Štev. 19.
Poitnlna plačana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 8 maja 1924
Izhaja vsak četrtek popoldne.
V	slučaju praznika dan poprej. Cena:
** en mesec..................Din.	4
18 četrt leta.................. «12
** pol leta  .................. „24
Posamezna štev. stane 1 Din.
Uredništvo:
Ljubljana, Kopitarjeva ul. 6 III.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
PRAVIC
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Leto III«
Inserati. reklamacije In naročnina na upravo „Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2
Inserati sc računajo ::	po dogovoru. ::
Politični pregled.
Slovenskemu kršč. delovnemu ljudstvu.
Junija tega leta preteče 30 let, odkar .ie dr. Krek pri "žibertu« pole« vižmarskega mostu ustanovil »Slovenjo katoliško delavsko društvo«.
Dan, velepomemben ne samo za slovensko kršean-^o-socialno delavstvo, marveč za celokupni krščanski Politični in kulturni pokret med Slovenci!
Kajti iz skromnega »Slovenskega katoliškega delavskega društva« niso samo zrastle delavske krščanskosocialne strokovne organizacije tja do »Jugoslovanske strokovne zveze«, marveč tudi mogočna »Slovenska krčansko-socialna zveza«, naša prosvetna matica; pobude 'n ideje, ki so se sprožile in predebatirale v »Slovenskem katoliškem delavskem društvu«, pa so tudi preobliko-'ale takratno katoliškonarodno gibanje v Sloveniji, mu ^ale času primerno smer ter dovedle do ustanovitve Slovenske ljudske stranke, te najmogočnejše politične organizacije slovenskega naroda.
Krščansko-socialna delavska organizacija je potem 'edno korakala prva v boju za politične, kulturne in so-csalne pravice slovenskega ljudstva; bila je zenica v oče-*l> pokojnemu našemu Kreku. Kako sijajno vlogo je igra-’a v borbi za splošno in enako volivno pravico, ki ie Pravi začetek osvoboienja vseli narodov bivše monarhe, tudi slovenskega!
Naša krščansko-socialna delavska organizacija ni "*ia nikoli ozkosrčna; zbirala je v duhu Krekovem okoli Sei)e vse: obrtnika, kmeta, inteligenta, oziroma jim da-1;,|a pobude za politično in socialno osvoboditev izpod !®robstva liberalnega kapitalizma, nemške in domače birokracije in reakcionarstva.
Zato bo letošnja 30-letnica naše delavske organiza-C|ie praznik vseh stanov, vseh posameznikov, ki se zbi-r«io okrog prapora Slovenske ljudske stranke! Vsi mo-po vseh svojih močeh prispevati, da bo ta proslava Ci*n svečanejša in mogočnejša!
Naša tridesetletnica.
. Pripravljalni odbor za proslavo naše tridesetletnice ® Pretekli teden razposlal prve okrožnice vsem našim lupinam, strokovnim zvezam in Okrajnim delavskim ^ezam. Ker bi odbor čimpreje rad imel točne podatke o .ueležbi, prosimo, da nam naši zaupniki in prijatelji ta-°j odgovore.
Načelstvo JSZ je v svoji zadnji seji določilo kot pri-.*vek za stroške naše prireditve en dinar za vsakega *aiia. Prosimo vse naše blagajnike, da takoj nabero ta l}nski prispevek in ga pošljejo po položnici. Dinarski r,sPevek ne spada k rednemu mesečnemu obračunu, j V svrho kritja stroškov naše proslave smo izdali j d* Posebne nabiralne pole za prostovoljne doneske. Ker Pa načelstvo JSZ svojim članom itak že naložilo di-v rski prispevek, istili nabiralnih pol nismo poslali na na-organizacije. Ako bi pa kak zaveden član rad imel ko nabiralno polo, da bi nam s tem pomagal rešiti fi-Sencno vprašanje, mu jo radevolje pošljemo. Obrne naj t samo na Prip. odbor za proslavo tridesetletnice, Stari * '/II. Ljubljana.
Vo'	ministrstva	na našo prošnjo za polovično
b(1z"jo pričakujemo že ta teden. Takoj, ko jo dobimo, V(> obvestili vse v »Pravici« ali pa že preje v »Slo-'*««. Istotako bomo začeli obenem z razpošiljanjem jj() rebnih izkaznic. Nujno rabimo le poročil o udeležbi, da cetno vedeli za potrebno število izkaznic.
ji], , P|al<at' za našo proslavo so že v delu. Razposllai U(WK)tTK) že ta teden. Prosimo vse naše prijatelje in za-boJ ’ ^:| JU' takoj razobesijo na vidnili mestih. Obdržali Ijij, 0 nekaj plakatov tudi v rezervi, da bodo na razpo-
0	v Pisarni vsem, ki bi jili še radi imeli. s>()v (»le<le prehrane bo pripravljalni odbor kolikor mo-Drj e s^ušal ustreči. Vse tozadevne želje sporočite takoj tatl^avlialnemu odboru in obenem tudi število reflek-
1. junija vsi v Ljubljano !
tli ], ^bila za udeležbo pri naši proslavi smo poslali tu-tudirvaškini krščanskim delavskim organizacijam, kakor slovenskim izven državne meje. Istotako smo ^ , 1 tudi več naših prijateljev v inozemstvu. Pazimo,
o	udeležba velika!
V>1<) ^ecembra 1924 preteče 30 let. odkar se je ustano-dr. |^' ^el- konsumno društvo. Dokaz, kako si je pokojni JUt,ij. e zai>iislil res potrebo samopomoči delavskih vrst. ^‘■neseca 1894 leta je organiziral katoliško delavsko vslu° 'stega 'e*a decembra meseca takoj nato de-’ gospodarsko organizacijo.
Spored naše proslave.
Sobota. 31. maja: Pozdravni večer v Rokodelskem domu.
Nedelja. I. junija: Ob pol 8. uri položi deputacija venec na uran umrlega Janeza Evangelista Kreka.
Ob 8. uri sv. maša z nagovorom v cerkvi sv. Jožefa.
Ob 9. uri slavnostno zborovanje v veliki dvorani Ljudskega doma. Govorita dr. Andrej Gosar in poslanec Franc Kremžar.
01) 3. urn popoldne občni zbor Delavske zveze v Rokodelskem domu.
Ob 7. uri zvečer priredi Krekova mladina slavnostno predstavo »Divji lovec« v dvorani Ljudskega doma. Pred predstavo govori načelnik JSZ. poslanec Jože Gostinčar.
Pondcljek. 2. junija: sv. maša zadušnica za vse umrle člane naše organizacije ob pol 7. uri pri č. č. oo. frančiškanih.
Ob tridesetletnici.
Pred tridesetimi leti je dr. Krek, naš nepozabni in predobri oče, prvi stopil na plan' in zaklical junaško: »Kiščanski delavci, organizirajte se!« To je bil njegov klic, katerega je na načelni strani nosil naš prvi delavski Ust. Videl je vso bedo in pomanjkanje v stanovih tistih, ki so od ranega jutra do poznega večera trdo delali in v potu znojnih kapljic služili kruli. Vide! je veliko ljubezen družinskih očetov, ljubezen, ki jc žrtvovala vse, prav vse. kar so trudne roke zaslužile. Videl je še več. Skrbni očetje so si morali celo sebi prftrgovati grižljaj, da so zadostili svoji očetovski ljubezni in nasitili želodčke svojih malih.
To je bilo trpljenje, katerega je dr. Krek videl ne le z očmi, ampak tudi s srcem. In kdor čuti tudi s srcem bedo svojega bližnjega, ta mu tudi skuša pomagati. In to je hotel dr. Krek. On ni živel sebi, živel je bednemu slovenskemu narodu. Zato se ni pomišljal veliko. Ko je vse razdal kar je imel. tedaj je stopil na plan in zaklical: Krščanski delavci, organizirajte se!
Trideset let. Dr. Krek počiva že sedmo leto v mrzli gomili. Nimamo ga več. Zapustil nas je same v času, ko kapitalizem najhujše bije po očetovski ljubezni. Kdo danes živi v pomoč osirotelim otrokom? Kdo danes briše solze obupanim materam? Kdo reže kruli zapuščenim sirotam? Nimamo več našega očeta dr. Kreka. Ostali smo sami, sirote.
