GEOGRAFSKI OBZORNIK TREKING H GORSKIM PLEMENOM TAJSKE Irena Kavčič UDK 915.93:323.15 TREKING H GORSKIM PLEMENOM TAJSKE Irena Kavčič, Ceneta Stuparja 3, 1000 Ljubljana, Slove- nija Na severu Tajske globoko v deževnem pragozdu živijo gor- ska plemena, ki jih sestavlja šest večjih, pomembnejših in de- set do dvajset manjših skupin. Izvirajo iz Mjanmara (Burme), Laosa, Kitajske in Tibeta. Nekatera izmed teh plemen so še do nedavna živela v plemenskih skupnostih, osamljeno od ostalih prebivalcev Tajske, na začetku sedemdesetih let pa so njihovo bogato kulturo odkrili zahodni turisti. UDC 915.93:323.15 TREKKING TO THE THAI HILL TRIBES Irena Kavčič, Ceneta Stuparja 3, 1000 Ljubljana, Slove- nia The rainforest of northern Thailand is inhabited by hill tribes. They count up to 20 groups of which there are six main ones. They have come to Thailand from Myanmar, Laos, China and Tibet. They lived primitive life, isolated from the other inha- bitants of Thailand before 70s. Later on, tourists discovered their rich culture which today faces intensive erosion. V Chiang Mai ju in Chiang Raiju, dveh večjih me- stih na severu Tajske, so danes turistom na voljo or- ganizirani trekingi k »pozabljenim plemenom«. Izbra- ti je mogoče med dvo-, tri- ali večdnevnimi izleti, ki običajno vključujejo krajevnega vodiča, hrano in spa- nje pri plemenih ter jahanje slonov skozi deževni pra- gozd, potovanje s čolnom po reki ali rafting na bam- busovih splavih. Takšen dvodnevni ali tridnevni izlet osuši denarnico za 4 0 do 8 0 ameriških dolarjev, kar je pr ibl ižno toliko, kot bi plačali za enako dolgo bi- vanje v hotelu visoke kategorije v Bangkoku. Trekin- gi so postali vir bogastva podjetnih organizatorjev Slika 1: Deževni gozd na severu Tajske. (Foto: I. Kavčič.) 14 GEOGRAFSKI OBZORNIK izletov, denar pa je začel pritekati tudi h gorskim ple- menom. Vasi in njihovo živl jenje se pod vplivom tu- r i zma spreminjajo. Domačini so prepričani, da na bolje, turist pa kaj kmalu opazi , da s tem izgublja- jo svojo edinstvenost, čar in edino bogastvo, ki so ga kdaj imeli, svojo kulturo in stoletja dolgo tradicio- nalno ž ivl jenje daleč stran od civi l izacij . Trekingi v okolici Chiang Mai ja se običajano zač- nejo v majhni vasici Mae Taem, kjer je tabor za ur- jenje slonov. Ce pridete dovolj zgodaj, lahko slone, slončke in njihove skrbnike ujamete v reki pod tabo- rom pri jutranjem umivanju. V takšnih taborih so slo- ne nekoč uri l i za pomoč v džungli , z lasti za prena- šanje in vlečenje hlodov, danes pa so sloni v s lužbi dogodivščin žel jnih turistov. Ko je obisk gorskih ple- men postal obvezni cilj vsakega turista na severu Taj- ske, je jahanje slonov postalo eno glavnih zanimi- vosti turistične ponudbe. Nasel ja gorskih plemen so oddaljena od izhodiščnega tabora več ur hoda nav- kreber in tako je jahanje slonov postalo praktična, nenavadna in zabavna popestritev izleta. Preden se podate na slone, morate prečkati reko prek viseče- ga bambusovega mostu, katerega boljši opis bi bil »viseča usoda«. Nato zajezdite slona. Z a ta namen imajo pripravljene hiške ob drevesih, kamor se povz- pnete po lestvi, sloni pa so že tako izur jeni, da se z glavo postavijo ob hiško, vi pa se prek njihovih glav povzpnete do sedla oziroma lesenega sedeža na nji- hovih hrbtih. Pot poznajo tako dobro, da se kar sa- mi podajo