I /|pERi$K/i Domovi M/i
AMOaCAN IN SPIRIT gotmw IN UNGUAOC ONLY
No. 201
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 19, 1966
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAP€£
Moskva pripravljena posredovati v Hanoiu!
I^itanski zunanji minister G. Brown je po svojih zadnjih razgovorih z Gromikom v New Yorku prišel do zaključka, da je Moskva sedaj voljna posredovati za mir v Vietnamu.
LONDON, Vel. Brit. — Britanski zunanji minister George Lrown je tekom svojega obiska v New Yorku pri Združenih na-rodih ponovno govoril s sovjet-skim zunanjim ministrom A. Gromikom. Predložil mu je skli-Canje ženevske konference, ki je kta 1954 ustvarila nov položaj v ^akdanji Francoski Indokini, da konča sedanjo vojno v Vietna-Gromiko je predlog gladko Zavrnil z zahtevo, da mora biti Ustavljeno najprej ameriško kombardiranje Severnega Vietnama.
Brown je med tem kljub temu Prišel do prepričanja, da bi bila Sovjetska zveza voljna posredo-^ati v Hanoiu za razgovore o ^oticu vojskovanja pod določenimi pogoji. Gromiko je priznal Angležu, da ima Moskva dobre Zveze s Hanoiem in da tam njena beseda tudi nekaj zaleže.
^ Nekateri vidijo v ostrih bese-Oah predsednika vlade Kosygina 113 račun rdeče Kitjske, ki da s Sv°jim nastopanjem onemogoča Ofioten nastop komunističnega °ka v podporo Vietnamu, že nakazano pot. Sovjetska zveza k j bi se odločila posredovati za Vt°nčanje vojne v Vietnamu pod lrn boljšimi pogoji, pri tem pa
azati na rdečo Kitajsko kot
Pok,
kr’
lVca, da “narodno-osvobodilna v°jna” ni uspela.
Britanski zunanji minister je svojih izjavah po povratku iz k ruženih držav svaril pred vsa-ni velikim optimizmom v po-&au kakega odločnega in jas-^Sa koraka Moskve v korist mi-’ trdil pa je vendar, da se je °javil žarek upanja.
čistočo naših voda ; bilijona dolarjev
tih
2Vez
Novi grobovi
Stella Barstow
Včeraj je umrla v Women’s Hospital 49 let stara Stella Barstow, roj. Jereb v Pueblu, Colo., žena Elmerja, mati Patricie Koporc (Oklahoma) in Dennisa, 4-krat stara mati, hčerka pok. Franka in Mary, sestra Frances Zupančič, Mary Yeraj in Olge Peclar. Pogreb bo v petek ob C.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev sv. Filipa Nerija ob devetih, nato na Kalvarijo.
Loretta Rasper
V torek zjutraj je v Holy Family bolnišnici umrla Mrs. Loretta Rasper z 1029 E. 69 St., stara 62 let, rojena v Torontu, Canada, od koder je prišla pred 45 leti. Njen mož Frank je že poprej umrl. Tukaj zapušča sina Paula, dva vnuka, sestri Cathe-rino Hendricks in Minnie Fletcher in brata George-a Sherma-na. Bila je članica C.F.U. št. 99. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajskovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes pbpol-dne ob petih.
^ASHINGTON, D.C. — Oba Za>ri0Va kongresa sta odobrila bi]j°nSk* Predlog, ki določa 3.7 v ^Ua dolarjev za čistočo voda naši deželi v prihodnjih 4 le-’ Bredlog je Kongresu poslala jL2na vlada,
}e^ 0rigres je odobril skozi štiri dof’ od 196? do 1971, 3.4 bilijona Prav''*6V Za PodPoro gradnji na-ke ,Za čiščenje kanalske odpla-})j.e drugih odpadnih voda, je2e 110 puste odteči v reke in str,ra- ki so zaradi velike indu-lov S 6 °dplake in iztokov kana-
izgirn°Stala taka’ da je iz niih hlecj1 ° skoraj vse življenje.
Brje a^a Jezera spada jezero
|kiŠo&^0ri’ ^	poslan v Belo
ča predsedniku v podpis, dolo-iev 2°Sekej 305 milijonov dolarje iriav.raz^skavo, kako čim bolj-^ ^ had^i01 enostavnejše prepreči-Vod^ 3 ^n° onesnaževanje naših kitrep11 ^a^° boljše in čim Viti. SS nastalo škodo popra-
^ajvi^110’ hladno in deževno.
•la temperatura 50.
Par opic bo 6-12 mesecev v vesolju
WASHINGTON, D.C. — Gibanje človeškega telesa v prostoru “brez teže” je postalo glavna ovira za pristanek na Luni. Kadar je človeško telo brez teže, se človek počuti čisto drugače, njegov organizem funkcijonira po novih zakonih, kar so do sedaj morali ugotoviti vsi astronavti, ki so bili vsaj nekaj časa zunaj svojih gondol.
Premišljevanje o tem problemu je rodilo celo vrsto vprašanj, ki je treba zanje iskati odgovore. Da bi jih strokovnjaki našli, so sklenili, da bodo s prihodnjim poletom gondole Apollo poslali v vesolje par opic. Astronavti jih bodo spravili na varno v manjše gondole in prepustili svobodnemu poletu v vesolju. Polet bo pa trajal 6-12 mesecev. Ko bo končan, bodo gondolo z o-picami zajeli na isti način, kot so že parkrat sklopili v okviru Gemini programa ločene gondole in jih zopet ločili. Opice pa že sedaj dresirajo, da si bodo lahko same poiskale hrano in vodo v gondoli. V gondoli bo tudi cela vrs a instrumentov, ki bodo stalno opazovali gibanje obeh ouic in opazovanja sproti sporočali na Zemljo.
Palestinski begunci pretežko breme ZNI
že 18 let skrbi za nje posebni odbor Združenih narodov iz sklada, v katerega prispevajo dve tretjini Združene države.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Ko so Združeni narodi ustanovili judovsko državo Izrael iz dela nekdanje angleške kolonije Palestina, so skušali Arabci to s silo preprečiti. Judom se je posrečilo Arabce premagati in večji del Arabcev je zbežal z od Judov obvladanega ozemlja. Begunci so se naselili v Egiptu, Jordanu in Siriji in večina ostali tam v begunskih taboriščih do današnjega dne, nad 18 let.
Za njihovo vzdrževanje skrbi poseben mednaroden odbor Združenih narodov, v katerega prispeva vseskozi Amerika nad dve tretjini. Precejšen prispevek daje redno tudi Velika Britanija. Tako so ZDA za letos obljubile 22.9 milijonov, Velika Britanija oa 5 milijonov. Nekaj malega sta prispevali celo Jugoslavija in Kuba. Kljub vsemu je za letos zmanjkalo še za precej skromne podpore preko milijon dolarjev. Organizacija bi imela rada za prihodnje leto 39.3 milijone do-lajev, kar ni veliko, če pomislimo, da je beguncev v taboriščih okoli 1.3 milijona.
V arabskih državah je obilo neobdelane zemlje, posebno v Iraku, pa tudi v Siriji, kjer bi se palestinski arabski begunci že zdavnaj lahko naselili in si u-stvarili trdno eksistenco s podporami, ki so jim bile ponudene. Žal arabske države tega nočejo, palestinski begunci v taboriščih so jim sredstvo v njihovem boju proti Izraelu, stalni opomin o “izraelski napadalnosti” in večni podpihovalci sovraštva proti Izraelu.
Federalno uradništvo pripravlja nov naskok na federalno blagajno
WASHINGTON, D.C. — Na plačilnih spiskih federalne blagajne je sedaj nad 6 milijonov Amerikancev, polovica jih je v civilni službi, polovica pa v vojaški. Letos poleti so vsi skupaj dobili 3.2% dodatka k plačam.
Sedaj pravijo, da je to premalo in pripravljajo predlog, naj jim federacija prihodnje leto poviša plače kar za 10%. Toliko seveda ne bodo dobili, na povišanje za 5% pa trdno računajo. Johnsonu ni do sedaj še nihče uradno povedal o tej želji.
Peiping začel napadati moskovski sestanek na vrhu že pretekli teden
HONG KONG. — Komunistični kitajski tisk je začel napadati sedanji moskovski sestanek že pretekli teden. Podtaknil je Moskvi zvezo med “ruskim revizi-jonizmom” in “ameriškim impe-rijalizmom”, kot dokaz je pa porabil Johnsonov govor uvodničarjem. Johnson je v tem govoru predlagal: zmanjšanje čet v srednji Evropi na obeh straneh železne zavese, kompromis v te-ritorijalnih sporih (t.j. zedinjenje Nemčije), več finančne pomoči vzhodnemu bloku, več sodelovanja na znanstvenem polju in več turizma v vsej Evropi.
Kitajci pravijo, da je Moskva molče pristala na te predloge, sram jo je pa, da bi to javno priznala. Zato je glavni ruski komunist Brežnjev le formalno odbil Johnsonove ideje.
Kitajsko sumničenje gre očitno predaleč. Bilo bi več vredno, ako bi samo trdilo, da bodo Johnsonove ideje gotovo na dnevnem redu sedanjega sestanka med komunističnimi poglavarji v Moskvi. O tem bodo zunaj Kremlja le malo govorili, kajti sedanji sestanek ni namenjen presoji stikov med Moskvo in Washingtonom, ampak stikov med Moskvo in Peipingom. Rezultat presoje naj bi bila večja svoboda v ruski zunanji politiki, kar se da doseči samo z obsodbo kitajske domače ir. zunanje politike. To je pa zaenkrat samo ruska želja. Ali bo postala stvarnost, bo odvisno od stališča, ki ga bodo zavzeli rdeči politični gostje v Kremlju.
ZVEZNO VRHOVNO SODIŠČE ZAVRLO ZDRUŽITEV N.Y. C IN PENNSYLVANIA ŽELEZNIC
Dve največji železniški družbi na vzhodu dežele, New York Central in Pennsylvania sta morali združitev, določeno na 1. novembra letos, do nadaljnega odložiti na odločbo Zveznega vrhovnega sodišča.
ŠTEV, LXIV — VOL, LXIV
Iz Clevelanda in okolice
Tajnik odsoten—
Tajnik Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue John Trček in žena, 1140 E. 176 St., sta odpotovala na obisk k hčeri Mrs. John F. Zaman v Clifton Forge, Va., kjer bosta ostala en teden.