Ni ga več med nami. Toda njegov duh živi. Po tridesetih letih nam še vedno kliče iz mrzle gomile: organizirajte se! V organizaciji imate svojo rešitev! Strnjene vrste krščanskim delavcev morajo rešiti problem današnje družbe. Sila naše močne organizacije bo stopila in zdrobila glavo nenasitnemu kapitalizmu.
Krščanski delavci bomo sledili klicu našega buditelja. Ob tridesetletnici hočemo pokazati, da dr. Krekov duh živi še med nami. Dokazati hočemo, da njegov klic v organizacijo ni bil zastonj, ampak da nas bo ob praznovanju tridesetletnice še bolj podžgal k delu.
1. junija bomo manifestirali za idejo dr. Kreka. Slava mu!
Krščanskosocialni delavci in delavke!
Ob 30-letnici naše organizacije, ko se bomo spominjali dela naših prvili voditeljev in se ob njem navduševali za prihodnje borbe in zmage, je treba, (la se nekoliko poglobimo v zgodovino našega gibanja.
Socialna Misel,
izvrstni zagovornik naše krščanske socialne msli i bo ob naši 30-letnici objavila kratke in poljudne i članke o začetkih krščanskosocialnega gibanja med j Slovenci, nadalje o socialnem nazoru J. Ev. Kreka, prinesla bo tudi spomine še živečih prvih ustanoviteljev, voditeljev in govornikov prvega krščanskega delavskega društva, se spomnila vseh imeu onih, ki so za nas delali in objavila kratko kroniko najvažnejših dogodkov iz one lepe dobe.
Dolžnost vsakega krščanskosocialnega delavca je, da to številko »Socialne Misli«, ki izide ob naši 30-letnici, naroči! Cena bo navadna, 5 dinarjev. O načinu, kako se naj naroči, bomo sporočili prihodnjič	Jugoslovanska strokovna zveza.
Pri nas.
Vlada krvavega nasilja.
Pod sedanjo vlado sc nemoteno izvršujejo najgrša hudodelstva nad svobodnimi državljani. »Nacionalisti so te dni v vojvodini napadli kmete na polju in jih začeli streljati in pobijati. Policija je pa nastopila proti — kmetom. Vlada je prepovedala kongres madžarske stranke, dasi imajo tudi Madžari zagarantirane svoje pravice v mednarodnih pogodbah. Vlada je razpustila nadalje stanovska in kulturna društva madžarskih in nemških organizacij v Vojvodini. Ce bi vlada ostala na krmilu, obeta tudi razpustitev nekaterih slovenskih in hrvatsklh društev. Imata apetit Pašič in Pribičevic.
Vladna kriza
se še ni razpletla. Vsi činitelji se zavedajo silne važnosti odločitve, zato odlašajo. Zadnje dni preteklega tedna se je zdelo, da bo sestava nove vlade poverjena Ljubi Da-vidoviču. V zadnjem trenutku pa je Radič na Dunaju nasedel Pašičevi intrigi. Pašič je namreč po dunajskem poslaništvu dal vedeti Radiču, da so že razpisane državnozborske volitve. Radič je, kakor rečeno, tej laži verjel in hitro objavil v Dunajskem listu »Die Stunde« volivni proglas v katerem podčrtava republikanstvo. Ta Radičev proglas sedaj izrablja Pašič-Pribičevičeva koalicija, da ruje proti opozicijonalnemu bloku. Toda spretnosti voditeljev opozicije se je posrečilo, da Pašič tudi s to intrigo ni uspel. Namesto volilnega mandata, je v torek dobil formalno pooblastilo, da sestavi poslovno vlado. Rašič tega mandata ni sprejel.
Dr. Janko Šimrak.
Kongres HPS.
Hrvatska ljudska stranka je imela veličasten zbor v Zagrebu. Udeležili so se ga mnogoštevilni zastopniki iz vseh hrvatskih okolišev. Zaupniki so z veseljem ugotovili, da gre trezna in smotrena politika stranke v klasje in široke plasti naroda, že uvidevajo koliko je škodoval hrvatskemu narodu Radič s svojo neumno abstinenco. Krščansko socialnemu gibanju na Hrvatskem se obetajo boljši časi. S strankinim kongresom je bil združen občni zbor. Za strankinega načelnika je bil ponovno izvoljen 'Stjepan Barič, za glavnega tajnika pa dr. Janko Šimrak, čigar sliko prinašamo.
V inozemstvu.
Volitve v Nemčiji
so pokazale usoden poraz socialnih demokratov, ki so pri zadnjih volitvah dobili 171 poslancev, pri sedanjih pa samo 99. Padli so torej skoraj za polovico. Napredovali pa so komunisti od prejšnih 16 na 61 mandatov, nemški nacionalisti z nosilcem Ludendorffom so dobili 32, ostali nacionalisti 99, bavarska ljudska stranka 15, demokrati 24, nemška ljudska stranka -15. centrum (katoliški) 62. Volitve niso razčistile težkega političnega položaja in bodo najbrže slabo upHvale na rešitev reparacijskega vprašanja. Vsled velike zmage Ludendorffa, je tudi francoskim nacionalistom zrastel greben in dobili so krepko volilno geslo za francoske državnozborske volitve, ki so pred vrati.
Med sovjeti vre.
Odkar se je Trocki vrnil iz svojega prognanstva, prihajajo v svet vedno nove vesti o izpreinembah v najvišjih uradih zveze sovjetskih republik. Odstopil je predsednik vrhovnega gospodarskega sveta Džerdžinski in ljudski komisar za zdravstvo Semašek. Na mesto Džer-žinskega je baje imenovan Trocki. Džeržinski pa prevzame vodstvo vojnega urada. Baje je Trocki začel nastopati tudi proti Rykovu samemu.
Praznovanje 1. maja kršč.-soc. delavstva.
Krščansko-sooialno delavstvo je proslavilo letošnji
1.	maj po vseli delavskih središčih na slovesen način, tako da je v celokupni javnosti vzbudilo posebno pozornost in vtis, da bo v najkrajšem času pretežna večina slovenskega delavstva organiziranega v »Jugoslovanski strokovni zvezi«, ki je že danes najbolj strnjena slovenska strokovna organizacija.
Vič.
Naša mlada Delavska zveza je letos prvič proslavila I. maj. Na predvečer smo imeli v Društvenem domu delavsko predstavo. Ta bi bila skoraj izostala. V sredo opoludne so namreč pripeljali z rešilnim vozom domov iz Pollakove tovarne težko obolelega tov. Toneta Popit, ki bi bil moral igrati glavno ulogo. Takoj smo naprosili g. Markiča, ki je prevzel njegovo ulogo ter zvečer on — in vsi igralci prav dobro nastopili. Zjutraj je bila budnica po naselbini ter smo z godbo odkorakali na Rožnik, kjer smo imeli sv. mašo z govorom. Po maši smo se ndeležili zborovanja skupno s Strokovno zvezo iz Ljubljane. Led je prebit. Vrste Delavske zveze se množe. Sedaj se pripravljamo na občinske volitve.
Zveza papirniškega delavstva. — Dev. Mar. Polje.
Prvi maj smo praznovali pri nas nad vse veličastno. Na predvečer je na društvenem vrtu koncertrirala godba, ob 8. pa se je začela predstava »Za pravdo in srce«. Slavnost je otvoril z pozdravom predsednik delavske zveze P. S. Nato je v krasnem govoru predsednik Krekove mladine tov. Kordin vspodbujal navzoče k intenzivnemu delu, spominjal se blagopokojnega začetnika dr. Kreka in njegovih zaslug. — O igri sami prinašamo ocena na drugem mestu. — Vso pohvalo zasluži režiser, ki se je res trudil, da je tako izborno uspela.
Zjutraj ob 5. uri nas je ob krasnem vremenu budila budnica po okoličanskih vaseh. Ob 9. uri so se začeli zbirati delavci in delavke na društvenem vrtu, ob pritrkavanju vseh naših zvonov (za kar gre hvala vnetemu J. Demšarju), točno ob 9. uri se je uvrstil sprevod z zastavo in godbo na čelu v farno cerkev k službi božji. Sv. mašo je daroval in imel lep cerkven govor č. g. župnik Miiller. Pri sv. maši je svirala godba. Nato je odšel sprevod nazaj na društveni vrt, kjer se je vršil impozanten delavski shod, kateremu je predsedoval in ga vodil predsednik Zveze pap. del. Kukoviča. —• Glavni govornik ljubljanski podžupan dr. Stanovnik nam je v enournem govoru podal zgodovino kršč. soc. gibanja, ter podal sliko o borbi naših poslancev v Belgradu. Delavstvo je dr. Stanovniku burno ploskalo. Govoril je tudi predsednik Krekove mladine Sneberje-Zadobrova, tov. Iv. Vodnik o ciljih Krekove mladine. Kot tretji je govoril v imenu kršč. soc. dijaštva tov. visokošolec Stanovnik, nakar se je prebrala resolucija, ki protestira o nameravani ukinitvi 8-urnega dela, daje zaupanje našemu vodstvu .lug. klubu in načelniku dr. Korošcu.
