gorenje
gorenje
■ sp	■	gorenje
informator gag
List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje — Št. 24 — Leto XVI. — Velenje, 8. 7. 1981
Združeni dosegati čim večji dohodek
V ponedeljek, 22. junija 1981, se je sestalo delovno predsedstvo 1. problemske konference s poslovodnimi delavci ter predsedniki delavskih svetov. Delovno predsedstvo je seznanilo poslovodne delavce •n predsednike samoupravnih organov o vsebini stališč problemske konference ter o sklepih osnovnih organizacij zveze komunistov, ki njih zadolžujejo za rešitev določenih problemov. Razprava je pokazala, da so rešitve za nekatere sklepe že v teku, za ostale pa so bile podane usmeritve, kot osnova za konkretne programe.
Gospodarska situacija nam narekuje, da združimo vse svoje znanje in izkušnje ter da enotni in združeni izboljšamo rezultate gospodarjenja. Skupen Program ukrepov ima lahko samo eden naslov: ZDRUŽENI DOSEGATI ČIM VEČJI DOHODEK!
Prestrukturiranje v proizvodnih programih, reorganizacija, urejanje medsebojnih družbenoekonomskih odnosov, usklajevanje potreb po kadrih so vse pomembne teme za nadaljnji razvoj v delovnih organizacijah sozda Gorenje ter za urejevanje medsebojnih odnosov.
Po temeljiti razpravi so bili sprejeti naslednji zaključki:
•	Sklepi osnovnih organizacij zveze komunistov so obvezujoči in jih je potrebno izpolniti. Poslovodni delavci kot tudi predsedniki delavskih svetov se morajo dogovoriti o načinu realizacije, o čemer morajo obvestiti predsedstvo problemske konference.
•	Organizacije združenega dela velenjskega dela sozda Gorenje morajo izdelati skupen program za izboljšanje gospodarskega položaja.
•	Vsaka TOZD naj izdela svoj stabilizacijski program.
•	Pri reševanju problemov oskrbe proizvodnje z materialom ter pri urejanju medsebojnih ekonomskih odnosov se upošteva predlog delovne organizacije Gorenje Promet Servis. Upoštevajo se tudi do sedaj opravljene naloge oziroma analize s tega področja.
•	Analiza organizacijskih povezav med funkcijsko različnimi OZD v Gorenju SOZD je že v teku in bo kmalu zaključena.
•	Reorganizacija v Gorenju TGO je tudi v teku in je že sprejet rokovnik sprejemanja.
•	Zaradi prestrukturiranja proizvodnih programov v Gorenju TGO se morajo sestati delavci DSSS Gorenje SOZD, Gorenje Raziskava in razvoj, Gorenje TGO zaradi jasne opredelitve. (Sestanek je bil 24. junija 1981. Sprejeli so sklep, da Gorenje TGO izdela eleborate do 15. septembra 1981).
•	Vodilni delavci naj med seboj uskladijo kadrovske potrebe glede na srednjeročne plane in sprejete razvojne obveze.
•	Predsedniki delavskih svetov se dogovorijo o potrebah in načinu medsebojnega povezovanja.
Predsednik delovnega predsedstva: Jože Čurčič
Razvoj delitve po delu
O delitvi po delu smo v Gorenju v zadnjem času, zlasti pa v preteklem letu, veliko govorili. V vseh samoupravnih organih, v družbenopolitičnih organizacijah, povsod smo si bili edini v tem, da moramo izdelati nov, ustreznejši sistem nagrajevanja po delu.
