vsak četrtek in Telja s pošlnino vred aii t Mariboru s MŠl^am^ni pa dom za M» iC ffa., M 7 «t, č*t Idi 4 Sa. i«T«a h^irt|« 35 ila. fevrfftHM se—^e na iifnnflfc« , Stvcn-*'<}*	v Ma-
rfkorn Kara<fta cesta 5. t*N a«	d«
ffaročnina se plačuje v naprej, friaion iglemrban šL 113.
»T. «ti
Posamezna Slevtlka slane 2 kroni aH 50 para.
Poštnina plačana -v gotovini.
GOSPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO.
Uredništvo: Koroška c«Iq št. 5. Rokopisi se ne čajo. Upravništvo spre|®> ma naročnino, fnserste ■
reklamacije. C«»« iasaratom p* dogovoru. Za vačhratee agia*« primeren papust. Netap.-i» reklamacije s» paštntn« .	praste.
Cafcavni raca« poštneg urorfa LJubljana si 10i
Telefon inlerurkan šL 113,
M&pibop. d»« julija mu
se. lutnilK,
Katoliški shadi.
Zgodovina katoliških shodov v Sloveniji vsebuje celo vrsto neoporečnih uspehov poglobitve verskega čustva in krščanskega življenja med ljudstvom. Vojne grozote ter dolgotrajno neurejeno družinsko in družabno življenje je, žal, prizadejalo veliko škode preporodu našega ljudstva. Posurovelost in divjaštvo, ne-zmernost v jedi in pijači, nebrzdano pijančevanje in razposajeno življenje ter splošna otopelost za vse dobro in lepo; vse to je znatno oslabilo krepko odpornost našega ljudstva proti nenravnim pojavom povojne dobe in izzvala mlačnost napram dolžnostim in pravicam katoliškega kristjana.
Novo državno-pravno razmerje, kapitalistično-fra-mazonski vpliv, razna protiverska in protiljudska nasilja v vseh panogah javnega življenja so te žalostne vojne posledice še bolj poostrile in podžgale politične strasti v uničujoč plamen splošnega nezadovoljstva. V leni smislu je zlasti napovedani, dasi ne vedno dosledno izvajani kulturni boj izzval ostrine v tako obsežnem razmerju, ki zahtevajo od vsakega pravega katoličana in od vsake prave katoličanke, da z vso resnostjo in trdno odločnostjo zavzame svoje mesto v vrstah bori-teljev za zmago vzvišenih katoliških načel.
Zavedati se moramo v polni meri naših dolžnosti napram cerkvi in ljudstvu in z nezmanjšano močjo nastopiti proti pogubnim vplivom brezverstva in odrastkov tega brezverstva ter liberalno-kapitalističnega brez-domovinstva.
Katoliški shodi pomenjajo nekak pregled bojnih vrst katoliških boriteljev. Na teh shodih pride do polnega izraza prava ljudska volja, obenem pa zadobi verska poglobitev nove krepke korenike za vzrast in razširjenje katoliških načel. Ti shodi postajajo močan jez In nerazbojna skala klenega jedra naše plemenite pre-rodne misli, ki bo kljubovala vsem raznim kulturno-bojnim težnjam.	j
Svojčas, pred vojno, so se vršili katoliški shodi za Slovenijo v Ljubljani. Komu ob spominu na te veličastne dneve našega katoliškega zmagoslavja ne vtrip- , tje še danes zanosno srce, zroč v duhu nepregledne množice naših mož in žena, fantov in deklet! Toda kljub temu, da se je teh shodov udeležilo na desettisoe; { ljudi z vseh strani Slovenije, bilo je še mnogo, mnog j ' verni)i katoličanov, ki se iz raznih vzrokov zaradi oddaljenosti niso mogli, se udeležiti shoda osebno.
Zato se je najprej v ljubljanski škofiji napravil poskus zanesti katoliške shode v posamezna središča na deželi. Ta poskus se je sijajno obnesel in žel obilo dobrih sadov. Tisoč- in tisočglave množice so v kipe-čem navdušenju ves dan z velikim zanimanjem sledile najboljšim govornikom našega katoliškega izobražen-stva.
Orli in Orlice, naš ponos in naše trdno jamstvo za bodočnost, kakor tudi cerkvene organizacije Marijine družbe, tretji red sv. Frančiška ter razne bratovščine In kongregacije, so se udeležile katoliških shodov kot dragoceni biseri vsebinsko polnih in lepih slovesnosti. iH shodi so bili ponajvečkrat združeni z orlovskimi tabori, kjer je mladina tudi v telovadnih nastopih pokazala svojo sposobnost in umevanje dolžnosti krščanskega življenja.
Tudi pri nas, v bivši Štajerski, se vrše vsenaokoli lepo uspeli in nepričakovano sijajno obiskani katoliški shodi. Navdušenje odseva z radostnih lic naših mož in
katoliško ženstvo v zanosnem vzhičenju sodeluje v pripravah in izpeljavi katoliških shodov.
Na teh shouni se obravnavajo najbolj pereča vprašanja današnjega časa. k
Pomen katoličanstva za javno življenje je vsekakor točka, ki je morda še najmanj razširjena med ljudstvom. Zato je povsem primerno, da se ta točka ravno na katoliških shodih vsestransko obrazloži, če imajo v vseh javnih zadevah svoje prste vmes brezverci, je v toliko bolj potrebno, da se zanima za javnost vsak katoličan in katoličanka.
Eno najvažnejših predmetov, o katerih imajo razpravljati katoliški shodi, je brezdvomno katoliška šol t. Naše stališče v tem oziru je jasno: Katoliški otrok v katoliško šolo! Odločati, kam naj hodi otrok v šolo, pa imajo stariši in Cerkev, a nikdo drugi. Da pa bo katoliška šola res katoliška, zahtevamo, ker jo tudi s svojimi davki vzdržujemo in ker gre za kri naše krvi, da imajo starisi in Cerkev glavno besedo pri nameščanju učiteljstva. Ni in ne sme biti vse eno, kdo bodi vzgojitelj naših otrok. Mi hočemo vedeti, komu izročamo naš zaklad v varstvo in vzgojo! Pouk o katoliški veri more in sme vršiti samo in edino katoliški duhovnik, ne pa sokolsko navdahnjen učitelj.
Pa ne samo šoli obvezna mladina, temveč in še morda bolj zaslužuje vso pozornost šoli odrasla mladina. Mladinske organizacije naj bodo trdna krščanska podlaga in priprava za bodoče življenje. Mladinske zve ze, organizacije Orlov in Orlic, katerim ob boku naj stoje cerkvene organizacije ,naj prepoje vso našo mladino z navdušenjem za vse dobro, lepo in plemenito.
še posebno važna naloga katoliških shodov pa je razširjenje katoliškega časopisja. Ako ne bomo imeli dobro gmotno podprtega in razširjenega časopisja, je za sionj ves naš trud. Časopis prodre dandanes v vse kote narodnega ozemlja, vsaka gorska koča čita časopisje. Če pa ne bomo imeli dovolj in vsestransko razširjenega časopisja, nas bodo nasprotniki preplavili in postopno zastrupljali dušo za dušo ter odtujili veri in domovini. Zato je katoliški tisk izredne važnosti za raz širjenje in poglobitev katoliških načel. Vsakega pravega ljudomila in katoličana sveia dolžnost je, da naroča le samo katoliško časopisje in pridobiva novih naročnikov! Podpirati moramo katoliški tisk gmotno in moralno, z denarjem in z marljivim dopisovanjem!
To so glavne naloge katoliških shodov in v tem znamenju, v znamenju sv. križa, je zmaga krščanskih načel!
Kat. skad ari Sv. Raka.
Veličastveni shod katoliškega ljudstva pri Sv. Roku nad šmarsko dolino v nedeljo, dne 2. t. m. je že po svojem miljeju in obeležju imel značaj pravega tabora izza časov, ko so se naši predniki zbirali na visokih ii, utrjenih hribih v obrambo svoje svete vere in svojega življenja in imetja proti nevernikom, divjim Turkom.
Na predvečer so vsenaokrog po bližnjih gričih plapolali kresovi in pokali topiči. Drugi dan, v nedeljo, pa so že v zgodnjih jutranjih urah valovile silne množice proti Šmarju. Okrog 9. ure dopoldne se je v Šmarju na postaji razvil impozanten sprevod z godbo na čelu. Ob silnem vzhičenju in navdušenju ljudstva so korakali Orli in Orlice, za njimi Marijine družbe in druge organizacije. Kakor grom so doneli neprestani vzkliki:
Ko-
«Živelo krščansko ljudstvo! Živeli Orli! živio dr. rošec! živela jugoslovanska država!« itd.
Ob lepo okrašenih kapelicah so se pomikale navdušene množice po strmi poti navzgor k sv. Roku. Pred cerkvijo je bil postavljen oder za božjo službo in za govornike ter oder za pevce in godbo. Izpred odra pa so se razgrnile v pestrem valovanju nepregledne množice ljudstva.
Preč. g. dr. Anton Jerovšek iz Maribora je nato imel lepo pridigo o vzgoji v obrambo vere in vzgled-iiega krščanskega življenja ter rotil matere naj ne puščajo svojih otrok v brezverska društva, kjer se vzgajajo janičarji vere in naroda. Po pridigi pa je imel preč. g. prof. Vreže slovesno sv. mašo ob asistenci domačib čč. gg. kaplanov. Močan pevski zbor je poveličal lepo cerkveno slavnost.
Govori.
Po sv. maši je preč. g. prof. Vreže otvoril zborovanje v zanosnem govoru in prisrčno pozdravil tako v obilnem številu navzoče može in žene ter mladino. Imenoma je omenil Orle in Orlice (živeli Orli!), Marijine družbe (Živela Marijina družba!) in druge navzoče sk j pine. Istotako toplo je pozdravil prisotne župane in obč. odbornike (Živeli!), dr. Jerovšeka, dež. sod. svetniku dr. Lavrenčiča, prof. Vesenjaka, urednika Smodeja in poslanca žebota. Vsako teh imen je ljudstvo sprejelo t burnimi živio-klici. Ko pa je gospod profesor omenil ime neumorno delavnega, za splošno slovensko in jugoslovansko stvar velezaslužnega našega voditelja dr. Korošca, so završali navdušeni in burni vzkliki «Živio dr Korošec!«, ki so se neprestano ponavljali.
Na predlog župana okoliške občine Šmarje g. Golč-mana je bil izvoljen za predsednika shodu g. prof. Vreže, za podpredsednika pa župan g. Roškar iz Sv. Križa pri Slatini in g. bivši poslanec Vrečko iz Ponikve.
Nato je pozdravil shod v imenu okoliške občine Šmarje g. župan Golčman, ki je v svojem govoru pov -daril, da stoji katoliško ljudstvo trdno na braniku preti sovražnikom vere in Cerkve in ne bo dopustilo blatenja katoliške vere ter odpravo verouka iz šol. Svoj govor je sklenil: «Bog živi vse verne in odločne ljudi!« (Bog živi! Živeli!)
Dež. sod. svetnik g. dr. Lavrenčič iz Kozjega je uvodoma opisal boj, ki se bije med Kristusom in satanom, med katoličanstvom in Velikim Orientom framazonc» v Parizu. Prostozidarji so že pred vojno mislili, da si krščanstvo že notranje uničili, čim so se polastili držav« ne moči v ta namen. Dokazano pa je, da je katoličaa-stvo tem trdnejše. Če katoličani popuste v svojem drže* ljanstvu, pa mora razpasti država. Kjerkoli se je zrušila država, se je to zgodilo zato, ker ni katoličanstwo imelo dovolj vpliva na javno življenje. Tudi danes se katoličanstvo potiska iz javnega življenja, ker se noče zasužnjiti. Zato smo izgubili šolo, duhovnik pa mora celo v cerkvi paziti, da ga zloglasni «kancelparagraf« ne spravi v ječo. Ker se torej omejuje duhovščini v nje~ nem delovanju, je zavladalo splošno pohujšanje in mlačnost pri večjem delu katoličanov. Tako daleč smo prišli, da se uradništvo boji celo opravljati svoje ver-:ke dolžnosti. Temu je mnogo kriva tudi slaba vzgoja. Zgodilo se je, da je Sokolič vrgel Orlica. Sokoličeva mati je svojega «nadebudnega« sinka zato pošteno na-šeškala. Kaznovani Sokolič pa je dejal svoji materi: «Ti si tudi «čukica«, ker braniš «čuke«. In kje se na-vzema otrok take predrznosti, če ne tam, kjer bi kršč. ljubezen morala imeti glavno besedo, v šoli! Vzgoja
LISTEK. Bankovec za milRen fontav zlata.
Angleški spisal Mark Twain.
(Dalje.)
«Poskusite me, o — le samo poskusite me, takole za trideset, štirideset let in če —.«
«Dobro, dobro! Pa poskusimo! No, — vzemite si |o!c —
Ce sva bila srečna?
Ni besed v slovarju, ki bi mogle popisati najino srečo! — In ko je London par dni pozneje zvedel vso zgodbo, moje dogodivščine z milijonskim bankovcem, in kako se je stava končala, vprašate, ali so govorili in se zabavali —?
Pa še kako!
In bogati oče Porcijin je šel s tistim dragocenim papirjem na banko in banka mu ga je izplačala, ga razveljavila in mu ga podarila v spomin in on ga \t poklonil nama za poročno darilo — med mnogimi drugimi darili seve — in djala sva ga v okvir in sedaj vi -si na odličnem mestu v najini sobi.
Kajti s tem bankovcem sem zaslužil svojo Porcijo. tie bi ga ne bil dobil na posodo, bi ne bil ostal v Londonu, bi ne bil prišel v poslanikovo hišo in bi ne bil fcikoli srečal Porcije.
In vsakomur, ki me obišče, ga pokažem in pra-viib:	^	t ,
«Da, to je bankovec za milijon funxov zlata! — Pa v celem svojem dragocenem življenju je kupil samo ¡e eno stvar, — in ta stvarca je neizmerno dragocenejša ko cel milijon funtov zlata — «
Izkušnje |is:ola U/illiainsa,
Angleški spisal Mark Twain.
I.
«Da torej nadaljujem svoje pripovedovanje«, — tako mi je pravil prijazni gospod Williams iz New-Yorka — «bridke izkušnje sem doživel tistikrat, ko je škrlatica razsajala v mestu in so vse matere malodanc zblaznele od strahu in skrbi za svoje otroke. —
Sedeli smo na vrtu, moja žena z malo Penelopo v naročju in jaz, in otrok je grizel borovo tresko in si jo tiščal med zobe, kakor pač imajo otroci navado, da vse nesejo v usta, kar jim pride pod roko.