Lojstni dan—
Mrs. Mary Krall, ki živi pri svoji hčerki na 411 Dumbarton Blvd., bo v nedeljo dopolnila 86 j let. Kljub visoki starosti še vedno redno bere Ameriško Domovino, ki jo ima naročeno že dolga leta. Zvesti naročnici k rojstnemu dnevu čestitamo in ji želi-| mo še mnogo let zdravja in za-j d o volj st va! j Zadušnica—
Jutri ob 8.30 bo v cerkvi Ma-
WASHINGTON, D.C. — Železniški ' družbi New Central in Pennsylvania sta že pred par leti prišli do prepričanja, da bosta mogli uspešno tekmovati v prometu le, če združita svoja sredstva, namesto da bi se borili med seboj za svoj delež v kopnem prometu. Sklenili sta se združiti v eno družbo in ukiniti nepotrebne proge in vlake. Trgovinsko tajništvo in ostali pristojni zvezni uradi so načrt načelno odobrili in 1. novembra letos bi moralo priti do dejanske združitve obeh družb, katerih delničarji so načrt odobrili že precej zdavno. Včeraj je Zvezno vrhovno sodišče na pritožbo nekaterih železniških družb in mest, ki trdijo, da jih bo združitev obeh železniških družb priza-dela, odločilo, da morata družbi z združitvijo počakati! dok- ^ Vn'bovzete sv: ™SY,\P ler ne bo imelo ono priložnost pritožbo slišati in proučiti,1 onna omaziCa ° “	1 r 1 r
Vrhovno sodisce je s svojo	----y °
odločitvijo razveljavilo odločitev i dolžil ameriškega poslanika pri; ^eba"“
posebnega tričlanskega zveznega ; ZN A. Goldberga zionizma, gi-; a ,S °\ upo ojence\ za
!u__•_ j..z._________	.. Senklersko okrožje ima jutri, v
četrtek, ob dveh popoldne redno mesečna sejo v navadnih pro-i štorih.
Martinovanje pripravljajo—
Štajerski klub bo priredil letos martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu v soboto, 12. novembra. Vstopnice so naprodaj pri odbornikih kluba, pri Grajzl Bros. na 687 E. 185 St. in pri g.
okrožnega sodišča v New Yorku, J banja, ki deluje za ustanovitev ki je pritožbo omenjenih želez-j in okrepitev izraelske države v družb in mest zavrnilo.
niških družb in mest Vrhovno sodišče je odločilo, da bo 9. januarja poslušalo obe strani, zastopnike onih, ki so pritožbo vložili, in zastopnike obeh železniških družb, ki se hočeta združiti. Vsaka stran bo imela 4 ure časa, da obrazloži in utemelji svoje stališče. Vrhovno so- j dišče bo nato celotno vprašanje 5 proučilo in spor odločilo. Dokler se to ne bo zgodilo, mora izvedba načrta o združitvi čakati. Vrhovno sodišče je objavilo, da njegova odločitev ne vključuje
Palestini. Goldberg je dejal, da | bi ga “mogli imenovati zionista v širokem, duhovnem smislu”, nikakor pa v političnem, poudaril je med tem, da je cilj ameriške politike ohraniti prijateljstvo z vsemi državami na Srednjem vzhodu.
Po 38 letih še ni izveden!
WASHINGTON, D.C. — Pred več kot 30 leti je bil stavljen predlog, naj bi dobil vsak 65 let stari Amerikanec mesečno $100 pokojnine. To je bil znani “Townsend Plan“. Dolar je od tedaj izgubil polovico svoje kupne moči in več, pa načrt še vedno ni izveden.
Pretekli teden je predsednik Johnson predložil, naj bi vsakdo, ki je plačeval 25 let v sklad Social Security, dobil “najmanj $100 mesečne pokojnine”, toda to šele s 1. januarjem 1968. Ce bi vpoštevali kupno moč sedanjega dolarja v primeri z onim izpred 30 let, bi morala v smislu Townsendovega plana mesečna pokojnina znašati vsaj $250! Te-jga kljub “naprednemu” času ne upa nihče niti predložiti.
ustavitve zasliševanja o združit-; nedeL° zjutraj so vi pred Meddržavno trgovinsko I presenetile od 150 do 200 sampa-komisijo (ICC).	nov’ Posebne vrste plitvih čol-
nov, ko so kakih 50 milj jugozahodno od tu prevažali orožje in druge potreb ščine za rdeče. Vladnim -četam so pri tem napadu na rdeče pomagali ameriški helikopterji.
V boju, ki je trajal tri ure in pol, so vladne čete, kot trdi njihovo poročilo, potopile 121 sam-panov in pokončale 147 rdečih. Ameriški helikopterji, ki so napadli rdeče s strojnicami in raketami, so pokončali 51 rdečih. Ujetih je bilo 17 rdečih vojakov, zaplenjenih 21 motorjev za čolne in večje količine orožja in vojnih potrebščin. Del rdečih se je iz potopljenih čolnov rešil na kopno, del pa jih je seveda utonil.
j Mirku Antlogi na 6516 St. Clair ' Avenue.
K molitvi—
j Članice Rodr. št. 14 SŽZ so I vabljene nocoj ob sedmih v SAIGON, J. Viet. — Preteklo 1 Grdinov pogrebni zavod na Lake vladne čete Shore Blvd. k molitvi za pok. Frances Dragolic.
Rdeči so izgubili 121 čolnov v IMongcvi defli
Dve novi članici ZN
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Glavna skupščina Združenih narodov je sprejela novi afriški državi Botswano in Lesotho za članici Združenih narodov. Članstvo ZN je s tem naraslo na 121 držav. Edini pomembnejši govornik v zadnjih dneh je bil zastopnik Kambodže, ki je ostro napadal Združene države zaradi njihovega “napada” na Vietnam in svaril, da utegne biti “to zadnja glavna skupščina te organizacije”, če se bo vojna v Vietnamu nadaljevala.
V Varnostnem svetu, ki je obravnaval pritožbo Izraela proti Siriji, ki da ščuva druge arabske države k napadu na Izrael, je sirijski zastopnik G. Tomeh ob-
Ohajski republikanci se še niso predramili
CLEVELAND, O. — Ohajski demokratje so, kot smo poročali, kar pridno na delu, ker vedo, da imajo pri novembrskih volitvah nevarnega nasprotnika pred seboj. Posebno vnet je demokratski kandidat za guvernerja Reams, ki že cele tedne hodi od občine do občine in išče simpatije med volivci.
Republikanci se pa še niso zganili. Mislijo, da se jim ne more nič zgoditi in da bodo pod zastavo guvernerja Rhodesa zmagali povsod, kjer so do sedaj. U-pajo celo, da bodo demokratom iztrgali par mandatov za predstavniški dom. Rhodes ima res navado, da začne agitirati šele zadnji trenutek, ko je njegov nasprotnik že porabil vse politično strelivo, ki je kaj vredno. Hoče tako postopati tudi letos. Vidi namreč, da bo njegov demokratski tekmec Reams kmalu na
koncu s svojo kritiko sedanjega republikanskega državnega režima v ohajski državi. Verjetno ima prav, ne morda radi tega, ker bi se Reams utegnil prezgodaj utruditi, ampak zato, ker se demokratje preveč p r e p irajo med seboj in drug drugemu le malo pomagajo. Po stari navadi vleče vsak na svojo stran.
Zato mislijo politični opazovalci v naši državi, da volitve ne bodo prinesle dosti sprememb ne v predstavniškem domu v Wa-shingtonu ne v ohajski legisla-turi in da bodo republikanci obdržali vsa voljena mesta v državni upravi v Columbusu.
Prav zares se pa vrši volivni boj le v dveh volivnih okrajih za predstavniški dom: v Cincinnatiju in Day tonu.
V prvem, okraju v Cincinnatiju se potegujeta za zaupanje volivcev republikanec Robert Taft nesljivo zmago.
in dosedanji demokratski kongresnik Jack Gilligan. Taft ve, kako nevaren mu je Gilligan, zato ni temeljito spremenil le svoje taktike, ampak tudi svoj program. Se je popolnoma odmaknil od Goldwaterja, ki ga je leta 1964 spravil v nesrečo, zavrgel je tudi vse republikanske politične zahteve, ki škodujejo revnim slojem, odklonil je vsako zvezo z brezarji, ne mara denarne podpore od republikanskih konservativcev, zahaja v črnske dele mesta Cincinnati, je za vse vrste civilnih pravic. Taft se je naravno zameril velikemu številu starih republikanskih pristašev, upa pa, da bo zato pritegnil na svojo stran črnske glasove. Število črnskih glasov v Cincinnatiju je namreč tako narastlo, da brez njihove pomoči ne more noben kandidat računati z za-
Ravno tako živahen je republikanski kandidat Whalen v Daytonu, kjer ima proti sebi demokratskega kandidata Lova. Love ima glavno oporo v unijah in črncih. Zato skuša Whalen vdreti ravno med te volivce. Da se jim prikupi, je odklonil pomoč od vseh vidnih konservativnih republikancev.
Ako bi zmagala oba republikanska kandidata, bi to močno dvignilo vrednost ohajskih republikancev v vsej deželi. Trdijo celo, da bi ohajska republikanska delegacija utegnila biti odločilna na prihodnji republikanski konvenciji. Goldwater že napoveduje, da bo ohajska delegacija za Nixonovo kandidaturo in da bo to odločilnega pomena za potek konvencije.
Sedaj nam je treba le še počakati, kdo bo v novembru zmagal.
Papež Pavel VI. bi odklonil Noblovo nagrado za mir
VATIKAN. — Ko se je razširila vest, da utegne biti predložena podelitev Noblove nagrade za mir papežu Pavlu VI., so prišli iz njegove okolice glasovi, da jo bo sv. oče odklonil, če mu bo ponudena. Papež je na stališču, ca je delovanje za mir del njegove dolžnosti in zato ne zasluži nobene posebne časti.
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
Razgovori premeščeni iz Moskve v Washington
MOSKVA, ZSSR. — Za ta teden je bil napovedan tu začetek tehničnih razgovorov med Pan American in sovjetsko letalsko družbo o podrobnostih vzpostavitve redne letalske zveze Mo-skva-Washington, pri kateri bi sodelovali obe družbi.
Sedaj je bilo tu objavljeno, da se bodo ti razgovori začeli v Wa-shingtonu.
Zadnje vesti
WELLINGTON, N.Z. — Predsednik Johnson je pristal danes tu med rosenjem dežja na letališču Ohakea. Pričakalo ga je kakih 8,000 ljudi s predsednikom vlade Holyoake-jem na čelu. Jutri bo predsednik nadaljeval svojo pot v Avstralijo, kjer bo ostal tri dni.