proti cilju. Ce si slon ob poti privošči ma- lico slastnega r iža, ga droben frc s fračo tajskega dečka zopet vrne na pravo pot. Vsakemu udomače- nemu slonu je namreč določen skrbnik, ki mu običaj- no pomaga njegov sin. Oba spremljata slona skoz i celo njegovo živl jenje. Ur jenje slonov se začne med tretjim in petim letom starosti. Človeku sloni zvesto s luž i jo do šestdesetega leta starosti, ko jim je po tajskem pravu »priporočlj ivo« vrniti svobodo v div- j ini, kjer v povprečju ž iv i jo do osemdesetega leta sta- rosti. Kjub teži, ki je pri odrasl ih slonih okoli pet ton, so prav urni in spretni. Hodi jo s hitrostjo do 23km/h. Nj ihova stopala so zaradi svoje veličine zelo stabil- na, tlak na cm2 zemlj išča pa je manjši kot pri srni in Slika 2: Do baznega tabora vodi pot le prek prek bambusovega mostu, ki komaj zasluži svoje ime. (Foto: I. Kavčič.I 15 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 3: Sloni so veliki, zato morajo turisti najprej zlesti do hiške in od tam prek slonove glave na leseno klopco. IFoto: I. Kavčič.) prav zato nimajo znatnejšega negativnega vpliva na prst in rastje. Poleg spremljevalcev slonov vas na trekingu spremlja tudi krajevni vodnik, ki vas varno vodi skozi tropski deževni pragozd. Od njega se poleg pozna- vanja poti in jezika gorskih plemen pričakuje tudi del- na obrambna usposobljenost, če ob prebijanju sko- z i deževni tropski gozd pride do srečanja s kačo ali drugimi nevarnimi prebivalci gozdov. V preteklosti so bili pogosti tudi primeri oboroženih ropov turistov, saj med bivanjem pri plemenih turisti svojega premo- ženja ne zaupajo hotelom v izhodiščnih krajih izle- ta in tudi vsak turistični vodič svetuje, da imate vred- ne stvari raje vedno pri sebi. Na Tajskem živi vsaj dvajset gorskih plemen, med katerimi je šest glavnih: Hmong, Karen, Mien, Lau, Lisu in Aka. Med seboj se ločijo po izvoru in kultu- ri, najpogosteje pa po jeziku in oblačilih. Pripadni- ki omenjenih plemen skupaj štejejo okoli miljon lju- di. To je manj kot 2 % od 5 9 miljonov vsega prebi- valstva Tajske (5). Gorska plemena, ki ž iv i jo v obmejnem severnem delu Tajske, sodijo na dno gospodarske in družbene lestvice tajske družbe. Se do nedavna so se preživ- ljali s požigalnim poljedelstvom, lovom in pridelavo opija, danes pa dobijo velik del prihodkov od pro- daje ročno tkanih oblačil in lesenih izdelkov ter gosto- vanja turistov v vasi. Turist i so namreč spoznal i bo- gastvo gorskih plemen, ki tiči v kulturni dediščini ter na- ravi, v kateri ž iv i jo. Marsikdo pride sem z namenom, da dan ali dva ž iv i živl jenje svojih davnih prednikov. Pred razvojem treking turizma v sedemdesetih le- tih tega stoletja so se prebivalci zaradi požigalne- ga poljedelstva stalno sel i l i , saj se je prst hitro izčr- pala in pridelki r i ža niso več zadovoljevali potreb. Danes lahko prebivalci gorskih plemen z denarjem, pridobljenim od turistov, hrano nakupujejo v mestu in se jim ni več potrebno seliti. V mesto odhajajo le tisti člani skupnosti, ki poznajo tajski jez ik, saj ima vsako gorsko pleme svoj jezik. V zadnj ih treh desetletjih, predvsem pa po letu 1 9 9 0 , se je izgled in način živl jenja v vaseh gorskih 16 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 4: Ker so naselja gorskih plemen oddaljena tudi več ur hoda, je jahanje slonov nenadomestljiva ter