Dejal sem ženi:
«Dragica, če bi jaz bil na tvojem mestu, bi ne pustil grizti otroku borove treske!«
«Kaj je neki hudega na tem!« je odgovorila in se pripravljala, da vzame otroku tresko. — Ženske pač ne morejo slišati najpametnejše besede, pa da ne bi ugovarjale, — omožene namreč.
Odvrnil sem:
«Ljubček, znano je, da je borov les najmanj redi-len izmed vsega, kar bi se moglo dati otroku v usta!«
Roka, ki je prijemala za tresko, se je ustavila in je pustila les otroku.
«Sam dobro veš, da to ni res! Sam dobro veš! —> Vsi« — zelo je poudarjala besedico vsi — «vsi zdravniki pravijo, da je borova smola najboljše krepilno sredstvo za slabotno hrbtenico pri otrokih in za bolne ledvice!«
«Ah — oprosti! Nisem te razumel! Nisem vedel, da ima naša Penelopa slabotno hrbtenico in da boleha na ledvicah in da je zdravnik priporočal —«
«Kdo pravi, da ima otrok slabotno hrbtenico in bolne ledvice —?«
«Dragica, — ti sama si to rekla!«
«Kaj takega —! Nikoli nisem tega rekla!«
«Ampak — ljuba Karolina, pred dvema minutama si dejala, da —.«
«Ničesar nisem dejala! Kaj mene briga, kaj sem dejala! — Prav nič hudega ni na tem, če grize otrok borovo tresko, ako le hoče! Ti to dobro veš! Le naj jo grize in grizla jo bo, moja Penelopa! — Takole —!«
In djala je otroku tresko nazaj v usta.
«To mi zadostuje, ljuba moja žena! Uvidevam tvoje razloge in klanjam se tvojemu razumu in tvojim izkušnjam in šel bom in naročil še danes dva ali tri sežnje najboljšega borovega lesa. Moji otroci ne smejo ničesar pogrešati, kar bi —«
«Oh, prosim te. pojdi v svoj urad in pusti me pri

f I. stran.
SLOVENSKI GOSPODAR
6. julija 1922.
brez srčne kulture je podivjanje mladine. Tako se države ne zidajo, nego rušijo. V časopisju dan na dan ¿i tam o o raznih lumparijah, a nikomur se ne zgodi ničesar. Celo odlikovani so! (Res je!) Treba je prepojiti (vse javno življenje s krščanskim duhom in z ljubeznijo do bližnjega. Zato dajte svobodo cerkvi, pa bo tudi ona mogla dati državi zveste in poštene državljane. H koncu je govornik priporočal Marijine družbe in tretji red ter z vzklikom: «Bog živi!« zaključil svoj lepi govor, spremljan z viharnimi živio-klici!
Predsednik gospod prof. Vreže se je v imenu zbo-rovalcev zahvalil govorniku in podal besedo g. prof. Vesenjaku.
G. prof. Vesenjak je z vzgledi podprl svoj skrbno sestavljen referat o katoliški šoli. Mati, ki je rodila otroka, ve, da je ta otrok njen in božji, ona mu je skle pala ročice k Bogu in ona ne bo dopustila, da zgine • duh, ki veje iz vsega našega dejanja in nehanja, duh krščanstva, Zato si ne bo dala iztrgati iz rok svojih pravic do vzgoje. Vzgoja bodi torej roditeljska in verska. Šola z državno vzgojo ne vzgaja državljanov, am pak podanike, sužnje. V šoli se zaenkrat še puščajo ka-tebeti, toda duhovne vaje za mladino se vedno bolj omejujejo. Dogaja se celo, da Sokoli vodijo šolsko mladino ob nedeljah dopoldne na telovadišče samo zato, da jih odtegnejo od duhovnih vaj in božje službe. Mi zahtevamo, da bodi krščanska šola od najnižjih razredov ljudske šole do najvišjega vira znanosti in vede verska in v teh šolah naj samo od cerkvene oblasti postavljeni katehet poučuje veronauk. (živio!)
Po zahvali in resumeju je g. prof. Vreže podal besedo naslednjemu govorniku.
D r. K o r o š e c, ko se je polegel prvi orkan navdu • šenja in živijoklicev, je v temperamentnem govoru označil stališče in razmerje katoličanstva napram državi. Kakor se bodo upravljači države zadržali na pram katoličanstvu, tako se bomo tudi mi zadržali napram njim. (Viharno odobravanje). Svoj boj bomo iz-vojevali in bomo dosegli, kar zahtevamo. Mi smo dali državni upravi več, kot pa je ona nam dala. (Tako je!) Ne zahtevamo nič več, kot ravnopravnost. Nočemo pa biti zapostavljeni niti morda številnejšim drugoverni-kom. (Tako je!) Boj je hud, toda zmaga mora priti, katoliška načela morajo zmagati. Treba pa je prave Jo -bove potrpežljivosti. Četudi desetkrat pademo, bomo vendar še tudi enajstič vstali. Zato vsak na svoje mesto in mladino v sredo! (Burni in viharni živijoklici!) — Govor našega voditelja g. dr. Korošca bo prinesla «Stra- | ža« v celoti.	!
V imenu zborovalcev se je govorniku zahvalil g. \ prof. Vreže in obljubil, da se bomo ravnali po njegovih besedah.
Nato je gospod urednik Smodej razmotrival o organizaciji katoliške mladine. Sicer je res, da ni boljše organizacije od organizacije katoliške Cerkve. Vendar so naši predniki grešili, ker niso ustanavljali mladinskih organizacij. Zato so nas nasprotniki v tem oziru prehiteli. Zato je tudi naš boj znatno otežkočen. Oči vseh so uprte v mladino. Njo nam hoče iztrgati svobo -domiselstvo in naša dolžnost je, da obnovimo in poživimo vse naše mladinske organizacije in ustanavljamo nove. Zlasti je treba obrniti vso našo pozornost na izobrazbo. Čim bolj bo naš narod kulturno razvit in izobražen, tem manjši bo vpliv nasprotnikov na mladino. Izobražena in globoko verna mladina se ne bo pustila zapeljali. Brez vere pa je svet velika luknja razbojnikov. (Tako je!) Irci se imajo danes zahvaliti za svojo zmago nad angleški*- tiranstvom ravno svoji iz • obrazbi in katoličanstvu. češčenje Matere božje na Irskem je pomagalo k uspehom tudi v političnem oziru. Bodimo otroci Marije in njena priprošnja nam bo pomagala, če prej ne, ob smrtni uri! Obenem pa se moramo zavedati svoje narodnosti in slovenstva. Rožni venec, bele cerkvice po naših gričih so sestavni del in milje slovenstva. Če to izgubimo in vero iz src, postanemo sužnji in o slovenstvu ne bo več duha ne sluha. Ustanavljamo izobraževalna društva, v njih gojimo našo slovensko pesem in nudimo mladini pošteno zabavo in veselje. V orlovskih organizacijah naj se krepi naša volja, ker ravno z voljo je zmagoval Napoleon. (Živio
uradoma vsi, ki imajo po zakonu volilno pravico, Č» so bivali najmanj 6 mesecev v dotični občini. Ta določba pa ne velja za uradnike in javne nastavljence, ki s« vpišejo pač tam, kjer ravno službujejo.
Občinski uradi morajo volilne imenike popraviti vsakoletno med 1. in 31. januarjem. Oni, ki so volilno pravico pridobili, se vpišejo, drugi, ki so jo izgubili, se pa črtajo. Vojake, ki so odslužili svoj rok, vpiše obč, urad sam.	3
Od sodišča končnoveljavno potrjeni imeniki se ras grnejo na vpogled tako pri občinskih uradih, kakor tudi pri okrajnih sodiščih. Razgrnitev imenika mora občinski predstojnik razglasiti na običajen način.
2. Rekiamacijsko postopanje. Če kdo ni vpisan v volilni imenik, lahko zahteva ustmeno ali pismeno od občinskega predstojništva, da se ga vpiše. Pri sodiščih se zamore vpisovanje zahtevati le pismeno. Ustno zahtevo mora onanski predstojnik vpisati na zapisnik. Vsakdo, ki zahteva kak popravek, sme zahtevati od občinskega predstojnika tozadevno •jotrdilo. Občinsko jiredstojništvo mora reklamirane»* odgovoriti v petih dneh. Za dokaz volilne upravičenosti morejo služiti le polnoveljavne listine (izpiski iz cer*-! venih knjig, izpričevala, potrdila itd.). Dokazilnih listin ni treba kolekovati.
Vse naše somišljenike prosimo in pozivamo, da se ' čimprej zanimajo za sestavo volilnega imenika. Prepišejo si naj po možnosti volilne imenike za volitve v u-stvotvorno skupščino (1920). Kdor pri zadnjih volitvah ni bil vpisan v volilni imenik, naj skrbi, da se ga bo vpisalo. Krajevni odbori naše stranke naj pridno rasi" pravljajo o vprašanju sestave volilnih imenikov.
Orli!) Orlovski zlet v Brno naj pokaže, da nismo sami in da stoje ob naši strani silne k... ..„.ve množice velikih narodov. (Odobravanje).
Nato je gospod poslanec Žebot poročal o časopisju in tisku sploh. Strup, ki ga širi protiversko časopisje se mora uspešno izpodbiti samo z močnim katoliškim časopisjem. H koncu je priporočal govornik zbiranje tiskovnega sklada za katoliško časopisje. Proč s proti-verskimi listi iz naših družin! Širite in naročajte samo katoliško časopisje! (Živio!)
Končno je g. šedivy, vfeučiliščnik iz Beograda, v navdušenem in splošno odobravanem govoru pozval navzoče, naj kres, ki je zapaljen z današnjim shodom v njihovih srcih, raznesejo zborovalci širom naše do- ! movine in ga ne puste pogasiti. Katoliška visokošolska mladina v Beogradu pozdravlja današnji shod in tudi pošteno srbstvo se veseli uspehov krščanskih načel. (Živio!)
Sklepni govor je imel gospod profesor Vreže ter z pesniškim zanosom veličal pomen katoliških shodov za naše ljudstvo.
Nato je gospod urednik Smodej resumiral vsebino 1 govorov in na podlagi teh utemeljil navdušeno sprejele resolucije, ki jih prinašamo na drugem mestu.
Po končanem sporedu je preč. gospod kanonik in dekan Bohanec izvršil posvetitev k presv. Srcu Jezusovemu in opravil litanije, nakar se je lepo uspeli in z clo 20.000 ljudi obiskani shod mirno lazšel.
Vtisi tega shoda so se vsakemu udeležencu globoko zasadili v srce. Teh vtisov ne zbriše več nobena moč in obilni plemeniti sadovi tega shoda ne morejo izostali. Bog plačaj prirediteljem, govornikom in udeležencem na njihovem trudu!
KATOLIŠKI SHOD ZA VELIKONEDELJSKO
:-: :-:	DEKANI JO	:-: :-:
in
ORLOVSKI TABOR SREDIŠKEGA OKROŽJA
se vrši
. v nedeljo, dne 16. julija 1922 v Središču.
—o— SPORED:
1.	Ob 8. uri sprejem Orlov in gostov na kolodvoru.
2.	Ob pol deveti uri sveta maša v kapeli.
3.	Po službi božji slavnostno zborovanje z govori:
a)	Krščanska šola. Gosp. prof. Vesenjak.
b)	Katoliški tisk. Gosp. dr. Anton Jerovšek.
c)	Katoliška organizacija. Gosp. p. Pavel iz Maribora.
d)	Vera v javnem življenju. Gosp. narodni poslanec Zebot.
4.	Popoldne ob 2. uri večernice. — Ob 3. uri tabor brediškega orlovskega -okrožja.
Pred volitvami v oblastne
skupščine.
Vlada je objavila v «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« z dne 10. junija t. 1. zakon o volilnih imenikih. Ker se bodo, kakor smo izvedeli iz prvih virov, vršile volitve v takozvane oblastne skupščine že prvega, odnosno drugega oktobra t. 1., je dela. Namesto vojaške obveznosti imajo zakonito ob-potrebno, da se naši somišljeniki, zaupniki, župani in veznost dela. Fantje služijo osem mesecev v posebnih
Niši zierovmp
SHOD DR. KOROŠCA NA GOMILSKEM.
Tako veličastnega dne, kakor letos na Petrovo Savinjska dolina že leta ni imela! Krog 2000 ljudi se je zbralo v Grajski vasi pri uomilskem. Po cerkvenem opravilu in slovesni procesiji je okrog 11. ure v okrašeni velikanski uti gospoda Šlandra okrajni načelnik Kmetske zveze Avgust Marovt otvoril zborovanje in dal besedo dr. Korošcu.
Izvajanja dr. Korošca.
Dr. Korošec je bičal sramotno nedelavnost sedauje vladne večine, ki ji v svojem 201etnem političnem delovanju ni našel primere. Pokazal je na največjo ravo v naši državi, na nemirno Makedonijo, kjer je nezadovoljnosti krivo predvsem nesposobno uradništvo. Pri tem se je dotaknil vpada bolgarskih četašev v Makedo-r.ijo. Obsojamo ta vpad v našo državo, a obsojamo tudi hujskanje nekaterih listov, ki hočejo spraviti naio državo v nove spopade s sedanjo Bolgarijo, dasi bi morali vedeti, da Bolgarska s svojimi 8000 prostovoljnimi vojaki vpada četašev ni mogla zabraniti. A še bolj obsojamo surove napade mladih jugofašistov, ki državno misel zlorabljajo za svoje pretepaške namene. Govorefi o Bolgariji, nam je podal izredno zanimivo sliko notran je ureditve te kmetske države. Agrarna reforma je tam že izvedena; nikdo ne sme imeti nad 30 ha zemlje; gozdno gospodarstvo vodijo pod državnim nadzorstvom lesne zadruge z lastnimi uradniki. Izvedena je dolžnost
občinski odborniki podrobneje seznanijo z določili o-menjenega zakona.
1. Splošna določila.
Z navedenim zakonom se bo v Sloveniji vpeljal —
delavskih bataljonih, ki gradijo ceste, mostove, žslez-nice ter se učijo kmetijstva. Bolgarija ima danes najlepše ceste, železnice državo ne stanejo mnogo, kmetijska izobrazba napreduje. Ženske služijo štiri mesece
stalni ali trajni volilni imenik, kakor je običajen v i v domačem okraju in opravljajo dela, ki spadajo v nji-
Srbiji. Pri sestavljanju volilnega imenika se vzame za osnovo tisti imenik, ki je tvoril podlago za volitve v ustavotvorno skupščino leta 1920. V teku enega meseca po dnevu, ko je stopil ta zakon v veljavo, torej v dobi oa 20. junija do 20. julija, morajo občinski uradi sestaviti prvi stalni volilni imenik. Pet dni po poteku tega roka mora občinski urad predložiti volilni imenik v dveh izvirnih izvodih pristojnemu sodišču 1. stopnje (okrajnemu sodišču). V volilni imenik se vpišejo
hov delokrog, se učijo gospodinjstva, postrežbe bolnikom; skoro v vsaki vasi imajo za bolniško postrežbo izobražene ženske. Dolžnost in ureditev dela je v krat-ktm času bolgarsko gospodarstvo prenovila in bolgarski narod povzdignila. In to z majhnimi stroški. Pri nas pa se pri ogromnih državnih izdatkih cestarji odpuščajo, bolnišnice zapirajo, kmetsko, delavsko in obrt-* niško ljudstvo obubožava. Govoril je dalje o škodljivem državnem posojilu; ki ga noče vlada najeti, o vo-
miru! človek ne more ziniti niti najnedolžnejše opazke, pa se prepiraš in prepiraš, da nazadnje že sam ne veš več, kaj govoriš. — Sploh pa ti tega nikdar ne veš!«
«Jako dobro! Naj bo, kakor ti hočeš! Ampak v tvojih besedah —«
Pograbila je otroka in odvršala kakor nevihta —.