SAIGON, J. Viet. — Sedem civilnih elanov vlade je odstopilo kljub prizadevanju predsednika vlade Ky ja, da bi spor v vladi poravnal. Odstopivši ministri se pritožujejo, da imajo člani vlade, ki so pribežali v Južni Vietnam iz Severnega po letu 1954, preveč vpliva in moči v vladi. Sam predsednik vlade Ky je “begunec” s Severa.
EAST STROUDSBURG, Pa. — Tu je umrl od starosti 99 let stari Sebastian S. Kresge, ustanovitelj in lastnik znane trgovinske družbe, ki ima svoje prodajalne po raznih delih dežele.
NEW YORK, N.Y. — Po 16 urah napora so rešili iz razvalin stavbe na Broadway in 23 St. 12 mrtvih gasilcev, ki jih je podsulo, ko je prišlo v stavbi, ki so jo gasili do eksplozije. To je doslej največja nesreča te vrste v zgodini njujoršega gasilstva.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Ameriški zastopnik pri ZN Goldberg je včeraj pozval Severni Vietnam, naj pove javno ali sporoči privatno ZDA, kaj bo storil, če Združene države ustavijo bombardiranje vojaških ciljev v Severnem Vietnamu.
ijuerišm &ommm

' "/utr-)
Ul 17 St. Clair Ave. — HSndertoa 1-0621 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
-“ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Ut Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec* /■s Kanado in dežele izven Združenih držav:
$13.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION SATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months C anada and Foreign Countries:
$13.09 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio

No. 201 Wed., Oct. 19, 1966
Konferenca v Manili
Malokatera konferenca je sprožila tako živahno debato že prve ure potem, ko je bila napovedana, kot ravno konferenca v Manili. Kar kritizira Johnsonovo vietnamsko politiko, vse se je spravilo nad konferenco in jo označilo kot običajen volivni manever. Johnson ve, da grozi marsikateremu demokratskemu kandidatu nevarnost, da bo propadel, treba ga je torej podpreti z vsemi sredstvi, ki so predsedniku na razpolago. Smešno bi bilo, če bi tajili, da Johnson ni imel tudi tega pred očmi, ko je napovedal svojo udeležbo. Krivico mu pa dela vsakdo — tudi senator Ful-bright —, ki misli in trdi, da v zunanjepolitičnem pogledu konferenca ne bo imela ne pomena ne vrednosti.
V Manili se bodo zbrali državni poglavarji samo tistih sedmih držav, ki se razen ZDA vsaj simbolično udeležujejo vietnamskega vojskovanja. Edino Južna Koreja dela v tem pogledu izjemo, ker je res poslala nekaj več čet v Južni Vietnam. Kritiki so oporekali, da je bila narejena napaka, da niso bile povabljene tudi velike azijske države kot so Indija. Pakistan, Indonezija, Japonska itd. Če gremo po tej poti, bi morali povabiti tudi Rusijo, ki je vendarle tudi azijska država in še velika povrhu.
Da je konferenca omejena samo na te države, ne pomeni, da bo v Manili zboroval “vojni svet” tistih držav, ki so proti vietnamskim komunistom tudi na bojiščih. Za določanje vojnih ciljev, vojne strategije in taktike niso take konference pripravne. Konferenca mora imeti nek drug namen, ki pa ni tako skrivnosten, da ga ne bi mogli uganiti.
Kakor naša administracija in saigonska vlada složno nastopata v vojaškem pogledu, tako imata različna pota in različne cilje v diplomatskem in političnem. Amerika želi samo, da se komunizem ne zasidra v Južnem Vietnamu. Kdo naj pa vlada v svobodnem Južnem Vietnamu, to Amerike ne briga. Amerika se torej bori samo za neodvisnost in svobodo vietnamskega naroda. Saigonska vlada pa seveda misli tudi na svojo lastno usodo. Ne boji se morda preveč nevarnosti, da bi kaj trpela, ako bi Južni Vietnam postal svoboden in neodvisen ter živel v miru. V glavi roji generalom čisto druge vrste strah; kaj bo z njimi, ako se komunizem po tej ali drugi poti dokoplje do oblasti. Lahko se zgodi, da bi v takem slučaju -bili srečni, ako sploh morejo rešiti svoje glave. Pokoli indonezijskih generalov jim gotovo ne gre iz spomina. Zato je na primer general Ky tako vnet za vojskovanje “do zmagovitega konca”, s čemur v Ameriki sploh nihče več ne računa. Med ameriško in sai-gonsko zunanjo politiko obstoja torej velika razlika. Mislimo, da ne pretiravamo, ako trdimo, da saigonskim generalom prav nič ne diši ameriška kompromisna politika, ker ne vedo, kako daleč kompromis lahko prizadene njihove osebne interese. Zato na zunaj ne kažejo nobenega navdušenja za ameriška prizadevanja za premirje in mir, na tihem jih pa morda celo obsojajo. Naša administracija mora za vse to vedeti in skušati najti način, kako bi generale pomirila. Tu pa ji njeni zavezniki, ki se borijo v Južnem Vietnamu, lahko veliko pomagajo. Lahko poskusijo tudi oni, da prepričajo saigonske vojaške kroge, da se ni treba razburjati radi ameriške zunanje politike. Morda bodo imeli več uspeha kot ameriški diplomatje.
Nekakšen sporazum med Washingtonom in Saigonom je na tem polju čisto gotovo nujen in potreben. Naj ima vojskovanje v Južnem Vietnamu tako ali tako pot, poskusi za premirje in mir ne bodo nikoli zaspali. Lahko pa tako zaskrbijo saigonske vojaške kroge in civilne politike, da bodo na svojo roko iskali kompromis s severnovietnam-skimi komunisti in postavili Ameriko pred dovršeno dejstvo. Samo po sebi bi to morda ne bilo kaj slabega, vendar pa se lahko zgodi, da bi komunisti to smatrali za tako blestečo zmago nad ameriškim “imperijalizmom”, da bi takoj začeli novo pustolovščino, na primer v Laosu, Tajski ali Kambodži. Kaj pa potem?
Manilska konferenca ima pa lahko še drug pomen.
Jasno je, da so severnovietnamski komunisti začeli morda največjo letošnjo ofenzivo, ako jo smemo tako imenovati, s svojimi boji ob meji med obema deloma Vietnama. Ti boji so očitno zvezani s politiko. Komunisti hočejo prizadeti Ameriki čim večje izgube na fronti v provinci Quang Tri, želijo se polastiti glavnega mesta v provinci in se potem še pred novembrskimi ameriškimi volitvami bahati pred svetom, da so ameriški strategiji zadali smrten udarec. Hiteti pa morajo tudi radi tega, ker bo tam nastopila sprememba vremena. Sicer so trdno prepričani, da se jim bo ta politično-vojaški manever posrečil, lahko se jim pa tudi ponesreči. To bi pa lahko imelo za posledico, da bi sc odnosi med Hanoijem in Peipingom ohladili, zato pa zboljšali upi na premirje. To gotovo ne bi ostalo prikrito saigonskemu režimu, in povečalo njegovo zaskrbljenost. Ali ne bi mogli priti saigonski generali na misel, da bi se
z vietnamskimi komunisti dalo tem lažje razgovarjati, čim bolj se Hanoi oddalji od Peipinga. Ho Či Minh in Mao bi morda lahko igrala dvolično igro, da bi preslepila saigonske civilne in vojaške politike. V tem slučaju se lahko vse zgodi.
Ne bo torej za Ameriko prav nobene škode, ako se na konferenci saigonski režim še bolj spoprijatelji z drugimi udeleženci. Ako se med njimi ustvari še posebna azijska solidarnost, ki vanjo Amerika ni vključena, to verjetno lahko samo koristi naši zunanji politiki. Taka solidarnost bi obvarovala saigonsko vlado pred skušnjavo, da za ameriškim hrbtom preusmeri svojo zunanjo politiko daleč stran od naših pa tudi svojih interesov.
Seveda moramo pa tudi vpoštevati, da bi Amerika morala tudi nekaj plačati za tako solidarnost. Kot smo rekli, udeleženci konference ne bodo gledali na konferenco z ameriškega, ampak s svojega stališča, ki se v nekaterih točkah močno razlikuje od našega. Johnson bo moral sklepati kompromise tudi z njimi in ne samo s saigonsko vlado. Kompromisi bodo pa do določene meje omejili diplomatsko prožnost. Stvar naše diplomacije pa je, da prožnost ne bo preveč omejena.


Mnenja in vesti
iz Železnega okrožja
Piše Andrejček.
r’YYY'Y YY Y’xlY YY YY Y'Yix Y Y YxxYY!j
Duluth, Minn. — Ko sem teden dni pred “Praznikom dela” vasoval v Chisholmu in na Kee-watinu, sem imel zopet priliko srečati se z nekaterimi našimi starimi rojaki, ki so prišli v te kraje pred zadnjo svetovno vojno, in z nekaterimi, ki so prišli po tej vojni, katere imenujejo nekateri še vedno “nove”. Nič na tem: novi ali stari. Slovenci smo vsi. Sploh to ni na mestu več, da bi poudarjali, kdo je “nov” ali kdo je “star”. Stari naj bodo hvaležni Bogu, da jim daje priliko toliko časa dihati in tlačiti travo na tej naši okrogli Majki Zemlji. Novi naj pa tudi ne po-
smeje temu. Novi časi bodo poskrbeli za nove dotoke in slovenstvo bo živelo še mnogo let na svobodnih ameriških tleh. Saj tu ga nihče ne preganja in ne zatira. Tudi mi Slovenci sami ga ne smemo! Pri zaspancih pa bodo prebujali in budili slovensko zavest nove zarje novih časov v prihodnjosti. Bog bo poskrbel za to — zavedajmo se tega in ne pozabimo na Boga! Kdor Boga ne pozabi, Bog njega ne pozabi!
Sodraški Anton je skoro s solznimi očmi gledal predse in mi pritrdil:
“Andrejček, v tem ti dam pa
zabijo vsako jutro in večer za- prav. V Boga, pa v svoj narod je hvaliti Boga, da jim je odprl treba zaupati. Slovenski narod vrata naše Amerike, kjer se vse | je bil že večkrat v težkih časih, lepše diha in živi, kakor pa kdaj , pa ga vse težave niso ugonobile.
v najboljših časih v starem kraju. Zdaj smo Amerikanci vsi slovenskega pokolenja.