Sedanji sistem je začel veljati 1. januarja 1975, zasnovan pa je na analitični oceni zahtevnosti posameznega delovnega mesta. V proizvodnji imamo zastavljeno nagrajevanje po delu, čeprav ni povsem ustrezno. Kvaliteta delaje premalo upoštevana, gospodarnost pa sploh ne — manjkajo nam ustrezni kriteriji. Na režijskih delih pa nagrajevanja po delu praktično ni — osebni dohodek je le zmnožek točk (po GD) in opravljenih ur. Bilo pa bi nepravično do “režijcev11, če bi rekli, da plačo dobijo, količina in kvaliteta dela nista važna. Načeloma je za vsako delovno mesto določena neka količina dela, ki gaje treba opraviti, na posamezna dela pa je mogoče postaviti le človeka, ki lahko dovolj kvalitetno opravi naloge določene zahtevnosti. Res pa je tudi, da se ta načela ne upoštevajo dosledno in zato je prišlo do rušenja sistema. Priznati je treba, daje te nedoslednosti precej tudi na proizvodnih delih in da za stanje, ki ga imamo danes, vsi nosimo svoj del krivde. “Rušenje" sistema pa sploh ni kakšna naša posebnost, posebnost Gorenja. Strokovna literatura in praktične izkušnje narekujejo, da je treba vsak sistem po približno petih letih postaviti na novo ali pa vsaj bistveno obnoviti in popraviti. Bolj bistveno, kot navedeni razlogi, je to, daje organizacija združenega dela živa tvorba, ki se stalno razvija, spreminja. Porajajo se nova dela, spreminja se zahtevnost starih, prihaja do organizacijskih sprememb itd., itd. To pa nujno vodi do neusklajenosti s postavljenim sistemom nagrajevanja po delu, ruši prejšnja notranja razmerja in zahteva korenite spremembe.
Od leta 1975, ko je začel veljati sistem analitske ocene delovnih mest, je v Gorenju in družbi prišlo do velikih sprememb. Spoznali smo nujnost bolj doslednega, popolnejšega in pravičnega nagrajevanja po delu. Ustrezno nagrajevanje po količini , kvaliteti in gospodarnosti opravljenega dela določene zahtevnosti je ena osnovnih samoupravnih pravic vsakega delavca. Njegov delež pri delitvi sredstev za osebne dohodke mora odgovarjati samoupravno dogovorjenim razmerjem in njegovemu prispevku k dohodku oziroma novo ustvarjeni vrednosti v organizaciji združenega dela. V smeri teh zahtev so šle tudi aktivnosti družbenopolitičnih organizacij. Drugi, izredno pomembni moment je v fizični in organizacijski rasti Gorenja. Leta 1975 nas je bilo sedem tisoč, danes nas je okrog 9.600. Leta 1975 smo bili združeni v Gorenju TGO in ZP Gorenje, danes smo organizacijsko mnogo bolj razvejani: Gorenje TGO, delovne organizacije Promet — Servis ter Razvoj in raziskave, Interna banka in DSSS Gorenje SOZD. Vpeljanih je bilo kup novih funkcij, novih dejavnosti in zato je razumljivo, daje pred šestimi leti postavljen okvir postal sedaj pretesen.
Na kratko: kaj želimo doseči z razvojem delitve po delu? Najprej hočemo oblikovati razvid nalog, tako kot nas to zavezuje Zakon o združenem delu (ali ZZD, kot radi pišemo). Razviti hočemo tako delitev dela, da delavci ne bomo razporejeni na delovna mesta, ampak na konkretne, jasno določene delovne naloge, za katere bo moč ugotavljati, kako uspešno so opravljene. Postaviti želimo novim in planiranim razmeram ustrezne odnose v sistemu nagrajevanja dela. Razviti
hočemo bolj dosleden, pravičnejši in popolnejši sistem nagrajevanja po delu — glede na delavčev osebni prispevek, količino, kvaliteto, gospodarnost dela in vloženo minulo delo.
Pri tem pa je izredno pomembno tole; ko govorim MI, ne mislim na skupino za razvoj za nagrajevanje po delu, temveč vse delavce Gorenja, družbenopolitične organizacije, aktiviste sindikata, komuniste, poslovodne delavce, strokovne službe. Dober bo le tisti sistem nagrajevanja po delu, ki ga bomo skupaj zgradili in vsi skupaj sprejeli, ga naredili za svojega.