Samemu sebi pa nisem hotel govoriti, zato sem zaprl usta sredi stavka in se molče napotil v svojo sobo.
K večerji je j>rišla žena bleda ko prt.
«Oh, Mortimer —!« je zaihlela.
«Za božjo —! Kaj ti je, ljubček?«
«Že zopet eden —! Sosedov George jo je dobil —!«
«Kaj je dobil?«
«Škrlatico —!«
«Škrlatico —?«
«Da! — In čisto v naši bližini stanuje —!«
«Je kaj upanja ,da ozdravi?«
«Nobenega na vsem svetu! — Oh, kaj bo z nami —!« —
Po večerji je prinesla pestunja malo Penelopo, da nama vošči lahko no<* in zmoli večerno molitev na materinem krilu, kakor je bila naučena.
Sredi molitve je nalahko zakašljala.
Žena je otrpnila od smrtnega strahu —.
Pa v hijiu je bila spet vsa po koncu in je kipela mrzlične delavnosti.
In najprvo je od edila, da mora Penelopina zibelka iz otročje sobe — imela sva še enega otroka, fant-
ka — v najino spalnico. Sama je šla, da nadzoruje preselitev. Mene je seveda vzela seboj.
V največji naglici smo se selili. Za pestunjo smo postavili posteljo v sobici poleg naju.
Spravljal sem se spat —.
Kar zastoče moja skrbna soproga, da bo sedaj najin fantek v otročji sobi brez nadzorstva in postrežbe celo noč — «in kaj, če bi — zbolel —!«
Spet je prebledela, ubožica.
Odnesli smo torej Penelopino in pestunjino posteljo nazaj v otročjo sobo. — Da pa bi bila v teh nevarnih in resnih trenutkih blizu svojih ljubčkov, sva si za silo in z velikim trudom postavila najina ležišča blizu njih v sosedni sobi.
Seliti in prenašati tri, štiri postelje, to ni mala stvar! Utrudilo me je in zadovoljen, da je tako dobro poskrbljeno za otroka, sem se spravljal na svoje zasilno ležišče s čuvstvi človeka, ki si je pošteno zaslužil svoj počitek.
Hipoma pa pride moji soprogi strašna misel.
«Kaj, če bi še fantek dobil škrlatico od Penelope?!«
Ta misel ji je pognala nov strah po vseh udih.
Nemudoma sem moral spet iz postelje in nismo ji mogli zadosti naglo spraviti Penelopine zibelke iz otročje sob< Sama je pomagala in v svoji nepotrpežljivi naglici skoraj polomila zibelko. Z zibelko vred smo selili seve tudi najina ležišča in pestunjino posteljo. Saj smo vsi hoteli biti blizu bolnemu otroku. Selili smo se po stopnicah doli v pritličje. Potoma —■
sredi temnih stopnic — pa se spomne žena, da spodaj: ne bo prostora za pestunjo. In vendar je bila njena prisotnost in pomoč nad vse potrebna.
Obrnili smo se torej sredi stopnic in se napotili a vso prtljago — zibelko, trema posteljima in pripadajočo posteljnino — še enkrat v najine sobe.
Po brezkončnem prestavljanju in postavljanju im premikanju je bila nazadnje vsaka stvar na svojem mestu in oddahnil sem si globoko, češ, sedaj pa zarea pojdem spat, in srečnega sem se počutil, kakor ptiči-ca, ko po dolgem letanju spet najde svoje gnezdo.
Preden sva legla, je še pohitela soproga k fantkJ v otročjo sobo, da vidi, kako tam stvari stoje.
Vsa preplašena prihiti nazaj.
«Zakaj neki fantek tako spi —?«
Rečem jej:
«Dragica, najin fantek hvala Bogu vedno spi kakor polh.«
«Vem, vem! — nekaj posebnega se mi zdi je nocoj njegovo spanje —. Zdi se mi, da spi in diše tako — lako — sumljivo pravilno —. Oh, to je pa8 strašno —!«
«Ampak, ljuba žena, pomiri se, fantek vedno pravilno diše!«
«Vem, vem! — Pa nekaj strašnega je nocoj na njegovem pravilnem dihanju! — Pestunja je vse premlad» in neizkušena. Marija« — Marija je bila naša dolgoletna, izkušena dekla — «mora ostati pri njej, da bode pri roki, če bi se kaj zgodilo!«
litvah, o nujno potrebni izobrazbi. Če hočemo streti kapitalizem, če hočemo ustanoviti novo družbo, v kateri bomo vsi bratje, potem vedimo, da se z ljudmi, ki nič ce znajo in se ju.v nočejo učiti, družabni red ne da spremeniti. Rusija zato ni mogla izvesti sicer idealnih načrtov Ljenina, ker rusko ljudstvo za to ni bilo dovolj izobraženo. Če hočemo privesti jugoslovanski narod do »reče, če hočemo urediti državo pravično in dobro, vi ■ «oko spoštujmo, podpirajmo in širimo omiko!
Za avtonomijo Slovenije.
Za dr. Korošcem je govoril glavni urednik «Slov.* g, S m ode j, dolgoletni voditelj in buditelj koroških Slovencev. Govoril je posebno o avtonomiji. Slovenska ljudska stranka je imela zahtevo po avtonomiji že tisti dan, ko smo Slovenci vstopili v novo državo. Dr. Korošec je zahteval avtonomijo že ob prevratu v Švici in Srbi so mu jo obljubili. V narodnem predstavništvu so Srbi naravnost rekli: Vi dobite avtonomijo, kakoršno želite. Nihče ni oporekal naši zahtevi po avtonomiji. Leta 1920 je ob državnozborskih volitvah imelo ljudstvo v rokah, da si zagotovi avtonomijo, toda ljudstvo se je razcepilo, in mnogi so zaupali usodo Slovenije — Samostojni kmetijski stranki, koje poslanci so takoj po volitvah z razvito zastavo vstopili v centralistično — vladno večino, katere se še danes drže. Pravo samostoj nost, kakor jo ljudstvo pa pravici zahteva, jamči Slovencem edino program Slovenske ljudske stranke, ki je danes isti, kakor je bil pred tremi leti! Govornik govori nato še o žalostnih gospodarskih razmerah v naši državi. Namesto da bi vladne stranke mislile, kako bi uredile razdejane gospodarske razmere v naši državi, pripravljajo in izvajajo kulturni boj, boj krščanskim načelom. In vendar brez krščanskih načel tudi v javnem življenju ni poštenosti, ni pravičnosti, ni napredka, ni sreče, ni blagoslova!
Zaključek shoda.
Oba govornika so zborovalci spremljali z žihav-nim odobravanjem. Shod je hotel motiti hotelir Šribar iz Litije z medklicem: «S kmeti se da vse napraviti!« a so ga krepke roke takoj spravile na zrak.
Posestnik Bošnjak iz Braslovč je izrekel g. dr. Ko rošcu zahvalo in neomajeno zaupanje. Rančigaj-Ha-mot iz št. Jurja pa je prav živo pokazal in dokazal potrebo davkarije na Vranskem.
Soglasno so bile sprejete naslednje resolucije:
1.	Zaupnica Jugoslovanskemu klubu in njega načelniku dr. Korošcu.
2.	Zahteva po avtonomiji zedinjene Slovenije ir, protest proti njeni delitvi.
3.	Protest proti razkristjanjenju šol.
4.	Protest proti sedanji davčni politiki.
5.	Zahteva po novih volitvah.
6.	Zahteva, da se zgradi šentpeterski most čez Savinjo in regulira potok Voljska, ki dela vsako leto posestnikom ogromne škode.
7.	Odpuščeni cestarji naj se zopet sprejmejo v službo.
8.	Protest proti skrajno nečloveškem postopanju s slovenskimi bolnišnicami, dočim se daje podpore svobodomiselnim organizacijam kakor Sokolu.
Savinjska dolina tega krasnega dneva ne bo pozabila! Že sedaj organizatorično na prvem mestu, bode Savinjska dolina izvedla organizacijo Slovenske ljudske stranke prav do zadnje hiše in tako pokazala svojo hvaležnost in zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba, ki se neumorno trudijo za nas in naše pravite. Zvestoba za zvestobo!
Dr. Korošec ima v Slovenjgiadcu v nedeljo, dne § julija ob pol deseti uri dopoldne v prostorih g. Antonije Goli, okrajni shod Slovenske ljudske stranke — Kmetske zveze. Kmetje, delavci in obrtniki, pridite! — Vsak somišljenik SLS okraja Slovenjgradec na shod1
Sv. Trije Kralji v Slov. gor. Za srednji del Slov. goric, zlasti še za lenartško dekanijo se bo vršil v nedeljo, dne 23. julija po pozni službi božji na lepi zeleni trati pred našo romarsko cerkvijo katoliški shod. Pridejo odlični govorniki. To mora biti krasna prireditev vredna tega imena. Po vseh župnijah lenartške dekani-je, potem v župnijah Apače, Sv. Peter, Kapela, Sv. Jurij ob Ščavnici, Sv. Andraž v Slov. gor., takoj na delo! Posebni odbori naj skrbijo za veliko udeležbo mož in mladeničev, žen in deklet. Gre za najdražje svetinje naše katoliške vere. Naj pokaže veličastni shod, da hočemo tudi v bodoče, da vladajo njena načela, njeni nauki ne samo v cerkvi in v družini, temveč tudi v šoli in v javnem življenju. Na predvečer bodo na najvišjih vrhovih celega okoliša goreli kresovi, ki naj bodo znak naše goreče ljubezni do naše svete vere. Verno ljudstvo na še, dvigni se, pokaži, da si ne pustiš od nikogar teptati svoje svete katoliške vere in njenih pravic, tudi od države ne.
Shodi v Apački kotlini. V nedeljo, dne 9. julija, po rani maši ,se vrši shod Slovenske kmetske zveze v Apa -čau, popoldne ob treh pa v Mietsdorfu. Govorita posl. Ivan Roškar in Via. Pušenjak o političnih in gospodarskih vprašanjih.
Sv. Ana na Krembergu. Dne 2. julija po rani maši se je vršil pri nas dobro obiskan shod Kmetske zveze. Udeležencev je bilo nad 400. Poročala sta poslanec Iv. Roškar o sedanjem političnem in gospodarskem položaju. dr. Veble pa o volitvah v oblastne skupščine in o pomenu politične organizacije. Sprejeta je bila resolucija, v kateri se zahteva sprememba sedanjega politič nega režima in revizija ustave v smislu programa SLS in Jugoslovanskemu klubu se je soglasno izrekla zaupnica in zahvala. Želimo, da pridejo gospodje poslanci Se večkrat k nam. Potreba politične izobrazbe in organi «atoričnega dela v obmejnih krajih je dvakrat večja lego kje drugje.
Jurklošter. Na praznik sv. Petra in Pavla se je pri nas vršil shod Slovenske ljudske stranke. G. narodni poslanec Davorin Krajnc nam je v dve uri dolgem govoru razlagal o vzrokih današnje nezadovoljnosti. Shodu je predsedoval Jožef Pompe in se je shod prav lepo izvršil.
Resolucije, sprejete na katoliškem shodu pri Sv. Roku nad Šmarjem pri Jelšah:
1.	Omejevanje svobode katoliške cerkve, kakor je izraženo v čl. 12 ustave, je nepotrebno, z ozirom na javni red in blagor škodljivo in za nas katoličane žaljivo; zato naj se ta člen v tem smislu spremeni in popravi.
2.	Za prerojenje družbe v Kristusovem duhu je skrajno in neobhodno potrebna poglobitev verskega živ ljenja pri posameznikih; zato naj zlasti mladeniči in dekleta, očetje in matere vstopajo v Marijine družbe in v orlovsko organizacijo, starejši pa naj se pridružijo 3. redu.
3.	Do 20.000 zborovalcev na katoliškem shodu p.'i Sv. Roku izjavljajo slovesno zaobljubo, da — stoječi na stališču, da je le v preureditvi človeške družbe na krščansko-socialnem temelju rešitev iz današnjih težav in nadlog — zahtevajo: a) brezpogojno versko--nravno vzgojo svoje mladine v vseh šolah. Vso izobrazbo in vzgojo prevevaj verski duh in posebej verouk naj poučujejo kateheti, pooblaščeni od cerkvenih predstojnikov; b) odločno obsojajo vladine poizkuse, da se izpodrine verski pouk iz šole, odnosno omalovaži in o-smeši s tem, da se skuša izročiti ta pouk posvetnim u-čiteljem; c) slovesno zaobljubljajo, da ne bodo trpeli pod nobenim pogojem, da bi se uresničila nakana, da se versko-nravna vzgoja in verski duh, ki smo ga sprejeli kot sveto dedščino od svojih očetov, nadomestiti z neko prazno narodno-etično vzgojo.
4.	V zavesti, da je izobrazba v borbi za zmago krščanskih načel v vsem javnem življenju uspešno sred stvo, poživljamo vso našo katoliško mladino, da se organizira v katoliških izobraževalnih društvih s potrebnimi mladinskimi podzvezami in odseki.
5.	Nujno se priporoča, da se po možnosti v vsaki župniji ustanovijo, oziroma poživijo Marijine družbe za mladino obojega spola in Marijini vrtci za neodraslo mladino.
6.	Z radostjo pozdravljamo mogočen razvoj orlovske organizacije in želimo, da se ta organizacija discipliniranih katoliških borcev po možnosti razširi po — vseh krajih Slovenije.
7.	Katoliška javnost se poziva za ustanovitev močnega tiskovnega sklada; priporočajo se po raznih krajih nazorno prirejane razstave dobrega tiska; pospeši se naj celotna izdaja sv. pisma, primerna za ljudstvo; o-skrbi naj se šolski molitvenik, ki bi bil obvezen za vse slovenske škofije. Priporoča se družba sv. Mohorja in izraža želja, da družba pospeši izdajo «Življenja svetnikov.« Pozivajo se vsi katoliški Slovenci, da dosledno odklanjajo proliverski tisk in na vso moč širijo, pod ■ pirajo in pospešujejo katoliško časopisje.