hkrati nenavadna in zabavna popestritev izleta. (Foto: I. Kavčič.) plemen močno spremenil. Namesto malih pritličnih kolib so zras le večje prostorne večsobne lesene hi- še z velikim osrednjim prostorom in sobo za goste. Bambusove kozarce so nadomestili stekleni, name- sto lova igrajo odbojko, družinske pogovore sta za- menjala radio in televizija, nekateri so si že priskr- beli štirikolesne konjičke. Morda ni več dolgo, ko bo- do sem speljane še moderne ceste in bodo vasice gor- skih plemen postale podobne človeškemu živalske- mu vrtu ozi roma bolje rečeno safari ju. Krajevno prebivalstvo meni, da je turizem prine- sel veliko pozitivnega, predvsem viš j i standard, kar je boljše za vlado in ljudi. S turizmom se je namreč za ta pozabljena ljudstva v deževnih pragozdovih začela zanimati tudi vlada, ki danes dvem do trem otrokom iz vsakega gorskega plemena po pet do šest- letnem končanem šolanju v vaških šolah plača sred- nje šolanje v dolini. Organizator j i trekingov ne razumejo, da novo- sti po modi razvitega sveta ne prinašajo sreče gor- skim plemenom. Tudi oni ne vidi jo, kako ta gorska ljudstva pred njihovimi očmi izgubljajo vse svoje bogastvo: svojo kulturo, način ž iv l jenja in posebno- sti, zaradi katerih tisoči ljudi letno obiskujejo ta plemena. Morda le še nekaj let takšnega razvoja, pa bodo Tajci lahko svoje turiste namesto daleč v gore peljali kar k sebi domov, saj turisti tako ne bi več opazi l i raz l i ke . . . Turisti od trekinga h gorskim ple- menom pričakujejo vse kaj drugega kot gorske ho- telčke in Nescaffe za zajtrk. Z modernizacijo gorskih vasic žel i jo turiste namestiti v čim bolj udobno in urejeno okolje, vendar prihaja prav do nasprotnega učinka, saj se zaradi takšnega razvoja zmanjšuje zanimivost teh vasi. Izguba pomena teh plemen za turizem je še najmanj boleča točka takšnega raz- voja. Ce se bo tak razvoj nadaljeval, bodo prebival- ci vse bolj podobni urbaniz i ranim prebivalcem Tajske, a vendarle nikdar enakovredni. Slej ko prej se bo s prevzemanjem urbanih navad pojavila tudi težnja po zapustitvi teh oddaljenjih gozdnatih ob- močij in preselitev v kraje s š i r š im živl jenskim spek- trom, v mesta, kjer jih čaka asimilacija. Vlada s šo- 17 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 5: Gorsko pleme Karen je z 265.000 pripadniki daleč najštevilčnejše gorsko pleme Tajske. IFoto: I. Kavčič.) Slika 6: Drugo največje tajsko gorsko pleme Modri Hmong se od ostalih razlikuje po modrih krilih. IFoto: I. Kavčič.) 18 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 7: Zajtrk pri gorskih plemenih se razlikuje od zajtrka v hotelu le še po sedenju na tleh. (Foto: I. Kavčič.] lanjem otrok gorskih plemen tak razvoj nehote le pos- pešuje. Gorska plemena so spoznala denar in njegovo moč. Misl i jo, da so s turizmom naleteli na zlato ja- mo, v kateri pa resnici na ljubo izgubljajo svojo po- sebnost, kulturo in način življenja. Izgubljajo edino bogastvo, ki so ga imeli, a vendar žal tega še niso spoznali. 1. Davis, B. 1993: Discover Thailand. Oxford. 2. Geography. Internet: http://www.icomos.org/ www_vl_geography.html. 3. Rafferty, M. D. 1993: A geography of World Tou- rism. New Jersery. 4. Robinson, H. 1979: A Geography Tourism. Hud- dersfield. 5. Rutherford, S. 1996: Thailand. London. 6. Williams, P. 1988: Geographical magazine 12. London. 19