Ko smo o tem govorili na Kee-watinu, me je sodraški Anton vprašal, zakaj se Slovenci tako malo zanimamo zadnje čase za naša slovenska društva? Včasih je bilo toliko življenja, vsako nedeljo pikniki in veselice, zdaj pa je vse mrtvo. Omenil je, da ko je bil pred 40 leti še na Aurori in Biwabiku, je tam vsako nedeljo in praznik v kakem gozdičku harmonika pela, fantje in možje pa peli in vriskali, da se je čulo daleč okrog.
Pojasnjeval sem mu, da kar jaz vidim pri tem. je to, da društva zdaj iz socialnih ozirov radi podpor niso več tako potrebna kakor nekdaj. Zdaj imamo socialne pokojnine, zdaj še “medicare”, zdaj ni več toliko skrbi med ljudmi, kaj bo s kom, če ga napade kaka bolezen ali kaka nesreča. Prej je bilo drugače. Preje vsega tega ni bilo, zato so ljudje skrbeli za take slučaje. Vire smo pa spravljali skupaj z raznimi prireditvami, pa je šlo. To pa še vse drugo, mladi si znajo zdaj drugače pomagati, kakor smo si znali stari, pa ni več tistega med nami, kakor je bilo pred leti.
Drugače je za slovensko kulturo, za ohranjevanje slovenskega jezika med mladino itd., v tem oziru se pa po nekaterih krajih veliko dela in stori. V Clevelandu imajo precej pokazati:	Baragov dom, Slovenska
nrištava, slovenske šole in več drugega. Tako tudi v Chicagu in Milwaukee tudi ne zaostaja. Triglavski park in še druge reči so nekaj, kar je za občudovati. Razlike so le v tem, da v vsaki dobi se dela drugače za to in ono. Nekoč tako, zdaj tako. Jaz vedno trdim, in računam na slovensko zavednost, katera v nekih srcih morda spi in počiva, a jo prebude v novih dobah nove zarje in zopet začne brcati in delati, kakor so pred njimi v njihovih časih naši predniki. Slovenstvo v Ameriki bo živelo še najmanj eno stoletje. Smej se tej trditvi, komur se ljubi smejati, ampak
Ga tudi v sedanjih časih ne bodo. Nove pomladi bodo prišle in slovenska zavednost bo pognala nove mladike, take, ki bodo cvetele in rodile v takih novih pomladih.”
Tako smo modrovali na Neži-nem vrtu v nedeljo na dan sv. Avguština. Razgovor se mi je zdel, da je še mene pomladil in še v meni razvnel močnejšo zavest za slovenstvo. Kaj naj stokamo in se pritožujemo, ko smo pa še tu in še pokoncu hodimo, kakor da je “pol sveta” našega?!
*	PODPREDSEDNIK HUMPHREY je v svojem govoru v Columbia, Mo., opozarjal ameriške farmarje, da bo vlada gotovi del zemlje, katerega je do sedaj sprejemala od farmarjev v nekako odkupnino, to je, da je farmarjem plačevala toliko in toliko od vsakega neobdelanega akra zemlje in ki so jo farmarji priglasili ali prijavili kot neobdelano. To so pred nekaj leti od take neobdelane zemlje plačevali farmarjem toliko in toliko, kakor že in v kakem kraju se je taka zemlja nahajala. To, pravi Humphrey, bo začela vlada opuščati, ker pridelkov živeža je začelo primanjkovati in ga bo treba več in več in farmarjem bo dana prilika, da bodo pridelovali več, to zato, ker previška (surplus) pridelkov ni vep. Podpredsednik je omenjal, da tekom zadnjih štirih let je svet doma in v drugih tujih deželah použil nad 200,000 ton žita več, kakor pa so znašali pridelki. Tako je tudi z zelenjavo. Vedno manj in kvaliteta slabša, zato se tako draži. Farmarjem in vrtnarjem se bo dalo zopet proste roke, da bodo pridelovali, kolikor bodo hoteli.
Nekateri farmarji to odobravajo. Drugi ne. Nekateri so se privadili prejemati vladno najemnino za neobdelane dele zemlje, tem bo kar hudo za tem, kakor onim, ki se privadijo prejemati brezposelno podporo. Drugim, ki si bodo znali pomagati, bo pa to prav hodilo.
*	INFLACIJA NARAŠČA IN PRIHAJA. — V začetku meseca kimovca so “wallstreetski magnate” začeli namigavati in opozarjati, da inflacija je tu, nara-
med nas. Objavlja se blagu vseh domala neprekosljive.
vrst višje cene, višajo se obresti na posojila, sploh vse leze na-
Bara je že tudi zasedena in naj ne bo nihče v skrbeh glede
vzgof. To baje tudi močno skrbi žeje. Povabljen je tudi orkester
predsednika Johnsona. Tu in tam je zadnje mesece v svojih govorih svaril, opozarjal, priporočal, posluša ga nihče. Vsak dan ima bolj utrujen obraz. Človek je, trde teksaške narave, a zraven še vedno človek — kako dolgo bo vzdržal? Vse to mnogi po vsaj naši deželi premišljujejo. Javnost ni preveč zadovoljna. Preveč se troši za to in ono, doma pa vsak dan bolj ščiplje draginja in to in ono. Tisti, ki pravijo, da znajo napovedovati poli-litično bodočnost (p. d. bi rekli, ki znajo v takih ozirih karte šlo-gati!), napovedujejo, da bodo pri prihodnjih volitvah letos že mnoge odnesle politične burje. Pri volitvah čez dve leti, to je 1. 1968, da bodo politične sape odnesle celo demokratskega osla s pozornice v pokoj. Tako prerokujejo nekateri. Kdor bo dočakal tiste čase, bo videl, če so ti preroki v pravem ali v zmoti.
* LJUDSKE TEŽAVE PRI TEM IN ONEM:
— Pojasnila jim je. — Neko mater, ki je imela nič manj kakor 17 otrok, so prišli časnikarski poročevalci obiskat in začeli so vpraševati, kako se počuti kot mati tako številne družine. Ona jim je odgovorila, da je kar zadovoljna in srečna, in da bi bila, če bi jih imela še enkrat toliko.
“Kako pa to,” je vpadel vmes eden izmed poročevalcev, “vaša soseda ima pa samo dva, se pa pritožuje, da jo ne poslušata in nič ne vpoštevata. Pravi, da mora celo uro vpiti nad njima, predno jih zbudi.”
“Gospod, to je pa zadeva, v katero jaz ne želim vtakniti svojega nosu. Vsak po svoje Boga moli, pravijo Hrvati. Jaz vzgajam svoje otroke po svojem, ona po njenem. Vi pa proučite njen in moj način vzgajanja, potem mi pridite javit svoj zaključek.”
Poročilo omenja, da poročevalca še do danes ni bilo s pojasnilom naokrog.
— Kaj je rodilo angleške “beatnike”? “Beatnike” primerjajo nekakim potepuhom, takim in takim. Nekaki pustolovci, ki iščejo sreče in kruha po svojih patentih. V Angliji so si začeli puščati rasti dolge lase. Tam so jih začeli svetlo gledati in konservativni Angleži, posebno Škoti, so začeli šepetati, da odkar je Anglija zgubila večino kolonij, se približuje depresija. Ni denarja, ne za to ne za ono, pa ga ni za striženje las. Odtod imajo “beatniki“ dolge lase. V Ameriki pa včasih “obrajtajo” tudi prismojene ljudi, take kakor so angleški “beatniki” in od tod je v Ameriki angleške “beatnike” srečala “sreča”, jih obsula z milijoni. Nek Škot je dejal pred kratkim: “Amerika ima veliko srce, male oči, o pameti je pa bolje, da ne govorim...” — O-stra sodba in ugotovitev. Prava ali neprava, to naj sodi javnost, Andrejček
“Veseli Slovenci”, ki je poznan in priljubljen po svojih lepih melodijah. Najeli smo večjo dvorano, da bi se nas lahko na ta prijeten večer čim več zbralo. Pridite sosedje z Dolenjske, sinovi Štajerske in Gorenjske, pridite bratje iz sončne Primorske!
Na svidenje v soboto, 22. oktobra, brž ko se zmrači, v Slovenskem domu na Holmes Ave. v ta zgornjem “štuku”, kjer bo vsega prav najboljšega dovolj za tiste, ki so že malo v letih ih še prav posebej za vas,: mladi slovenski fantje in dekleta!
Milan M. Dovič, taj.
faseri Ladka Korošca m Uofores Ivancfiscli ¥ Hiiiiiap
CHICAGO, 111. — V nedeljo, 23. oktobra 1966 bo v Chicagu v dvorani pri Sv. Štefanu koncert, ki nam obeta umetniški užitek; obenem pa zopet priliko družabnega srečanja Slovencev od blizu in daleč. Koncert, ki naj proslavi 40-letnico Slovenske ženske zveze, bo izredno lep. Organizaciji je uspelo pridobiti za to slovesnost gosta, pevca, ki že s svojim nastopom prinašata vzdušje in pečat velike prireditve. Koncert opernih arij in narodnih pesmi bosta priredila u-gledna glasnika Slovencev basist Ladko Korošec in sopranistka Dolores Ivanchich.
Veselica Belekrasif-skega klila
Cleveland, O.— Prijatelji, kam pa v soboto zvečer? Kar po bližnjici jo mahnimo v Slovenski dem na Holmes Ave., kjer prijazni Belokranjci pripravljajo veliko veselico, na katero vabijo vse svoje slovenske rojake in rojakinje.
Ko se nam že ponujajo mrzle burje in vreme postaja bolj in bolj čemerno, se menda kar vsakemu zaželi vesele družbe' prijateljev lepih slovenskih melodij pri dobro obloženih mizah in mimogrede omenjeno:	vsako-
vrstne žlahtne kapljice. Sezite po vstopnicah, ker jih ni veliko.