Politični ogled.
KRALJEVINA SHS.
Položaj vlade je od dneva do dneva slabejši, nasprotja med radikalci in demokrati vedno ostrejša in vsak dan donaša nove povode za spore in očitanja. Enkrat posojilo, drugič proračun, zdaj nedostatki tega, zdaj onega ministrstva, sami prepiri, napadi ter profi-tarsko tekmovanje brez konca in kraja. Precej časa se že prepirajo radi imenovanja državnih svetnikov. To so nekaki pomočniki ministrov in če je minister radi-kalec,hočejo demokrati na vsak način posoditi k njegovemu stolčku državnega svetnika — demokrata, da bi ministru vedno gledal na prste. Radikalci imajo seveda enake zahteve po svojih svetnikih v demokratskih ministrstvih. — Največ prahu pa dviga v vladi zadeva Stejičevega pomiloščenja. Kralj je Stejiča pomilostil. cfa ne bi smrtna kazen izgledala kot nekako osebno maščevanje ter zatemnila slovesnih dni po poroki, mi nistri se pa na vso moč trudijo za — vislice. Eden za drugim se vozi h kralju, da zahteva Stejičevo glavo — kralj pa dane besede ne more ovreči in zato grozi Pašič z odstopom cele vlade.
ROLGARIJA.
Bolgarska vlada se je pritožila na Zvezo narodov radi neprestanih groženj od strani Rumunije, Jugoslavije in Grške. Jasno je, da se vsi naklepi proti Bolgariji netijo iz Beograda in da se hoče po vsej sili obdolžiti bolgarsko vlado sokrivde na komitskih napadih. To je velika krivica,ker izhaja komitstvo iz strank, ki nasprotujejo na vso moč današnji bolgarski vladi. Zveza narodov je bolgarsko pritožbo že vzela na znanje, razpravljala bo o njej še ta mesec in Pašičeva politika bo doživela isti poraz kot v albanski zadevi.
NEMciJA.
Z umorom zunanjega ministra dr. Rathenau-a je dosegla predrznost monarhističnih zarotnikov svoj višek, ki bo pa vlado privedel do spoznanja, da je treba dobro zavarovati republiko ter se v vsakem oziru nasloniti na delavno ljudstvo. Pokojni dr. Rathenau je bil veščak narodnega gospodarstva, prvoboritelj miroljubnosti in ljudske samouprave, zato je pa padel kot žrtev nasilnih in krvoločnih monarhistov, bivših oficirjev in cele vrste drugih reakcijonarcev, ki si želijo «Kaiserja« nazaj, da bi pod njegovim plaščem izžemali ljudstvo. V Nemčiji se mora do konca izbojevati boj med ujedami in delavnim ljudstvom, med monarhisti, pristaši nasilja in izkoriščanja, in republikanci, ki hočejo dati Nemčiji značai miroljubnosti in svobodne volje delavnih narodnih slojev. Pristašem nekdanje na-
silne nemške politike, monarhističnim rovarjem, je vlada doslej preveč prizanašala, zato so ji pa ubijali učenjake in poštenjake, velike in kulturne državnike poleg cele vrste delavskih voditeljev in zaupnikov. Sedaj, ko je padel Rathenau in se tudi voditelju katoliškega centruma dr. Wirthu grozi z umorom, bo priza-nesljivosti menda konec in izdale ter tudi izvajale se bodo ostre odredbe proti monarhističnim zarotnikom. Na Bavarskem, kjer se posebno šopirijo plemiči in bivši višji oficirji, so zahtevali v deželnem zboru socijalisti izgon vseh članov bivših kraljevih in knežjih rodbin. V Berlinu je državni svet sprejel oster zakon proti nasprotnikom republike. Za ta zakon je glasovalo 48 članov, proti pa 18 pristašev nacijonalnih in velekapita-lističnih strank.
FRANCIJA.
V francoskem parlamentu se že dolgo razpravlja vprašanje vojaške službene dobe. Vlada zahteva dveletno službo, nekatere skupine 18 mesečno, druge pa enoletno. Vlada menda ne bo odnehala, ter bo smatrala celo zadevo, kot vprašanje zaupanja.
IRSKA.
Boji se nadaljujejo, četudi so volitve pokazale, da je skoro polovica irskega naroda zaenkrat zadovoljna t irsko-angleškim sporazumom. Republikanci nočejo odnehati in tako se boji nadaljujejo. Izdali so proglas, v katerem pravijo, da angleško nasilje in izkoriščanje ne bo prenehalo, dokler se irska samouprava ne doseže % republiki, ki je znamenje prave svobode.
Tedenske novice.
Važnost volilnih imenikov. Novi volilni imeniki s® stalni in se bodo, kakor odreja zakon «o niračkim spis-kovima«, popravljali vsako leto med prvim in 31. januarjem. Ker bodo novi volilni imeniki veljavni za srez-ke, oblastne in parlamentarne volitve, je potrebno, da naši somišljeniki posvetijo sestavi imenikov posebno pozornost.
Sestava volilnih imenikov. Okrajna glavarstva so na podlagi zakona o volilnih imenikih že izdala občinskim uradom naloge za sestavo volilnih imenikov. Kdor ni bil vpisan v volilni imenik za volitve v ustavo-tvorno skupščino, naj takoj opozori župana svoje občine na to okolnost. Volilno pravico imajo vsi moški, ki so z 20. junijem t. 1. stopili v 21. leto starosti. Volilni upravičenec mora bivati najmanj 6 mesecev nepretrgoma v oni oncini, kjer bo volil. Naši zaupniki si naj ta koj prepišejo stare volilne imenike, kateri služijo pri sestavi novih imenikov kol nekakšna podlaga. Krajevni odbori Kmetske zveze naj nemudoma ukrenejo vse potrebno, da bodo naši volilci vpisani v volilne imenike. Čas hiti, volitve so blizu, zato pa čimprej na delo, da na snasprolniki ne prehitijo. Dober izid volitev je v pre cejšnji meri odvisen od skrbnih predpriprav.
Duhovniške vesti. Po večmesečnem dopustu je zopet nastavljen za kaplana v Laporje č. g. Franc Cerjak, Iz Ormoža je prestavljen v Loče za kaplana g. Pavle Vesenjak. V Ormož pride kapucin iz Studencev pri Mariboru g. pater Vavpotič.
Romarjem k Mariji Pomagaj. Romarski vlak iz Maribora k Mariji Pomagaj se odpelje iz Maribora v pondeljek, 10. julija. Romarski odbor je prosil železnico, da mu da za romarje na razpolago boljše vagone nego lani. Vsi za romanje priglašeni romarji naj pridejo v pondeljek pravočasno na vlak, ter si naj kupijo na vstopni postaji karto do Ljubljane in plačajo celo, ki velja tudi za nazaj. Romarji bodo dobili pa Brezjah približno 7 ali 8 dinarjev; nazaj, ker je znižala državna železnica cene. Pri povratku iz Brezij bo v Ljubljani na razpolago najbrž tri ure časa za ogled mesta. Od Ljubljane do Otoč in nazaj še do danes nimamo voznega razreda. Nazaj vozi vlak v torek in sicer odhaja iz Ljubljane ob 17. uri, prihod v Trbovlje ob 18. uri, v Hrastnik ob 18.15. Zidanmost 18.30, Rimske Toplice 18.40, Laško 19, Celje 19.30, Štore 19.40, Št. Jurij 19.50, Grobelno 20, Ponikva 20.10, Poljčane 20,20, Slov. Bistrica 20.30, Pragersko 20.50, Rače 21, Slivnica 21.10, Hoče 21.20, Maribor 21.30. Romarji imajo z večernimi vlaki zvezo na vse strani, samo iz Poljčan v Konjice in iz Maribora na Koroško žal ne.
Proti nameravanim novim davkom je nastopil v parlamentu poslanec Pušenjak s sledečimi, omenka vrednimi besedami: Če pogledamo dohodke v našem budžetu, vidimo, da je finančni minister napovedal v prvem predlogu budžeta dva nova davka, in sicer davek na imovino v znesku 597 milijonov dinarjev in 100 odstotno dolclado na vse neposredne davke, ki bi imela donašati 400 milijonov dinarjev. Ta dva nova davka je finančni odbor odklonil, in sicer iz finančno-tehničnih razlogov. Kajti tehnično je nemogoče odmeriti davek na imovino v tako kratkem času, da bi se mogel pobirati že za budžetno leto 1922-23. Ta davek je finančni odbor odklonil tudi radi tega, ker je s finančnega stališča popolnoma pogrešeno, da bi se porabljal davek na imovino za pokritje tekočih izdatkov. Če se uvede tak davek, bi smel služiti k večjemu za odplačilo dolgov na primer v Narodni banki in v inozemstvu. Dohodki tega davka bi smeli služiti samo za izboljšanje nase valute, ne pa za pokritje tekočih izdatkov. 100 odstotna doklada na vse neposredne davke se je pa odklonila tudi iz tega stališča, ker so davki v naši državi neenaki, ker imamo razne vrste davkov v posameznih pokrajinah in ker je treba najprej izenačiti davke v celi državi, preden se prično pobirati take nove doklade na te davke.
Glede izenačenja davkov se je izjavil naš poslanec g. Pušenjak v narodni skupščini na sledeči način: Ugotoviti moramo, da se dosedaj izenačenje davkov ni iz-t
vršilo, kakor nam kaže to tudi predloženi proračun. Zahtevati moramo, da se čimprej izvede izenačenje dav kov potom davčne reforme. Slišimo pa, da je zborovala v finančnem ministrstvu komisija, ki zboruje zopet sedaj, ki naj izdela novi načrt davčnega zakona. Čujemo, da ta komisija noče slediti zgledom drugih modernih držav in uvesti samo eno vrsto davka s korekturo za imovitejše sloje, za katere naj bi se uvedla še druga vrsta davka, ampak, da hoče uvesti 7 ali 8 vrst davkov, ki bodo najtežje obremenjali najširše sloje ljudstva. V naše državni upravi so nekaj posebnega davčni dolgovi, ki znašajo 212 milijonov dinarjev. Slišali smo tudi v finančnem odboru, da v mnogih pokrajinah plačujejo ljudje netočno davke in da ponekodi davki za zadnje leto niso bili odmerjeni. Posebno nas je osupnilo, da v Vojvodini, ki je ena najbogatejših pokrajin naše države že od leta 1918 dalje davki niso bilo odmerjeni, ampak da se tam vrši samo nekako a conto plačevanje davkov. Tako plačevanje na račun je lahko za državo dobro, lahko pa tudi jako nevarno, ker se lahko dogajajo vse mogoče nerednosti, kajti teh plačevanj ne more nikdo kontrolirati. Zato bi bilo nujno potrebno, da se čimpreje nastavi zadostno število spospbnega uradništva v vseh pokrajinah, koder še nimamo davkov odmerjenih, da bi se davki odmerili povsod v isti višini, kakor v prečanskih krajih.
Kako slab gospodar je država, je povedal v zbornici poslanec Pušenjak takole: Grajati moram, kako naša država gospodari v podjetjih, ki jih ima v svojih rokah. Naj omenim tozadevno samo državno posestvo Belje in Topolovac pri Sisku, katero do lanskega leta ni dajalo skoro nobenih dohodkov. Za upravnike so se nastavljali ljudje, ki niso imeli pojma o gospodarstvu in ki so celo nepošteno gospodarili, kakor se je trdilo v interpelacijah, ki so se tozadevno vložile. Mesto, da bi posestvo dalo več milijonov dohodkov na leto, vidimo ,da so bila državna posestva celo pasivna. Od ločno moramo zahtevati, da se postavijo na čelo takih podjetij strokovnjaki, ki poznajo upravo na posestvih in ki so voljni taka podjetja pošteno in pravilno voditi. Če pogledamo rudnike, vidimo, da je izkazal železni rudnik Lubija v Bosni 12 milijonov kron deficita. Vidimo tudi, da so rudniki v Sloveniji v Velenju in Za-bukovci, kakor tudi cinkarna v Celju pasivni. Primanjkljaj je znašal lansko leto 14 milijonov 700.000 kron dohodkov, kakor je to predvideval proračun. Radi tega bo neobhodno potrebno, da da država zadostne svo-te na razpolago za potrebne investicije ,za nabavo strojev itd., ali pa uvede ta način gospodarstva, da ima država v delniškem društvu, ki bi se ustanovilo v ta namen, nad polovico akcij v svojih rokah, vse drugo pa naj prepusti privatnim podjetnikom, ki bodo dali s svojim kapitalom sredstva, da se more pričeti boljša eksploatacija teh podjetij. Mi vidimo torej zopet, da je država slab trgovec in slab podjetnik, mi vidimo, da podjetja, ki jih ima država v svojih rokah, ne prinašajo dohodkov, ampak, da ima država od njih škodo.
Proti povišanju železniških tarifov je nastopil v narodni skupščini narodni poslanec g. dr. Hohnjec in je govoril tozadevno sledeče: «Vlada uvaja povišanje železniških trifov za 50 odstotkov. Dočim druge države stremijo za tem, da bi z znižanjem železniških tarifov znižale postoječo draginjo, pa naša država povišuje te tarife. S tem je stopila naša država v vrsto tistih, ki imajo najvišje tarife na svetu. Kako se naj potem pri nas zniža neznosna draginja? Posledica bo, da bo cena živilom zopet poskočila in sicer prav znatno. Zli nasledki bodo nastopili v vsej naši nacijonalni ekonomiji. Kako naj potem gospod finančni minister uresniči svojo frazo o povišanju dinarske valute? Saj je vendar denar tem manj vreden, čim več se ga mora dati za nujno potrebna živila in za potrebno obleko — čim večja je torej draginja^ Vlada ne dela na zmanjšanje draginje in na povišanje vrednosti našega denarja, marveč nastopa kot glavna podpirateljica draginje.«
Katoliški shod Sv. Rok nad Šmarjem. Iskreno zahvalo izreka pripravljalni odbor vsem, ki so pripomogli k tako izborno uspelem katoliškem shodu pri Sv. Roku nad Šmarjem dne 2. julija t. 1., in še posebno navdušenim gg. govornikom, pred vsemi našemu ljubljenemu voditelju g. dr. Korošcu, zavodom in posameznikom, ki so nam velikodušno pomagali lajšati skrbi za plačevanje obilnih stroškov, vrlim pevcem in pevkam od blizu in daleč ter neumorno sodelujoči šmarski godbi, ki so pod spretnim vodstvom križevskega g. kaplana Gašpariča pripravili prav prijetne ure blizu dvajsettisočeri množici poslušalcev, dalje vsem dobrim udeležencem iz šmarsko-rogaške in sosednjih dekanij za vzorni red in občudovano vztrajnost kakor tudi njih vnetim dušnim pastirjem za pripravljanje k shodu in tako častno udeležbo, vsem vrlim županom in občinskim odbornikom, čilim Orlom in Orlicam, osobito teharskim s prekrasnim praporom, mnogoštevilnim članom mta-deniških in dekliških Marijinih družb z deseterimi zastavami, udeležencem na krasno ovenčanih vozovih in prirediteljem mogočnih predvečernih kresov. — Ti blago prebivalstvo šmarske in sosednih župnij pa, ti mila in ljuba, za vse dobro navdušena mladina in vi požrtvovalni posestniki ste kar tekmovali med seboj, kdo bo več storil za kolikor le mogoče lep in ljubeznjiv sprejem takih množic. Na-nosili, navozili, s svojimi pridnimi rokami spletli ste toliko krasnih vencev in šopkov, postavili toliko mlajev in slavolokov ter naredili tako krasen altar in veličastne odre za govornike, pevce, godbo, da se presenečeni udeleženci niso mogli zadosti načuditi Vaši da režij ivosti, marljivosti in umetniškemu okusu. Bog povrni vse in vsem stoterno in nam pomagaj zvesto izvrševati storjene sklepe in sprejete resolucije velikanskega in veličastnega katoliškega sho da pri Sv. Roku nad Šmarjem! — Pripravljalni odbor.
