. uri v galeriji gradu Bori. Pripravila sta jo Branko in Matej Zupanič. Podžupan občine Jožef Klinc je podelil prisotnim
umetnikom priznanja in slavnostno odprl 4. likovno kolonijo grad Bori 2000. Razstavljena so bila vsa dela, ki so jih umetniki naredili v času svojega bivanja na gradu. Ob tej priložnosti je še izšla brošura o likovnikih, ki so jo udeleženci lahko ponesli domov.
Maja Tuš

Lepotica marjetica, ki predstavlja faro sv. Marjete, je polepšala osrednjo prireditev ob občinskem prazniku. Pet cvetnih listov predstavlja peti rojstni dan, vsak od cvetnih listov pa ustvarjalna društva: Društvo gospodinj, Društvo vinogradnikov in sadjarjev, Društvo čebelarjev, pšenični snop je simbol kmetijstva, celoto pa zaključuje cvetni list Občine Gorišnica. Torto je spekla Angela Hameršak.
PLANINSKI POHOD PO SEVERNI MEJI OBČINE GORIŠNICA
soboto, 29. julija, je bil v okviru prireditev ob občinskem prazniku izveden planinski pohod po severni meji občine Gorišnica. To je bil že tretji tovrstni pohod, ki privabi vsako leto več udeležencev. Letos se ga je udeležilo petindvajset pohodnikov.
Zbrali smo se pri novem nadvozu v Zamušanih in se odpravili po prelepih poteh Slovenskih goric, med vinogradi, mimo zidanic in domačij občanov. Nekateri so nas pričakali s kozarcem pristne vinske kapljice. Razpoloženje je bilo prijetno, pa tudi vreme nam je bilo naklonjeno. Po nekaj urah nas je pot pripeljala nazaj do nadvoza. Pohod smo zaključili z malico na terasi pri Žnidaričevih.
S.	Golob
ANINO ŽEGNANJE
adnji julijski teden je za barbarsko faro že tradicionalno praznično obarvan. 26. julija goduje zavetnica podružnične cerkve v Velikem Vrhu, mati device Marije sv. Ana, svetnica, h kateri se zatekajo dekleta, ki se priporočajo za dobrega ženina, ter zakonski pari s priprošnjo za kopico otrok in srečo v zakonu. Praznično dogajanje se vedno začne oz. sklene (odvisno pač od tega, na kateri dan v
tednu pride praznik) z Anino nedeljo, ko se množice romarjev zbirajo pri podružnični cerkvi, ki se mogočno dviga nad haloškimi griči in nudi čudovit pogled na okoliške griče in Ptujsko polje.
Uvod v romarsko nedeljo je zdaj že tradicionalni križev pot iz Dolan do cerkve sv. Ane. Po zaviti gozdni poti so nas letos od postaje do postaje vodili mladi Barbarčani (člani uredništva farnega lista Barbarčan). Doživeto so predstavili posamezne postaje Kristusovega trpljenja in k temu dodali še aktualizacijo. Pri vsakem lesenem križu so nam nevsiljivo in popolnoma spontano ponudili možnost, kako zaživeti drugače, slediti "Njemu", Ga posnemati. Priprava besedil je bila zanje, kot so sami dejali, svojevrsten izziv. Sedaj smo pred izziv postavljeni mi. Na nas je, da vsaj delček tega, kar smo slišali v hladnem zavetju gozdne sence, skušamo prenesti v svoj vsakdanjik. Da pa je bila pobožnost še bolj svečana in pot navkreber manj naporna, so poskrbeli člani domačega mešanega pevskega zbora.
V nedeljo pa je oblačno in ne prevroče vreme k cerkvi privabilo množico romarjev (le redki so po stari navadi prišli peš, medtem ko so si drugi izbrali udobnejšo rešitev, o čemer je pričala kopica jeklenih konjičkov, parkiranih po bližnjih terasah). Vse dopoldne so se izmenjavali pri sv. mašah, ki so jih s petjem polepšali domači MePZ, zbor sv. Petra iz Ptuja in zbor iz Zagradca na Dolenjskem. Cerkvica je
bila v sredo še sorazmerno prazna, v nedeljo pa polna do zadnjega kotička. Za marsikoga, ki je želel prisostvovati daritvi sv. maše, je zmanjkalo prostora.
Že po tradiciji pa ni bilo poskrbljeno le za duhovno hrano. Za hrano v pravem pomenu besede so poskrbeli iznajdljivi gostinci. Prepričana sem, da v bogati ponudbi pečenk in pijače ni nihče odšel lačen in žejen. Le denarnica je najbrž trpela, če so si ob tem romarji nabavili ta ali oni spominek. Ampak to je že druga zgodba. Komur pa se od pijače in višine še ni zvrtelo, se je lahko zavrtel na vrtiljaku, postavljenem ob vznožju. Sodeč po živžavu, ki ga je bilo tam slišati še pozno zvečer, mladih in malo manj mladih kandidatov ni zmanjkalo.
Poseben pečat je obhajanju aninske-ga tedna vtisnila prisotnost dveh od treh letošnjih novomašnikov mariborske škofije. V sredo je maševal Mirko Veršič iz sosednje župnije Markovci, v nedeljo pa Mariborčan Tomislav Roškarič, ki je v minulem študijskem letu deloval kot diakon v barbarski fari.
Ob koncu se moram ustaviti še ob eni stvari. Tiste manj obveščene je gotovo presenetilo, da je cerkev ponekod izgledala kot gradbišče. Letos je cerkvica romarje res pričakala nekoliko opustošeno, le z najnujnejšo notranjo opremo. Toda brez strahu, niso je obiskali dolgoprstneži, kot se to v zadnjem času rado dogaja. Spomladi se je končno začela nujno potrebna obnovitev, ki bi se sicer morala začeti že desetletja prej, a kaj ko je vse povezano z denarjem. Morda je nekaj simbolike v tem, da so se dela pričela ravno v "svetem letu". Ko smo že pri simboliki: cerkev je stara 301. leto in leži na prav toliko metrih nadmorske višine.
Mateja MURŠEC
TENISKI TURNIR
1/1 a Anino nedeljo, 30. julija, se je l/ L na igrišču Žnidarič v Gorišnici zbralo toliko tekmovalcev, da so bili razdeljeni v tri skupine:
- ženske
-moški do 30 let in -moški nad 30 let
V kategoriji žensk je najboljša tekmovalka postala Alenka Horvat iz Gorišnice, drugo mesto je osvojila Irena Golob iz Zagojičev, tretje pa si je s teniškim loparjem priigrala Alenka Krašovec iz Tibolcev.
Med tekmovalci do trideset let je bilo 10 prijavljenih, izstopali pa so tekmovalci iz Gorišnice. Tretje mesto je osvojil Darjan Šterbal iz Gorišnice, v boju za prvo mesto pa sta se pomerila brata Horvat; zmagal je izkušenejši Alen, Žan je osvojil drugo mesto. Tudi moški nad trideset let so igrali zelo dobro. Najboljši je postal Marjan Škofič iz Formina, na drugem mestu je slavil Slavko Golob iz Zagojičev, na tretje pa se je zavihtel Branko Tušak iz Gorišnice.
Glede na udeležbo in lepo vreme, ki je bilo tekmovalcem naklonjeno, je športna prireditev v celoti uspela.
PK
LOVCI LOVSKE DRUŽINE SV MARJETE NIŽE PTUJA RAZVILI PRAPOR
OzOrogram prireditev ob 5.
Jt-' občinskem prazniku so sklenili lovci LD Sv. Marjete niže Ptuja, ki so ob tej priložnosti razvili svoj prapor, za katerega so prispevali botri, sponzorji, prijatelji lovstva in domačini.
V nedeljo, 30. julija, se je ob 14. uri pred lovskim domom v Placerovcih zbralo lepo število prijateljev zelene bratovščine, kjer je bilo vse nared za svečano razvitje lovskega prapora. Vreme je bilo ugodno tudi za padalce Aerokluba Ptuj, ki so prinesli svoj trak za prapor in si prislužili aplavz navdušene množice. Za svečan začetek so člani godbe na pihala iz Markovcev
zaigrali Zdravljico, lovski rogisti iz Križevcev pri Ljutomeru pa so sodelovali v kulturnem programu, ki so ga popestrili še Pevci vasi pod vodstvom Konrada Kostanjevca, ki je zaigral še s triom. Predstavili so se še mladi zasta-vjaki iz Placerovcev in prikazali svoje spretnosti, za kar so jim obiskovalci namenili prisrčen aplavz. Zbrane je pozdravil starešina LD Sv. Marjete niže Ptuja Anton Jurič in v svojem govoru podal prizadevanja za ustanovitev lovske družine ter se zahvalil za pomoč pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Slavnostni govornik je bil župan občine Gorišnica Slavko Visenjak in je tudi razvil nov prapor LD. Čestitkam ob razvitju se je poleg starešin nekaterih lovskih družin pridružil italijanski
grof Vittorino Ceccon in požel aplavz za posrečeno simpatičen nastop v slovenskem jeziku. Prapor sta svečano blagoslovila pater Mirko Veršič, domačin iz Čajevcev, in župnik pri Sv. Marjeti Ivan Holobar, botri pa so obesili trakove na prapor ter ga nato skupaj s pobratenimi prapori odnesli v prostore lovske družine v Placerovcih.