(se nadaljuje)
Jože Meh
Proizvodnja v prvem polletju 1981
Pol leta je za nami. Znova bomo potegnili črto in izračunali poslovni uspeh. Srečali se bomo s številkami, ki ne obetajo kaj prida. Vemo, kako čutimo najrazličnejše stabilizacijske ukrepe, težave pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, zastoje v proizvodnji, na katere sami ne moremo vedno vplivati. Razprave, kijih bomo vodili v vseh delovnih okoljih, naj znova pokažejo, kaj moramo storiti za doseganje postavljenih ciljev. Poglobljene analize naj še bolj jasno začrtajo pot. Na poti do ciljev pa bomo morati tudi sami biti še bolj zagnani, še bolj prizadevni in tudi strpni. Jasno je, da smo sami svoje sreče kovači. In združeni ter enotnejši bomo še močnejši !
V službi plana in kontrole izvajanja so pripravili podatke o doseganju poslovanja v I. polletju 1981, s primerjavo z doseženim planom in enakim obdobjem preteklega leta.
TOZD	Januar—junij 1981 v 000 din	% doseganja letnega plana 1981 (rebal.)	Primerjava v I. polletju 1980 (Indeks)
Kuhalni aparati	260.983	58,20	170,28
Štedilniki	740,187	35,68	119,86
Elektronika	487.669	29,72	67,74
Elektr. Ptuj	166.070	32,77	69,20
Pohištvo	151.595	34,04	133,47
Pralna tehnika	1.322.516	45,19	162,49
Hladilna tehnika	393.551	44,45	75,13
Zamrzovalniki	1.215.293	42.68	160,40
MGA	208.852	47,29	143,64
Gradbeni elementi	142.400	37,83	150,17
TGO Gorenje	5.089.116	40,37	120,55
INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORE-' NJA. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Velenje. Družbeni organ: Izdajateljski svet - predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer,; Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Pižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Marija Svetin, Jožica Stukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar - Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 8000 izvodov. Tisk: Grafično podjetje, GRAFIKA, Prevalje, 1981. Oproščeno prov metnega davka po sklepu 421—1/72 z dne 23. 1. 1974.
Delavski svet Gorenje SOZD:
PRVA SEJA
V PETEK, 10. 7. 1981, sklicujem ob 11. uri v sejni sobi št.
99 na sedežu DSSS Gorenje SOZD v Velenju
1.	redno sejo delavskega sveta Gorenje SOZD Velenje in predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1- Obravnava in potrditev poročila volilne komisije o izidu volitev v DS SOZD in odbor samoupravne delavske kontrole ter poročilo o izidu referenduma o sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD in statuta Gorenje SOZD.
2.	Konstituiranje DS Gorenje SOZD
3.	Razprava in odločanje o imenovanju člana poslovnega odbora Gorenje SOZD za programsko razvojno področje.
4.	Obravnava in določitev dokončnega besedila predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana Gorenje SOZD.
5.	Sprejem sklepa o pristopu MIV Vranje k samoupravnemu sporazumu o združitvi v Gorenje SOZD, n. sub. o., Velenje.
Predsednik DS SOZD Jože Skornšek, 1. r.
OBRAZLOŽITEV
k dnevnemu redu 1. redne seje delavskega sveta Gorenje SOZD Velenje
Adi
Poročilo o poteku volitev delegatov v DS Gorenje SOZD in °dbor samoupravne delavske kontrole bo na seji podal predsednik volilne komisije Jure Piano.
26. 6. 1981 je bil zaključen referendum o sprejetju samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD in statuta Gorenje SOZD.
Referendum je uspel, tako da lahko DS SOZD rezultate referenduma verificira in določi datum sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi v Gorenje SOZD. Sočasno se je sprejemal tudi samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci članic SOZD in delavci DSSS SOZD. Podrobnejše poročilo o sprejemu navedenega samoupravnega sporazuma bo podano na seji.