Divjaška kultura obmejnih Nemcev. Obmejnim Nemcem se še ni ohladilo sovraštvo do Slovencev, ampak ga poskušajo na prav divjaški način, kadar le količkaj morejo in se jim nudi prilika za dejanske izbruhe jeze. Zadnje dni so napadli obmejni Nemci tranzitni
vlak Špilje—Ljutomer s kamenjem, razbili šipe na vagonih ter obmetali s kamenjem nekatere potnike.
Grom in strele v mariborski okolici. Skozi celi minuli teden je razsajalo po Mariboru in okolici silno neurje spremljano od groma in bliska. Strela je ubila na Pobrežju minuli teden vola, urezalo je tudi v eno hišo, a požar so na srečo pravočasno zapazili ter ga pogasili. Udarec strele v neko drugo hišo je ranil otroka. Strela je udarila tudi v samostan očetov kapucinov v Studencih. Na srečo je urezalo v podporni — hrastov steber, ki nosi streho pred vhodom in je samo tega razcafralo. Ako bi bila strela zadela streho samostanske hiše, bi bila hiša pogorela. Čudno, da je vrezalo v stebrič pred samostanskim vhodom, a ne v visoki zvonik sv. Jožefa, ki je tik pred samostansko hišo.
Zanimivosti. Od Št. Janža na Drav. polju nam poročajo: Na gostiji Ferlinc—Ekart so gostje darovali za šentjanškega Orla 1000 K. Najiskrenejša zahvala blagim darovalcem, nevesti pa želimo na njenem novem domu v Svečini z vrlim ženinom mnogo srečnih let! gospodinjski tečaj, za katerega je veliko zanimanje, — V šolskih počitnicah se bo vršil tukaj dvomesečni saj je tudi velike koristi in zelo potreben za bodoče gospodinje. — Nedavno smo izročili v naročje zemlje vrlega moža Franca Kropfl iz Zlatolič, ki je po dolgi bolezni, ki jo je prinesel iz vojske umrl v bolnici v Mariboru in bil prepeljan v domači kraj. Pokoj njegovi duši! — V nedeljo, dne 25. t. m., ko smo obhajali svečanost farnega patrona, je g. stolni dekan dr. Tomažič blagoslovil nova kipa presv. Srca Jezusovega in Marijinega, umetniško delo kiparja Sojča, ki sta ju plačali dve požrtvovalni mladenki.
Zanimivosti pri Sv. Ani v Slov. gor. Tukaj smo zagrebli dne 20. t. m. Jurja Ketiš iz Ščavnice v starosti 60 let. Pokojni je bil daleč naokoli znan kot konjski kupčevalec. Bodi mu žemljica lahka! Žalujočim ostalim naše sožalje! — Poročila se je vrla mladenka Julka Kaučič z miroljubnim mladeničem Štandeker iz Dra-ženvrha, Omenjena je bila dolgoletna članica Dekli-] ške zveze. Marsikaj lepega in vspodbudnega je nam povedala, bila je dobra govornica. Vse od Dekliške zveze ti kličemo: «Draga Julka! Bodi srečna, naj sreča bo ti tudi večna!«
Neurje s točo. V petek popoldne, dne 23. t. m. je hudo neurje s točo obiskalo slovenjgraško pogorje. Po-i sebno so trpeli kraji: Zavodnja, Ravne, Plešivec, Cir-kovce in Št. Vid nad Valdekom. Cenilna komisija na Plešivcu je našla v nedeljo, to je tretji dan po toči po i jarkih na pol metra na debelo toče. Silno škodo so utrpeli posestniki še s tem, ker je naliv odnesel zemljo z nasadi vred. Ker je med prizadetimi dosti revnih, katerim je uima vzela vse, je pomoč nujno potrebna. Želeti bi bilo, da se poleg odpisa davkov, priskrbi se-menjske ajde in ubožnejšim žita po znižani ceni.
Lepo uspeli orlovski tabor v Nazarju v Sav. dolini. Orlovski tabor dne 2. julija je prav lepo uspel. Vrste Orlov, Orlic in naraščaja iz raznih krajev, celo iz Voj-nika in Celja, ter množice ljudstva peš in na vozovih so se zbrale ob 10. uri v Ljubiji k sprejemu ter šle skozi Mozirje. Ob 11. uri je bila služba božja, nato na prostem govor gospoda tajnika Krajnca. Ob 3. uri se je začela javna telovadba, kateri je prisostvoval prem. nadškof zagrebški, dr. Ante Bauer. Zbralo se je za naše kraje veliko število ljudi. Govorili so še gg. Anton Ocvirlc, dr. Ogrizek, p. Hubert. Sledila je vesela, a dostojna prosta zabava. Vsak udeleženec je bil od srca vesel in ganjen nad lepim nastopom naše mladine. Bog živi!
Za Sokole imajo zastave. Dopis iz Mozirja. Ob priliki kat. shoda v Nazarju so šle velike množice ljudstva skozi naš trg. Županstvo je bilo naprošeno, naj pozove tržane, da izobesijo zastave, pa tega ni hotelo storiti. Gostilničarji so vendar trije bili bolj pametni, nam reč: Strmšek, Strenčan m Doblšek. Trgovci pa: Pevec, žuža, Kostanjšek, Vajd in Šuster za vse te ljudske mase nimajo zastav. Ko je prišlo tistih par Sokolov, so jih pa seveda imeli. Ali je to postopanje modro in uljudno? Ljudstvo pa naj si to dobro zapomni! O stari gospej Šuster moramo še posebno velikokrat slišati, da napada Orle in vse, kar ni «napredno.« Njenim starim letom se politika slabo poda. Če nas ne vidi rada, dobro, bomo pa pustili njeno trgovino! Saj po ceni se tam itak nic ne dobi. Če bo to prav njej in gospodu, bo tudi nam. Bomo se raje oklenili naše Gospodarske zadruge. Zakaj le stariši pustijo svoje otroke k praznemu in tako boje-j vitemu sokolskemu društvu? Nekdo je rekel: Ker je tako radodarna Pevčeva kasa, kuhinja in klet. Pa je le menda pravo zadel!
Nekaj o sokolski prireditvi v Mozirju. Proti obreko-i vanju nasprotnikov in njihovih listov rečemo samo toliko, da se na našem prekrasnem kat. shodu v Nazarju ! ni obnašal pohujšljivo noben naš somišljenik. Naj le pridejo nasprotniki z imeni na dan! Sicer je pa bilo na j shodu tudi mnogo nepoklicanih ljudi ne iz našega tabora, in kaj so oni delali, ne moremo biti mi odgovorni. Sokole samo boli, da se jim je njihov izlet dne 28. majnika tako ponesrečil. Takrat je namreč obhajal mo i zirski Sokol svojo 401etnico. Priprave so bile velike in trg je bil res lepo okrašen. Toda leta 1848, ko se je blagoslavljala zastava, in so bili še duhovniki zraven, i je prišlo 400 Sokolov v kroju. In to v času, ko je vlada to društvo preganjala. Letos pa, ko sedanja slaba vlada Sokola na vso moč podpira, je bilo Sokolov samo 78, Sokolic 40, naraščaja pa okrog 30. Ljudstvo se za prireditev sploh ni zmenilo; pri telovadbi je bilo malo discipline. Sokolice so imele tako kratka krila, da se je vse zgražalo. Po noči je en Sokol padel v Savinjo, da se je pošteno zmočil; drug je pa prišel v jutro proti Ni zarju, namesto na Pako. Ali je ples in druga ponočna zabava dobro vplivala zlasti na mladino, je tudi vpra-
šanje. Pripravljalni odbor in vsi gostilničarji so imel| veliko izgubo, ker so mislili, da bo ta izlet kaj veliko večjega. Vemo pa še dosti drugih stvari, starih in no-, o našem Sokolu, i rišle bodo na vrsto, ako Sokoli ae bodo pustili pri miru naših prireditev. Mi bomo govorili resnico, koliko pa je njim verjeti, smo že dostikrat do-» kazali in skusili.
Sokolska vzgoja. Iz Braslovč se nam poroča: Tudi pri nas imamo telovadno društvo Sokol. Člani tega društva niso v verskem oziru niti za las boljši, kakor so oni v Jarenini, o katerih smo čitali, da so se ob priliki procesije na Telovo surovo obnašali. Naši Sokoli so ob priliki letošnje procesije na telovo pušili cigarete in govorili tako glasno, da so motili vse, ki so bili v bli-zini. Pri vsem tem očitem brezverskem zaničevanju se še pa drzne Sokol tolči po prsih, češ, mi Sokoli smo tudi kristjani, le duhovnikov in tudi Najsvetejšega ne maramo videti. Dokler ni bilo pri nas Sokola, se kaj takšnega ni pripetilo. Starši, kam jadramo!
Potrebna popravila v Mozirju. Naša cerkev, župni-šče, kaplanija in gospodarska poslopja so silno potrebna popravila. Dolgo, predolgo se ni nič storilo. Na nova j izvoljeni konkurenčni odbor je sklenil za enkrat, popraviti vsaj strehe. Da bi le delo hitro napredovalo. —< Čim dalje se odlaša, huje bo. Tudi pokopališče je siceij na lepem kraju, toda zemlja hudo drči in nevarnost je, da se poruši cerkvica na njem. Naj bi jo pregledala kakšna komisija in potrebno ukrenila. Dolgo spravljamo skupaj zvonove. Ljudje so že precej dali za nje. Malo sloge manjka in pa enega človeka, ki bi celo stvar resno vzel v roke, pa bi že šlo. Težko že čakamo.
Strokovna zveza rudarjev v Velenju je zahtevala, da se vrne rudarjem aprovizacija po istih ugodnosti!», kakor so jo imeli do meseca decembra leta 1921. Ta ugodnost se je takrat odvzela rudarjem pod pretvezo, češ, premogovnik je pasiven, tako ,da podjetniku nifi ne nese. Toda ta izgovor ne drži in je popolnoma jalov. Za slučaj, ako serudarjem ne ugodi, se jim pa naj zvišajo prejemki za 100 odstotkov; kajti draginja je od tiste dobe silno narasla. Nadalje so rudarji zahtevali, da dobe rudarji-samci svoj deputat na premogu ter da se zgradi nekaj stanovanj za nje. človek bi mislil, da bo tudi socijalni demokrat je dovzetni za to upravičeno zahtevo, toda glej, namesto da bi šli skupno v boj za pravice delavstva, pa agitirajo za Čobalov konzum. — Delavstvo, sedaj pa sodi, kdo je v resnici prijatelj delavstva!
Smrt vzorne žene. Dopis od Sv. Urbana pri Ptuju, Dne 27. junija 1922 je zaspala v Gospodu gospa Marija Potrč, žena vrlega našega somišljenika gospoda Janeza Potrč, župana v Janževcih. Pokojnica je bila vrla žena svojemu možu, dobra mati svojim otrokom in izvrstna gospodinja svojim domačim. Bila je globokoverna žena kakršnih je dandanes malo na svetu. Imela je rajnica veliko lepih čednosti, tu pa naj povdarimo le dve: nje-j no ponižnost v občevanju in njeno darežljivost do siromakov. Revežem je bila v pravem pomenu besede prava mati, za nje je vedno imela sočutno srce in odprte roke, Res, ni se čuditi, če je bil njen pogreb 29. junija tako veličasten, kakršnih je le malo pri Sv, Urbanu. Vse, staro in mlado je hitelo na pokopališče, da izkaže zadnjo čast blagi pokojnici. Spavaj v miru, dobra žena! Na svidenje nad zvezdami. Mlademu, vsled velike žalosti ; potrtemu možu pa izrekamo svoje globoko sožalje.
«Kokarska« nedelja letos ne bo, kakor bi imela biti, dne 16. julija ,ampak dne 23. julija. To pa zato, keu obhaja ravno tisti dan, t. j. 6. pobinkoštno nedeljo* i. g. Jeraj Franc na Rečici ob Savinji svojo novo sv. mašo. Zato se pri podružnici na Kokarjih preloži «lepa« nedelja za en teden. Toliko tujim romarjem na znanje da ne hodijo zastonj na pot isti dan.
Sramotno zločinstvo. Iz Ponikve ob juž. žel. nam poročajo: V noči, po krasno uspelem šmarskem katoliškem shodu se je zgodil tukaj strašen zločin. Iz tako-zvanega Slomškovega oreha, stoječega sredi vasi, je vzel neznan zločinec marmornato spominsko ploščo, ki je bila leta 1912 med veliko slavnostjo na oreh pri" trjena. Plošča je bila spomin na šolsko izkušnjo, katero je leta 1812 A. M. Slomšek prestal pod tem orehom kol dvanajstletni deček in pri kateri'je bil odlikovan. Kakih 50 Korakov od oreha je zločinec vrgel ploščo oB cestni kamen, da se je razbila v drobne kosce, katere jp potem razmetal ob obeh straneh ceste. Vsi Ponkovljani, ' brez razlike strank so ogorčeni nad tem sramotnim zločinom. Orožniki zločinca pridno iščejo, vse želi, da pride v roke pravice. Ljudje splošno sodijo, da je nedolžna zgodovinska plošča morala čutiti jezo kakega srditega nasprotnika veličastnih katoliških shodov.