Lovci so pripravili še presenečenje, saj so spekli vola, za katerega je vladalo veliko zanimanje, saj se je ustvarila lepa kolona čakajočih na okusne porcije, ki so jih delile prijazne članice zelene bratovščine. Zabava se je po kulturnem programu nadaljevala z ansamblom Jožeta Šeruge, ki je poskrbel, da se je vrtelo mlado in staro.
PK
rj	Ufa	*	m		PL?w^ y
	PF"	163	ng	wJ|	
		m	U		mm
Lovci LD Marjeta z gosti na prireditvi
C, J
.. m še	mm a	jmm
	BW(6> 1	AeM
		
		KM
Razvitje prapora LD Marjeta
ANGELA HAMERŠAKIN NJENA TORTA
srednjo prireditev na gradu
x_V Bori ste obogatili s čudovito torto. Od kod Vam ideja zanjo?
Ideja se ti lahko poraja v trenutku, ko dobiš navdih, da napraviš nekaj z velikim veseljem. Nekaj, kar je v tvojem srcu, ko sproti ugotavljaš in spoznaš svoje ustvarjalne vrednote, za katere pa moraš imeti priložnost. Zame je to seveda torta, ki sem jo spekla v obliki marjetice. S simboli, ki sem jih uporabila na torti, sem skušala uprizoriti vso našo občino. Tako marjetica predstavlja našo faro sv. Marjete. Pet cvetov je simbol 5. občinskega praznika. Vsak cvet pa ponazarja naša ustvarjalna društva. Eden simbolizira občino Gorišnica, na njem je občinski grb, drugi spet z grozdom Društvo vinogradnikov in sadjarjev, pšenični snop je simbol kmetijstva, krušna peč in kolač kruha poudarjata delo naših vrlih gospodinj. Čebelica na satju, v sredini matica, okrog nje pa 12 čebel (12 mesecev v letu), je simbol Društva čebelarjev. Na torti je gorelo pet sveč. Skratka želela sem, da se ob občinskem prazniku najde vsak občan v kakšnem sladkem simbolu.
Za delo ste porabili veliko časa. Kako dolgo ste jo pekli?
Za izdelavo okrasnih simbolov na torti sem porabila skoraj cel teden. Torto samo pa sem spekla en dan prej in jo na dan proslave dokončala ter aranžirala. Nesti smo jo morali kar skozi okno, saj so bila vhodna vrata preozka. Koliko je tehtala, ne vem. Vem samo, da smo jo po proslavi razrezali na nekaj več kot 200 kosov, tako da so se z njo posladkali vsi nastopajoči otroci, pa tudi nekateri gosti so je bili deležni.
Pravijo, da dobro gospodinjo spoznaš po peki drobnega peciva, tort in slaščic. Kaj Vi pečete najraje?
Torto. Rekla pa bi, da vaša trditev ne drži. Vsaka žena je lahko dobra gospodinja na svojem področju. Predvsem pa pri tistem, kar naredi z ljubeznijo.
Kaj bi svetovali Vi kot izkušena gospodinja mlajšim, današnjim sodobnim gospodinjam?
Karkoli skuhajo oz. spečejo, naj jim bo v veselje in zadovoljstvo. Če k temu dodajo še del sebe, košček svojega srca, pa naj bo to skromno kosilo ali karkoli že, in če je narejeno z ljubeznijo, je lahko velik dar njihovim družinam, prijateljem ali znancem.
Tanja
MOSKANJSKI GASILCI PRIPRAVILI PRAZNOVANJE OB 95-LETNICI DRUŠTVA
omembnih obletnic raznih društev v občini Gorišnica ne manjka. Ena takih je 95-letnica PGD Moškanjci, ki je bilo vso zgodovino dejavno in delavno. V zadnjih letih so se oskrbeli tudi z vso potrebno tehniko, želja po novem praporu pa se je uresničila ob pomembni obletnici. Z zbiranjem denarja za trakove in žebljičke so pridobili dovolj sredstev, za kar se vsem darovalcem, botrom in sponzorjem lepo zahvaljujejo. Nov prapor je blagoslovil pater Mirko Veršič, gasilci pa so obljubili, da ga bodo čuvali in ponosno nosili ob vseh svečanih in drugih priložnostih. Gasilci so poskrbeli za zabavo, zanjo so pokazali zanimanje tudi obiskovalci, pa je vreme naredilo svoje in preprečilo rajanje.
PK
KO BOŠ ODHAJAL
Ko boš odhajal, nikogar ne bo, da bi ti segel v roko, rekel besedo v slovo.
Ko boš odhajal, nikogar ne bo, ki bi potočil solzo za tabo.
Nič drugače na svetu ne bo, ko boš odhajal.
Nekdo bo ravno prihajal, drugi kot ti jemal slovo.
Ko boš odhajal,
tiho zapri vrata za sabo,
da te sila spomina ne zvabi
nazaj.
Mateja Muršec
Mlade čebelice so upihnile svečke na torti
JAPONCI
PRESENEČENI NAD LEPOTAMI HALOZ
Sloveniji je 8. julija na 53 lokacijah potekalo 3- svetovno prvenstvo radioamaterjev. Prvič je bilo takšno prvenstvo organizirano izven ZDA. Eno izmed lokacij smo skupaj z radioamaterji iz Cirkulan, Ptuja in drugimi prijatelji skupaj z družino GOLC uredili na kmetiji HALO v Velikem Okiču 1.
Žreb je določil, da je z naše lokacije tekmovala japonska ekipa v sestavi Akira Asai - JA8RWU in Jun Tanaka -JH4RHF. Oba sta že tekmovala v različnih tekmovanjih iz Evrope kot ekipa z Dunaja. Asai dela na enem od projektov japonskega podjetja v raziskovalnem centru za jedrsko fiziko na Dunaju, Akira pa kot raziskovalec doma na Japonskem.
Zraven tekmovalne ekipe je tudi sodnik, ki je odgovoren za pravilno delovanje ekipe. Sodnik John W. Bros-nahan W0UN je prišel iz Teksasa v ZDA. John je bil prvič v Sloveniji. Prišel je skupaj s svojo ženo Pricillo. John je podjetnik in sodeluje s svojimi štirimi podjetji pri različnih raziskavah v znanstvene namene pri NASI, predvsem pri izdelovanju elektronskih naprav in komuniciranju med vesoljskimi plovili, sateliti in Zemljo.
Vsi skupaj so si ogledali Haloze in spoznali delček njihovih lepot. Bili so presenečeni nad pokrajino, ljudmi, znamenitostmi, predvsem nad gradom Borlom, Cirkulanami, vinskimi kletmi in dobrotami iz haloških peči. Zanimalo jih je predvsem življenje pri nas v Sloveniji, ki je popolnoma drugačno od njihovega. John ima kmetijo v velikosti 60 ha, ki je po njihovih merilih majhna. Na njegovih pašnikih se pasejo sosedove krave in divjad, ki potuje skozi njegovo kmetijo. Skupaj z ženo ima pisarno kar doma in vse delo opravlja po internetu. Rad se vozi z motorji in v naslednjem letu načrtuje skupaj s prijatelji obiskati Slovenijo. Mir v Halozah je priporočal tudi svojim kolegom in jim predlagal, kam naj gredo na študijski dopust, kjer bodo dobili nove ideje za delo pri raziskavah.
Jun in Asai živita v milijonskih japonskih mestih. Naravo, ki jo vidita le na plakatih, sta lahko v živo doživela v Halozah. Japonci so znani tudi po proizvodnji vina. Kar dobro sta se spoznala na vino in vinske okuse. Sorte pri nas so drugačne kot njihove. Oba se želita vrniti in obiskati Haloze skupaj z družinami.
Tako smo skozi razgovore preživeli čas do začetka tekmovanja. V tekmovanju sta osvojila 10. mesto na svetu v telegrafiji, tekmuje pa več kot 15.000 tekmovalcev po celem svetu.
Za popotnico smo jim dali šest peresni haloški klopotec in vino haloških kletarjev.
Zapisal: Jernej GOLC - S57NOJ
KDO IN KAJ V ODBORU ZA GOSPODARSTVO
V industrijskih območjih povezovanje obrtnikov in podjetnikov
Z^\brt in podjetništvo v
v_/ gorišniški občini dobivata
vse večjo podporo. Vse več je načrtov za boljši in celovitejši gospodarski razvoj - predvsem drobnega gospodarstva. Nekaj zadnjih let načrtovana gradnja industrijske cone Formin se počasi uresničuje, za novo industrijsko lokacijo v Moškanjcih nedaleč od letališča pa je, kot smo slišali na seji občinskega sveta, že naročena študija. Pomembno vlogo pri uresničevanju omenjenih gospodarskih načrtov občine Gorišnica ima prav gotovo odbor za gospodarstvo, ki vključuje na eni strani obrt in podjetništvo, na drugi pa kmetijstvo in turizem. Leto in pol odboru predseduje občinski svetnik Jože Kokot iz Moškanjcev, v občini znan tudi kot uspešen podjetnik. V juliju smo se srečali z njim, da kaj več izvemo o načrtovani gradnji obeh industrijskih območij, kako je z interesom med občani in nena-
zadnje tudi o načrtih občine pri razvoju gospodarstva.