Ad 2
Kordinacijski odbor sindikata bo na seji sami podal predlog za izvolitev predsednika delavskega sveta in dveh njegovih namestnikov.
Ad 3
Predlog razpisne komisije za imenovanje člana poslovodnega odbora Gorenje SOZD,bo podan na seji.
Ad 4
Delavskemu svetu predlagajo v obravnavo in sprejem dokončen predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Gornje SOZD. V predlaganem besedilu so upoštevane in vključene vse bistvene in smiselne pripombe, predlogi in dopolnit-ve, podane v Gorenju-Fecru, Gorenju-Muti, Gorenju-Elradu,
Gorenju-Tikiju, Gorenju-Promet—Servisu in druge. Podrobnejšo obrazložitev bosta na seji sami podala Andrej Kržič, član KPO za ekonomsko področje, in Alojz Batič.
Ad 5
Dne 16. 2.1981 je bil v DO MIV Vranje uspešno izveden referendum o pristopu te delovne organizacije k samoupravnemu sporazumu o združitvi v Gorenje SOZD. Do konca maja 1981 so se tudi vsi DS temeljnih organizacij v sestavi članic Gorenje SOZD pozitivno izrekli o pristopu MIV Vranje v Gorenje SOZD. Te odločitve pa mora zaradi vpisa pristopa MIV Vranje v sodni register verificirati tudi DS SOZD.
DISCIPLINA IN Ml...
Disciplinska komisija v Gorenju TGO ima, žal, polne roke dela, saj je samo v prvem polletju 1981 obravnavala 325 kršitev delovnih dolžnosti. Izrekla je tudi že 50 (petdeset) najstrožjih ukrepov — prenehanje delovnega razmerja!
To so številke, ki nam ne morejo biti v ponos! Toda zatiskati si oči pred tem si ne smemo!
Disciplinska komisija pri izrekanju ukrepov zasleduje cilj, da bi ukrepi vzgojno vplivali na kršitelje. Večkrat pa ukrepi ne dosežejo zaželenega učinka in se delavci znova pojavljajo na zatožni klopi.
Tudi potem, ko je bil ukrep izrečen in še ne pravnomočen, je bilo treba večkrat ukrepati s suspenzom. Treba je naglasiti, da je težjih primerov vse več in zato so tudi objavljene informacije o disciplinskih prekrških v tozdu Pralna tehnika in tozdu Hladilna tehnika.
Najbolj pogostne kršitve so neopravičeni izostanki z dela, vinjenost na delovnem mestu, protizakonito prisvajanje družbenega premoženja, žal tudi prepiri in pretepi, odklonitve izvršitev delovnih nalog, da o zamujanju in samovoljnem zapuščanju delovnih mest niti ne govorimo. Očitno je, da opomini, javni opomini in pogojna prenehanja delovnega razmerja niti ne zaležejo. Med kršitelji so delavci, ki so prišli v tovarno z dokaj skopimi delovnimi navadami. Niso jim jasni členi pravilnika o delovnih razmerjih. (V celoti objavljamo člen 77. o odgovornosti delavcev!)
Naj znova povemo, da delamo v organizirani družbi, da smo si ubrali v svetu edinstveno pot samoupravnega socializma. Sprejeli smo samoupravne akte, ki nas obvezujejo. Obvezujejo slehernega delavca. Z odnosom do dela in sodelavcev izkazujemo sebe. Z zavestjo izražamo pripadnost Gorenju. Žal, nekateri vidijo zgolj pravice!
V	TOZDU PRALNA TEHNIKA
V	montaži pralnih strojev v tozdu Pralna tehnika je v tretji izmeni 29. maja 1981 delalo nekaj delavcev na podaljšanem delu. Ob šesti uri so z delom končali, nato pa so na delo prišli vzdrževalci transportnih naprav. Na enem trakov so opravili redna vzdrževalna dela. Že pri poskusnem zagonu traku je bila najdena v montažnem traku blokirana palica. Trak so takoj ustavili, da ne bi prišlo do trganja transportne verige in večjih poškodb proge. Odstranili so bloki-
rane palice in s pregledom transportnih naprav usposobili ta del traku za normalno obratovanje.