Zanimanje za novi zvon. Dopis iz Remšnika nt Radi. Nov bronast zvon (870 kg, Fis) so 18. junija L 1. naročili možje tozadevnega pripravljalnega odbora pri mariborski zvonarni J. H. Buhl. Za uspeh si prizadevajo predvsem gg. Kaiser, Marchl, Koležnik in Grogl. So-delujejo pa rade volje razven treh ali štirih vsi farani s prispevki in dobro besedo.
S kolesa je padel na potr domov iz Slov. Bistrice člafl Gasilnega društva v Hotinji vasi Josip Breznik ter se na glavi težko poškodoval. Bešilni oddelek Gasilnega društvi v Račjem mu je nudil prvo pomoč in ga prepeljal na nje-i . gov dom z avtom.
Oče zaklal sina. Zagrebško sodišče je sodilo te dni 66 letnega očeta, ki se je zagovarjal radi umora lastnega sina. Sin je bil velik nepridiprav, surovina, pijanec teB pretepač, ki se je večkrat lotil očeta z dejanskimi na" padi. Pred mesci je zopet napadel očeta, a ga je ta tf I silobranu smrtno zabodel .z nožem. Sodišče je očeta-» I morilca oprostilo.
Tri dekleta utonila. Iz Virovitice se je odpeljala o* iv okolico vesela družba, med katero so bila dekle-J ' ta. Pavla Gašper, Marija Gregorič in Jelka Treber. Ko»

pokrovitelja nad dekleti sta bila navzoča tudi zaročenca Marije Gregorič in Jelke Treber. Družba se je pripeljala do ribnika, ki je pri gozdu blizu Virovitice, in §0 se začeli kopati. Dekleta, ki niso znala plavati, so se Ropala skupaj, nekoliko nižje od njih pa oba zgoraj o-pienjena zaročenca. Ena od deklet je zabredla malo bolj Ba globoko in se začela potapljati, druga jej je podala v rešitev roko in ta še tretji, a prva je potegnila obe tovarišici v globočino in vse tri so utonile. Treba še 0-joeniti žalostno dejstvo, da so bile utopljenke vsaka idina hči svojih starišev.
Je padel v roke pravice. Po Mariboru, Rušah in Ljubljani je izvršil veliko ter večjih sleparij neki Tcheschner, ki se je izdajal tudi za tovarniškega rav-aatelja, a je bil prefrigan goljuf ter lopov. Ravnokar omenjenega varalico poštene javnosti so prijeli in ga vtaknili v zapor v Kranju.
Vojaki umorili mlado deklico. Pred par dnevi so ^vabili v Osjeku vojaki mlado deklico, ki je bila preprosta služkinja na sprehod in jo umorili.
Trebuh si je prerezal in skočil s strehe. Seljak Iv. yiaič iz žrnovice pri Splitu v Dalmaciji je zlezel na streho svoje hiše. Na strehi ga je zapazil sosed, ki je mislil, da je Vlaič znorel, ker skače po strehi in je plezal za njim na streho, da ga reši. Ko je pa Vlaič zapazil. da leze za njim sosed, si je prerezal z nožem trebuh in se nato pognal s strehe na tla ter bil pri priči — ©rtev. Samomorilec je že bolehal dalje časa na jetiki.
«Našega doma« je izšla 3. številka z naslednjo, za-aimivo vsebino: P. Marijofil Holeček: Duh, ki usužnja duhove. A. P.: V domači hiši. Savinjka: V naravi. Justin: Pri oknu. Ivan Dornik: šolmašter Aleš. Pod vaško lipo. Dekliški vrtec: Kaj more dekle vedeti o stanovanju (S. I. G.) Društveni glasnik. — Naroča se v Celju in stane samo 24 K na leto.
Izjava. Podpisani izjavljam, da izstopim iz Samostojne stranke obžaljujem, da sem se dal od samostojnega agitatorja g. Kamenšeka iz Dobrne zapeljati. Ob enem prijavljam svoj pristop v Slovensko ljudsko stranko oz. Kmet-6ko zvezo in naročam tudi katoliški časopis «Slov. Gospodar«. Vsem, ki so še slepi, pa kličem: Izpreglejte in stopajte za menoj, ker rešitev slovenskega ljudstva je edinole v katoliški stranki. S. Jošt na Kozjaku, 3. julija 1922. Andrej Pesjak, p. d. Arnejc.
Slovenska kmetijska podružnica v Ormožu vabi vse tiste ude, ki so meseca novembra vplačali galico pri podružnici, a še iste danes niso sprejeli, da se zglasijo prihodnjo nedeljo po rani službi božji v zadružni sobi kletarske gostilne v Ormožu v svrho dogovora, kako nastopiti skupno za dosego svojih pravic. Petek 1. r., načelnik.
Podporno društvo železniških uslužbencev v Ljubljani je s 1. aprilom t. 1. zvišalo članarino na 2 dinarja mesečno. Za vsak smrtni slučaj se izplača podpora v znesku 1500 dinarjev. Do 30. oktobra t. 1. se naj člani ^pismeno izjavijo, ako se strinjajo z zvišano članarino. Vsa natančnejša pojasnila se dobe na vsaki železniški postaji.
Gasilno društvo v Račjem priredi 9, julija veliko veselico na vrtu gospoda Požegarja; priprave so v polnem teku. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilnega orodja ne sme nikomu biti žal za par kronic ker s tem se koristi samemu sebi, če je gasilno društvo preskrbljeno z dobrim orodjem, da lahko nastopi v slučaju nesreče, ob enem bo pa imel par zabavnih ur, pri katerih bo pozabil trpljenje prostega tedna.
Za sklad Slov. kmetske zveze je daroval gospod Jernej Kodrič iz Poljčan 50 din. Iskrena hvala!
Na gostiji gospoda Bergleza na Sladki gori je nabrala vesela družba 250 K za Dijaško kuhinjo! Prisrčna hvala!
Gospodarsko.
Fr. Rudi:
Trtna vez
Vsled pomanjkanja delavcev se marsikje zgodi, da vežejo vinogradniki svoje trte še le potem, ko je že odevelelo. Vezanje utrjenih mladik z nedorastlimi poganjki, ki še nimajo razvitega listja, je jako neumestno. Vinogradnik mora upoštevati,, da imajo utrjene mladike razvito listje, kar se pa o nerazvitih poganjkih ne more trditi. Iz tega sledi, da se pri vezanju ne sne delati «zelenih vejnikov«. Brezsmiselno in v šopke zvezane mladike dušijo listje, ovirajo razvoj grozdja in tako si vinogradnik sam pospešuje trtne bolezni.
Trs je živo bitje. Listi so njegova pljuča, s katerimi diha in pretvarja anorganske spojine v organske. — Stremljenje vinogradnika mora iti za tem, da daje svojemu trsju možnost izkoriščanja solnčnih žarkov in zraka. List in grozd morata imeti vedno dovolj svet-k)be in zraka.
Kako je najlažje doseči ta cilj?
1.	Ne vezite h glavnemu kolu več, kakor štiri mladike!
2.	Vse iruge mladike, ki so obložene z grozdjem. * naj nad istim prikrajšajo tako, da ostanejo nad naj-'išjim grozdom še štirje listi. Teh listov seveda ni posebno vezati.
3.	Mladike, ki nimajo grozdja in katerih ne rabimo, ** prihodnje leto, se odstranijo.
Glede prve točke, da se naj ne veže več kakor štiri Mladike k glavnemu kolu, omenjam, da zadostuje to bodočo rez v naših vinorodnih krajih; tu se bodo 'fcbili: 1—2 reznika in 1—2 šparona. Tem mladikam je ^ba dati prednost. Njih razvoj je silne važnosti, ker ^ dru^o let 1 olj rodovitne.
, Dolge mladike se ovirajo medsebojno v rasti, v sla-1 jeseni navadno ne dozorevajo, po zimi pa navadno ^jraje pozebcjo, ker pač niso prav dozorele.
Glede druge točke pa sledeče: Prikrajšanje ostalih ®^adik do četrtega lista nad zadnjim grozdom se naj možnosti izvede pred cvetjem. Na ta način se grozdje
veliko lepše razvija, poleg tega pa se prihrani trsu rezervnih snovi za one štiri mladike, katere sem opomnil že v prvi točki.
Prikrajšanih mladik ni treba nikamor privezavati. Če je šparon oblokasto in trdno privezan, jih še poleg ni treba vezati. Prikrajšane mladike drže dobro svoje grozdje. Ako bi bile preveč obložene,, naj se jih pri drugi vezi podpre.
Vse mladike, ki se za prihodnje leto ne rabijo in nimajo grozdja, se naj takoj odstrani, ker živijo kot zajedalke na račun drugih. Ako vsled preobilega dela i ni mogoče trsja opleti, se lahko z nožem ali z roko od-ščipne take poganjke tako, da se ukine njih divja rast.
To delo, ki sem ga opisal je za ohranitev krepkega trsa neobhodno potrebno, zlasti še z ozirom na bodoča leta. Ko sem bil v Halozah, smo rezali leto za letom 3—5 šparonov na trsu, ne da bi dotični trs hiral. Tudi kakovost vina ni prav nič trpela. Sploh pa sem vestno upošteval navaden način gospodarstva z zelenimi mladikami.
Ravnanje z vinogradi po toči.
Razločujemo tri štadije škode po toči. 1. Listje je preluknjano in nekatere jagode in mladike so natolčene Najmilejši štadij, v katerem je treba paziti le na to, da se prepreči nastop peronospore in oidija, ki sta po toči poškodovanim trtam posebno nevarna! Takoj po toči škropiti in žveplati. 2. Listje je vso razčesano in raz-cefrano in visi deloma navzdol; mladje in grozdje je močneje pobito; vrhovi mladik na trti so polomljeni in vise navzdol! V tem štadiju je na polomljeno mladje in grozdje ter razcefrano listje najpoprej odstraniti ter še le potem vinograd poškropiti in požveplati. Tukaj se gre za vzgojo novega zdravega perja in novih vrhov iz zalistkov. 3. Listje, grozdje in vrhovi so po večini odbiti in le ponajveč golo mladje štrli, močno pobito in ranjeno kvišku! V tem štadiju se mora odrezati vso mladje nazaj na krajše in daljše reznike (odstraniti je vse močno natolčene in ranjene dele mladik) na dva do štiri očesi, pri čemer se eventuelno tu pa tam, na posameznih mladikah nahajajoči grozdi seveda tudi puste! Ob enem je tudi tu pa tam se mogoče še nahajajoči razcefrani in razdrapani list odstraniti in še le potem škropiti in žveplati. Tukaj gre v glavnem za vzgojo novih, zdravih mladik, ki nam zasigurajo vsaj delno trgatev v prihodnjem letu, ki bi drugače, če pustimo pognati iz neprikrajšanih mladik kar na stotine poganjkov, od katerih nobeden dozoreti ne more, sigurno izostala.
Čimbolj rano v razvoju zadene toča vinograd, tem boljše bo uspeh tega ravnanja v obče! Če se pa pojavi toča tako močno še le proti jeseni, ko so že mladike deloma olesenele, se pri vezi odstranijo le zeleni, neolese-neli deli mladik.
Kar se tiče škropljenja po toči poškodovanih trt, se morajo iste, če se jih hoče obvarovati katastrofalnega napada po peronospori in oidiju, škropiti in žveplati takoj po toči in se mora to delo izvršiti najpozneje v par dneh! škropiti se mora z najmanje 2 odstotno ga-lično apneno zmesjo, ozir. bosnapasto ter nekoliko moč neje, kakor zdrave vinograde!
Največjo pozornost pri ravnanju z po toči poškodo vanimi vinogradi je posvetiti potem poletju, to je izbiranju poganjkov mladik. Le neobhodno potrebne, najmočnejše poganjke je pustiti in naprej gojiti! Vse drugo je odstraniti! Tudi je zalistke pridno obirati, oz., če se gre le za vzgojo novega listja, jih je nad prvim, normalno razvitim peresom odščipniti!
V ostalem je zelo važno, da se po toči poškodovani vinogradi drže plevela prosto in da se pridno rahla zemlja, kar celo pospešuje zacelitev ran in ojačenje oslabelih trt. — Vinarski ravnatelj Puklavec.
Desetmesečni kmetijsko-gospodinjski tečaj v zavodu šolskih sester v Mariboru se prične dne 15. septembra t. 1. Stan in oskrbo imajo gojenke v zavodu. Prošnjo za sprejem je vložiti do dne 10. avgusta t. 1. vodstvu gospodinjske šole v zavodu šolskih sester v Mariboru. Prošnji naj se priloži: krstni list, zadnje šolsko spričevalo od zdravnika in izjava staršev, oziroma varuha, da prevzame stroške šolanja. Oskrbnina znaša mesečno 250 dinarjev. Glede podrobnosti se je obrniti na vodstvo gospodinjske šole v zavodu šolskih sester v Mariboru.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 3 bike, 102 vola, 260 krav, 3 konje in deset telet. Skupaj 378 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 33—35 K, poldebeli voli 27 do 32 K, plemenski voli 25—32 K, biki za klanje 20—28 K, klavne krave debele 27—36 K, plemenske krave 21—24 K, krave za klobasarje 15—17 K, molzne krave 18—30 K, breje krave 18—30 K, mlada živina 22—31 K.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. in II. vrste, meso od bikov, krav telic 1 kg 60—68 K. Telečje meso I. in II. vrste 60 K. Svinjsko meso sveže 1 kg 80—90 K.
Cene sirovim kožam. Težke sirove kože se plačujejo po 54—56 kroi 1 kg, lažje po 44—46 kron, telečje po 70—75 K.
Tržne cene v Mariboru. Dne 1. julija t. 1. so bile v Mariboru sledeče tržne cene, ki veljajo v dinarjih: Konjska koža komad 115—125, 1 kg goveje kože 11, ovčje 17.50, svinjske 4, 1 kg gornjega usnja 90, podplatov 75, 1 liter mleka 250—3, 1 kg sirovega masla 35, 1 jajce 1.25—1.50, j 1 liter novega vina 10—14, starega 10—12, žganja 25, 1 kg 1 belega kruha 6, prnega 5,1 kg črešenj 4, hrušk 10, 1 limona 0.75—1, 1 kg rožičev 8, fig 15, 1 kg orehov 12, oljuščenih 40, 1 kg surove kave 40—50, pražene 45—55, riža 6—11, soli 1, popra celega 30, zmletega 3250, paprike 40, testenin 11, I sladkorja v kristalu 15.50, v kockah 17.50, 1 liter jesiha navadnega 150, vin&kega 2, 1 liter namiznega olja 25, bučnega
i 29-39, špirita 13, mila 1250, 1 kg pšenice 4, rži 3.50, ječ-: mena 3.75, ovsa 4, koruze 4, prosa 4„ ajde 3.25, navadnega I fižola 4, boljšega 4.50, 1 liter novega graha 4, 1 kg pšenič-ne moke št. 0 6.25, št. 1 6, št. 6 5.50, 1 kg prosene kaše 650, ješprenja 6, otrobov 2, koruzne moke 4, koruznega zdroba 5, pšeničnega 7, ajdove moke 8—9, 1 kg zgodnjega krompirja 2—3.