Dobite jih pri članih kluba. Za
okusno večerjo in ples stane $2, j bi bil ponosen na svojega roja-samo za ples $1. V kuhinji bo na ka, ki se je uvrstil med svetovno
Ladko Korošec
v vlogi mešetarja v “Prodani nevesti”
Ladko Korošec je bil rojen v Zagorju bo Savi. Petje je študiral pri pokojnem profesorju in svoj čas basistu Juliju Bettetu v Ljubljani. Prof. Betteto je vzgojil že vrste slovenskih pevcev, katerih glasovi segajo daleč preko slovenskih meja. Basist Ladko Korošec je pričel svojo umetniško kariero v ljubljanski Drami. Igralske umetnosti se je učil pri profesorjih: šestu, Debevcu in Šariču. Ko je nekega večera igral vlogo v Strindbergovi drami “Nevesta s krono”, je Ladko Korošec pel pesem, ki je bila del njegove vloge. Pri predstavi je bil navzoč direktor ljubljanske Opere in takoj spoznal glasbeno nadarjenost mladega igralca, odšel po predstavi k njemu in mu ponudil angažman v Operi. Rečeno — storjeno pred 23 leti. Vsa ta leta so bila za basista Ladka Korošca delavna in tudi plodna, če pomislimo, da je pel v vseh glavnih opernih hišah v Evropi in drugod, kakor so: Parma, Rim, Benetke, Paris, Monte Carlo, Berlin, Leipzig, Barcelona, Madrid, Kairo, Sofija, Varšava, Moskva, Praga, Atene in Tokio. Letos je tej celi vrsti mest dodal še Chicago, ko nam je v Lyric Operi pel vlogo Varlaama v veliki operi Boris Godunov. Kdor je zasledoval program in pevce, ki so bili snubljeni za kratko či-kaško sezono, mora priznati, da se tukaj zbira samo “smetana” svetovne pevske, kulture. Ali se še najde kdo med Slovenci, ki ne
preštevilne. Ena odlika se ml zdi posebno važna na njegovi u-metniški poti: vsaka vloga, bodisi velika ali majhna ali čisto drobna otroška pesmica, je pri njem deležna istega temeljitega študija, dokler ne izlušči in obdela pravega bisera, ki ga šele pokotali pred poslušalce.
Dragi čitatelji, o vsem tem se boste lahko prepričali, če boste dobro odprli ušesa na napovedanem koncertu. Lahko boste odkrili še celo vrsto vrlin, ki odlikujejo našega umetnika, ko bo zapel za vsak okus nekaj od Čajkovskega epere Jevgenij Ognje-gin, arijo Gremina, do narodne: Ti si urce zamudila.
Menjaje z basistom Korošcem bo nastopila gospodična Dolores Ivanchich, na katero smo posebno ponosni ameriški Slovenci, ker je ponesla svoje slovensko ime na častno mesto v ameriški družbi. Poznajo jo tudi Slovenci v Ljubljani, kjer je izpolnjevala svoje glasbeno znanje na Akademiji za glasbo in med tem pridno prepevala skoraj v vseh mestih Jugoslavije. Priredila je tudi solistični koncert ob spremljavi znanega pianista skladatelja Marjana Lipovška. Pela je še v Pragi in Bratislavi na Češkoslovaškem.
izbiro vsakovrstno domače pecivo, pa tudi druge vrste prigriz-
SLO VO
“smetano”?
Vseh vlog in umetniškega u-
tdko bo, pa naj se kdo še tako šča in prihaja vsak dan večja
ka, saj so naše skrbne gospodi-1 dejstvo vanj a Ladka Korošca se nje že na vse to pripravljene in skoraj ne da naštevati, ker so
Že umira vsa narava, sonce že prav nizko gre, čas, da gremo na Pristavo in vzamemo slovo od nje.
Ta čas je doli res lepo, drevja listje rumeni, nam sije sonce še toplo, in v raznih barvah vse žari-
Globoko brazda je izorand, ptički pevci so odšli.
Vinska trta je obrana, v kleti sladki mošt kipi.
Pristavo pridno smo gradili’ dela bilo je dovolj, smo kopali in sadili, to zalival je naš znoj.
Pristava naša bo cvetela, dom slovenski nam bo to, še lepe čase bo imela, če služil ji bo vsak zvesto.
Z Bogom bodi ti, Pristavd-težko nam vzeti je slovo, pozimi bodeš počivala, spomladi spet se vidimo.
Dolores Ivanchich
Gospodična Dolores Ivanchich je diplomirala na Univerzi za glasbo v Madisonu, Wis., kjer je prejela Master’s Degree. P° vrnitvi iz Evrope je sprejela mesto inštruktorja za petje na lili' nois State University v Normah Illinois. Istočasno je stalen gost na Slovenski radio uri v Mii' waitkee, katero vodi njen brat Louis. Tudi ona bo pela operne arije, umetne in narodne slovenske pesmi.
Kakor vidite, imamo vse razloge, da si veliko obetamo in v velikem številu zberemo na napovedanem koncertu. Poslušati pevce s takimi kvalitetami ima' mo bolj redko priložnost. Torej> naj nihče ne zamudi, ki mu je kaj pri srcu lepo petje. Slovenci se kaj radi hvalimo, da so nafl1 v prvo plenico povili še peseh1-Pokažimo svoje lastnosti in Se zberimo v svetoštefanskem centru, 1852 W. 22nd Place (vogel Wolcott in 22. cesta), v nedelj0' 23. oktobra. Pričetek koncert3 bo ob treh popoldne.
Na svidenje!
L !	-	* F. H-
m
JANEZ JALEN:
Ovčar Marko
POVEST
Ančka,” je narahlo poklical Vasovalec.
Obe naenkrat s'
simna.
Ančka, ali spiš?”
N°č je tiha, da bi človek S 0raj svoje misli slišal.
Mozaika je ugibala, ali bi se nčka oglasila Šimnu, če bi ležala v sobi, ali bi se ne. bi vstala in če bi šla k ftu in če bi dolgo z njim go-
k°Ula in če bi ga poljubila: “O,
l' Ali pa bi ne.” Pa sama ni
Vec*ela, kaj Ančka bi in kaj bi
He.
tAnčka. Oglasi se!”
Mir nama daj, da bova z ‘°2alko spali.” Ančka ni govo-1 ,a Pridušeno.
Napot sem jima,” je obso-,f Rozalko.
Nisem vedel, da spiš z la-
^ovk,
bho
°-” Šimen je spet počasi in
stopal od klina do klina. Ančko pa je skrbelo, ali ni J1®til Višnarjev iz nagajivo-* Mi pozabljivosti k oknu pri-0tljene lestve. Vstala je in se jea„M^Pričat. “Jo je odnesel, jo
‘‘Mozaika, ali spiš?”
Mozaika se ni oglasila in je
j^t obsodila: “Samo jaz sem
... a napoti. Se bom že umak-
wia.”
, Ančka pa je mislila, kako lepo v il0, če bi prišel Marko vaso-^ ' “Poljubila bi ga.”
^ Utlaj pa je bila tako tiha noč, 9 ie v temi Ančka slišala Ro-
a^Mne misli.
* *
^ enia je še bila, ko je odšla ^.°2alka s pisanim škafom v ro-P° mleko na Zelenico. Zato
i
j, Je tako podvizala, ker se je penila iti čez Šijo, dobiti arka še pri ogradih in se z Pogovoriti:
Na' a^a' Napoti ne bo nikomur. 'gManj pa Ančki in Šimnu.” d N Marku ne bom povedala, hi n A0cti Šimen klicat: “Ali pa la bo vedel, pri čem je.”
C(j arko je zagledal Rozalko že m, aMč in se je je razveselil. ^ . Un ji je stekel naproti. Ko k0Je Marko od blizu pogledal v ,a Mn zamišljeni obraz, ga je fob r^eM> ali ni doma kaj na-
«x/r
k02 laniC0 bi peljala domov, pa Č0 a s sabo vzeli in bi s’~ a spali. Tako sama sem.”
s sabo vzeli in bi spet „ - “^ali. Tako sama sem.” ste se mar z Ančko spo-
odu e' nisva. Tako čudna je, ar si bil ti na
Vetn ”
“M
tak,
°r(ia se je prevzela, ko se ..‘imenitno moži.”
“R 0-^a M	povedal?”
l>4cj	je oni dan na Žele-
la s Prav naširoko oznanjevala “^evala iz mene.” t'ak0 °-rAa Pa ni res, Marko. Rbe 2aMstna postane, če kdo l>0ho"°meni' onikrat, ko si Vsa C1 Poklical, je bila zjutraj tiow} Mkana. Saj pravim; a ni res.”
^ M ne bo res?”
Pa :e ° sta pomolčala. Potem hj ^ SVetovala Rozalka; “Ko Pajiavljriknal na sol, bi se še dogovorila.”
M so]}] - ^°m do konca v plani-“ja ' ^a kužka ji ne bom.” P°stala 116 vern-” Rozalka je
zamišljena.
A]- i
videla, koliko sena že
hiti
Vpn,°d Srednjim vrhom? ,. Jko. Priden
;i.» ‘vu- Priden si moral kr 0 n •
P Prav ’1e gna^ Pr°ti Zelenici -alka oriVesel j0 bik da je Ro-^ bo , ^naM koze, ker se mu leka več ukvarjati z 'dlo k m sirjenjem. Ko je ^°z. aJ vredno. Od dveh
M,	je zalajal za koza-
Nrav °1' bi hotel zavpiti; '0!5te v, ain j0. Nič več mi ne
Man gajale.”
Mia piaa.Se iie že tudi naveli-nine in je rada odšla
domov.
Nekaj dni je bilo, vsem plan-spoznali šaricam dolgčas po njej.
* * *
Jok in Marko sta sedela pred bajto. Jarci so že polegli, in Volkun in Hrust sta čuječe postopala okrog ogradi, njuhala v zrak, kakor bi hotela dognati, ali ni v bližini kje zverine.'
Jok je ogrnil burnus: “Hladno je postalo in poletje gre h koncu. Po prvem dežju bo pognal doma po vrtovih in mejah podlesek in prišla bo jezen. Tudi meni že davno raste podlesek in kmalu me bo zasula zemlja.”
Kdor o smrti govori, še dolgo živi.” Marko ni vedel drugega reči.
Jok, ki je sedel sklonjen, se je zravnal in prijateljsko udaril Marka po rami: “Pa bi res še rad dočakal.”
‘česa?”
“Kako se bo tebi življenje obrnilo.”
Kako. Kakor vsem trpinom. Hudega dovolj; veselja malo ali nič.”
Tega ne veš ne ti ne jaz; Bog ve.”
Marko je skomizgnil z rameni.
Jok pa se ni dal zmotiti: Bog ve, ki vodi naše misli in pa naša srca. Leta in leta hodiš okrog pravega spoznanja, pa ga ne vidiš, kakor slepec. Pa posveti Bog . . .
Pred tremi leti sem preudarjal svoje življenje in me je zaskrbelo: Vsa poletja nič k maši; molil sem z usti in ne s srcem; in še ta in ona nerodnost; Jok, kako boš obstal pred Gospodom? In sem se odločil: Kar si zamudil, utegneš dohiteti na božji poti do svojega svetega patrona v Kom-posteli. Dokaj truda sem prestal, nekateri nevarnosti srečno ušel in kaj cerkva obiskal. Pa kakšnih cerkva!