Nato se je dopoldansko slavlje v najlepšem redu končalo. Popoldan pa je bil izlet v prijazni Sv. Jakob, kjer je naša godba pod vodstvom kapelnika g. župana Svetka neumorno svirala kakor tudi sicer pri celi proslavi. Zabava je bila nad vse prisrčna in neprisiljena. Tako smo praznovali I maj v splošno zadovoljnost, pokazali našo moč in disciplino. Prvi maj bodi nam svet delavski praznik tudi v bodoče.
Medvode.
Naše papirniško delavstvo je praznovalo prvi maj takole:
Zjutraj ob 7. uri smo imeli sv. mašo za žive in mrtve člane naše organizacije, nato smo se zbrali v Društvenem domu, kjer smo z veseljem pozdravili v svoji sredi našega starega prijatelja in delavskega prvobori-telja poslanca Jos. Gostinčarja, ki pa je bil sedaj prvič pri nas tekom petih let, kar obstoja naša strokovna organizacija. Starejšim delavcem pa je poslanec v dobrem
F. M. Dostojevskij :	(Dulje.)
Mlada žena.
Resi me pogube kakor si me pahnila vanjo. Jaz sem danes žrtvoval zate dušo. Toda jaz sam si ne morem izprositi odpuščanja za grehe te proklete noči, moliva torej oba skupaj !« In on — cigan — se je smejal! »In zdaj mi pokaži,« je rekel na to, »kod se more od tod proč, ne da bi me kdo videl«. Prijela sem ga za roko in odpeljala. Šla sva po stopnicah, nato počasi po hodniku, odprla sem vrata — ključ sem imela s seboj — in pokazala sem mu okno. Tedaj me on zgrabi, dvigne s svojimi močnimi rokami in skoči z menoj skozi okno. Roko v roki sva hitela dalje, hitela dolgo. Nazadnje se pokaže pred nama gost, mračen gozd. On se ustavi in prisluškuje. »Preganjajo naju, Katja, preganjavci so tudi za nama, lepo dekle, toda v tem trenutku nama ni sojeno umreti! Poljubi tne, lepa deklica, obljubi mi ljubezen in večno srečo!« »Od česa imaš roke krvave?« ga vprašam. »Kaj so krvave? Da, res, poklal sem vaše pse. Preveč glas; no so lajali nad poznim gostom. Pojdi!« In odhitela sva dalje. Tedaj ugledava na gozdnem potu jahalnega konja mojega očeta. Potegal je uzde in pobegnil iz hleva: ni hotel zgoreti. »To nama pošilja božja milost!« reče on. »Dvignil tem bom na konja, Katja!« Jaz sem molčala. »Ali nočeš? Saj nisem hudoben duh, napravil bom križ, ako hočeš!« In res se je prekrižal. Potem pa zajaše konja ' in me dvigne k sebi in jaz se privijem k njemu in pozabim v njegovem naročju na vse okoli sebe in zdelo se mi je kakor da sanjam. Ko pa sem se iz sanj zbudila, sem videla, da sva pred široko, široko reko. On razjaha,
spominu še iz srečnih predvojnih časov, kjer je leta 1902 skupno s tovarišem M. Moškercetn ustanovil prvo delavsko organizacijo pri nas in tudi potem mnogokrat prišel k nam na shode in predavanja. Zato smo bili veseli, da ga zopet enkrat vidiimo v svoji sredi. Deklamacija »Naša pesem« delavska himna, ki jo je krasno prednašala članica Pavla Zelnik, je na vse navzoče napravila najlepši utis. Nato nam je poslanec J. Gostinčar v poljudnem govoru povedal mnogo lepega in zanimivega, bodreč nas k vstrajnem delu za našo dobro in pošteno stvar.
Da pa združimo prijetno s koristim, smo končno tudi obravnavali o naših strokovnih zadevah ter sklenili, da bomo z ozirom na razmeere v naših tovarnah, v kratkem, stavili spomenico glede internih zahtev našemu podjetju. Tako smo izvršili majniško proslavo. Upanio, da v korist delavstvu. Še poslanec Gostinčar je izjavil, da nas je bil vesel in da nas kmalu zopet pride obiskat. Določili smo, da pride k nam v nedeljo, dne 11. t. in. in bomo ta dan popoldan po šmarnicah imeli zopet prijateljski društveni sestanek, na katerem nam bo Gostinčar upamo, mnogo zanimivega povedal in bo prinesel gotovo s seboj zanimivosti zadnjih dni iz Belgrada. Torej v nedeljo vse naše članstvo in somišljeniki gotovo na sestanek!
Zagorje.
Skupina »Jugoslovanske strokovne zveze rudarjev« je tu letos proslavila 1. maj na miren in slovesen način. Ob osmih zjutraj se je članstvo udeležilo svete maše, ob devetih pa je napolnilo društveno dvorano. Zborovanje je otvoril tov. Flisek Viktor in oddal besedo tov. poslancu Fr. Kremžarju, ki je v globoko zamišljenem govoru obrazložil silen pomen ideje 1. majnika v današnji zina-terializirani človeški družbi in povdaril, da je baš krščansko socialno delavstvo v prvi vrsti poklicano, da udejstvi majsko misel dela v dejanskem življenju. Govor je vplival, naše vrste bodo rastle. Na praznovanje 30-let-nice kršč. del. gibanja dne I. junija 1924, bo naša skupina odposlala najmanj 30 delegatov. Popoldne se je vršila delavska prireditev in prosta zabava.
Trbovlje.
Naša krščanska rudarska organizacija je z letošnjo proslavo 1. maja nad vse pričakovanje uspela. Ob osmih zjutraj je služil sv. mašo g. župni upravitelj Žmavc, med katero je v lepih besedah govoril o delu in veri. Po sveti maši je otvoril tov. Križnik v društvenem domu slavnostno zborovanje. Prvi je govoril podnačelnik JSZ Srečko Žumer, ki je v stvarnem govoru razložil pomen dela in važnost strnjene strokovne organizacije. Za njim je govoril glaviii tajnik JSZ Fran Žužek o majski ideji, o splošni dolžnosti do dela in o izgledili v bližnji bodočnosti za krščanski delavski pokret. Oba govora sta dobro uspela. Med Žužkovim govorom je prikorakalo mimo doma marksistično delavstvo. Popoldne ob pol štirih se je delavstvo zbralo k delavski predstavi in prosti zabavi. Medtem je prišel čez goro iz Zagorja poslanec Franc Kremžar, ki je v enournem govoru obrazložil jakost in metode jugoslovanskega in mednarodnega velekapitala, od katerega je danes odvisno tudi politično življenje v naši državi. Vsi trije govorniki so se nato odpeljali na postajo, delavstvo pa je prisostvovalo predstavi. Na 1. junija bo naša skupina v Ljubljani dobro zastopana.
Tržič.