Zagrebški žitni trg. Povpraševanje po koruzi in moki je bilo zadnji teden na zagrebškem žitnem trgu zelo močno in sicer radi zadnjih silnih nalivov ter toče, kakor tudi radi 50 odstotnega poviška železniških tarifov, ki so stopili v veljavo 1. julija. Izvažalo se zadnji teden iz naše države ni žita, ker naša valuta vedno skače in je tudi dinar nazadoval zadnje dni na curiški borzi. Vreme po naših . žitorednih pokrajinah je bilo minuli teden oblačno ter nagibalo k dežju. Vendar se je stanje setev v zadnjem času zelo popravilo. Poljedelci naših žitnic si želijo toplo vreme, da bodo osevine lepo dozorele. Zadnji teden so zelo ponujali v Zagrebu pšenico, ki se je plačevala po 1500—1520 ki on od postaje 1 met. stot. Koruzo so plačevali po 1360— 1380 kron. Zelo veliko se je povpraševalo po ovsu in sa plačevali presejan oves po 1350 kron, srbijanskega ter bosanskega pa po 1250—1280 kron. Rž sploh ni v prometu, ječmen pa stane 1380 kron. Moko so celo prodajali po 24.5 do 25 kron en kg, slabšo pa po 22.5—23 kron. Otrobi so bili po 650 kron.
Cene za seno in slamo v Mariboru. Dovoz je bil slab. 1 meterski stot sladkega sena stane 125—175, ovsene slame 125. Cene v dinarjih.
Zgor. Ponikva. Poučnega shoda, katerega je priredilo Hmeljarsko društvo za Slovenijo v nedeljo, dne 2. t. m., se je udeležilo nad 30 zavednih hmeljarjev. V dve uri trajajočem govoru je gospod nadučitelj Petriček prav poljudno razpravljal o pomenu in nalogi Hmeljarskega društva, o njegovi zgodovini, o največjih napakah, katere še vedno hmeljarji delajo pri gojitvi te velevažne gospodarske panoge, o sredstvih, v povzdigovanje hmeljske kupčije in trgovine, o stanju hmeljskih nasadov tu in drugod itd. — Izmed zbranih hmeljarjev je po končanem razpravljanju takoj nekaj pristopilo k Hmeljarskemu društvu^ drtigi pa so obljubili, da bodo svoj pristop v kratkem javili. Zadovoljno so se hmeljarji razšli in se predavatelju zahvalili.
VII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljske rastline. Žalec, Savinjska dolina, dne 1. julija 1922. Vremenske razmere so bile pri zadostni padavini in povprečni zjutranji temperaturi 12 stop. R v drugi polovici meseca junija še precej ugodne razvoju hmeljske . rastline. Trta je dozorela dovrha drogov, ozir. žic, ima precej panog, na katerih se prikazujejo že cvetni popki. Vkljub vsemu temu so v rasti zaostali nasadi še vedno slabi, tako, da hmeljarji vkljub povečani ploskvi s hmeljem zasajenega zemljišča ne pričakujejo več, kot množino lanskega pridelka. — Društveno vodstvo.
Žatee, CSR, dne 28. junija 1922. Poročila o sedanjem stanju hmeljskih nasadov se ne glasé ugodno. Dnevna in nočna temperatura je bila od dne 26. t. m. prav hladna, kar na rastlino ni vplivalo ugodno. Posebno v rasti zaostali nasadi, katerih je 1 tretjina vse s hmeljem zasajene ploskve, ne obljubujejo posebnega pridelka, ker je rastlina komaj vzklila iz zemlje. Druga tretjina vseh nasadov je pač prav lepa, rastlina je dorastla do vrha žic, je krepka, ima obilo panog in kaže tu pa tam tudi že cvetne popke. Ostala tretjina je srednja, do srednje dobra. Toplo vreme in izdatne padavine so nujno potrebne, da se rastlina zamore še nadalje dobro razvijati. Bolhači in gosenice pohljadne sove (colocampa esoleta) ogrožajo še vedno rastlino s tem, da ji odgrizavajo vršičke. «Saazer Hopfen- und Brau-erzeitung«.
Lesne cene. Zadnji čas se je precej povpraševalo po oglju, ki je doseglo ceno do 35.000 kron. Les za kurjavo se je tržil po 10.000 K s prodajnega prostora. Fini bukov les seje tržil po 3900—4500 K. Popraševanje iz inozemstva je ' pretekli teden zelo popustilo. Le Italija povprašuje po lesu j za kurjavo in po dogah za sode. Cene drugim lesnim pro-i duktom sO že precej časa stalne.
Cene za kurivo v Mariboru. 1 kub. meter trdih drv stane 100, mehkih 80, 1 met. stot. trboveljskega premoga 30, 1 kg oglja 1.25, 1 liter petroleja 6, bencina 20, 1 kg karbida 3.90, sveč 15. Cene v dinarjih.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 310—314 naših kron, francoski frank stane 26.40—26.60 naših kron.' Za 100 avstrijskih kron je plačati 1.76, za 100 čehoslovaškib kron 612—616, za 100 nemških mark 80—84 in za 100 laških lir 14.88—15 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1.62 céntima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za 13 točk.
Dopisi.
Sv. Lovrenc na Drav. polju. Dne 25. junija je Pucelj imel tukaj shod z Mermoljem in še enim nebodigatreba. Bil je pod pokroviteljstvom gospoua okrajnega glavarja dr. Pirkmajerja in v senci bajonetov, to je, imeli so v re-i zervi v šoli osem orožnikov, pa ni bilo sile, ker mi nismo I nikaki ubijalci. Pucelj je trdil, da je draginje in slabe valute vzrok bivša vojska. Mi smo prepričani, da je draginje vzrok centralizem, katerega so povzročili samostojni. Ko bi vsi slovenski poslanci, torej tudi samostojni, zahtevali avtonomijo, bi jo že imeli, in potem bi bila boljša valuta in ne bi bilo več skoro nič draginje. Pucelj se je hvalil, da je odprl meje za živino, To bi storili avtonomisti tudi. Ra-diča je imenoval politika, a mi smo dokazali da ni, kar je z abstinenco pospešil centralizem. Trdil je, da so vojaki sami povzročili, da morajo biti v Makedoniji. Pucelj je lagal, da se je on potegnil za zboljšanje duhovniških plač, temu pa da je nasprotoval Jugoslovanski klub. Omeniti še moramo, da je bilo na shodu nekaj lovrenških samostoj-nežev in nekaj iz Cirkovec.
Pragersko. «Tabor« št. 142 prinaša dopis o proslavi kraljeve poroke na Pragarskem, ki je bila po zaslugi nekega Predov.ča, veletrgovca v Ljubljani v prid tukajšnjim Sokolašem. Čudno, ako je imenovani žejnim plačal sodček piva in in razdelil med nje mogoče tudi hlebec kruha, pa je že vse slovesno. Ako je pragerski Sokol, članov bode 3 do 5, zares to pogostitev že sprejel, bi pač naj molčal, češ, molči, da nas ne bodo zasmehovali. Da bi se pa pogostitelj mogoče ne razburil, da ne zanesejo njegove radodarnosti. širom sveta, so ga seveda v mariborskem «Tiboru« poveli-čali in da bi se pa pogostitelju n.ogoče ne očitalo, so si domislili, ta povžiteK kot proslavo kraljeve porc';e. Pogrun^ tali so jo pa. Pri sli Li božji na Polskavi—Pragersko na

dan kraljeve poroke, ni bilo niti enega od teh navdušenih bratcev, torej še le na večer, ko so slutili neko brezplačno zabavo, so prilezli na dan, ter so pomislili, da gospod Predovič že ve, zakaj plača. Saj je on eden največjih iz-vozničarjev v tukajšnjem okraju, ter se meni tudi stalno tukaj na Pragerskem naseliti, ker mu pa najbolje ugaja in je kupil v to svrho, bivše Trosterjevo posestvo. Ob tej priliki zbranim želimo dober tek, pogostitelju pa masten dobiček.
Sv. Lenart v Slov. gor. Na gostiji Mliršec—Kos se je nabralo za tukajšnjo bralno društvo 520 K. Bog plačaj!
Sv. Trojica v Slov. gor. Nekdo imenuje v «Kmetijskem listu t nagrobni govor akad. fil. Vatovca, ki ga je govoril
v	nedeljo, dne 18. junija ob odprtem grobu svojega katoliškega tovariša akad. fil. Joškota Padovnikovega, — klerikalno nesramnost. Čudimo se, kako more «Kmetijski list«, četudi veri in cerkvi sovražen, sprejemati plodove takih abnormalnih ljudi. — Vi odpadniki od sv. katoliške cerkve pokopavajte svoje ljudi, kakor vam drago in ljubo, in ob njih odprtih grobovih govorite česar so vaša srca polna! Mi smo svobodni ljudje, zato vam tega ne bomo branili, Dosledno pa mislimo, da ne zahtevamo preveč, če mi, ki nsmo zavrgli Kristusa, tiste, ki so bili v življenju e nami ene misli in enega duha, pokopljemo tako, kakor se nam primerno zdi, četudi vam ni po volji, in ob njih odprtih grobih govorimo to, kar je nam drago, ne kar bi bilo vam. Rajni Joško Padovnik je bil globokoveren akademik, tretjerednik in Marijin družbenik, to so pričale tri zastave, ki so bile ob njegovem odprtem grobu v žalnih trakovih. Dolga vrsta belo oblečenih deklic in deklet, dolga vrsta mladeničev z žalnimi venci in trakovi, dolga vrsta vernega ljudstva, ki je rajnega Joškota z glasno molitvijo spremljala na zadnji poti, je pač prelepa priča, kako je bil ta blagi, plemeniti mladenič priljubljen v svoji ožji domovini. Ni se nikoli sramoval nosili na svojih akade-mičnih prsih Marijine svetinje, ni se sramoval tretjega reda, ne križa, ne molitve, ne cerkve, ne zakramentov; eato se ga tudi naše verno ljudstvo ni sramovalo, spremiti na zadnji poti. Zato je njegov tovariš fil. Vatovec imel čisto prav, in je vsem iz srca govoril, ko ga je imenoval ideal lepote krščanskega katoliškega dijaka-akademika. — Če bi bil rajni Joško v srednji in na visoki šoli vero izgubil, in teptal po našemu vernemu ljudstvu najdražjih svetinjah, kakor upravičeni sodimo o dopisniku «Kmet. lista«, fci ga njegova ožja domovina ne bila tako ljubila in njegov pogreb bi ne bil tako veličasten in slovesen, in ob njegovem odprtem grobu morda ne bi bilo kat. akad. Vatovca, — če bi pa bil, pa ne bi imel morda kaj plemenitega povdarjati — in to bi bilo še bolj bolelo njegovega kat, očeta in njegovo kat. mater, to bi bilo še boij bolelo nje gove brate in sestre, vse družbenike in družbenice Marijine, — ker bi ne bili imeli ob grobu svojega sina in brata upanja v srcu, da se mu na onem svetu dobro godi in da se Eopel vidimo nad zvezdami.
Polenšak pri Ptuju. Da se je pričela pri nas gibati mladina, nam je pokazal praznik pres. Rešnjega Telesa, ko je korakalo v procesiji 17 Orlov, lansko lelo 0. Značilno za našo župnijo! Pa bilo bi nas še lahko veliko več, pa žal. samo i/, strankarskega sovraštva starši ne pustijo svojih sinov v orlovsko organizacijo. Veseli pa ste govtovo bili
vi	starši, ko ste videli svoje sinove korakati v vrstah tistih, ki vam hočejo vašo mladino obvarovati najhujšega zla namreč brezverstva. Obračam se torej do vas, dragi starši! Vaša mladina je vaše upanje, veselje in ponos! Kateri oče ali mati bi ne želela, da bi njuni sin ne bil srečen! Če torej selite svojim sinom dobro, varujte jih slabe tovaršije in slabega berila, nasprotno jim skrbite za pošteno družbo in dobro berilo. Pustite tedaj starši, da se vaša mladina zbira pod zastavo krščanske mladinske orlovske organizacije, to je zastava Kristusova, le pod to zastavo je pot k pravi sreči; proti tej zastavi vrata peklenska, vrata laži, pohujšanja, greha in zapeljevanja ne bodo zmagala. Vse za mladino, ki je naš up in naša nada!
Poljeane. Tukaj je umrla, zlasti po Murskem polju in Slov. gor. dobro znana in priljubljena Terezija Slana v 68. letu svoje starosti. Trpela je 16 let. Bila je pobožna žena in dobra mati. Vsem znancem in prijateljem se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. Mir in pokoj njeni duši.
Pri Sv. Florjanu v Doliču sta bila v nedeljo, dne 25. junija dva nova zvona z veliko slovesnostjo obešena v zvonik. Vlita sta bila v zvonarni v Ljubljani. Mladeniči so postavili vispke mlaje, dekleta pa spletla nebroj vencev, s katerimi so.' okinčale mlaje, slavoloke in cerkev. V nedeljo zjutraj smo bogato okinčana zvona med grmenjem topičev in sviranjem godbe v spremstvu družic in trume ljudstva iz železniške postaje prepeljali pred cerkev. Ob 10. uri sta bila blagoslovljena od preč. g. kanonika Alojzija Arzenšek in vzdignjena v stolp. Kmalu po sledeči slovesni službi božji, se je ta večji zvon z lepo donečim glasom oglasil prvokrat v čast božjo in hvalo vsem dobrotnikom. Tako imamo zopet lepo zvonenje, ki se ga veseli vsakdo. Nikomur pa ni žal truda in darov.