Se še spomniš pomladi, ko si prvič prignal v Reber, in si Hrustu nastavil robevnico in dvignil mene iz resja, Marko? Nikoli v življenju in tudi na grobu svojega patrona svetega Jakoba v Komposteli nisem tako s srcem molil, kakor med zadnjimi vrtinci cvetočega resja na domači rebri. Tako molil, da se mi je življenje preobrnilo. Pa sem skoraj tri leta trpel za tiste minute in mi ni žal. Takrat, tisto uro, bi bil vdano umrl. Tudi sedaj bi samo še to rad doživel, kako se bo tebi življenje zasukalo. Naj mi Bog tega ne šteje za hudo. Saj ni to babja radovednost; ljubezen je.”
Jok je obmolknil.
Marko pa je vzdihnil: “Vse bi bilo dobro, ko bi Ančka ne bila taka.”
“če je res prevzetna, kakor praviš, bi ti morda kaj oponesla, da ti je ona kupila konje in voz in da se imajš za vse njej zahvaliti. Do smrti bi te bolelo.”
“Res je.”
“Če pa ni—. Kakor vama je namenjeno... Čim bolj bosta drug za drugega trpela, tem bolj se bosta v zakonu rada imela. “Tudi to je res.”
“Voljno trpi, pa bo že Bog posvetil.”
Psa sta legla v ogrado vsak k svojemu tropu. Ovčarja pred kočo sta utihnila. Na nebu pa so angelci prižgali zvezde.
PLANINE SE PRAZNIJO
Miza pod smreko pri rodinski koči na Jezercih je bila vsa obložena s tisovimi vejicami^ in z zakasnelim cvetjem. Planšarice so spletale vence kravam za
okrog rogov.
(Dalje prihodnjič)
rovtih. Ne

ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St, Euclid, o. 44123 I. Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St, Niles, O. IL Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119
Recording Secretary: FRANK SAJN, 509 Karl Dr.
Richmond Hts., O. 44121
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II Auditor: DAMJAN TOMAZIN, 18900 Kildeer Ave., Cleveland, O., 44119
III. Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av„ Euclid, 0.44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men’s Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
■ '«v «¥r-
Salezijanci na duhovnih vajah na Sveti gori
Na Sveti gori pri Gorici so se 10. t. m. zbrali vsi jugoslovanski salezijanski župniki in redovni predstojniki na duhovne vaje, ki jih pridiga g. Avguštin Jakob, nekdanji jugosl. provincijal, sedaj pa svetovalec za slovanske narode pri vrhovnem salezijanskem vodstvu v Turinu.
Nekdaj so imeli salezijanci v Jugoslaviji velike zavode, zdaj pa niti nimajo prostora, kjer bi se mogli zbrati za duhovne vaje, temveč morajo prositi za gostoljubnost oo. frančiškane na Sveti gori.	F. B.
Za obnovo naklade za Cleveland Metropolitan park se ženejo
CLEVELAND, O. — Poseben odbor uglednih meščanov se je odločil storiti vse za odobritev obnove posebne davčne naklade pri volitvah 8. novembra za vzdrževanje in izpopolnitev Cleveland Metropolitan parkov. Na čelu odbora sta Dwight P. Joyce in Vernon Stouffer, George Gund je blagajnik, Merle M. McCurdy pa tajnica.
Cleveland Metropolitan Park se razteza okoli in okoli mesta in obsega preko 17,000 akrov površine. To je “smaragdna ogrlica” Clevelanda, na katere igriščih in pikniških prostorih se ustavi in zabava vsako leto na milijone in milijone ljudi.
Imenovani odbor poziva volivce, naj glasujejo za obnovo posebne davčne naklade za ta sistem parkov. Pripominjajo, da ne gre za nov davek, le za obnovo že obstoječega.
Župani 7 predmestij za kong. Frances P. Bolton
CLEVELAND, O.— Kong. Frances P. Bolton kandidira 8. novembra znova na svoje sedanje mesto v 22. kongresnem okrožju Ohia. Njeno kandidaturo podpira tudi 7 županov naselij v njenem volivnem okrožju, med njimi župan K. J. Sims v Euclidu, župan P. K. Jones na Shaker Heights, župan K. S. Nash v Cleveland Heights in župan J. M. Marston iz Gates Mills.
Mrs. F. P. Bolton je republikanka in se je posebno uveljavila v zunanjepolitičnem odboru Predstavniškega doma kot poznavalka Afrike.
dvemi leti. Zaradi obsežnosti modela zvezanega s čutili so ga postavili v poseben paviljon ob Euclid Avenue.
Poleg Juno, govoreče prozorne ženske, ki jo je muzej dobil leta 1950, bodo “možgani” brez dvoma njegova največja zanimivost za množico obiskovalcev.
Vloga šolanja pri napredku vseljencev iz Vzhodne Evrope
Cleveland, O. — Center for Immigration Studies na University of Minnesota, ki ga vodi prof. William Wright, je objavil nedavno poseben triletni načrt študija odnosa med šolanjem priseljencev in njihovim osebnim in skupinskim napredkom v Združenih državah. Obdelati hočejo priseljence iz vzhodne in južne Evrope.
Pod vodstvom prof. T. L. Smitha bo pet slušateljev višje stop-nje podrobno proučevalo obseg šolanja vseljencev in njegov vpliv in napredek posameznikov in narodnostnih skupin.
Univerza v Minneapolisu je zbrala obsežno gradivo za študij
slovenskih in ostalih Jugoslovan- ^ komunizma vseh rodoVi jim skih priseljencev v Združene dr- bo 80_Ietna Miss strong prišla
žav. Vodniki posebnega arhiva
kega gradiva imeli, da pošljejo.
ga jim
des v letošnjem februarju po smrti sodnika J. N. Kovachyja. Sedaj se priporoča volivcem v izvolitev.
Njegovo kandidaturo podpirajo odvetniška zbornica in delavske unije AFL-CIO.
Sodnik D. H. Wasser-man ponovno kandidira
|| Jj
Cleveland, O. — Sodnik Daniel H. Wasserman je bil imenovan septembra 1954 za okrajnega sodnika in bi naslednje leto na mesto izvoljen za 6 let. Kasneje je bil znova izvoljen za 6 let, pa bil med tem imenovan za prizivno sodišče, kjer mu sedanji rok poteče 8. febr. 1967. Kandidira ponovno in se volivcem priporoča v izvolitev.
Eden najbolj znanih njegovih slučajev, dokler je bil na okrajnem sodišču, je bil spor okoli reorganizacije Society for Savings Bank, kjer je šlo za $460,000,000. V izvolitev ga priporočata odvetniški zbornici Clevelanda in ckraja Cuyahoga.
Kitajska rdeča garda dobila novo pokroviteljico: Miss Strong
PEIPING, Kit. — Ameriška časnikarica 80-letna Miss Strong je po svoji originalnosti znana po vsem svetu. Je prepričana komunistka, ki je dolgo živela v Rusiji, potem se pa preselila na Kitajsko, kjer je imela priliko, da je’ večkrat,govorila tudi s tovarišem Mao. Zato je dobro napisana tudi pri Rdeči gardi, ki jo zelo obožuje in piše članke v slavo mladih gardistov. Ti jo imajo zaradi tega tako radi, da so jo sedaj izvolili za častno članico. Na posebni proslavi, ki jo je Rdeča garda priredila njej na čast, je gardistom obljubila, “da bo prišel dan, ko jih bo lahko sprejela v New Yorku.
Ako bodo kitajski gardisti hoteli sestaviti poseben zbor častil-
bi radi tega cim boli iapopcdnili &££	* ”
m zato prosijo vse, ki bi kaj ta-	_______________
Charles W. V/hite želi
ostati prizivni sodnik
Cleveland, O. — Prizivni sodnik Charles W. White kandidira bili svoje službe, ker se bo NA-pri volitvah 8. novembra za pri- TO izselila iz Francije, so usta-zivnega sodnika v 8. priziv.
Radi selitve NATO bo v Franciji 25,000 družin ob kruh
PARIZ, Fr. — Uslužbenci francoskega rodu, ki bodo zgu-
novili posebno društvo v varstvo
krožju, za sodnika, katerega rok svojih interesov. Najpieje so u-poteče 8. febr. 1969. Na sedanje gotovih, da bo prizadetih 25,000
mesto ga je imenoval guv. Rho- francoskih družin, ali okoli
Nova pridobitev Cleveland Health Museum
Cleveland, O. — Preteklo soboto so prvič razstavili v Cleveland Health Museum - “The Brain”, elektronski model človeških možgan, ki si ga je ogledalo na milijone ljudi tekom svetovne razstave v New Yorku pred
NAJHITREJŠI SVOJE VRSTE — Najnovejša topni-čarka vojne mornarice ZDA ‘‘Asheville” na poskusni vožnji. Ladja ima. aluminijasti gredelj in je najhitrejša svoje vrste..
100.000	ljudi.
Postavili so se na stališče, da jim mora francoska vlada preskrbeti enake službe z enakimi dohodki, kajti sedanje so zgubili samo radi francoske politike, oni pa nočejo biti žrtev take politike. V Pariz pa je prišlo okoli
4.000	delegatov iz raznih mest na deželi, da demonstrirajo in posredujejo pri vladi, naj izpolni svoje obveze. Pariška policija je bila pa drugega mnenja: jih ni pustila, da bi ovirali promet po glavnih ulicah in trgih, odredila je za manifestiranje odročne prometne žile. NATO bo tistim, ki imajo odpovedane službe, dala prostovoljno enotedensko odpravnino. Obveze v tem pogledu nima nobene.
-------o-------
Paragvaj tiči še globoko v diktaturi
A S S U N CION, Paragvaj. — Paragvajska republika obstaja že 155 let, toda samo 7 predsednikov je lahko vladalo do konca poslovne dobe. V tem stoletju je pa v 31 letih bilo “na vladi” kar 22 predsednikov. Od 1. 1952 vlada v deželi diktator Stroes-ner. V začetku je bil zelo brezobziren in hitro zadušil tudi vsako najmanjšo opozicijo. Sedaj se je unesel. Saj je v njegovem parlamentu, ki šteje pri 2 milijonih prebivalcev le 60 poslancev, 40 mest “rezerviranih” za njegovo vladno stranko. Opozicija torej nima vpliva na vlado, zato se lahko izživlja samo v besedni kritiki.