Tržiško krščansko delavstvo je posvetilo predvečer 1. maja umetnosti. Priredilo je pevski koncert pod vodstvom g. pevovodje Ludovika Pečnika. Kar me je najbolj prijetno ganilo, je ta sveža neugnanost, ki kar puliti iz mladega zbora in hoče takorekoč šiloma do uspehov. Bodi mu v zadoščenje: stotere skušnje niso bile zastonj! Program je obsegal 10 točk. Preko priprostih Devovih koroških pesmi (Spov ptice pojo...«, »Pojdem v rute...«) ali Kimovčeve prekmurske pesmi »Marko skače ...« se je povzpel do ne lahkih Andelovih (»Oj, jesenske duge noči...«, »Igra kolo ...«), do K. Adamičeve »Ples Kralja Matjaža« itd. V Devovem samospevu »Jag-neta bela...« sem gdč. Tončko Slabe naravnost občudoval. Ta lirični glas, zvončno vesel v pripovedovanju.
me vzame s konja in gre k obrežju. Tam je skrit čoln. Pri slovesu še poreplja konja po vratu: »Zbogom, stari prijatelj!« reče. »Pojdi in si poišči novega gospodarja, ker so te stari vsi zapustili.« Te besede so me zelo ganile. Ovila sem roke okoli vratu živali, pritisnila sem obraz na gladko kožo in poljubila konja. Potem se ukr-cava na čoln. in vzame veslo in kmalu je obala ostala za nama. In ko nisva več videla brega, je on izpustil veslo in se ozrl naokoli po vodi. In pri tem je mrmral:
»Pozdravljena, mamica, svobodna reka, ti si braniteljica mnogih ljudi na svetu in čuvaš tudi mene. Ali si dobro varovala moje imetje in nežnej nosila moje blago?« Jaz sem molčala povešenih oči, ker mi je obraz gorel od sramu. »Pa če mi vzameš vse, ti bučna, nenasitljiva,« je mrmral dalje, »samo to mi obljubi sedaj, ti moja najlepša, da mi boš varovala in zibala moj najdragocenejši biser. Reci mi samo eno besedo, deklica, zakaj tako molčiš. Glej, bodi mi solnce in razženi nočno temo.« Tako je govoril in se pri tem smejal. Srce mu je hrepenelo po meni, to sem čutila, toda vseeno nisem hotela tega prenesti, od sramu. Hotela sem nekaj reči, pa nisem vedela, kako, in nisem rekla nič. »No, pa dobro, kakor hočeš!« reče on na svoj boječi mlok. Izgovoril je to zelo otožno in pobito. »S silo je nemogoče pridobiti ljubezen. Naj je Bog s teboj, ti trdosrčnica! Zdaj vidim, da je tvoje sovraštvo proti meni veliko! Ali se tvojim sinjim očem golobica, zdi. da res ne zaslužim ljubezni?« Cula sem to in zgrabilo me je sovraštvo, sovraštvo, ki je izviralo iz ljubezni, toda obvladala sem se in rekla: »Ali zaslužiš ljubezen ali ne, kdo ve to, toda vendar sem jaz nesramnica in nora, da bežim iz svoje dekliške sobe v temno noč in prodajam svojo dušo za smrtni greh in ne morem ob-
nežno mil v bolesti, očarujoč v pianissimih! Naj ji da ta uspeh novega ognja, da neumorno vežba svoj glas, zlasti, da si pribori večjo enakomernost v barvenosti glasu in še mnogo širšo obsežnost v dinamiki! Pri zboru je zaznamovati hvalevreden napredek v ritmiki in dinamiki. Vendar sem tupatam pogreši solidarne dinamične umerjenosti pred pavzami. Tudi bi želel večje jasnosti, preciznosti v izgovarjavi, zlasti pri moških .glasovih. Vztrajne skušnje bodo prinesle tudi več umerjene barvenosti med posameznimi glasovi. Najbolj občuteno je podal zbor »Ples kralja Matjaža« in »Pojdem v rute« in pa »Oj, jesenske duge noči...«. To zadnjo so peli v nenavadnem tempu, tako da je bila nevarnost za monotonost. Pa zbor je z gorkim občutjem pregnal to nevarnost popolnoma. Ni se pa posrečila — vsaj po mojem občutju — pesem »Igra kolo«. Delala je težave »staccato«-izgovorjava, moški glasovi preleseni, tudi takt se je majal. »Marko skače« je bil podan pretiho. Občinstvo je vidno z velikim užitkom poslušalo prednašane pesmi ter navdušeno ploskalo pevcem in temperamentnemu dirigentu. Zato na delo k novim uspehom!	Fr.	V.
T ržič.
Tržiški delavci so praznovali prvi maj na tradicionalen način s sv. mašo pri Sv. Križu. Med službo božjo je imel krasen nagovor o krščanskem prvem majniku i& vzvišenemu pomenu in cilju dela, ki naj delavca-trpina vodi k Bogu po večno plačilo. Po sv. maši so udeležniki obstali pred cerkvijo, in zastopnik tukajšnje strokovne zveze je otvoril zborovanje. Urednik »Pravice« je začrtal osnovne zahteve, ki jih mora imeti pred očmi vsak krščaski socialec, če hočemo, da bo organizacija dosegla svoj namen: požrtvovalnost, medsebojna ljubezen in prijateljstvo in neizprosna disciplina. Na žgečili zgledih je govornik pokazal, kako nekatere grde napake razjedajo delavsko družino, ubijajo telesno zdravje in dušo. Povdaril je, da mora biti prvi majnik krščanskih socialceV praznik kreposti, ki edina bo dala delavskim množicam telesnih moči in umskih zmožnosti za smotren in uspešen boj proti kapitalizmu. Na predvečer je imelo tržiško delavstvo v društvenem domu prosvetno zabavo s koncertom in deklamacijami. Prav lep je bil naš praznik, če" prav nas je dež pregnal z zborovališča.
Jesenice.
Prvi maj je na Jesenicah vodila naša krščanska kovinarska skupina »Strokovne zveze tovarniškega delavstva«, zakaj komunistična prireditev je skrahirala, soci-alno-demokratsko pa je »vodil« prosluli Bernotovec, bivši znani avstrijski »rechum«, bivši Sokol in bivši komunist Jeram, ki ga na Jesenicah nihče ne mara. Naše delavstvo, ki je že ob zadnjih občinskih volitvah dokazalo svojo disciplino, se je ob osmih zjutraj korporativno udeležilo sv. maše, nato pa napolnilo dvorano katoliškega doma. Predsednik tov. Pukšič je otvoril zborovanje f' podal besedo dr. Andreju Gosarju. Čim ga je delavstvo na odru zagledalo, mu je priredilo prisrčne ovacije. Pr-A. Gosar je v močnem govoru obrazložil cilje in pota krščanskega socializma, nujno potrebo njega udejstvitve v sedanjem kapitalističnem javnem življenju in poudaril* da je prva naloga sedanjosti kršč.-soc. delavstva Slo-venije, da postane enotnega duha, nakar bomo lahko rekli* da so postale življenje velike besede velikega dr. An** Mahniča: Kristus zmaguje, Kristus kraljuje in Kristus i-a' poveduje! Govornikova izvajanja so zapustila globok v tišin tudi Jesenice bodo poslale za 1. junij v Ljubljano jak° četo. Prosta zabava je potekla zmerno in prisrčno.
Prvi maj v Celju.
Na predvečer našega praznika je delavstvo čital® na službenih deskah stališče tuk. podjetnikov, skoraJ vseh obratov, »da se 1. maja — dela«. Že poprej, pa s° najeli ravnatelji in lastniki tovaren hlapce »Judeže« za satansko službo, odtegniti kolikor mogoče veliko delav' stva od praznovanja, da triumfira kapitalizem svojo z*113' go nad brezpravnimi čredami proletarcev, namesto nifostacij onih, katerih žene in otroci kličejo sestradani1 bosi: »Pomagajte nam, pomagajte nam, ker lačni in boi’’
vladati svojega nespametnega srca. To vedo morda sa mo moje tople sanje, toda to bi moral vedeti tudi o”' ki se brez mere kakor zločinec baha s hudobijo, ki io i napravil, in ki se igra z dekliškim srcem.« To sem reK *' dalje pa sc nisem več mogla premagovati in sem zaC^e jokati. On je molčal in me samo gledal, tako, da sen1 ■ tresla kakor list. »Potem pa poslušaj dekle«, pravi on oči so se mu bliskale, »to niso prazne besede, ki jih ^L vorim, ampak velika obljuba: dokler me hočeš osrečcV. ti, ti bom dober gospodar, ko pa me ne boš več ma potem ne govori praznih besed in ne reci nič, ne inU'^ ‘ nič: samo z obrvmi namigni, samo s svojini sinjim L som poglej, samo z mezincem pokaži, in vrnil bom ?* svobodo tvoji ljubezni. Toda v tem hipu, trdost111 ’ sklenem jaz svoje življenje in se končam.«
Silno razburjena Jekaterina preneha pripovedov*^ Dihala je težko, zamišljeno se smehljala predse in nadaljevati, toda tedaj srečajo njene svetle oči mrZ po pogled Ordinova, ki jo je srepo gledal. Zatrepetala vsem telesu, hotela je nekaj reči, pa ji je samo kri v obraz. Tedaj pa dvigne roke, kakor da je izgubila vest, se zgrabi za glavo in skrije svoj obraz na vzg*? ^ Ofdinov vztrepeta. Bolestni občutek razburjenje, ki sam ni vedel vzroka, in ki je bilo neznosno, se ra ^ kakor strup po njegovih žilah, iii začelo rasti, rasti:	j
toda vseeno prikovan nagon, pohlepna in neznosna s obvlada vse njegove misli in občutke. Toda istočasn0^ čne vedno teže prevzemati njegovo srce globoka l\x$, Hotel je med Jekaterinim pripovedovanjem že Pa zakričati, naj molči.