V ponedeljek, 1. junija 1981, bi morali pričeti z delom na montažnem traku pralnih strojev, vendar so se pri zagonu vseh trakov začele pojavljati težave. Pri temeljitem pregledu so ugotovili, da je bil montažni trak pralnih grup blokiran na osmih mestih z nosilci tečaja vrat. Tudi drugi trak je bil blokiran z dvema tečajema vrat, tretji trak pa z enim. Postaje na dveh trakih, ki se spajata v enega, so bile nastavljene tako, da bi pri obratovanju prišlo do naleta dveh vozičkov.
Če ne bi pravočasno odkrili blokirana mesta na transportnih trakovih, bi prišlo do večjih zastojev v montaži ter do velike materialne škode.
Storilci tega kaznivega dejanja so bili kmalu odkriti. To so bili delavci v nočni izmeni 29. maja 1981, in sicer mladoletni A. D., V. U. in T. G. Proti njim je bil uveden disciplinski postopek. Na obravnavi dne 12. junija 1981, je disciplinska komisija ugotovila namerno kršenje določbe 1. točke 87. člena pravilnika o delovnih razmeijih. Storilci so s svojim dejanjem ogrožali materialne dobrine večje vrednosti. Dejanje so priznali, proti njim pa je bil izrečen enotni ukrep prenehanja delovnega razmerja v tozdu Pralna tehnika, na osnovi 88. člena pravilnika o delovnih razmeijih.
Delavski svet tozda Pralna tehnika je prejel pritožbo vseh treh storilcev tega dejanja, razprava pa bo na seji 8. julija 1981.
Ob vsem tem je znova potrebno poudariti pomen družbene samozaščite. Če zataji posameznik, bi moral biti ob njem še nekdo, da spremlja njegovo delo in ga opozarja na posledice. Škoda, ki bi lahko nastala v tem primeru, ko jih je hkrati zatajilo več, bi bila neprecenljive vrednosti za vsakega posameznika in za našo celotno samoupravno družbo. Primer v Pralni tehniki naj bo nam vsem v opozorilo.
V	TOZDU HLADILNA TEHNIKA
V	emajlirnici tozda Štedilniki je 24. junija 1981 prišlo do zastoja dela na žgalnih in sušilnih pečeh. V rezervoarju je zmanjkalo mazuta, ker je bil prekinjen električni tokokrog, izključena je bila črpalka in naprava za krmiljenje in kontrolo nivoja mazuta.
Preden da so vzdrževalci odkrili napako, je minilo več ur. Skupaj je bilo izgubljenih 225 delovnih ur in v zapisniku tozda Štedilnika je ugotovljena gospodarska škoda v višini 1,222.170,00 din.
V	preiskavi so bili zaslišani delavci v materialnem skladišču tozda Hladilna tehnika. V skladišču je bila odkrita razvezana razvodnica električnega toka, na katero je bil priključen hladilnik. Očitno je bilo, da je delo opravil nestrokovnjak, zaradi nevednosti in neznanja pa povzročil veliko škodo za celoten delovni kolektiv.
Naslednji dan se je javil delavec F. K., transporter v tozdu Hladilna tehnika. Priznal je svojo napako. V skladišču gotovih izdelkov je naložil hladilnik, ki gaje priključil sam in tako povzročil že omenjeno škodo.
Komentar verjetno ni potreben. Za storjeno dejanje bo storilec kazensko odgovarjal.
Ostaja pa nam lahko v poduk tudi dejstvo, daje v tovarni najti na več mestih najrazličnejše aparate, grelna telesa in
podobno. V večkratnih akcijah je gasilska služba in služba zavarovanja že našla veliko takšnih “izumov”, ki še najbolj ogrožajo požarno varnost.