Stroesner je pregnal iz dežele vse komuniste, ostalih levičarjev pa ne preganja več. Manjka torej politične svobode, zato je pa blagostanje večje kot pri vseh sosednih državah. Paragvaj ima tudi stabilno valuto, ameriški dolar je stalno vreden 126 guarani. Red vlada ne samo v državnih financah, ampak tudi v
Molki dobijo delo
MACHINISTS
THE CLEVELAKD PNEUMATIC Teol Go.
3784 E. 78 St. 341-1700
A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp.
MACHINISTS
TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components
KELLER - HYDR0TEL
Contouring and profiling Machines
HORIZONTAL BSP,IMS MILLS
TURRET
LATHES
SAP TURRET
LATHES
emqineTatkes
MILLING MACHINES
RADIAL DRILLS
NUMERICAL
CONTROLLED
MACHINES
DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI
Predstavite se osebno
od 8.15 dop. do 5. pop.
ali kličite
341-1700
za čas sestanka
An Equal Opportunity Employer
(202)
narodnem gospodarstvu. Stroesner je tudi toliko previden, da se ne veže z nobenim latinskim diktatorjem, zato javnost tako redko kaj sliši o tej deželi.
Morda bo prihodnje leto kaj več novic iz Paragvaja. Bodo namreč volitve in predlog za spremembo ustave, ki naj podaljša pravno Stroesnerjevo diktaturo.
-----o—-—
Kongres bo končal delo enkrat med četrtkom in soboto
WASHINGTON, D.C. — Tako je izjavil voditelj demokratskih senatorjev Mansfield. Njegova beseda pa po Johnsonovem odhodu več velja kot preje. Skupaj z Dirksenom in predsednikom predstavniškega doma Mc-Cormackom namreč lahko dokončno odredi zadnjo uro sedanjemu kongresnemu zasedanju. Obsežnejše debate v Kongresu so že končane, je ostalo le še zelo malo glasovanj o važnih zakonih, vse delo se je zgostilo v skupnih kongresnih komisijah, ki morajo izgladiti razlike v besedilih 40 raznih zakonov.
To je navadno precej zamudno delo, zato so komisije vpreže-ne v delo od jutra do večera. Od njih bo odvisno, kdaj bosta oba doma imela zadnje seje in izglasovala še zadnje zakone. Veliko kongresnikov in senatorjev pa ni več zdržalo, so že v svojih vo-livnih okrajih in državah na vo-livni agitaciji.
------o———
“Zvon svobode” so skrili
ALLENTOWN, Pa. — Tekom revolucionarne vojne je bil “Zvon svobode” nekaj časa skrit v neki tukajšnji cerkvi.
Ženske dobijo delo
FEMALE HELP WANTED
To do light assembly and operate simple machine.
VALEN MFG. CO.
6725 Machinery Ave. One block north of St. Clair off E. 70 St.
(201)
MALI OGLASI
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Bonna Ave., 7 sob spodaj, 6 zgoraj. Kličite za sestanek.
S. J. BARAGA, Broker
524-2732
(203)
V	najem
4 neopremljene sobe, zgoraj, se odda v najem pri E. 185 St., blizu Shopping Center. Kličite 531-0371.	(201)
Sv. Kristine okolica
Zelo čist zidan bungalow, 4 spalnice, moderna kuhinja, jedilna soba, polna klet, garaža za 2 kare. Več posebnosti. $23,900.
Sv. Viljema okolica
Zidana duplex hiša, v dobrem stanju, zelo snažno, posamezni dovozi in garaže. $34,000.
UPSON REALTY
RE 1-1070	499 E. 200 St.
(204)
Grovewood okolica
Družinska hiša, 4 spalnice, 1 spodaj, se mora prodati zaradi selitve. $12,800. Kličite 752-3400. _______________________ (x)
V	najem
Lepo, 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na E. 74 St. blizu St. Clair Ave. Za pojasnila kličite EX 1-2633.
—(12,13,14,19,20,21 okt)
Popolnoma prenovljena hiša
E. 72 St. - St. Clair Ave., 7-sobna enodružinska, brezaste kuhinjske omarice, barvaste luči v kopalnici, aluminijasta okna in vrata, novi plinski furnez, sežigalnik.
MAINLINE REALTY 1191 E. 79 St.
HE 1-8181 Realtor AC 1-9381
(203)
V	najem
Lepo 5-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, na 6210 Bonna Ave. Vprašajte spodaj ali kličite EX 1-2868.	—(203),
Mara Husova:
Živa plamenica
“Julija! Zakaj si me tako razumela?” je zaječala njegova brezmejna bolest. “Ti si bila cvet mojih sanj, lepota mojega življenja ..
“Rekel si, če bi ne imela otrok, bi se ne bil nikdar več vrnil.”
“Vidiš, kaj so naredili iz mene. Tak pohabljenec bi se ne upal nazaj k tebi. Ti si lepa
in mlada-------nisem vedel, da
me tako ljubiš”, je zadrhtel njegov glas z globoko zahvalo. Gledala sta se molče in tihe solze so jima polzele po licih. Roke so se sprožile in našla sta se v objemu' vse prera ja joče, vse razumevajoče ljubezni. Najmlajši je v silnem joku objel noge svojih staršev. Tisti čas se je vselil pod njihovo streho božji blagoslov.
Z neprisiljeno vljudnostjo je bila Zala pozdravljena pri Korenovih in kmalu vsa domača v njihovem družinskem krogu. Pravkar je pestovala najmlajšega Korenčka ter se zabavala s sončnim kodrolascem, ko je prispel drugi povabljenec, dr. Belič, vodja računskega oddelka. Resen, skoraj mrk je prišel, da se ogreje pri Korenovem družinskem kresu.
Bila sta vojna tovariša. S Korenom sta obujala spomine in rešetala vsa mogoča vprašanja, pri katerih sta se tudi redno sprla. Oba sta bila štiridesetletna možaka, a različna po duši ko dan in noč. Koren je ob ženi in otrocih spet našel samega sebe in pravo življenjsko smer. Belič je bil na dnu svojega bitja dober in preobčutljiv človek. Vojna vihra ga je izrila iz prvot-
CHICAGO. ILL.
nih tal in mu spačila duhovni obraz. Bil je eden tistih neštetih, ki jih je vrnila vojska domov razklane, raztepene, trpeče in zaradi tega tako razdražljive, da so se zaletavali v vse skrajnosti. Ker ni mogel več najti svojega pravega jaza, je visel med nebom in zemljo, trpinčen z mukami dvoma in negotovosti, zgubljen zase in za družbo. Zala in Korenova družina so bili edini, ki so uživali njegovo skopo naklonjenost.
“Jaz moram domov, ne zamerite! Na dopust grem, pa imam še vse polno opravkov”, se je opravičevala Zala takoj po večerji in vstala, da bi šla. "“Če že morate, pa naj bo v božjem imenu”, je rekla Julija.
“Se zelo veselite, ko greste domov?” jo je vprašal Koren.
“O, pa še kako!” je ušlo Zali. Dr. Belič jo je pogledal z očmi, polnimi bolne zavisti.
“Pozdravite vse svoje kraje! Lepi so in nesrečnega spomina”, ji je naročil Koren in tiha otožnost je zadrhtela v njegovem glasu.
“Bom! Hvala lepa!”
Zala se je poslovila in hitro odšla.
Dr. Vran se je nestrpno sprehajal pred vrati Zalinega stanovanja.
“Pa prav zdaj je moralo priti”, je grenko mislil Miro, ko se je spomnil, za koliko lepih ur bo ta čas prikrajšan.
“Ko bi, ko bi hotela ostati pri meni!” Predrzna želja! Dobro je vedel, da je nemogoče. Njena duša je tako velika — ali si bom kdaj pridobil vso njeno, tako lepo in svetlo dušo?” se je vpraševal sodnik.
“Ti me že čakaš?” ga je veselo prijela pod pazduho in odvedla
APTS. FOR RENT
CHICAGO, ILL.
Will rent clean, furnished garden apt. to responsible lady who will babysit two half days a month for court appointed chldrn. Exc. Loc. Nr. Diversey Pkwy. PH: 248-1471.
(201)
MALE HELP
BINDERY, Exp. Auto. Stitchers, Folders, & Gathering mach. oper. Advancement is assured for exp. opers. who can qualify in our fast growing trade. Bindery. Contact: F. N. VOLKERT & CO.,
130 So. Morgan, 226-4000
(202)
ROOFERS
Flat and Kettle Men. CLEMENTS ROOFING CO. 774-7181
(201)
PRESSMAN
ito run offset business forms press. Full or part time. Call Art Tuscher. 482-1732
(203)
WELDERS
’	J. BARTHOLOMEW
I ENGINEERING CO., INC.
\	2841 N. Natoma
637-0520
(201)
HOUSEHOLD HELP
BABY CARE
Light housework. Exp. Refs. Room, board, salary.
588-5462
(202)
HOUSEKEEPER
For two adults at Hollywood Towers. 5701 No. Sheridan Road. Mature woman. Call 728-4693.
(201)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN
With 4 rm. flat in rear. Selling due to illness. Priced for quick sale by owner. Business Established 20 yrs. 254-9724
(202)
Restaurant and Bar — In resort area, 5 mi. from Lake Geneva in limited license area. Bldg, and land incld. 7 rms. above business. Business increasing. Great potential. By owner, quick sale. 414-279-5921.
(202)
SNACK SHOP — BY OWNER Doing $200.00 business daily. Established 30 yrs. Excellent location. New equipment. Priced to sell 274-5271
(202)
MALE HELP
SHIPPING CLERKS ASSISTANTS Exp. will help, but will train. Cosmetic mfr. needs reliable men who want steady empl. Gd. starting sal. Co. benf. TRYLON PRODUCTS CORP. 2750 N. Wolcott, 248-5614.
(202)
PRESSMAN A.B. DICK 360 Stripping experience pref.
Call for appt. WH 4-1476 WOELLER, INC. 664 N. Michigan
(201)
FEMALE HELP
LIGHT FACTORY WORK New company. Temporary. Steady work. Women of Cicero-Broadview-Maywood. Call 652-3066 To earn $$$. EXTRA WORKERS SUBURBAN DIVISION, 6007 Roosevelt Rd., Cicero, 111.	(202)
BINDERY HELP
Combination folder and cutter. Also Bindery Girls, full & part time. Ideal working conditions. Call Mr. Rubin. ART PRESS, 7542 Natchez, 647-7979
(202)
s seboj.