Gospod Jože Kokot, že nekaj mesecev vodite pomemben občinski odbor, torej dobro poznate tudi zdajšnje stanje v obrti in podjetništvu v občini Gorišnica. Kako ga ocenjujete?
Jože Kokot: "Zadovoljivo. Sicer je v občini velika razdrobljenost tako obrtnikov in podjetnikov, večina jih dela na domačih dvoriščih in v domačih obratovalnicah, ki so zrasle iz garaž. Naš naslednji občinski korak bo, da vse to strnemo v enega, dva ali pa tudi tri večje industrijske prostore, kjer bo navsezadnje omogočen boljši razvoj gospodarstva. Upam, da bomo v tem uspeli, sicer pa smo že naredili
Predsednik odbora za gospodarstvo Jože Kokot
enega od pomembnih korakov, saj se počasi že uresničuje gradnja industrijske cone Formin. Prostori so razprodani, eden od objektov se že gradi, v kratkem času pričakujemo še gradnjo drugih; ob tem naj omenim še naš drugi pomemben korak, ki ga delamo v smeri razvoja industrijske cone v Moškanjcih. Gradnja je predvidena tik ob železniški progi, nedaleč od letališča in nekaj tudi v že obstoječih skladiščnih prostorih, ki so bili nekdaj v lasti Mercatorja. Razgrnitev družbenega plana smo že pripravili, sedaj smo naročili potrebno študijo, morali pa bomo pridobiti še soglasja na ministrstvih. Zamišljen je razvoj proizvodnih, trgovskih, avtoprevozniških in računovodskih storitvenih dejavnosti. Infrastrukturo že imamo v neposredni bližini, to je ena od prednosti, zemlja, na kateri predvidevamo graditi, pa ni izključno kmetijska, tako da menim, da nekih večjih težav ob tem ne bi smelo biti."
Kako daleč pa ste z gradnjo industrijske cone ob Vzmetarni v Forminu?
Jože Kokot: "Po dosedanjih podatkih lahko povem, da so vse tri parcele, ki so bile na razpolago, že razprodane. En objekt že gradi podjetje Hidus, ostale parcele so odkupljene. V vseh treh primerih pa lahko povem, da se bo razvijala proizvodna dejavnost."
Poleg Formina načrtujete že drugo industrijsko cono v Moškanjcih. O tem ste več spregovorili na zadnji seji občinskega sveta, omenili pa ste tudi študijo, ki jo je občina naročila. Kaj lahko pričakujemo na novi lokaciji?
Jože Kokot: "Ta trenutek delamo na študiji, saj smo jo že naročili, in pridobivamo vsa potrebna soglasja. Na novi lokaciji želimo razvijati najrazličnejše dejavnosti, tak je interes občine, najprej pa prostor ponuditi domačim obrtnikom in podjetnikom. Možnosti bodo imeli tudi tuji vlagatelji, kajti v občini ob tem že razmišljamo na vstop Slovenije v EU, kjer bodo obveljala nova pravila in bodo dejavnosti, združene na enem mestu, velikega pomena."
Industrijska cona Moškanjci je tik ob meji s sosednjo občino Dornava. Znano je, da tudi tam že razmišljajo o združevanju gospodarskih dejavnosti na skupnem prostoru, in verjetno v
gorišniški občini razmišljate o poznejšem gospodarskem sodelovanje in povezovanju?
Jože Kokot: "V prvi vrsti načrtujemo povezovanje med sosednjima občina Dornava in Markovci, kjer imajo prav tako večje načrtu pri razvoju gospodarstva . Zelo blizu smo, povezava pa bi bila poleg vsega tudi zelo praktična in zavedati se je treba, da bo povezovanje med obrtniki zelo koristno in pomembno. Pretok kapitala med domačimi obrtniki in podjetniki bo pomemben, kajti samo tako bomo lahko prebrodili hudo konkurenco na trgu."
Po zadnjih podatkih 96 obrtnikov in 12 podjetnikov
obri načrti občine Gorišnica na področju razvoja gospodarstva so vsekakor premalo, če ni prisoten tudi velik interes domačih obrtnikov in podjetnikov. Kako se to kaže v fazi razvoja industrijskih con?
Jože Kokot: "Nekaj obrtnikov v občini je močnih in bi se v načrtovano industrijsko cono lahko vključili nemudoma, ostali so pri začetnem kapitalu bolj revni. Po informacijah s terena pa lahko povem, da se naši obrtniki in podjetniki precej zanimajo za tako obliko dela in povezovanja. Občina je tudi zato pristopila k projektom, del
sredstev iz proračuna smo namenili za nove projekte, del za kredite, ki jih bomo razdelili, precej denarja pa je šlo tudi za samozaposlovanje. Podprli smo področje zaposlovanja, pa tudi tiste obrtnike, ki imajo vajence ali učence na praksi.V juliju je že bil objavljen razpis za subvencioniranje gospodarstva (zadnji rok za prijavo je bil 15. avgust); za kreditiranje smo letos namenili 13,5 milijona tolarjev lastnih sredstev in 2,6 MIO za subvencioniranje obrestne mere. Z dobrih 13 milijonov smo uspeli pri najugodnejši banki dobiti 54 milijonov tolarjev za kredite, ki jih bomo razdelili v letošnjem letu."
Občina torej kar dobro skrbi za razvoj gospodarstva; obrti in podjetništva, kljub temu da je občinski proračun preskromen za vse potrebe. Kaj menite, bo v prihodnje mogoče zagotoviti več proračunski sredstev za razvoj gospodarstva?
Jože Kokot: "Iz leta v leto se trudimo, da bi lahko čim bolj pomagali razvijati gospodarstvo v občini. Na neki način pomagamo z ugodnim kreditiranjem. Sicer pa v sosednjih občinah ni nič boljše, trdno pa upam, da bo čez leta dosti boljša situacija, kot je danes."
Kaj kažejo številke, koliko je obrtnikov in podjetnikov v občini?
Jože Kokot: "Po podatkih Obrtne zbornice Ptuj lahko povem, da imamo v naši občini ta trenutek prijavljenih 96 obrtnikov, kar vsekakor ni malo, 12 pa imamo registriranih podjetnikov. Številka je velika, in če ji dodava še število zaposlenih, potem je to za nas zelo dobro."
Občina je torej v pričakovanju ene in druge industrijske cone, vendar bi kot predsednik odbora za gospodarstvo zagotovo želeli opozoriti tudi na kakšno manjšo pomanjkljivost na področju gospodarstva.
Jože Kokot: "Industrijski coni sta dobro zastavljeni za razvoj gospodarstva, kako uspešni bomo v tem, pa bo mogoče govoriti čez leta. Premalo povezanosti vidim tudi v kmetijstvu, pa turizmu, ki mu želimo dati mnogo več podpore in veljave. Eden ključnih problemov pa je plačilni nered, ki vlada pri nas; tudi to bomo morali enkrat za vselej urediti."
Industrijska cona v Forminu že dobiva podobo, saj je prvi od treh načrtovanih objektov že pod streho
Občina Gorišnica na podlagi Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št. 47/00) in Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Gorišnica (Uradni list RS, št. 47/00) objavlja
RAZPIS
za dodeljevanje podpor za razvoj kmetijstva in malega gospodarstva v višini 11.320.000,00 SIT
Prosilci vložijo prošnjo s potrebno dokumentacijo na občino Gorišnica, Gorišnica 54, do 6. 10. 2000. Nepopolne in nepravočasno prispele vloge bodo zavrnjene.
Vsebina razpisa
S tem razpisom se dodeljujejo sredstva za pospeševanje razvoja kmetijstva in malega gospodarstva v občini Gorišnica.
I.	Namen in pogoji za pridobitev sredstev
1.	Podpora ekološkemu kmetovanju
Namen ukrepa:
Ohraniti kmetijstvo na slovenskem podeželju v obliki, da omogočimo zdravo preživetje ljudi, obvarovanje narave pred negativnimi vplivi kmetovanja in ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora.
Podpora ekološkemu kmetovanju se financira po ha kmetijskega zemljišča.
Za uveljavitev podpore je potrebno predložiti:
-	potrdilo, da je kmetija član ekološkega združenja
-	podatke o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek, notarsko overjena najemna pogodba)
-	certifikat kontrolne službe Kmetijskega zavoda Maribor o izpolnjevanju pogojev ekološkega kmetovanja
Zahtevke lahko vlagajo fizične ose-be(kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Prosilec je upravičen do podpore v prehodnem obdobju do 5 let. Višina razpoložljivih sredstev je 50.000,00 SIT.