'Ali je res kazen tista, ki preprečuje podobna dejanja. Več samozavesti in samozaščite nam ne bi bilo odveč!
O odgovornosti delavcev
76.	člen
Delavci so osebno in vzajemno odgovorni za izvrševanje vseh delovnih obveznosti, ki izhajajo iz združenega dela in, ki so določene z zakonom, SS o združevanju dela delavcev, tem pravilnikom in drugimi splošnimi akti.
77.	člen
Delavec ima na delu v zvezi z delom predvsem naslednje delovne obveznosti:
1.	da vestno in marljivo opravlja delo in naloge,
2.	da izvršuje naloge neposrednega vodje, ki so v okviru dela in nalog,
3.	da redno in pravočasno prihaja na delo, da dela v predpisanem času in da brez odobritve ne zapušča dela,
4.	da v primeru nepredvidenega izostanka z dela takoj ali najkasneje v roku 24 ur o izostanku obvesti neposrednega vodjo in da takoj po vrnitvi na delo opraviči svoj izostanek,
5.	da se ravna po predpisih o varstvu pri delu in da uporablja predpisana varovalna sredstva,
6.	da se na delu obnaša primerno
7.	da z drugimi delavci tovariško sodeluje in jim posreduje svoja znanja in izkušnje, posebej kadar dela z mlajšimi delavci,
8.	da varuje premoženje TOZD pred protipravnim prisvajanjem in da prevzame ukrepe za zaščito premoženja, pravočasno odstranjuje pomanjkljivosti in okvare na orodjih in drugih delovnih sredstvih ali o tem, če ni sposoben sam odstraniti pomanjkljivosti ali okvaro, obvesti odgovornega delavca,
9.	da se ravna po ukrepih protipožarne zaščite in da osebno sodeluje v preprečevanju ali odstranjevanje elementarnih nezgod in njihovih posledic,
10.	da koristi sredstva za delo racionalno, preprečuje škodo, zlorabo, kakor tudi vsak pojav koristoljublja na škodo premoženja TOZD,
11.	da varuje podatke, ki pomenijo poslovno skrivnost in da jih ne sporoča, če zato ni pooblaščen,
12.	da varuje in veča ugled TOZD in sestavljene organizacije kot celote,
13.	da se primerno obnaša nasproti poslovnim partneijem,
14.	da skrbi in neguje medsebojne odnose v svoji TOZD, kjer deluje, predvsem pa mora delovati v smeri:
—	uveljavljanja načela solidarnosti,
—	upoštevanja človekove osebnosti,
—	izogibanja konfliktnih situacij z vnašanjem kakršnihkoli dezinformacij o delu drugih in organov TOZD, delovnih organizacij ali sestavljene organizacije,
—	spoštovanja starejših delavcev in delavk, vnaprejšnjemu posvetovanju o delovnih nalogah, če te predstavljajo dodatno obremenitev delavcev.
NAŠ POGOVOR
JANEZSTERKUŠ
Eden tistih ljudi je Janez Sterkuš, ki jim pravimo, da so žilavi, vztrajni, takšni, ki premorejo veliko energije. In kar težko verjameš, da bi česa ne zmogli, če se tiho odločijo. Pa vendar, in Janez tega sploh ne skriva, je bil čas v njegovem življenju, ko se je vse prerad in prepogosto spogledoval s kozarci in steklenicami. Da. Janez je tudi zdravljen alkoholik, kot temu pravimo, za to besedo pa se skriva še vse več. Predvsem je v njej skrito ogromno volje in trdne odločenosti, pa tudi ljubezni in °pore, ki sta mu jih v tistih težkih dneh, nudila njegova žena in družina.