(Dalje prihodnjič.)
Ur'iiraino!« Škrjancek, sponiladno solnce, cvetke na zvonovi in vse je oznanjalo vigred in klicalo suž-"Je »malika« na dan, na praznik. Ali bo kdo. ki ga ne bi Praznoval in ga izdal.
Bilo jih je veliko, da preveč! Ali prihajali so praznični s cvetjem, zavedni izmed najzavednejših, ponosno j® Samozavestno v veselje tovarišev, ki so jih že pričakali, saj smo vedeli da pridejo, ker to so naši — borci "custrašeni, vredni maja in prostosti, zidarji naše bolnosti.
Omahljivce pa je bilo sram, saj jim je klical vsak uar težkega kladiva in glasni ropot: Juda, Juda, Juda! K-adar jim je pisk siren naznanil konec hlapčevanja za prjes, so bežali. Dim se je danes valil za njimi, da jih ]e enkrat zavil v temo in prah, da niso videli prvega Haja.
,	1- maj v Celju je proslavilo zavedno kršč. soc. de-
jstvo slovesno in lepo. Ko so se manifestanti zbrali na . u hotela »Beli vol«, smo odkorakali v lepem sprevo-911 z godbo po mestu na Babno, kjer je bila sv. maša ob ' ,Ur' v Janičevi kapeli. Med sv. mašo je igrala, kakor n celodnevni proslavi železničarska godba iz Celja.
sv. maši se je zbralo delavstvo in tudi lepo šte-1,0 kmetskega ljudstva na velikem Janičevem vrtu k ’ anif&stacijskem zborovanju, katero je otvoril str. tajnik ()v- Gajšek, nakar je govoril o pomenu 1. majnika, o dolžnosti dela za vsakega, pokazal v pravi luči kapitalistični uzabni red in končno povdarjal nujnost vzajemnosti kovnega ljudstva in važnost njegove .organizacije, in	s*a govor'*a *-ov- Munda, tajnik Del. zveze
dr. Hodžar. Njuna govora sta vzbudila med navzočo < ožico veliko zanimanje. Govorniki so želi velika odo-ravanja navdušenih manifestantov. Udeležba je bila pri
1	°Poldanski naši proslavi, kljub obratovanju podjetij, res j Pa. p0pv)idne se je vršil na istem prostoru vrtni kon- j ®rt 'n prosta prijateljska zabava, ki jo je poleg delav- ! a Posedlo mnogo naših prijateljev iz meščanskih kro- j v- Ponosno je lahko naše zavedno krščansko delav- i j , v°> da ie kljub prizadevanju nasprotnikov in podjetni- 1 v Proslavilo svoj piaznik v takem številu in tako lepo.
V	Mariboru
nif soc' delavstvo Prav lepo praznovalo 1. maj. Masiralo je z godbo na čelu po mestu.
Zabukovca p. Griže.
. Strokovna zveza rudarjev skupina v Zabukovci je °s veličastno obhajala praznik dela 1 maj. Ob 9. uri smo ^zbrali
)ri državnem premogovniku Zabukovci in ob j, 'O. uri srno odkorakali skupno z zabukovško godbo . ozi Megjjni;e v Marija Lurd, kjer smo imeli sv. mašo n !ePo pridigo. Od tam smo skupno odkorakali v dvomih Piki in po eni uri zopet skupno z godbo k gostilni Prudnjk s poslancem Davorinom Kranjcem. Ob 2. uri Poldne je ob navzočnosti vlad. komisarja otvoril del. daii°n^ Uranjek dobro obiskan shod in po kratkih bese-j Podal besedo poslancu, ki nam je razložil politično
0	v belgrajski skupščini in nam posebno lepo orisal p 1110,1 Praznovanja 1. maja, ker je ta dan praznik dela, kaaZnik Prijateljstva in skupnega dela, proti nasilnemu Clip'‘alizmu. Najtopleje se zahvaljujemo našemu poslan-St janjcu tudi za darovani znesek Din. 100, za kritje °skov naše prireditve. Odbor SZR v Zabukovci.
^ .Splošni vtisi letošnjega 1. maja bi bili sledeči: Ko-skel^i so ^ePetali. Spričo njihovega velikega agitacij-jj,0ga aparata in spričo njihovih večjih gmotnih sredstev I^()Jramo označiti njihove prireditve kot fiasko. Socialisti DIan'n0.Ve-Peričeve s^ul3ine so se, kjer so si upali na B ’ zibali v zlati sredi, poleta pa niso pokazali nikjer, nji v°t°Vci in narodni socialisti pa lahko likvidirajo. Zad-Utiji	\e- ^r- Žerjav ima svojo »Samostojno delavsko
sef*' res samostojno: nobenega pristaša nima in lianiVObodno g'^e v so^olskem Narodnem domu v Ljub-
stroi ^Hiciativo v Sloveniji je prevzela »Jugoslovanska ljan	1 zveza<<- One 1. junija 1924 praznuje v Ljub-
b0(i' ^0-Ietnico. Tu bodo padli zadnji načrti za bližnjo N|a ^nost. Po tej slovesnosti pa se vrši njen občni zbor. PojiL^ Se uredil'° zadnje, kar je potrebno, nato pa žlr]a° krščansko socialno delavstvo nevzdržno svojo soslavno pot naprej.
5;^Naj živi zmaga!
Lik°viž 'Sr=======’ "	’
Rudarjev maj\
\	Težka noč, globoka noč,
jasni zvok duši tu spodaj: ni ga vzdiha, ni besede, mir širok hladno
po jamah črnih veje	*
in v srce nam
misli težke seje ...	'
Ob brljivki sluzno vlažni mrak prepreza grenki zrak, duši oči ob medli luči.
Vdar za vdar — trgam žile živih skal, rovnica poje, šteje, ne noč ,ne dneve, trenutke, natančneje: kako se kri suši mi Peša moč, življenje vene —
Le zasadi se rovnica!
Kdaj te zadnjikrat zapičim, da odprem srce si zemlje, vidim, je-li so tam rdeče zarje ali črne, če cvetejo maji zlati: ali pa so dnevi tam tudi vsi prokleti nam —i
Prometna zveza.
Ali je to javnosti in ljudskim zastopnikom znano, kakšne nočne doklade dobivajo železniški uslužbenci za izvrševanje nočne službe.
Pribijemo, da dobivamo za vsako noč 1 K 50 v, reci in piši eno krono petdeset vinarjev. Ta nočna doklade je bila določena že pred štirinajstimi leti, kar danes ne odgovarja več dejanskim razmeram. Ta svota je še danes merodajna le za nas (prečane) za naše brate tam doli preko je pa čisto druga merica.
Toda takrat si je uslužbenec res lahko privoščil košček kruha za ta denar, kar danes ni niti za eno škat-ljo vžigalic.
Druga krivica se godi našim prečanskih kretnikom, kateri stanujejo v upravnih stanovanjih, kljub temu, da plačajo stanarino kakor tisti, ki stanujejo v privatnih stanovanjih. Ne dobivajo pa prvi še tiste malenkostne kilometrine, katera jim je bila določena, pa samo zaradi tega ne, ker stanujejo v upravnih stanovanjih.
Zavedamo se železničarji, da je takratna radikalna demokratska koalicija (povdarjamo demokratska), ki je zastopala nas prečane, nam zarezala globoke rane in ogoljufala za težke milijone. Ali iz zlobnosti ali iz nezavednosti, trdimo da prvo. Zato Vas kličemo zastopnike poštenejšega značaja, popravite te strašne rane katere so nam ti neznačajni ljudje prizadjali.
Sramota, da se moramo železničarji po petletnem osvobojenju pečati s takimi naredbami, katerih vsebina je, da morajo železniški uslužbenci odstraniti staro avstrijsko uniformo in obleči jugoslovansko železniško uniformo.