Podpora se uveljavlja za obdobje od 1. 1. 2000 do 30. 9. 2000.
2.	Podpora integrirani pridelavi in predelavi v sadjarstvu, vinogradništvu in zelenjadarstvu
Namen ukrepa:
Vzpodbujati potencialne onesnaževalce kmetijskega prostora k uporabi okolju prijaznejših postopkov-integrirane pridelave sadja in vrtnin. Ukrep je v obliki finančne podpore na ha kmetijskega zemljišča.
Pogoji:
-	podatki o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek, notarsko overjena najemna pogodba)
-	certifikat kontrolne službe Kmetijskega zavoda Maribor o izpolnjevanju pogojev integrirane pridelave sadja in vrtnin
Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se
ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Prosilec je upravičen do podpore v prehodnem obdobju do 5 let. Višina razpoložljivih sredstev 500.000,00 SIT.
Podpora se uveljavlja za obdobje od 1. 1. 2000 do 30. 9. 2000.
3.	Podpora čebelarstvu
Namen ukrepa:
Ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnoževanjem in širjenjem me-dovitih rastlin ter zdravstvenega varstva čebel.
Pogoji:
-	zahtevke vlagajo čebelarska društva z območja občine Gorišnica s poročilom o izvedenih ukrepih
Zahtevku je potrebno priložiti ustrezne račune, ki bremenijo program izvedenih ukrepov, in seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel.
Višina razpoložljivih sredstev je 250.000 SIT. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 10. 1999 do 30. 9. 2000.
4.	Podpora analizi zemlje, krme, listov in plodov
Namen ukrepa:
-	zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje kmetijskega prostora s pravilno uporabo manjkajočih hranil in pravilno uporabo pesticidov
-	analiza krme, silaže in krmnih mešanic kot pomoč za sestavo cenejših krmnih obrokov in racionalno porabo močnih krmil.
Stroški analize zemlje, krme, plodov in listov se financirajo v višini do 50%. Zahtevku je potrebno priložiti kopijo računa pooblaščenega zavoda. Zahtevke vlagajo lastniki zemljišč - fizične osebe z območja občine Gorišnica. Višina razpoložljivih sredstev je 300.000 SIT. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 1. 2000 do 30. 9-2000.
5.	Podpora izobraževanju kmetov, obrtnikov in podjetnikov
Namen ukrepa:
Vzpodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov, gospodinj, obrtnikov in podjetnikov občini Gorišnica na predavanjih, tečajih in strokovnih ekskurzijah.
Pogoji:
-	za predavanje in tečaje se pokrivajo stroški predavateljev po sprejetem programu Kmetijske svetovalne službe in društev
-	za strokovne ekskurzije se po programu pokrivajo stroški prevoza in strokovnega vodenja
-	zahtevke vlaga organizator s predložitvijo računa in programa ter seznama udeležencev oziroma prejemnikov
-	za strokovno usposabljanje nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, obrtnikov in podjetnikov po sprejetem programu se sofinancirajo stroški do 50%
Višina razpoložljivih sredstev je 1.200.000,00 SIT. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 10. 1999 do 30. 9. 2000.
6.	Podpora trženju predstavitvi kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali
Namen uporabe:
Vzpodbujanje promocije kakovostnih kmetijskih proizvodov in živali ter drugih izdelkov na zahtevnejših trgih in sejmih s ciljem širitve trga in doseganjem večje ekonomičnosti pridelave in izdelave.
Pogoji:
-	pokriva se do 50% stroškov najemnine sejemskega prostora
-	prednost pri dodelitvi sredstev ima skupen nastop proizvajalcev
-	zahtevku je potrebno priložiti projekt predstavitve in račun za najemnino sejemskega prostora
-	zahtevek vlagajo fizične osebe, društva in družbe, registrirane s področja kmetijstva, ter obrtniki in podjetniki v občini Gorišnica
Višina razpoložljivih sredstev je 1.050.000 SIT. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 10. 1999 do 30. 9. 2000.
7.	Podpora napravi nasadov v vinogradništvu
Namen ukrepa:
-	vzpodbujanje krčenja samorodnice, naprave novih nasadov na absolutnih vinogradniških legah in obnove starih nasadov
-	vzpodbujanje vertikalne naprave nasadov in sajenja klonskega brezvirusnega sadilnega materiala
Pogoji:
-	kopija vpisa v register pridelovalcev grozdja in vina
-	podatki o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek in mapna kopija)
-	račun in deklaracija sadilnega materiala, dovoljenega za vinorodni okoliš Haloz in Slovenskih goric
-	obrazec "Vloga za dodelitev subvencije za obnovo nasada", potrjen s strani pooblaščene osebe Kmetijsko svetovalne službe
-	do podpore so upravičene fizične osebe do 20% investicijske vrednosti po 1 ha, ki obnavljajo najmanj 0,10 ha nasada in imajo skupnih površin 0,40 ha trajnega nasada
Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe, ki obnavljajo najmanj 0,10 ha nasada in imajo skupnih površin 0,40 ha trajnega nasada
Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
Višina razpoložljivih sredstev je 450.000,00 SIT. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 1. 2000 do 30. 9. 2000.
8.	Podpora naprave nasadov v sadjarstvu
Namen ukrepa:
Obnova starih sadjarskih nasadov in naprava novih nasadov, kar vključuje intenzivne in travniške nasade, posajene s kakovostnim sadilnim materialom.
Pogoji:
-	podatki o kmetijskem gospodarstvu (posestni list, zemljiškoknjižni izpisek in mapna kopija)
-	račun in deklaracija priporočenega sadilnega materiala
-	do podpore v višini do 20% predračunske vrednosti so upravičene osebe, ki imajo skupnih površin 0,60 ha nasada jablan, hrušk ali breskev in obnavljajo 0,20 ha novega nasada, pri ostalih sadnih vrstah pa imajo skupnih površin 0,20 ha in obnavljajo najmanj 0,10 ha nasada
Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji.
Višina razpoložljivih sredstev je 150.000,00 SIT. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 1. 2000 do 30. 9. 2000.
9.	Podpora zavarovanju kmetijske pridelave v vinogradništvu, sadjarstvu, poljedelstvu, zelenjadarstvu in živinore-
Namen ukrepa:
Zagotavljanje dohodka lastnikom kmetijske pridelave.
Pogoji:
-	sklenjena zavarovalna polica za tekoče leto
-	višina podpore znaša do 25% od stroška zavarovalne premije
Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe (kmetje), občani občine Gorišnica, ki se ukvarjajo s kmetijsko pridelavo, predelavo in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Višina razpoložljivih sredstev je 1.870.000 SIT. Podpora se uveljavlja za sklenjena zavarovanja v obdobju od 1. 1. 2000 do vključno 30. 9. 2000.
10.	Podpora urejanju kmetijskih zemljišč nižinske melioracije in agromelioracije
Namen ukrepa:
Ohranjanje in izboljšanje proizvodne sposobnosti zemljišč z ukrepi osuševanja, čiščenja in košnje melioracijskih jarkov, ureditvijo zaščitnih pasov in sanacijo plazov, od 0,30 ha do 4 ha.
Pogoji:
-	odločba o priglasitvi del ali gradbeno dovoljenje za predvideni poseg v kmetijski prostor
-	minimalna udeležba lastnikov kmetijskih zemljišč v višini 40% (tudi v delu in materialu) predračunske vrednosti
-	prednost pri izvajanju urejanja kmetijskih zemljišč bodo imeli lastniki kmetijskih zemljišč z večjo lastno udeležbo na kmetijsko zaokroženem področju
-	zahtevek pripravi kmetijska svetovalna služba z opisom del ter vrisom posegov v mapno kopijo in programom urejanja zemljišča s finančno konstrukcijo
-	programi se sofinancirajo do 30% vrednosti ureditve zemljišča s predložitvijo računov za porabljene storitve in material
Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe. Skupen razpoložljiv znesek je 1.200.000 SIT. Podpora se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 10. 1999 do 30. 9. 2000.
11.	Apnjenje tal
Namen ukrepa:
-	izboljšanje rodovitnosti tal z meliora-tivnim gnojenjem s kalcijem, povečanje dostopnosti hranil za zvišanje PH vrednosti do
5,5
Pogoji:
-	analiza tal od pooblaščenega zavoda
-	letno je mogoče apniti največ do 5 ha zemljišč na kmetijo
-	sofinancira se do 70% cene karbonatnega mulja ali apnenčeve moke brez prevoza
Zahtevke lahko vlagajo fizične osebe. Skupen razpoložljiv znesek je 1.000.000 SIT. Subvencija se lahko uveljavlja za obdobje od 1. 1. 2000 do 30. 9. 2000.
12.	Pospeševanje zaposlovanja
Namen ukrepa:
Cilj pospeševanja zaposlovanja je odpiranje novih delovnih mest, pospeševanje samozaposlovanja in zaposlovanja mladih v občini Gorišnica.