0 Janezu Sterkušu bi seveda lahko začeli zgodbo tudi kako drugače, na primer z njegovimi inovacijami, delom, šolo, vendar z zdravljenjem
tudi on sam začenja naš pogovor, kajti to. da danes lahko dela tako kot zna in kot je sposoben, da hodi v srednjo tehnično šolo, da se spet bavi s športom, za vse to je moral najprej izbojevati boj s samim seboj in s pijačo. To pa je boj. ki ga mnogi med nami ne zmorejo in ne bi zmogli.
Med nami, v Gorenju je Janez Sterkuš že peto leto. V teh letih se je začel ukvarjati z inovatorstvonr, z drobnimi izboljšavami pri delu v Orodjarni, kjer se je zaposlil kot kalilec. Dela pri tennični obdelavi orodnih jekel in prav na tem področju je največ njegovih izboljšav. Pri delu, ob spodbujanju sodelavcev, si je v teh letih nabral veliko praktičnega znanja in kaj kmalu ugotovil, da mu manjka še teore-
i -	'	.............y
tično, brez katerega le težko kaj dosežeš. Tako se je lani vpisal v večerno tehnično šolo in kar naenkrat ima njegova žena doma poleg sinov še tretjega šolarja.
Pred leti je bil Janez Sterkuš tudi mlad obetaven atlet, okrajni prvak v atletiki. In prav v tisti čas segajo tudi začetki njegove, recimo ji temne plati življenja; prve zmage v skoku v daljavo in v teku na 100 metrov so pomenile namreč tudi prva proslavljanja, napolnjeni pokali, veseli prijatelji in se je začelo. Danes se Janez teh dni spominja s kančkom grenkobe in otožnosti, tnalu mu je žal za tistim zagnanim, mladim atletom, ki je obetal postati še kaj več kot okrajni prvak. Sedaj pa pridno in zagnano kolesari in spet se je vključil v prosvetno društvo v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer živi in kjer bi rad, ko bo imel malo časa, delal z mladimi tudi na športnem področju. Janez Sterkuš je tako danes predvsem kalilec, inovator, dober oče in mož, ki je kljub mladostnemu spotikanju našel svoje mesto v družbi in ki skuša pomagati tudi drugim, da bi jim to uspelo.
Ni edini, a vendar, človek mu z veseljem stisne roko!
VABILO FOTOGRAFOM
Eeto je naokoli in spet je pred nami čas dopustov. Nekateri ga bodo izkoristili delovno, drugi bodo uživali na morju, v hribih ali na potovanju. Kjerkoli in kadarkoli lahko vzamete v roko fotoaparat in napravite posnetek, ki vas bo spominjal na prijetne ali zabavne trenutke, na enkratna doživetja v naravi ali drugod. Fotoaparat naj bo vaš stalni spremljevalec.
Ni treba poseči po dragem barvnem filmu. Ostanite pri črno-beli fotografiji, kjer vam že pravilno izbrani motiv nadomesti vso bogastvo barv.
Pričakujemo, da boste sodelovali na naši razstavi, pa čeprav z eno samo fotografijo. Nikar ne zavrzite negativov, ker jih bomo še potrebovali pri povečavi.
RAZPIS ZA RAZSTAVO FOTOGRAFIJ “POLETJE 81”
Služba za rekreativno in kulturno dejavnost v TGO Gorenje razpisuje natečaj za razstavo fotografij pod naslovom “POLETJE 81 ” in pod naslednjimi pogoji:
1.	Sodelujejo lahko delavci vseh temeljnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenje SOZD.
2.	Fotografije z letovanja, potovanja, z dela doma ali drugod, v velikosti 8 x 13 cm, morajo biti posnete v črno-beli tehniki.
3.	Fotografije morajo biti opremljene z naslednjimi podatki:
—	naslov fotografije (opis, kaj predstavlja)
—	ime in priimek avtorja, naslov, TOZD/DSSS in interna tel. št.
4.	Rok oddaje fotografij: 15. september 1981. Fotografije bomo avtorjem vrnili. Organizator si pridržuje pravico obljavljanja fotografij v Informatorju.