Vprašanje nastane, ali odstraniti še tiste stare cunje, katere smo si privarčevali med vojnim in predvojnim časom, ali pridemo v gatah in srajcah v službo. Nobeden cigan ne žene svojega konja v take mere, kakor ste Vi nas državne železničarje.
Povemo Vam odkrito, da nas je sram pred javnostjo pri izvrševanju službe, ko slišimo očitke podcenjevanja, to so uslužbenci SHS ali bolje rečeno, Jugoslovanski berači. Ali moremo imeti uslužbenci do tistih, ki izdajajo take naredbe spoštovanje? Ne! Toliko časa ne, dokler ne popravite teh krivic.
Občni zbor centrale Prometne zveze
se vrši v nedeljo, dne 18. maja 1924, ob 10. uri dopoldan v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 16. s sledečim dnevnim redom:
1. Otvoritev in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika in odobritev rač. zaključka.
4. Poročilo strokovnega in nadzorstvenega odbora.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti.
Če občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov.
Za člane je udeležba obvezna.	Predsednik.
Osrednji odbor Prometne zveze v Ljubljani sklicuje za dne 10. maja 1924 širši sestanek v društvenih prostorih Stari trg 2/1., ob 17. uri s sledečim dnevnim redom:
1.	Provizorična sestava novega odbora. 2. Slučajnosti.
Odbor.
Obveščamo tem potom vse obstoječe podružnice in plačilnice Prometne zveze, da odpošljejo določene delegate na napovedani občni zbor ter odpošljejo ali prinesejo delegati predloge, kateri so se izdelali na podružničnih občnih zborih.	Odbor.
Strokovna zveza.
Viničarji in kmetski delavci
v Ljutomeru ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 25. maja 1924, po rani maši ob 8. uri v prostorih gostilne »Triglav«. Na občnem zboru poroča zastopnik JSZ. Vse skupine se opozarjajo, da pošljejo na občni zbor svoje zastopnike. Skupina Ljutomer in odsek kmetskih delavcev na Ovenu se poživljata, da se člani občnega zbora v obilnem številu udeležita.
Naš viničarski red še vedno spi. Prišlo bode zopet poletje, ne vemo ali ga bode solnčna toplota zbudila ali ne? Gospode poslance opozarjamo, da se zavzamejo in zopet malo podregajo. Mogoče bo le kaj? Beda je pri nas taka, da bodemo morali skoraj sestaviti Statistiko o viničarskih plačah in razmerah in jo priobčiti listu, da bo javnost slišala klic ubogega v puščavi.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Strok, viničarska skupina nam piše: Preboleli smo vendar zopet večmesečno zimsko brezposelnost in ž njo združeno pomanjkanje na vseh koncih in krajih. Redni člani so spet poravnali zaostalo članarino, ker se sedaj zopet nekaj zasluži s kopanjem v vinogradu. Vkljub temu, da se med vsemi stanovi nahajamo v največji mizeriji, se močno zavedamo, da le potom naše organizacije zarnoremo doseči nam od Stvarnika dane a sedaj od kapitalizma teptane pravice, ki nam gredo. Težko čakamo, da se uzakoni naš novi viničarski red. Pa radi bi znali in videli, da bi brž naša centrala v Ljutomeru naznanila občni zbor.	Predsednik.	i
Tovarniški delavci.
Delavsko gibanje v Tržiču. 14. aprila se je vršil v »Našem domu« strokovni shod, na katerem je govoril Fr. Terseglav. Orisal je splošni položaj delavstva in po- j ! kazal, po katerih potih naj hodi delavstvo, ako hoče pra- j j vilno rešiti delavsko vprašanje. V debato so posegli ne-| kateri, med njimi ravnatelj Lajovic in g. župnik Škrbec.
I	Navzočih je bilo več socialistov. Prav je tako, da se de-
i	Javstvo med seboj spoznava in dela razpoloženje za zbli-
žanje in ustvarjanje enotne delavske fronte. Z zadovoljnimi obrazi smo se razšli po nad dve uri in pol trajajočem shodu, ker Terseglav je nalil novega poguma v naše delavske duše.
Okrožno tajništvo Jugosl. strokovne zveze v Mariboru se je preselilo s 1. majem v prostore Zadružne gos-podarske banke.
Cestarji.
Kranj. V nedeljo, dne 11. t. m. je tukaj v gostilni g. Fider ob 9. uri občni zbor skupine gr. sekcije Kranj, katerega se udeleži tajnik Gajšek iz Celja. Pridite na občni zbor vsi člani do zadnjega, ker je zadeva važna! Javni nameščenci.
Vsem javnim nameščencem! Tolikokrat smo zapostavljeni, gedi se nam krivica. Ali veste kako si pomo-remo do svojih pravic? Tovariši, tovarišice, oklenimo se svoje stanovske organizacije »Strokovne zveze javnih nameščencev*. Če niste član, storite to nemudoma. Zadostuje prijava po dopisnici na S. Z. jav. nameščencev, Stari trg 2/1. Uradne ure od 18—19 ure. Rok za sprejem novih članov, ki so prekoračili .50 leto, je podaljšan do 30. junija t. 1.
S.	Z. je preskrbela svojim članom znaten popust in ugodnosti pri raznih trgovci, zdravnikih, lekarnah, kopališčih itd.
Vsi za enega, eden za vse!
Delavska zveza.
Okrajna delavska zveza Sv. Miklavž pri Ormožu.
V	novembru lani smo si ustanovili tudi pri nas delavsko zvezo. Ker smo se pa ves čas do sedaj nahajali v zelo mučnem položaju, je cela reč izgledala kakor zaspana. Vršile so se seje, ali prave agilnosti za delavsko zvezo, nam najpotrebnejšo stvar, pa ni bilo. Ali vstala je spomlad in ž njo smo vstali tudi mi. Iskra zavednosti, ki tli v nas, se naj užge v plamen in tudi v pogubni požar današnjega krivičnega družabnega reda, ki podcenjuje delavca osobito našega viničarja in nas smatra za nekak aparat, ki naj samo dela in se peha, a buržujski gospod naj kolikor mogoče udobno uživa. Tudi v našem glasilu »Pravica« nočemo več izostati z dopisi.
Nehvaležnost demokratov v Tržiču.
Jakob Vehovec, uradnik pri Poslovalnici okrožnega urada za zav. del. v Tržiču je bil takorekoč vodja socialistične izobraž. organ. »Svobode«, ker je bil edini režiser pri igrah. Zato pa so demokratje poskrbeli, da je imenovani moral zapustiti Tržič. To je plačilo, ker so socialisti volili župana - demokrata in šli vedno do zadnjega časa za njim.
Trbovlje.
Okrajna delavska zveza pozivlje vse svoje člane, da čim preje poravnajo članarino za leto 1924. Članarina znaša letno 2 Din. Kdor je zaveden član imenovane zveze, se tej mali svoti ne bo umikal in isto poravnal v teku meseca dni. Upamo.
Trbovlje.
Okrajna delavska zveza v Trbovljah išče raznašalca za lista »Pravica« in »Slovenec«. Raznašalec ima ugodno plačo. Oglasi naj se v tajništvu Strok, zveze rudarjev, Loke št. 253 pri tov. Križniku, kjer bo zvedel pogoje. Vljudno prosimo krščansko misleče stariše, naj sina ali hčerko pripravno za tako delo, pošljejo na gornji naslov, da pomagajo razširjati naše delo in idejo krščanskega socializma.