Sredstva za pospeševanje zaposlovanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija).
Pogoji:
Za sredstva za pospeševanje zaposlovanja lahko prosijo:
-	delodajalci-majhne družbe in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v občini Gorišnica, ki so v obdobju, določenem z razpisom:
-	zaposlili za nedoločen čas osebo, ki je bila na RZZ prijavljena kot brezposelna,
-	zaposlili za nedoločen čas osebo, ki ima status presežnega delavca,
-	zaposlili za določen čas osebo, ki ji je to prva zaposlitev (za čas opravljanja pripravništva),
-	brezposelne osebe, ki v obdobju od 1. 1. 2000 do 30. 9-2 000 uresničijo samozaposlitev.
Višina pridobljenih točk znaša za:
-	brezposelno osebo za samozaposlitev znaša 3000 točk,
-	za delodajalce za zaposlitev zgoraj omenjenih oseb znaša 1500 točk.
Pogoj za pridobitev sredstev je, da brezposelna oseba izpolnjuje naslednje pogoje:
-	je državljan Republike Slovenije,
-	je bila prijavljena na RZZ najmanj štiri mesece pred dnem zaposlitve,
-	ima najmanj 6 mesecev pred dnem zaposlitve stalno prebivališče v občini Gorišnica,
-	da je zaposlitev brezposelne osebe sklenjena v koledarskem letu,
-	ima sedež dejavnosti v občini Gorišnica (velja za samozaposlene).
Vsi prosilci morajo k vlogi predložiti naslednja dokazila:
-	potrdilo RZZ, da je bila oseba, za katero uveljavljajo subvencijo, registrirana kot brezposelna oseba, oziroma dokazilo, da se oseba prvič zaposluje (fotokopija delovne knjižice ali overjena izjava prositelja),
-	potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivališču v občini Gorišnica,
-	dokazilo o zaposlitvi (obrazec Ml).
Delodajalci pa še:
-	odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje regist-
rirane dejavnosti (za druge gospodarske družbe) in
-	potrdilo Agencije za plačilni promet o razvrstitvi družbe.
Delodajalec oziroma samozaposlena oseba na podlagi odobritve sklene z občino Gorišnica pogodbo o sofinanciranju zaposlovanja.
Višina razpoložljivih sredstev je 2.400.000 SIT.
13.	Pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja
Namen ukrepa:
Sredstva za pospeševanje poklicnega in strokovnega izobraževanja se namenijo kot nepovratna finančna pomoč (subvencija) za bruto nagrade vajencev občanov občine Gorišnica.
Pogoj:
Za sredstva lahko zaprosijo delodajalci -male družbe in fizične osebe s sedežem in dejavnostjo v občini Gorišnica ali izven nje, ki so v obdobju od 1. 1. 2000 do 30. 9. 2000 sklenile učno pogodbo za sklenitev vajeniškega razmerja občana občine Gorišnica.
Vsi prosilci morajo k vlogi priložiti naslednja dokazila:
-	učno pogodbo o sklenitvi vajeniškega razmerja z vajencem s stalnim bivališčem na območju občine Gorišnica,
-	potrdilo organa za notranje zadeve Upravne enote Ptuj o stalnem prebivališču v občini Gorišnica
-	odločbo o izpolnjevanju predpisanih pogojev za opravljanje pridobitne dejavnosti in priglasitveni list (za s.p.) oziroma odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje registrirane dejavnosti (za druge gospodarske družbe) in
-	potrdilo Agencije za plačilni promet o razvrstitvi družbe.
Delodajalec je upravičen do subvencijo bruto nagrade vajenca v višini:
-	50 % mesečne nagrade, določene z učno pogodbo, za 1. in 2. letnik vajeniškega razmerja,
-	30 % mesečne nagrade, določene z učno pogodbo, za 3. in 4. letnik vajeniškega razmerja.
Delodajalec na podlagi sklepa o odobritvi sklene pogodbo z občino Gorišnica o sofinanciranju poklicnega in strokovnega izobraževanja.
Višina razpoložljivih sredstev je 900.000 SIT.
II. Odobritev sredstev
V primeru, da zaprošena sredstva prekoračijo razpisana, lahko komisija določi maksimalno višino odobrenih sredstev oziroma proporcionalno zmanjšanje pripadajočih sredstev.
O upravičenosti zahtevkov in dodelitvi odloča Občinski urad občine Gorišnica. Svojo odločitev o dodelitvi oz. razporeditvi sredstev sporoči prosilcem v roku 30 dni po preteku razpisnega roka.
Datum: 16. 8. 2000
Občina Gorišnica
Svetniki gorišniškega občinskega sveta so 18. maja 2000 na svoji 12. redni seji in 29- junija na 13- redni seji obravnavali in
-	sprejeli zapisnika 11. in 12. redne seje
-	se seznanili s problematiko Gradu Bori - revitalizacija
-	potrdili Odlok o lokacijskem načrtu za hitro cesto Hajdina-Ormož, odsek Mar-kovci-Gorišnica
-	potrdili Odlok o ureditvi zimske službe v občini Gorišnica (Uradni list, št. 57/2000)
-	potrdili Pravilnik o merilih za izdajo soglasja za podaljšan obratovalni čas gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost v občini Gorišnica (Uradni list, št. 57/2000)
-	dodelili koncesijo
-	Željki Bartolič-Martinez, dr. stom., za opravljanje zobozdravstvenih storitev na področju odraslega in otroškega zobozdravstva v zobni ambulanti Cirkulane
-	Darji Pribožič, dr. med., za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti splošne medicine v Gorišnici
-	izdali soglasja
-	Občini Trnovska vas za prenos nezazidanega stavbnega zemljišča
-	Mestni občini Ptuj za prodajo in zamenjavo nepremičnine
-	Občini Markovci za prodajo parcel v Novem Jorku
-	obravnavali Predlog o soustanoviteljstvu javnega vzgojno-izobraževalne-ga zavoda Osnovna šola Cirkulane-Zavrč in osnutek Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj
-	se seznanili s prihodki in odhodki v prvih štirih mesecih leta 2000
-	obravnavali osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Gorišnica
-	potrdili predlog Komisije za priznanja in odlikovanja za dobitnike občinskih priznanj ob 5. občinskem prazniku
-	se seznanili s prireditvami ob 5. občinskem prazniku
-	sprejeli Program sprememb in dopolnitev prostorskoureditvenih pogojev za industrijsko obrtno cono v Moškanjcih ter Program priprav in sprememb Planskih aktov občine Gorišnica
NAŠE VASI
adnja leta v občini Gorišnica vasi skoraj tekmujejo, katera bo imela lepši pozdravni kozolec z geslom dobrodošlice. Človek bi se težko odločil za najlepšega, ko pa so vsi lepi in izvirni.
Še lepši so tisti, ki jih krasijo rože. Na sliki je eden takšnih. Rože na njem ne poznajo letošnje suše, ker jih gospa Zdenka redno zaliva zjutraj in zvečer, da je kozolec vaščanom v ponos, prišleku pa v prijeten pozdrav.
L. Župec
BLAGOSLOV KAPELE V DOLANAH
poštovati in ceniti delo naših Cj) prednikov, ga ohranjati in nego-
vati za naslednje rodove je eno najplemenitejših poslanstev našega življenja. Ohranjati in vzdrževati naša verska obeležja pa je eden trdnih dokazov pripadnosti Cerkvi in naši veri. Prav to plemenitost in človeško poslanstvo ohranjajo rodovi družine Majcenovič z graditvijo in vzdrževanjem kapele že 105 let.
Leta 1895 sta si skrbna gospodarja Jožefa in Jožef Majcenovič zgradila nov dom. Ker sta bila trdno verna kristjana, sta v priprošnjo za varen in srečen dom in kot dokaz svoje pobožnosti zgradila novo kapelo. Ta stoji tik ob cesti in je bila za mnoge potnike luč upanja na poti v daljni svet. Mnogi so ob njej postali, se priklonili in pomolili za srečno pot in še srečnejšo vrnitev. Ob vsakoletnih romanjih k cerkvi sv. Ane pa je bila zbirališče pred odhodom na križev pot, krajanom Dolan, Velikega Vrha, dela Gradišč pa sveti kraj, kjer se vsako leto na velikonočno soboto zberejo pri blagoslovu velikonočnih jedi.
Kapela je bila v svoji dosedanji zgodovini kar nekajkrat obnovljena in urejena. Zadnja večja ureditvena dela so bila opravljena leta 1987. Žal pa je leta 1989 doživela oskrunjenje in so bili iz nje ukradeni trije kipi sv. Družine. Zob časa je še naprej načenjal njeno zunanjost in notranjost, zato sta se gospodarja Zvonko in Ivanka Majcen odločila za obnovo kapelice in ureditev njene okolice. S pomočjo krajanov Dolan in bližnje okolice, ki so s svojimi finančnimi in materialnimi prispevki ter prostovoljnim delom strnili moči, so pričeli obnovitvena dela 28. marca. Notranjost je dobila novo vsebino s kipom matere Božje, ki je delo mojstra Karla Mateha.