5.	Posebna komisija bo izbrala fotografije, ki bodo povečane v velikosti 30 x 40 cm in razstavljene v jedilnici 1.
6.	Avtoiji najboljših fotografij bodo prejeli posebna priznanja.
7.	Fotografije prinesite ali pošljite v Službo za rekreativno in kulturno dejavnost, ki je v prostorih Servisa, I. nadstropje, tel. 132.
OBVESTILA
V času kolektivnega dopusta bo imel kadrovski sektor vzpostavljeno redno dežurno službo, in sicer po naslednjem razporedu:
I.	teden Franc Nahbar, tel. 677
Zdenka Kolar,	tel. 717
II.	teden Avgust Podgoršek, tel. 327
Nada Vivod,	tel. 628
Dežurni bodo imeli naslednje naloge:
—	potrjevanje zdravstvenih izkaznic
—	razgovori s kandidati za zaposlitev
—	urejanje vprašanj s področja delovnih razmerij (vstop — izstop)
—	usklajevanje razporeditev delavcev, ki bodo delali med kolektivnim dopustom
—	organizacija in kontrola prevoza na delo
—	urejevanje zadev ob eventualnih smrtnih primerih
—	reševanje ostalih neodložljivih zadev.
Nadzor nad delom dežurne službe vrši dežurni DO TGO.
PREVOZI NA DELO MED KOLEKTIVNIM DOPUSTOM
Vse delavce, ki bodo med kolektivnim dopustom delali, obveščamo, da naj se za prihod na delo in z dela poslužujejo avtobusov na rednih progah, za katere prav tako veljajo letne vozovnice. Pogodbenih prevozov v času kolektivnega dopusta namreč ne bo. Tistim delavcem, ki se rednega avtobusnega prevoza ne bodo mogli posluževati, bomo stroške prevoza na delo povrnili.
Kadrovski sektor
nost. Tako so delavci v novih prostorih v počastitev 40— obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte priredili razstavo slik in goblenov, ki naj bi vsaj malo približala umetnost in lepoto delavcem v tovarniških halah.
Vsaka zvrst umetnosti plemeniti človeka in osvobaja osebnost, nimajo več le velika mesta galreij in razstavnih salonov, galerije se selijo tja, kjer umetniki črpajo motive, med delavce.
Tokrat so razstavljali trije naši sodelavci. Alojz Župec, ki • slika predvsem pokrajine, tihožitja in kmečka opravila, razstavil je 17 slik, dosedaj je imel tri skupne razstave, saj se s slikanjem ukvarja predvsem v prostem času. Tomo Horvat ima predvsem rad tehniko izrisovanja silhuet s činom na železne plošče, uporablja pa tudi olje in se je na tej razstavi predstavil svojim sodelavcem s sedmimi slikami. S slikarstvom, rad ima tudi glasbo in fotografiranje, se ukvaija že več kot deset let. Marija Predovnik je tokrat razstavila pet večjih goblenov.
Odziv med obiskovalci razstave, na katero je pokroviteljstvo prevzel izvršni odbor osnovne organizacije Zveze sindikatov v tozdu, je bil tolikšen, da nameravajo v Elektroniki Ptuj v prihodnje organizirati še več podobnih razstav.
Vinko Sernc
POROČILO BLAGAJNE VZAJEMNE POMOČI
V mesecu juniju 1981 je blagajna vzajemne pomoči prejela skupno 318 prošenj. Od tegajihje ugodno rešila 276.
Na priporočilo sindikata je pozitivno rešila 15 prošenj, ki pa so že zajete v gornji številki 276.
Zvone Lesjak
ELEKTRONIKA PTUJ KULTURNO ŽIVLJENJE
Delavci Elektronike Ptuj so se preselili v nove proizvodne prostore, ki bodo v veliki meri humanizirali proces v obeh obratih. S preselitvijo pa je zaživela tudi kulturna dejav-