D. M. v Polju.
. V nedeljo so zopet oznanjali rdeči plakati shod »neodvisnih« po ceC zapadni strani naše občine od Sp. Zadobrove gori do Hrastja. Ob 3. uri popoldan naj bi se . vršila komunistična agitacija pri amerikancu v Sneber-jah. Toda delavsko-kmečka zavednost je kar zginila ali pa jo je menda čisto opral dež. Toliko bobnanja, koliko jih je in gr >žiije z generalnim naskokom na vse vasi so pripeljali tudi naše zavedne Krekovce in nekaj pristašev našega delavskega gibanja iz D. M. v Polju tja. Toda bila je soba pol la pa ne komunistov, temveč naših, ki so se čisto prijateTisko- pomenili o bodočih volitvah in imeli sa--mi shod. In znani zagovornik zveze samostojnežev in komunistov it' /opet za eno blamažo bogatejši. Saj se nam smili, pa kaj se hoče. Vsaka palca ima dva konca. Enkrat bo že njega tudi počasi spametovalo, da delavstvo noče več praznih fraz ampak hoče dejstev in vidi tudi, da mu ravno naše strokovne in politične organizacije poma-jo, vsaj kolikor morejo. Nezavisni pa nimajo kaj pokazati. Zato se tudi proletarijat obrača od njih in padajo druga za drugo glavne trdnjave, kar se je moral prepričati na lastne oči eden najbolj vnetih zagovornikov nespametnih samostojno-komunističnih zvez. Upamo, da tudi njega najde še pravi čas pamet, da uvidi, kje je pošteno delo, kje so pa samo besede. Naj živi delavsko-kmečka vzajemnost v bodočem občinskem svetu, zveza, ki temelji na globokih temeljih krščanske ljubezni.
Dopisi.
Prevalje.
Dne 27. IV. se je vršil t-ukaj na vrtu gostilne Ahatz radikalni shod .Govorila sta gg. radikala Grafenauer in dr. Ravnik. Shoda sc je udeležilo kakih 10 radikalnih pristašev, ki so večinoma uradniki iz celega tukajšnjega okraja razen posestnika Kralja. Navzočih je bilo tudi nekaj soc. demokratov iz okolice, ki jim načeluje učitelj g. Doberšek. Več kot vseh teh Pašičevih priliznjencev je bilo navzočih somišljenikov SLS, ki so vztrajali na shodu do konca in so nadvdušeno pritrjevali besedam našega zagovornika tov. Mirko Miklna, ki je z dokazi pogumno pobijal neresnične izjave nasprotnikov. Žalostno
L
je, da nekdanji poslanec in voditelj koroških Slovencev, kateremu je vse zaupalo, ker se je bojeval za našo svobodo in pravice, sedaj pride med nas kot naš izkušnja-vec in nasprotnik, kot zagovornik krivic in nasilja. Omeniti hočem še nedosledno in sramotno ravnanje soc. demokratov. Ko je prvi govornik Grafenauer grajal njihovo nezdravo politiko in nesmiselni »razredni boj« in ko je povdarjal, da to ni nikakšna krivica, ko morajo naši fantje prebiti čas vojaške službe v daljni Macedoniji. tedaj so se nekateri razburili in so tudi godrnjali. Takoj ko je pa začel lažnjivo in krivično govoriti o fajmoštrih in neuspehih in nedelavnosti naših poslancev, so sramotno pozabili na razžaljenje. In socii so z radikali vred navdušeno pritrjevali blatenju govornikovem. Posebno g. učitelja Doberška navdušuje upanje, da bi bil znabit tudi on deležen dobička, ako bi kedaj zmagali radikali. Ti lažisocialisti so pripravljeni v eni uri izmenjati svoje politično prepričanje, ako to koristi njihovi sebičnosti. Tovariši, učimo se iz tega, da pri vseh teh materialističnih strankah ni nič stalnega. Zapustimo te, ki nas hočejo samo zasužnjiti, te, ki hočejo biti naši prijatelji samo tedaj, kadar bi nas potrebovali za sebične namene. Stopimo raje pod prapor kršč. socializma, v vrste teh, ki se stalno in dosledno borijo za naš vsakdanji kruli in za naše pravice, med tiste, ki hočejo in bodo izvojevali zmago nad materializmom, nad krivico in nasiljem.
Rajhenburg.
Tukajšnje kršč. soc. delavstvo je imelo dne 4. V. shod. na katerem sta poročala gg. Kremžar in g. Munda iz Celja. Žalibog, da je celi dan deževalo in ni bila udeležba tako sijajna kot smo pričakovali. Pač pa nas je prišla obiskat naša mestna Orjuna s par fantalini, ki so 'mislili nas po njihovih manirah motiti pri shodu. Pa smo jih kmalu potolažili, da so bili tako prestrašeni, da se k besedi ni nihče oglasil, dasi smo jih vabili in prosili. Poprej so hoteli kar po trije naenkrat govoriti, potem pa še eden ni imel kaj povedati. Hitro jim je padlo srce v hlače. Prvič so se Orjunci pokazali med nami, pa so za našo organizacijo veliko dobrega storili. Sedaj vsak delavec ve, da so to naši sovražniki. Ti ljudje sploh deltivce. zmerjajo z barabami, pa to nas nič ne boli. Bomo začeli pač bot za bot. Kakor vi z nami, tako mi z vami.
Žene in dekleta.
Drobci k vzgoji.
Vzgoja otrok je težka, zelo težka umetnost, ki se mora le s trudom priučiti. Če hoče kdo samostojno voditi kako obrt, mora položiti strog izpit, da izkaže, da razume svojo stvar. Ce pa stopita dva mlada, neizkušena človeka v zakon, se nihče ne vpraša, ali bosta pa tudi ta dva človeka znala vzgojiti svoje otroke. — Dokler je otrok majhen, pomaga svojim svetom stara mati. To pa le glede telesne vzgoje. — Ko pa postane nekoliko večji, se začne zavedati, razum se mu razvija in takrat je čas, da se začne vzgoja otroka, o kateri pa večina mater ni-nfa pojma.
Poglejmo v sobo. Tam vidimo 3 otroke. Vsak je zamišljen v svojo igračo. 8-letna Anica se igra s punčko, ki jo je prinesel Jezušček v Božiču, 6-letni Franček zida stolp iz deščic, 3-letna Francka se pa na tleh igra z ovčko, ki tudi meketa. Kar veselo vzklikne Anica. Svoji punčki je pomerila črn klobuk, ki dobro pristoji k pun-čkini sivi obleki. Vsa je srečna in hoče pokazati punčko materi. Franček prosi: »Pokaži še meni!« — »A punca!?« Zaničljivo se obrne proč in zida dalje. Oglasi se pa tudi mala Francka: »Kazi, kazi!« Tudi mali sestrici pokaže Anica svojo punčko. Toda hoče tudi imeti punčko. Ker je Anica ne da, češ da bi jo strgala in končala, se začne Francka dreti na vse pretege, da je kmalu modra v obraz, zraven pa tepta z nogami. Mati prihiti in vpraša, zakaj joka njen »srček«. Anica pove' materi. Mati vzame malega kričača v naročje, a vpitje ne preneha. Sedaj se obme mati proti Anici in jo začne kregati. — Ti si najstarejša in bi morala biti pametna! Daj Francki punčko, Če jo hoče imeti!« Anica se brani, češ, da je Jezušček njej prinesel punčko in da ima Francka svoje igrače. — Otrok joka še huje in zahteva punčko. V svoji bistroumnosti je Francka spoznala, da je mati na njeni strani. Sedaj pa mine mater potrpežljivost, vzame Anici punčko in jo da Francki. — Anici pa zapreti, da jo zatoži še očetu. Anica bridko joka v kotu za svojo punčko. A za to se nespametna mati ne zmeni. Mati odide zopet v kuhinjo. Francka se igra s punčko. Kmalu ji strga lase z glave, da se pokaže votlina. V glavi sta dve stekleni krogljici. Toliko časa se trudi mala otroška roka, da iina tudi punčkine oči v roki. Vsa zadovoljna kliče: »Očke očke!« — Anica še-le sedaj zapazi, kaj je sestrica naredila s punčko. Pograbi jo jeza, skoči k Francki, vzame ji punčko, jo udari, da otrok pade in v prvem strahu pozabi upiti. V istem
hipu pride mati, sune Anico, da pade in se udari. Svojo ljubljenko vzame v naročje in jo miluje.
Drugi dan toži mati sosedi, kakšen križ ima z otroki, da bi kmalu Anica radi punčke najmlajšo ubila. O nespametna mati, ne radi punčke, ampak radi rahlega udarca, ki ga nisi dala svojemu »srčku« a pravem času! Ti kot mati - vzgojiteljica bi morala vedeti, da tvoja Anica ravno tako ljubi svojo punčko, kakor ti svoje otroke in bi ne smela dati nerazsodni Franoki punčke v roke. Ti kot mati bi morala vedeti, da otrok brez nadzorstva pokonča vsako stvar. Vedeti bi morala, da se otroku ne sme dovoliti in dati vsega, ker postanejo svojeglavni in oblastni. Če bi ti Francki o pravem času dala rahel udarec radi togote, bi veliko doprinesla k njeni vzgoji: tvoji Anici bi pa prihranila solze in krivico, ki jo bo še občutila, ko bo odrasla. — Otroci nosijo vso krivico globoko v svjem srcu in mnogokrat se povrača materi njeno krivično vedenje nasproti otroku, ko ji ta v poznejših letih te krivice predbaciva.' Še bolj se pa kaznuje slepa ljubezen do otrok, radi katere mora mnogo mater trpeti. In po pravici! Saj je ona sama tako vzgojila otroka.