V soboto, 22. julija, je kapelo blagoslovil domači župnik in dekan Emil Drev.
Ivan HEMETEK
Kapela v Dolanah
SREČANJE MEŠANIH CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV
nedeljo, 21. maja, smo se pevci MePZ sv. Barbare v Cirkulanah in Mladi veseljaki udeležili srečanja cerkvenih zborov ptujske in završke dekanije v župnijski cerkvi sv.Trojice v Halozah. Dobrodošlico nam je izrekel domači župnik, referent za cerkveno glasbo in petje p. Alojz Klemenčič. Pomen srečanja zborov pa je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil tudi dekan završke dekanije Emil D rev.
Srečanje zborov je bilo pravo duhovno doživetje in ni imelo tekmovalne vsebine. Po nastopih smo veselo druženje nadaljevali v dvorani v Podlehniku, kjer so nas prijetno presenetili z odlično pogostitvijo.
Bili smo tudi gostje na 20. srečanju MePZ v Račah pri Mariboru 10. junija. Tradicionalno srečanje pevcev, ki jih povezuje ljubezen do petja, so nekateri zbori s svojim izjemnim nastopom še kako popestrili. Po koncertu smo bili vabljeni na pogostitev. Posebnost pogostitve je bila torta velikanka s svečami, ki niti ob pihanju gostov niso hotele ugasniti. Tako kot ne ugasne naša pesem, ki povezuje ljudi.
Tanja
Mešani pevski zbor sv. Barbare
KORENJAKOVA
KAPELA
VMEDRIBNIKU
KAPELA JE POSVEČENA SV. KRIŽU IN JE PONOS KRAJANOV MEDRIBNIKA, MEJ, PARADIŽA IN GRUŠKOVCA.
N/
e nam spomin zaide le dve leti v preteklost na zeleni kotiček doline ob potoku Belice, bi se spomnili na utrujajočo blatno cesto, na posedajoče se spominsko obeležje - Korenjakovo kapelo in na utrujene krajane Medri-bnika, ki dolga leta nismo videli pravega izhoda iz krize nerazvitosti kraja ob Belici. Danes, po več kot dveh letih truda in uspešnega dogovarjanja ter marljivega dela zagnanih in marljivih ljudi, smo uspeli spremeniti podobo kraja, na kar smo vsi ponosni in hvaležni. Seveda v največji meri za novo lokalno cesto iz smeri Hrvatske ob meji
W—.
MLADI VESELJAKI iz Cirkulan
Korenjakova kapela
ter skozi osrednji del vasi Meje, ki pelje po Medribniku proti Ptuju in je moderno ter varno opremljena po vseh predpisih. Za navedeno pridobitev se moramo zahvaliti predvsem državnim organom za razvoj infrastrukture ob zeleni meji, pa tudi občinskim oblastem občine Gorišnica, posebej županu občine Gorišnica Slavku Visenjaku, ki je razumel naše potrebe in pomagal uresničiti tihe želje tukajšnjih krajanov.
Ko je po dolini tekla lepa črna proga, smo se krajani potrudili, da ob novi cesti zgradimo novo Korenjakovo kapelo, ki nam je nekako manjkala po porušitvi zaradi dotrajanih temeljev. Zato se je vaški odbor Medribnik kmalu odločil za postavitev nove kapele.
Akcija je s pomočjo marljivih domačinov in krajanov ter občine Gorišnica zavidljivo uspela v tem letu in spremenila celoten videz doline Belice, kjer je nova kapela pravi okras in veselje krajanov, saj ljudi povezuje ob veliki noči, majskih šmarnicah, križevem, pa tudi v jeseni ob martino-vem, saj se bomo zbrali ob vaškem Martinovem prazniku, kajti tudi kapelo smo opremili s sliko sv. Martina -vojščaka in blaženega Antona Martina Slomška, ki nas spominja na katoliškega prvaka, Slovenca; vse to so z veseljem darovali prijazni posamezni domačini, ki jim kulturna dediščina pomeni bistvo plemenitega duha v lepem Medribniku. Za vse to vsem prisrčna hvala!
Franc KORENJAK
KLEP, KLEP...
'V") se bolj se odmikajo časi, ko je na V vasi vse od pomladi pa do pozne jeseni v enakomernem ritmu pel "klepač". "Babico"in klepaško kladivo so zamenjale sodobne kosilnice - vse od tistih najmanjših pa tja do največjih.
Eden izmed redkih, ki še uporabljajo to orodje, je Lojze Zidarič iz Cunko-vcev. Med klepetom in klepanjem je povedal, da že kar štirideset let kleplje kose, pa tudi kakšen srp še se najde. Njega dni se je nabralo tudi do sto kos letno, zadnja leta pa le tu in tam seže po kleparskem orodju. Dodal je še, da je ena ostritev zadostovala za eno košnjo. Tudi kose so iz boljšega mate-
Lojze Zidarič iz Cunkovcev med klepanjem
riala, no ja, pa tudi brusi niso več iz naravnega kamna, ampak umetni.
Ob koncu je še dejal: "Letos pa zaradi suše tako ni bilo kaj kositi, pa tudi klepati ne..."
L. Župec
SLATINA V HALOZAH
/T^Na sanje lahko postanejo res-jLV ničnost, so bili priča krajani Slatine v vinorodnih Halozah. Na god sv. Ane so v nedeljo, 30. julija, blagoslovili nov križ, simbol verske pripadnosti Bogu.
Rojak Tone Štumberger je v letošnjem svetem letu uresničil svoje želje. Na križpotju ob svoji domačiji je postavil nov križ, ob njem pa prvega znanilca trgatve - klopotec. Prvič je bil postavljen na istem mestu že v letu 1917.
Ob slovesnosti se je zbralo veliko ljudi. Kulturni dogodek pa so posebej počastili gosti iz Zagradca na Dolenjskem, prijatelji g. Toneta. Blagoslov križa je vodil Jože Plut, prav tako iz Zagradca. Sodelovala sta domači župnik in dekan Emil Drev in župnik iz Zagradca Vinko Dragoš. Mešani pevski zbor iz Zagradca pod vodstvom Robija Koheka pa je navdušil z ubranim petjem, ki je seglo slehernemu obiskovalcu do srca.
Po opravljeni slovesnosti so se vsi navzoči zbrali ob dobrotah vrlih gospodinj.
Tanja
TRMA
Nisem jih poslušala, ko so govorili,
da čas in pozaba hodita z roko v roki.
Za mar nisem jemala opozoril, da bo moje srce jokalo krvave solze, ko me bodo pozabili.
Zdaj vem, niso lagali,
A kaj mi to pomaga,
Ko sama prosim kamen sočutja -zaman.
NEME PRIČE PRETEKLOSTI
nedeljo, 13. avgusta, je farni župnik Ivan Holubar blagoslovil obnovljen Simenkov križ v Cunkovcih. Znamenje v obliki križa s podobo matere Božje, že desetletja stoji na straži ob magistralni cesti Ptuj Ormož.
Postaviti so ga dali pred dobrih tričetrt stoletja v zahvalo za srečno vrnitev iz prve svetovne vojne. Najstarejši viri pravijo, da je bil prvotno lesen.
Pred drugo svetovno vojno pa sta na isto mesto zakonca Jurij in Elizabeta Šimenko postavila kamnit križ, vendar so ga med vojno odstranili zaradi gradnje ceste. A ljudje so vztrajali in ga ponovno postavili 1. 1942.
Zadnji mesec je križ družina Žohar-Šimenko temeljito obnovila, da bo lažje kljuboval zobu časa in da bo še naprej človeku v premislek. Ob tej priliki so se zbrali številni sorodniki in vaščani na prijetni zakuski.
L. Župec
POKAŽI, KAJ ZNAŠ
začetku junija je v Dražencih v organizaciji tamkajšnjega prosvetnega društva potekal kviz pod naslovom "Pokaži, kaj znaš". Organizatorji so želeli z njim ponovno obuditi bogato tradicijo nekdaj zelo popularnih kvizov. K sodelovanju so povabili prosvetna društva s področja nekdanje občine Ptuj. Odzvalo se je sedem društev, od tega pa se jih je na "dan D" pojavilo na startu šest,če se izrazim v športnem žargonu.
Kljub temu da tekmovalni rezultat ni bil v ospredju, saj je bilo sobotno popoldne v prvi vrsti namenjeno medsebojnemu spoznavanju amaterskih kulturnikov, smo se vsi trudili za čim boljšo točkovno bero. Za to pa je bilo potrebno pravilno odgovoriti na čim več bolj ali manj težkih vprašanj s področja zgodovine in sedanjosti mesta Ptuja, poznavanja okolice, prepoznavanja ljudske glasbe, postnih in ženitovanjskih običajev ter športa. Pri tem so bili najuspešnejši člani prosvetnega društva Markovci in so zasluženo zmagali pred ekipo Pobrežja. Njihova zmaga je toliko bolj zaslužena, ker so se edini pravočasno prijavili. Ekipa KPD Frančka Kozela Cirkulane v sestavi Nada Jerenec, Sandi Petrovič in moja malenkost je zasedla tretje mesto.