“2e dolgo te čakam.”
“Pri Korenovih sem bila. Obljubila sem že prej. Pri Pavli pa povej, da nisem utegnila. Jutri predpoldne uredim vse v uradu. Popoldne odpotujem. Reci ji, naj pride s Trčkom na postajo. Za Toneta pa res ne utegnem. Pozdravi ga, če ga vidiš. Boš?”
“Bom, kar brez. skrbi bodi.”
Zala ga je obsula s tako bogato nežnostjo, da je pozabil na svoje grenke misli. Omamljen od sreče ji je naročeval, naj mu piše s poti in od doma. “Mene si že tako podjarmila, da nimam razen tvojega imena nič več v svojih mislih. Ti pa se tako veseliš poti domov, da mi je bilo v začetku kar bolno pri srcu.”
“Oh, ko pa sem res tako srečna; ali ne moreš razumeti, kako veliko doživetje je to?”
“Razumem že, ali ne dojamem, vidiš”, je spet zalila grenkost njegove misli.
“Ko pa bova šla skupaj, boš dojel”, ga je poljubila. Tedaj je skoraj ponorel od sreče.
“Pa se hitro, hitro vrni!”
“O, še prekmalu bo”, sta se poslovila.
Drugi dan je Zala odpotovala.
8.
Zala je izstopila v Ljubljani. Prav nič se ji ni poznala neprespana noč. Njen obraz je bil veder, ves ožarjen od notranjega ognja. Vsako hišo, vsak vogel, vsakega kužka in vsako drevo so pozdravljale njene oči.
“Stanuje pri vas gospodična
Slana?” je vprašala starikavo hišno.
“Da, kar za menoj pojdite!”
“Zala!”
“Jožica!”
Prijateljici sta se zavrteli po prostorni sobi
“Utrujena sem!” je sedla Zala na divan.
“Kaj hočeš? S čim naj ti postrežem?”
“Najprej se umijem: potem pa bova poklepetali! Dosti se je ta čas nabralo”, je vzkliknila Zala, ki se je šele zdaj spomnila, da je vsa sajasta od dolge železniške vožnje. Jožica se je ročno zasukala in hitro je bilo vse pripravljeno.
“Pridi,- zajtrk je že na mizi!” je poklicala Jožica Zalo.
“Pripoveduj!” je povzela Jožica, ko je Zala pozajtrkovala. “2e težko čakam.”
“Kaj naj ti pripovedujem?” je Zali nehote ušlo.
“Kako živiš in kako je v tistih krajih?”
“Počakaj, deklič; najprej to: Tvoje pismo me je hudo pogrelo. Kaj toliko udrihaš čez vse na svetu? Lepo stanovanje maš, dobro službo in še fanta po vrhu, kaj prav za prav hočeš? Kakor vidim, ni tako hudo, kakor si mi pisala.”
“Je in ni. V službi je Bog pomagaj! Težko je ženski, ki si sama služi kruh.”
“Res ni lahko, a ko ne gre drugače, se pač moramo privaditi. Jaz sem se že nekoliko.”
“Si se?” se je začudila Jožica.
“To se pravi, popolnoma se ne
bom nikoli, ali to ni tako važno.” “Kaj pa je važno?”
V blag spomin
OB DRUGI OBLETNICI ODKAR JE V GOSPODU PREMINULA NAŠA LJUBLJENA SOPROGA IN DOBRA MATI
Mary Modrian
ki nas je za vedno zapustila 22. oktobra 1964
Sprejmi od nas, o Gospod, molitve in darila.
Pokaži mili ji obraz, pokojni daj hladila.
Gospod daruj ji mir, naj večna luč: ji sveti,
. ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči:
Soprog FRANK MODRIAN hči MARY VANA VNUKI IN PRAVNUKI
Tampa, Fla. 21. oktobra 1966
m

1885
111



11
JVaznanilo in Z/ahnJala
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, p rijateljem in znancem, da je dne 31. avgusta 1966 v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari in prastari oče
JOHN FERTAK
Pokojni je bil rojen dne 22. septembra 1885 v vasi Trkova, v župniji Kuzma, Prekmurje, Slovenija, Jugoslavija. Od tam je prišel v Ameriko v letu 1913.
Pokopali smo ga dne 3. septembra 1966 na pokopališču Kalvarija, častiti gospod Viktor Cimperman je opravil svete pogrebne obrede v Zakrajškovem pogrebnem zavodu in molitve ob grobu ter daroval slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Vida. Iskreno se mu zahvalimo za vso naklonjenost.
Prisrčna hvala društvu Naprej št. 5. SNPJ, društvu Slovan št. 3. SDZ in društvu Woodman of the World št. 159, ki so počastila pokojnega, kot svojega preminulega člana. Posebej najlepša hvala govornikom, ki so se tako lepo zahvalili in poslovili od našega očeta: John Krebel v imenu društva Naprej, John Pollock pa v imenu društva Slovan. Krsto so nosili po trije zastopniki obeh teh dveh slovenskih bratskih društev in smo jim globoko hvaležni za to počastitev pokojnega.
Po pogrebu smo priredili v gostilni Slovene Village na St. Clair Avenue kosilo za udeležence. Lastnika Dušan in Mrs. Marsič sta za vse oskrbela izvrstno hrano in pijačo ter uredila hitro, odlično postrežbo. Res zelo smo jima hvaležni.
Zahvaljujemo se Zakrajškovemu pogrebnemu zavodu, ki nam je oskrbel pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Naj dobri Bog stotero povrne vsem, ki so dali za sv. maše in druge dobre namene, vsem,
ki so poklonili cvetje in vence ter vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Iz vseh naših src smo hvaležni vsem, ki so prišli kropit in so za očeta molili v pogrebnem zavodu, kakor tudi vsem, ki so prišli k pogrebu, se udeležili sv. maše in spremljali pokojnega na njegovi poslednji zemeljski poti do groba.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem kolikor smo imeli naslove. Če bi kdo po kaki pomoti naše posebne zahvale ne bil dobil, lepo prosimo naj nam oprosti. Vse prosimo, da sprejmete tole našo skupno javno zahvalo, ki jo izrekamo prav vsem, ki so našemu preljubemu soprogu in očetu v njegovih zadnjih dneh življenja storili kako uslugo, vsem, ki so ga ob slovesu počastili, vsem, ki so nam priskočili v pomoč v najhujši uri ločitve, vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje in sploh vsem, ki so na kakršenkoli način prispevali, da so bile pogrebne slovesnoti tako ganljivo lepe. Dobri Bog Vam vsem bodi obilen plačnik!
Marija, mati naša, pomočnica kristjanov! Vate je zaupal in Tebe prosil za srečno zadnjo uro. Vodi njegovo dušo k Sinu in Očetu v večno slavo.
Jezus, neskončna dobrota! Daj, da bo njegova duša deležna zaklada Tvojega neskončnega zaslu-ženja in v nebesih na veke slavila Tvoje usmiljenje. Prosimo Te usliši nas!
V miru božjem zdaj počivaj, dragi, nepozabni nam, v nebesih rajsko srečo uživaj do svidenja na vekomaj.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti, ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Ti, o Jezus, naš premili, zlij na dušo Rešnjo Kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
ž a 1 u j o č i:
žena ANA, rojena SVETEC, in JOHN, hči ANN in zet FRANK SKOLAR vnukinji: JACKIE, poročena ROŽANC in JERRY pravnuk FRANKY ROŽANC in pravnukinja KRISTINA ROŽANC.
Cleveland, O., 19. oktobra 1966.
“Važno je to, da sem daleč od vsega, kar mi je pri srcu.”
“Kaj pa ti je toliko pri srcu?” “Vse! A dovolj o tem; izprašuj me o čem drugem!”
“Imaš kaj družbe tam doli?” “Še preveč je je. Če bi se človek z vsemi družil, bi mi ne ostalo nič časa za kaj drugega.” “Za kaj drugega?”
“Da, za delo izven službe.
“Oh, da, da ti pišeš”, se je spomnila Jožica.
“Le tako, za tolažbo, da 1,6 teče življenje prazno ko ajdova slama po hudi slani.”
“Čudim se, da nimaš nobenega fanta!”
“Saj nisem rekla, da go nl mam.”
♦ # ♦
MIRKO AHTL0GA
6516 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500
♦ ♦ ♦
M. L TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN DENARJA, vse IMIGRACIJ' SK ZADEVE. — Travel • Notary ® Translations • Immigration *
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERKG
17330 Broadway	Maple Height*
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. 2.» prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpm3®1' vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
AHDY HOČEVAR iti SINOVI
Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore BIvd.	1653 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors —- Furniture Dealers
NAZNANILO IN ZAHVALA
V	globoki žalosti žalosti naznanjamo, da je dne .19. septembr3 1966 v Gosocdu preminul naš ljubi brat, svak, stric'in nečak
JOSEPH SMREKAR
Pokopali smo ga dne 22. septembra 1966 na pokopališču Kak varija. Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na St. Clair Ave., snj° ga v pogrebnem sprevodu prepeljali v cerkev sv. Vida, kjer le Rev. Viktor Cimperman daroval slovesno pogrebno sv. mašo, nat0 pa na pokopališče.
Naj lepše se zahvalimo častitemu gospodu Cimpermanu za daritev sv. maše in za pogrebne obrede in molitve. Našo top'0 zahvalo naj prejme Rev. Edward Schneider, ki je pokojnega obiskal med boleznijo. Iz srca smo hvaležni Dr. Lawrence Ogrinc-u za skrbno zdravniško nego in pomoč.
Iskrena hvala društvu sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ Pipefitter Local 120 za vso počastitev pokojnega, kot preminule^3 člana teh društev. Istotako prisrčna hvala vsem, ki so prišli krop3 in k pogrebu, vsem, ki so dali za sv. maše in. poklonili cvetje vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevo3-Našo toplo zahvalo naj prejme Grdinov pogrebni zavod, ki -k uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod-.
V	Sloveniji žalujejo za pokojnim: stric Vinko Smrekar in sorodniki Amalija Petruna, Franc Jekole in, Marija Koželj.
Gospod, daj mu večni mir in večna luč naj mu sveti.
Žalujoči:
brata ANTHONY in JOHN, sestre CAROLINE ROŽIC,
ROSE CHERVENY, JOSEPHINE GERLACH, svaki FRANK, FRANK in HAROLD nečakinja MRS. CAROL R. KRENSKY, nečak ROBERT GERLACH in stric JOHN SMREKAR. Cleveland, 19. oktobra 1966.

gardo”.