Tedenske vesti.
Šentviško orlovstvo
je svoj javen nastop preložilo na nedeljo 11. maja. 'l očno opoldne odkorakamo po prihodu vlakov z jeseniško godbo v l ačen. Ob 1 uri se bo pričel koncert jeseniške godbe in pevskega zbora, srečolov in šaljiva pošta. Ob pol 4. uri bo nastop orlovstva. Potem se zabava nadaljuje. Če bo polovična vožnja podaljšana, sporočimo v dnevnem časopisju. Prijatelji, prisrčne zabave ne zamudite!
D. M. Polje.
Zopet nam je smrt ugrabila enega najstarejših članov, tov. Primar Antona. Prišedši od dela domov se je od kapi zadet zgrudil mrtev, in šel po plačilo v vinograd gospodov. Pokopali smo ga ob številni udeležbi z zastavo v nedeljo 4. t. m. Preostalim, katere je vzgojil v vnete naše člane, iskreno sožalje. Pokojnik jc bil mirnega in zelo skromnega značaja, predvsem pa odločno krščanskega prepričanja, katerega si ni dal za nobeno ceno vzeti. Vsako nedeljo in tudi popoldan smo ga videli v cerkvi moliti. Sveti mu večna luč!
Prosveta.
Krekova mladina Sneberje-Zadobrova.
V	nedeljo po šmarnicah se je zbrala pod vodstvom tov. Vodnika mnogobrojna pestra družba mladih fantov in deklet v gostilniških prostorih pri Gartroži, ne morda iz slabih namenov, ampak na posvetovanje o bodočem težkem delu. ki ji ga je začrtala neugnana požrtvovalnost tega cveta naše bodočnosti. Mladi Krekovci so to, ki si hočejo, če tudi z najtežjimi bremeni priboriti svoj prapor. Zastava jih bo vodila v težkih in najtežjih časih. Zastava bo tista, ki jih bo* navduševala v vseh duševnih bojih in jim dajala poguma za bodoče delo in z zastavo v roki bodo korakali kot prvi ti ponosni mladeniči in mladenke vsem drugim za vzgled. Ni lahko delo. Marsikaj bo treba , žrtvovati, posebno v gmotnem oziru. Toda niti malo po-| misleka ali odlaganja. Čim težje bomo dobili ta prapor, bolj bo naš. bolj ga hočemo čuvati. Vse naše prijatelje in znance; vse naše somišljenike pa prosimo, da nas podpro v največji meri. Tebi kršč. socialno delavstvo pa kliče Tvoja mladinska organizacija: alarm! Naj se ne najde niti eden, ki bi grešil in odpodil mladega apostola naših idej brez daru. Prapor si hočemo z žrtvami zgraditi. Na delo!
KNJIGE DOMAČIH ZDRAVIL:
Da ne boš plačeval v lekarnah dragih zdravil, katere ti ponuja Stvarnik v naravi brezplačno, si kupi sledeče zdravilne knjižice:
Naše gobe.
Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob.
S 75 barvanimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Cena vezani
knjigi Din. 100.—.
Pri nas imamo 100 vrst užitnih gob, ki jih spozna-
mo s pomočjo te knjige. V drugih državah se živi veliko
družin z nabiranjem in izvažanjem gob. Pri nas pa gredo
milijoni v zgubo, ker segnijujejo v gozdu najboljše gobe,
katerih nihče ne pozna. Ker je naša zem'ja na gobah posebno bogata, priporočamo, da bi se z nabiranjem bavile delavske družine in si zagotovile bogate postranske dohodke. Knjižica pove tudi kako uporabljamo gobe uspešno v domačem gospodinjstvu. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Drobil
Kaj premore pšenično zrno.
Preračunali so, da ako da pšenično zrno v prvi žetvi 50 novih zrn, da v drugi žetvi 2500 in v tretji že 125.000 zrn. Čez šest let bi bilo iz enega samega prvotnega zrna že 15.625 milijonov in čez 12 let 244,140,625,000,000.000.00(1 novih zrn. Mernik žita vsebuje približno 20,478.000 zrn-Dvanajstletna množitev enega zrna bi napolnila "
11.921,953,497.910 mernikov.
Po tem računu bi eno samo pšenično zrno po triletni množitvi moglo enkrat nasiti več kot 320 oseb.
V	katerem mestu živi največ Judov?
Po statistiki zadnjega ljudskega štetja v Ne\vyorku živi tam 1.642.012 Judov, kar znaša .V) odstotkov celot' nega newyorškega prebivalstva. V Newyorku prebiva torej ena desetina vseh Judov.
Za pouk in zabavo.
Dvanajst najznameuitejših modernih pisateljev.
Neki ameriški list je poslal raznim pisateljem pf0" šnjo, naj mu navedejo imena dvanajsterih modernih naj' znamenitejših pisateljev. Zadovoljil se pa ni samo z im®' ni, temveč je hotel še pri vsakem pisatelju utemeljite';' zakaj je tako znamenit in zakaj je toliko pred drugin1'' Tak poziv je dobil tudi slavni irskoangleški dramatik 0e" orge Bernard Shaw (izgovori: šo). Nič ni odgovoril. je prišlo drugo pismo, tretje, četrto, prišel je brzojav # brzojavom. Slednjič mu je bilo preveč, usedel se je in J* napisal:
1. George Bernard Shaw.
2. G. Bernard Shaw.
3. George B. Sha\v.
4. G. B. Shaw.
5. G. B. Sh.
6. George Shaw.
7. Bernard Sha\v.
S.	G. Sha\v.
9. B. Shaw.
10. George.
11. Bernard.
12. Shaw.
Urednik lista je bil z imenikom prav zadovoljen 'n ga je priobčil tako, kakor ga je bil prejel.
Borza.
Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 2. V. 192&
Za 10.000 ogrskih kron Din. 9.50—11.50.
„ 1 italj, liro Din. 3.60—3.63.
„ I funt šterling Din. 353.-356.
„ 1 dolar v čeku Din. 80—81.
„ 1 dolar v gotovini Din. 79.05 —80.05.
„	I	franc,	frank	Din.	5.21^—5.26^.
„	1	češko	krono	Din.	2.36—2.39.
„ 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.28—11.48.
„ 1 švic. frank Djn. 14.31—14.41.
Dne 5. V. 1924.
Za 1 italj. liro Din. 59**—3.62“*.
„ 1 funt šterling Din. 351.75—354.75.
„ 1 am. dolar, v čeku Din. 795/»—80V«.
„	1	am. dolar v	gotovini Din. 78.90 —79.90.
„	1	franc,	frank	Din.	5.12^—5.17K-.
„ 1 češko krono Din. 2.35 'A—2.38K>.
„ 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.25—11.45.
„ 1 švic. frank Din. 14.30—14.40.
DELAVSKIM DRUŽINAM
pri Dev. Mar. v Polju in okolici.
y
Ali kupujete vse svoje gospodinjske potrebščin svoji lastni trgovini
I. delavskem konzumnem druŠt^
kjer dobite po konkurenčnih cenah le prvovrstno
Delavci, delavke, naša dolžnost in zavednost 11 ^ pravi združimo se skupno, kjer le v složnosti j« 10 Kdor še ni član svoje zadruge naj se da vpisatit *’ dobi od vsega v gotovini takoj plačanega blaga pusta. Člani prejšnje gospodarske zadruge ste Že ^ vpisani ter Vam ni treba plačati nobene pris4opni|,e’ <| Pojasnila dobite v trgovini. — Poskusite enkrat in aV boste, da ste v svoji zadrugi najcenejše in najbolj^ ? streženi. Rednim plačujočim se daje tudi na !4dneV
Posl ovodi*
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON št. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA DANKA 9^2.
L3UBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije /	pod	najugodnejšimi	pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA:.Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
.M"'*''
Pooblaščen prodajalec sreči1* Državne razredne loterija
faMtafa kaeaoacH.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej 6°**