Potem ko je komisija razglasila rezultate in trem prvouvrščenim ekipam podelila nagrade, se je večer nadaljeval in zaključil v sproščenem klepetu vseh sodelujočih, organizatorjev, komisije in navijačev.
PESEM
KLOPOTCEV
ed obsežnejše kulturne prireditve v naši občini štejemo že četrto srečanje pevskih zborov in ljudskih pevcev. V prostorih gradu Bori smo 15. avgusta skupaj s komisijo za kulturo občine Gorišnica, Društvom vinogradnikov in sadjarjev Haloze, Turističnim društvom Cirkulane in seveda KPD Frančka Kozela Cirkulane pripravili koncert. Nanjem so sodelovali: gasilski ženski pevski zbor GZ Gorišnica, moški pevski zbor Jezero, MePZ Društva upokojencev Ivanjkovci, moški zbor PGD Hajdoše, MePZ KD FrancetaPrešerna Videm pri Ptuju, MePZ DU DPD Svoboda Ptuj, moški pevski zbor Komunala Ptuj, pevski zbor DU Duplek, MePZ Ruda Sever Gorišnica in Me PZ Frančka Kozela Cirkulane, poleg zborov pa še ljudski pevci in vokalne skupine: Lukarice iz Moškanjcev, moški nonet KPD Staneta Petroviča Hajdina, ljudske pevke iz Dornave TED Lukarji, ljudski pevci iz Cirkulan, moški oktet KUD Maksa Furjana Zavrč, ljudske pevke KPD Staneta Petroviča Hajdina, ljudski pevci Koledniki KPD Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, oktet KD Skorba, ljudske pevke DU DPD Svoboda Ptuj, Pevci vasi KD Mala vas, ljudski pevci folklornega društva Rožmarin Dolena, ljudske pevke folklornega društva Lancova vas, Pevke druge pomladi Društva upokojencev Kidričevo, ljudske pevke KD Skorba, ljudski pevci folklornega društva Lancova vas, moški kvintet DU Rogoznica, nonet Certus KD Certus
Simenkov križ v Cunkovcih
Maribor, Gmajnarice KD Valentina Žumra Hajdoše in Mladi veseljaki KPD Frančka Kozela Cirkulane.
Prireditev je povezovala Anica Črnivec.
Pred pričetkom koncerta je ekipa iz Malega Okiča pod vodstvom Rajka Lesjak nazorno prikazala postavitev klopotca, kot se seveda za takšno prireditev spodobi.
Ob koncu koncerta smo nastopajoči veselo druženje nadaljevali v senci borlskih kostanjev. Za dobro voljo gre izreči hvala tudi gostišču KRONA.
Namen naše prireditve je, da pesem združuje ljudi, jih poveže v isti jezik izpovedovanja veselih in manj veselih plati življenja, navezuje na miselno pripadnost dediščini. Veseli smo, da je bil dosežen v polni meri.
Tanja
Polna dvorana borlskega gradu na prireditvi Pesem klopotcev
SLOVESNOSTI
OBROB
ivljenje je splet bolj ali manj srečnih trenutkov, plovba po viharnem morju mimo, čeri in pasti hrepenenja. Veter časa nas nosi zdaj sem, zdaj tja, v nevihtnih nočeh se divje zaganja v jadra usode in v sončnih dneh suši solze v otroških očeh. V dneh, ki so nam namenjeni, se zvrsti kopica dogodkov, za katerimi ostane množica spominov. Nekatere skrijemo na dno srca in jih tam ljubosumno čuvamo pred nepoklicanimi pogledi, spet druge z veseljem in iz neke notranje potrebe delimo z drugimi. Nekateri imajo manjši, drugi večji vpliv na našo pot skozi labirint življenja.
Pomen dogodkom in vrednost trenutkom daje vsak posameznik sam. Ta nenehno išče ravnovesje med smeti in hoteti, spreminja odnos do sebe in drugih ter določa mejo med dobrim in zlim. Vsak se sam odloči, katere trenutke in s kom jih bo delil. Naj bodo to sorodniki, prijatelji, naključni znanci ali popolni neznanci, trenutek bo v vsakem primeru za nekoga poseben, dragocen, nepozaben - Nekdo ga bo vedno zapisal v skriti kotiček srca.
Eden tistih dogodkov, ki so dandanes zelo redki, je tudi slovesnost nove
maše. Število novomašnikov iz leta v leto vztrajno pada. Nekatere župnije že desetletja zaman čakajo na ta slovesni dogodek. Barbarčani smo imeli srečo, da je letošnji novomašnik Tomislav Roškarič opravljal diakonsko službo v naši fari. Tako smo imeli mladi in stari priložnost dodati kamenček mozaiku, ki je bil dokončan na god svetih apostolov Petra in Pavla, ko je pred škofom še enkrat izrekel Bogu svoj "DA". Tomi je naš dar in trud znal ceniti, vezi, ki so se stkale med nami, so ga tretjo julijsko nedeljo pripeljale nazaj med nas, da je skupaj z nami daroval sveto mašo in nam podelil novomašni blagoslov.
Toliko bi mu še radi povedali in on nam, pa se je kolesje časa zavrtelo naprej. Hvala, Tomi, in Gospod bodi s teboj!
Mateja MURŠEC
KUHINJE NAŠIH DEDKOV IN BABIC
anes, ko si pri kuhi pomagamo z najrazličnejšimi gospodinjskimi aparati, si težko predstavljamo, kako so kuhali pred iznajdbo teh "čudežnih" pripomočkov, v času naših dedkov in babic. V minulem šolskem letu so štiri cirkulanske osmošolke Katja Emeršič, Brigita Ferčec, Trezika Ku-
mer in Alenka Tetičkovič pod mentorstvom prof. Diane Bohak-Sabath na to temo pripravile raziskovalno nalogo. Zanjo so na 31. srečanju mladih zgodovinarjev v Celju prejele bronasto priznanje. Pri nastajanju naloge so jim pomagali učenci in učitelji višje stopnje, za kar se jim dekleta iskreno zahvaljujejo; brez njih naloge ne bi uspele izdelati.
Intenzivno delo so pričele januarja. Med učence višje stopnje so razdelile 111 vprašalnikov, s katerimi so ti anketirali svoje stare starše. Zanimalo jih je, kakšna je bila kuhinja njihovega otroštva, kaj so kuhali za praznike in vsak dan, kako in v čem so pripravljali omenjene jedi, recept za najstarejšo jed, ki se je spomnijo ... Na podlagi analize vrnjenih vprašalnikov (82) so avtorice prišle do zanimivih spoznanj.
Nekdanje hiše so bile manjše in z manj prostora. Ponavadi so bili to štirje prostori: lepa (vhodni prostor), hiša (velika soba s krušno pečjo; središče dogajanja), hiška in kuhinja. Kuhinja je bila črna in v nasprotju z ostalo hišo iz kamenja. V njej je bilo malo pohištva: sprva skledniki, nato kredence. Dimnik je bil lesen in zaradi požarne varnosti postavljen vstran od ognjišča. Iz kuhinje je bila tudi odprtina v krušno peč.
Uživali so zvečine hrano, ki je bila
rastlinskega izvora, le ob nedeljah in praznikih so si privoščili tudi mesne dobrote in kakšen drug priboljšek (potica, krofi ...). Začimb so uporabljali manj, zvečine so jih pridelali sami. Hrano so pripravljali pretežno v lončenih posodah, redkeje tudi v železnih. Servis iz porcelana je bil priljubljeno poročno darilo med bogatejšimi.
Poleg ankete so si mlade raziskovalke pomagale še z literarnimi in umetniškimi viri. Nalogi so dodale še likovne izdelke petošolcev na naslovno temo in načrte domačih hiš (novih in starejših), ki so jih izrisale same.
Dekleta so ob pomoči mentorice in anketirancev izbrskale in iztrgale pozabi kopico narečnih izrazov za jedi, posode... Spomnile so nas tudi, kakšne dragocenosti se skrivajo na naših podstrešjih. Pa naj zaključim z besedami Julijane Belšak iz Cirkulan, ki je na anketni list zapisala: "Ko se vračamo s spomini nazaj, v čas pred 57 leti, moramo verjeti, da nam je zdaj lepo."
Mateja MURŠEC
PREDSTAVLJAMO VAM USPEŠNEGA UČENCA, KI POLEG UČNE SNOVI OBVLADA ŠE MARSIKAJ
z^^smošolca Luko Roškarja iz
V_VMoškanjcev bi lahko brez pomislekov uvrstili v Knjigo briljantnih, če bi jo seveda imeli. Malo učencev namreč dosega takšne podvige, kot so uspeli Luku, ki je sicer bolj molčeč, ko je govor o dnevih počitnic, ki so zanj zadnje osnovnošolske, saj bo kmalu zamenjal okolje in sošolce, ko pa beseda nanese na njegove uspehe, zelo živo pripoveduje o doživetem. Pred vročino smo (skupaj z Lukovo mamo Jožico in očetom Zdravkom) pobegnili v bližino Lukove sobe, kjer je bilo po kotičkih veliko knjig, ki pričajo, da so pri Roškarjevih doma znanja željni ljudje. Luka, ki je končal osmi raz-
red OŠ v Gorišnici, je v rokah držal zbirko vseh osvojenih priznanj, ki si jih je z znanjem pridobil v letih, ko je tekmoval na najrazličnejših področjih. Zajetno zbirko sva začela pregledovati z uspehi zadnjega leta.
VESTI IZ VASI: Poleg tega da si končal osmi razred, seveda z odličnim uspehom, pa si na tekmovanjih osvojil najžlahtnejša odličja - zlata priznanja pri vseh naravoslovnih predmetih osnovne šole, pa tudi družboslovje ti ne dela težav. Katera so to?
"Osvojil sem zlato Pregljevo priznanje iz kemije, zlato Štefanovo iz fizike, zlato Turnerjevo priznanje iz zgodovine in zlato Vegovo priznanje iz matematike, kjer sem osvojil vse možne točke in postal državni prvak."
VESTI IZ VASI: Poleg matematike si še enkratni prvak ...
"Da, državni prvak Vesele šole"
VESTI IZ VASI: Si se toliko učil ali obiskoval dopolnilni pouk? Je mogoče, da bi osvojil našteto zgolj s poslušanjem v šoli?
"Brez poslušanja v šoli in učenja doma ne bi šlo, je pa res, da me omenjeni predmeti veselijo, in kar ti je v veselje, počneš brez naporov. Obiskoval sem tudi dopolnilni pouk, se pripravljal doma, sodeloval pri krožkih, zato je bil moj urnik zelo natrpan in pogosto sem prihajal iz šole popoldan.”
VESTI IZ VASI: Kdo so bili tvoji mentorji?
“To so bili moji učiteljice in učitelji: Ivanka Žnidarič pri kemiji, Bojan Lubaj pri fiziki, kjer sem postal regijski prvak, Mira Ivanuša pri zgodovini, kjer sem na tekmovanju osvojil vseh 100 možnih toek, pri matematiki pa Slava Šuman, s katero sva se odlično razumela in veliko delala. Mentorica pri veseli šoli je bila Danica Zakelšek."
VESTI IZ VASI: Vseskozi si se udeleževal tekmovanj, ki so seveda zahtevnejša kot učni program v šoli, pa vendarle, kako ocenjuješ naloge, ki ste jih reševali letos?
"Res tekmujem vseskozi, naloge, ki so bile zastavljene letos, pa mi niso delale težav, saj sem kar pogosto osvojil vse možne točke. V prejšnjih letih me je tepla površnost, kar se pisave tiče, saj sem velikokrat mislil hitreje, kot sem uspel pisati, letos pa sva z mentorico Slavo Šumanovo sklenila, da se bom bolj potrudil pri pisanju. Kot kaže, mi je uspelo ... (Smeh.)"
VESTI IZ VASI: Tisti, ki te ne poznajo, bi pomislili, da večino časa presediš za mizo in bereš, računaš, razmišljaš
"Mogoče bi res dobili takšen občutek, zato pa tisti, ki me poznajo vedo, da ni tako. Zelo rad imam šport, aktivno igram rokomet pri RK Pyramidia in sem postal najboljši strelec v vzhodni ligi med starejšimi dečki. Zato se mi je uspelo uvrstiti v reprezentanco severovzhodne Slovenije, s katero sem nastopil na tekmovanju v Trebnjem, kar je

	_	"k	**	ppl
	A-ai		
Suša...
Luka Roškar
zame posebno doživetje in izkušnja. Če bi potegnil črto in skušal ovrednotiti delo vloženo v priprave na tekmovanja in angažiranje pri rokometu, bi se tehtnica nedvomno nagnila v prid športa."
VESTI IZ VASI: Se ukvarjaš še s kakšnim drugim športom?
"Če med šport štejemo tudi šah, lahko potrdim, da se, saj se mi je uspelo uvrstiti na ekipno državno prvenstvo, letos pa sem se udeležil še tradicionalnega teka na Bori, ki je sovpadal s praznovanjem 5- občinskega praznika, in zasedel 5. mesto v svoji starostni kategoriji, kar je lep dosežek glede na to, da sem šele v zadnjem času začel simpatizirati s tem športom."
VESTI IZ VASI: Kaj pa ti je od omenjenih tekmovanj - bodisi športnih bodisi drugih, ki si se jih udeležil letos -ostalo v najlepšem spominu?
"Prav gotovo je to šola matematike na Bledu, kjer smo se bolje spoznali z drugimi tekmovalci in se naučili veliko novega. Bivanje na Bledu je bila nagrada za osvojeno zlato Vegovo priznanje in naslov državnega prvaka. Ne gre pa prezreti tudi sprejema pri ministru za šolstvo in šport.
VESTI IZ VASI: Če je sklepati po povedanem, ti poleg številnih obveznosti prostega časa ne ostane prav veliko. Kaj počneš takrat, ko ne rešuješ naravoslovnih problemov in ne mečeš žoge na gol?
"Prosti čas je kategorija, ki ga namenjam ljubiteljskim dejavnostim. Tako sem letos sodeloval v raziskovalni nalogi Kelti na ozemlju občine Gorišnica pod vodstvom mentorja Boštjana Rihtarja. Zelo rad vzamem v roke harmoniko, na katero si zaigram tako za dušo, saj sem vzporedno z osnovno končal še nižjo glasbeno šolo harmonike. Nekaj časa, predvsem ponoči, rad opazujem Luno, saj mi to omogoča teleskop. Prav zanimivo je opazovati kraterje in si Luno približati v domačo sobo."
VESTI IZ VASI: Sicer so še počitnice, vendar ne bo dolgo tega, ko se bodo ponovno odprla vrata učenosti. Luka, kje boš nadaljeval šolanje?
"Vpisal sem se na II. gimnazijo v Mariboru, saj izpolnjujem vse vpisne pogoje. Od zahtevanih 148 točk sem jih
zbral 165, saj so mi upoštevali le dve zlati priznanji.”
Na vprašanje, kaj želi postati, Luka samo skomigne z rameni. Zanima ga toliko stvari, da se s tem vprašanjem ne obremenjuje. Časa ima res še veliko, prav tako vse atribute znanja, ki ga pridobiva vsak dan. Marna Jožica mi ob slovesu pove, daje Luka zelo radoveden, in česar si ne more razložiti z izračuni, poskuša s poskusi v domači garaži. Oče Zdravko ob tem v smehu pripomni, da se zato marsikateri napravi ali stroju življenjska doba predčasno skrajša, Luka pa je pomirjen in obogaten z novim spoznanjem, ki ga ne more dati niti šola. Je že tako, da se največ naučimo takrat, ko nas učenje zabava! Luka Roškarje zgleden primer!
PK
-žJLžE-žzAr btEl
NOVA MRLIŠKA VEŽICA JE KONČANA, KMALU BO UREJENA ŠE OKOLICA
(~T*iste, ki jih pot ne pripelje prav pogosto v Gorišnico, JL bo nova podoba na gorišniškem pokopališču prijetno presenetila, nekatere pa zmedla, saj se obeta kar nekaj novosti, ki bodo sčasoma prešle v navado vseh, tako pogostih kot zgolj občasnih obiskovalcev. Mrliška vežica je končana, v polnem zamahu pa so v času našega obiska bila dela, povezana z ureditvijo poti in funkcionalnim dostopom. Kot nam je povedal Stanko Arnejčič, ki skrbi za ureditev pokopališča v Gorišnici (to je predvsem po njegovi zaslugi eno izmed najlepše urejenih v slovenskem prostoru), je treba opraviti nekaj posegov, s katerimi bo dostop do vežice olajšan predvsem za tiste, ki imajo težavo s hojo. Ciprese, ki so do sedaj krasile vhod na pokopališče na poti do kapelice, so odstranili, prav tako ni več dela ograje, zato pa je prostor pred vežico ve-
Stanko Arnejčič skrbi za urejenost in estetski videz gorišniškega pokopališča
liko preglednejši in lepši. Novost je novo parkirišče, dostop do katerega bo urejen mimo monumentalnega spominskega obeležja s križi, ki bo veliko prostornejše in ne tako moteče, kot je bilo dosedanje tik pred vhodom. Dela z ureditvijo okolice je še veliko, podoba pa iz dneva v dan popolnejša, zato lahko za cilj izleta izberete tudi obisk gorišniškega pokopališča.
PK
Z urejanjem okolice nove mrliške vežice je veliko dela, videz pa povsem spremenjen
Veliko novo parkirišče
Kam vodi pot...