Pri Sv. Joštu na Kozjaku smo obhajali na Petrovo izvan-redno slavnost: zlati jubilej cerkvenega pevcaPetra Pribič-nik, po domače Cimperšeka, ki je svojo lepo in težko služ bo skozi dolgih 50 let neprenehoma priisti cerkvi z veliko vnemo in požrtvovalnostjo opravljal. Kot 151etni fantek je fee pomagal na koru peti, tri leta pozneje pa sam prevzel vodstvo petja. Skozi 12 let je bil prav blizu cerkve, 38 let pa je hodil svojo poldrugo uro dolgo in posebno po zimi zelo težavno pot redno vsako nedeljo in praznik k božji službi, po potrebi tudi ob delavnikih, zlasti k šmarnicam in svitnicam. Plače ni dobil nobene, samo nekaj bernje, dohodki od sv. maš in opravil pa niso bili niti za podplate. V tej težki službi sta ga skozi 7, oziroma 5 let podpirala njegova sinova: Matevž in Martin, katera pa mu je ugrabila kruta vojska. Vrlo ju sedaj nadomestuje z močnim basom njegov še živeči sin Bernard. Njegova hči Roza mu vkljub bolelinosti pomaguje že 22 let, ujegova druga, sedaj orno-fcena hči Jožefa Dobovičnik pa 15 let. Poleg otrok so mu v teku 50 let pomagovali še sledeči, v domači fari bivajoči pevci in pevke: Apolonija Sešel 20 let, Lucija Ramšak 5 let, Treza Podpečan 10 let, Franca Ramšak 4 leta, Treza Feli-cijan 15 let, Ciril Jablanšek 16 let, Jakob Jurko 16 let, Cecilija Ramšak 3 leta. Marija Plevnik 1 leto. Mnogo pa jih je umrlo ali pase izselilo. Nihče ni vztrajal tako dolgo kot on. Zato smo si mislili: čast in nagrado njemu, ki je požrtvovalno in vztrajno se trudil v korist cerkveni pesmi, pri tem pa ostal zvest pristaš Slovenske ljudske stranke, ter zvest naročnik krščanskega lista. Zato so se omenjeni dan zbrali okoli svojega vodje in slavljenca vsi zgoraj i-menovani pevci in pevke in ga v častnem spremstvu spremili med zvonenjem, pokanjem iz topičev skozi lepo okra-Seni slavolok v oveseljeuo cerkev, ki je pozdravila svojega
zvestega služabnika z lepo pozdravno pesmijo. Precej se je zbralo ljudstva, med tem mnogo tujcev. Med primernim nagovorom se je prebralo lepo pismo kn.-šk. lavantinskega konzistorija, v katerem mu isti izreka «k jubileju zasluženo zahvalo in priznanje za tr»d in obilne skrbi pri 501etnem modrem in previdnem vodstvu cerkvenega petja.« Farani so mu poklonili v vidni izraz hvale in priznanja veliko diplomo in mu kot svečanostno nagrado položili svoje prispevke na oltar. Med tem se je pela od novega cerkvenega zbora nalašč za to pripravljen slavospev, ki gaje zložil naš dični g. Meško, uglasbil pa skladatelj g. Stanko Premrl. V slovo se mu je še zapela krasna pesem: «Rožmarin.« (Tam na vrtni gredi...) Po cerkveni svečanosti so se zbrali stari in novipevci v župnišču k veseli družbi okoli svojega slavljenca. Splošna sodba dneva je bila: «Tako luštno še ni bilo na Kozjaku!« Tudi fotograf nas je vrgel na svojo ploščo, da ne bi pozabili, požrtvovalno in vztrajno delo v službi Cerkve visoko ceniti in da ne bi pozabili, biti prav iz srca veseli, ker pošteno veselje je božja poslanka in hčerka nebes. Le s težkim srcem smo se ločili od našega slavljenca, katermu pa hvaležnim srcem kličemo: Bog li povrni tisočkrat, kar si storil v polstoletni dobi v tast božjo in veselje faranov. Hvaležni Ti ostanemo preko groba! Iskrena hvala tudi vsem pevcem, ki so ga pri petju podpirali, kakor tudi vsem, l^ateri so k izredni slavnosti na katerikoli način pripomogli. Bodi vsem dobri Bog obilen plačnik! H koncu si dovoljujem javno vprašanje: Je še kateri pevec ali organist v Lavantinski vladiko-vini, ki bi bil neprenehoma pri isti cerkvi pel skozi 50 let'.' Če da.naj se v «Slovenskem Gospodarju« s celim naslovom oglasi.
Opozarjamo na oglas «Prve hrvatske štedionice v Zagrebu«, ki je dne 19. junija t. 1. otvorila svojo podrui nico v Mariboru, Gosposka ulica 24. Ta denarni zavod je bil ustanovljen leta 1846, šteje okrog 40 podružnic i nznaša stanje vlog tega denarnega zavoda 2 in pol mi. lijardi kron, in je v celi Srednji Evropi eden največjih denarnih zavodov.
Dragocenost vsake hiše je lekarnarja Fellera prijetno dišeči «Elsafluid«, najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesa, ust, glave itd. Močnejši in boljši, ka. kor francosko žganje. 3 dvojnate steklenice ali 1 speci-jalno steklenico skup z zamotom in poštnino za 72 kron pošilja : Eugen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št 541. Hrvatsko.	ce
Vabilo ^ZS^S Posestvo
saionosnlk, vinograd i staro trto, n;iv« travniki, kost« dorolj ia domačo rabo. Roit h do 10 gb« goveje i'.vina. Potreba]« se 6 moj. nI k liadl, da m dobro obdelan vm, Hila ja tldaoa, hlevi bi m gospodarsko posbpja v dob«® stanu. Cena 1 milil on kron. V«J se lire pti laitnika Franc Kedrad Platotje. fara Bv. Marjeta p* Rim. tosl.	143
posojilnice v Bradorčah, ki bode dne IS, julija, ob S. uri popoldni t «uradnim. Dnevni rad: 1. Sprememba pravil. 2. Volitev začelstva In nadzorstva po novh pravilih. 3. Slučajnosti	£83
Za samostojno
gospodinjo Seli priti ženska oseba reedaje starosti, ki «« rasama v vsaki panogi gospodinjstva. Naslov pova Alojsija Rotor, Hamnica pri Maribora.	a—S 489
Širite mse liste!
Strojni kljačavni
1 X«» popolnoma samostojen, « j val « sprejme v trajno sinih, Sprejme se učenca v 1'varni sn--nov v Maribor».	Ml
Prnil&m Pow«tvo,'bstojač« rruudiu 1, u oralov nj v,
travnika in gozda, rs» v lepi legi gospodarsko poslopje v dobrem stana. Se lahko tedi dre kravi ln 3 d) 4 svinje. Se lahko naiaii par polovnjakov sadne pijača in tndi izabele. Ceaa 310,000 K. Naslov na upravniitvo Usta. 1—3 541
Hranilca ?1pro°i!!nloi
Dobrni vabi oa redni občni zbjr, ki sa vrli dne 16. jalija 1932 ob pol 8. url dopoldni v poslovnem prostora s sledečim eporesam: 1. Poročilo nsčslstta in nadaorstia. 3. Odobritev rač. «atfjiika sa L lt 21. S. Volitev a) načelstva b) nadzorstva. 4. Revisijsko poročilo, 6. Slučajnosti. V slučaja n «sklepčnoit! sa pol are poineje v iitem prostoru vrii občni zbor pri vsaki udeležbi.	6S7
Čebelarska fi2£
priredi v nedeljo dna 9. jalija 1922 čebelarsko poučno predavanje pri vsoraom čebelnjaka gosp. Frana Arllča (po domače Strabl) v Soški, predaval bo driavni potovalni učitelj Ivan Jurančič iz Slov. Gsrlo.
PftflAflfVrt obstoj«8s is hii«, JUOOSLVV hleva, njive, travnika, saionosnika, gozda, malega nagrada, vsega »kopaj pat oralov rodovitne ssmlje se t Inventarjem vrsd proda. Vpraiati ja pri laitnika Crnoli» itn t. 12 Br. Jarij ob jaiul ielesnicl. 1—2 650
se
HaItIIVS) nb°iik 8tMli0? 1
l/ükllltt sprejme ia svojo. Barbara Mlakar, Rasvanjo, Hoča.
Itrlslo 18 -a star, močan VUUU j, (drav fant v beljio hlio. Naslov v npravništra. 586
Samostojna
k boljiimn gospoda. Csnjane ponudba pod „ >obra kuharica 686" na upravniitvo.	638
Ali ste že naročili
IG-I
škropilnico!
Ce ne, storite to takoj, ker jih je le še malo v zalogi!
Fr. Zinauer, Maribor,
Aleksandrova cesta 45/11.
Jesernig-ova škropilnica je najboljša in najcenejša.
Borovnice "tKlZ,
Trgovina NiafargaU Marlbsr, Ko roika casta 1.	1—2 539
Trgovina
sa vsame v
najam. — Več pove upravniitvo lista. 1—8 681
Jareninski „Orel"
ponovi na sploino ieljo občinsta v nedeljo, dne 9. t. m. ob pol 4. uri popoldan lgrokas „Na dan sod a" ter barko „Kmet m avtomat".
Kompletna
salonska
moška
obleka a o lindrom sa proda. — Oroinova ulica 8.	666
UhaJ n se lepo posestvo v 111) Udi Libsličab, Koroiko.' Hlia tik 7«rno oerka in šole, modelno gospodarsko poslopje, 1B. oralov njiv in travnikov 14 oralov gosda, velik sadai vrt električna razsvetljava. C« a naobreino 200.000 D1b. Dopisi na: Gornik, Libsliče, Koroiko 1-8 681
liabilo k rednemu občnemu zboru ,.KIe tarske zadruge v Mariboru"
ki se vrši v petek, dne 14. julija 1922, ob 10. uri pred poldne v uradnih zadružnih prostorih v Cankarjev ulici št. 1.
DNEVNI RED: 1. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občneg zbora od 19 julija 1921. 2. Poročilo načelstva i predloga letnega računa za 1. 1921 in po predstojnik o uporabi čistega dobička. 3. Sporočilo pregledova nega sveta k točki 2. 4. Volitev namestnika v gospo darskem in nadzirajočem svetu. 5. Prosti predlogi ' nasveti.	Načelnik: A. btarkel, m.
Dr. Fran Mariničl
ordinlra v Maribora v Trabarjav ulici itav. 11 (nasproti moikema učitelj liču) od 10. io 11. are in od 9. (14.) do i. (!6.) uro. 1-2
Večjo množino
splitskega cementa
odda „Hltrozid", Tetrinjika al.
itov. 80, Maribor.
1 2 666
Malo posestvo
s sadonoinikom in brajdaml, vse v dobrem stanja se proda na Spodnjem Brega itov. 83 pri Ptuja. 1-3	668
POSeStVO pimi cado no mikom ln obsežnimi brajdaml se proda v Maribora, Pobreije, Vrtna allML	66*
Vohiln ■» °bčnl »bor LJod-T dUlIU ikt posojilnice v Oplotnicl, r. s. ■ n. «., U se bo vrill, dno 16. jalija 1033, ob 16. url t posojilnici. — DnovnI red: 1. Citanje zapiralka zadnjrga občnega zbora. 2. Čltanje revizijskega poročila. 8. Poročilo načelstva in nsdsorstva. 4. Odobritev računskega sakljnška ia leto 1921. — 6. Volit«» a) načelitva, b) nadzorstva. 6. Slnčajnoiti. — Ako Di ta občni zbor ob navedenem čara na bil sklepčen, vrit so pol ura poznaj« dragi občni sbor ne g ede na itavllo naviočih «adrainlkov.
560
P„/> J „ s« vse mizarsko orod;«
i r vil it }„ „on strainioa s
orodjem, tla «lov pore uprava lista.
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU

pi»i ,(Belem volu".
Sprejema hranilne vlage in jih obrestuje po
411 o, 12 10
oziroma do 5V
od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroStvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji.
m.
Posojilnica v Celju
(„Narodni dom'9 na oglu v priti i ti u)
obrestuje hranilne vloge počenši s 1. julijem t. 1. po
4
5 5
2 0
brez odpovedi, proti enomesečni odpovedi, % proti trimesečni odpovedi,
vloge denarnih zavodov in večje stalne naložbe obrestuje po dogovoru-
ss» i
E P O T A
lože, obraza vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se morejo ,, te o skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera priznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
ELSA" lilijno mlečna milo najbolje blago7 najfinejše ,Biilo lepote»; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K.
obrazna pomada odstrani
jjiko nečistost kože, solnčne pege, pjedance, nabore i. t. d., naredi kožo jidhko rožnato-belo in čisto; 2 porce-isasta lončka z zamotom in poštnino K lio —»
ELSA" Tsnochina pomada za
,j»t las krepi kožo glave, preprečuje ¡(padsrje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano o-jveltst i. t. d, 2 porcelanasta" lončka z zamotom in pošta. K 8o.
Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
•	Lilijno mleko 24 K.; BrkomazlO Kr.; najfinejši Hega
•	puder dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 40 K.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 K.; pu-der gospe v vrečicah 8 K.; zobni prašek v škatljah 12 K.; v vrečicah 8 K.; Sachet dišava za perilo 12 K.; Schampon za lase j g.; rummilo 12 liitkov 48 K.; najfinejši parfem po 48 in 60 K.; Kot»* voda ea late 80 K. Za razne predmete se zamot in poštnina posebej računa:.
P6EN V, FELLER, lekarnar, Stubica dsnja.EIsa trg 34!.
Hrovaško.	2-20 74ib
MEDIC, RfiKOVC & ZANKL

d x o. z. Ljubljani
hzii
BUKUIliE KOTLE
po 40 in 60 litrov vsebine, solidno izdelane, ima v zalogi
Mstalakemika d. d. Zagreb
StresmayeFt?8 ulica 116.
Zahtevajte ponudbe I t—6 431
Tovarna kemičnih in rudninskih
bare ter lakov.
Centrala: Ljubljana. Skladišče: Novi Sad.
Brzojavi: Merakl, Ljubljana.
Tetefon 64.
Podružnica Maribor.
Gosposka ulica.	Šolska ulica.
Pravi fifEež, Lak za pade.
in zanesljiva kakor: barve za obleke, v»e
sredstvo zoper medeno roso na ja- j bolkah, rožah, fuzikladij, rdeč pajek, i trips i. t. d. se uporablja tam, kjer se je dosedaj uporabljala žvepleno-_apnera brozga.
za mečenje semena.
Emajlni laki.
Priznano najboljša ________,t______________________, ___
vrste barv, suhe in oljnate, mtvec (gips), mastenec (Federweiss), strojno olje, karbolinej, s:eklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spa-4	„ dajoči predmeti.
zoper zelene ušice.
Prodaja: FRANC OULDA»
Maribor; Miliiki časti
26
M E
Lak zs pade. Eaajlal lak- Llnaleum lak za ptic. 1-9 541	Bronuliae.
Ceniki sa iilasn« n« razpoiiUala.
ELEKTRIČNI STROJI proizvod flEG električni števci proizvod AEG
žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po — ugodnih cenah. —
aiaktratahniins tvrlka
Karoi FlorlanilitCaila.
za zvonove in kovine, poprej [i.*- 188 DENZELA SINOVI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medeninas aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgaimce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodo vod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za brk-galne i. t. d. — — Inž. J. & H. SHfct
Proračuni brezplačno.
Viftogradno
hiis Mrl 4 trti«, t Silua vrh» pri S t. Trtjfcl t ■tlutk, frada
z« K 89.010 Itaa fitä:»ric, Br. Vid pri Ptaju.	1—8 182
1-5 52I
Vžijmiič*
Ptala {• m fr»4H f*i palovnjaktv Halotaaa. Prik.d lake*, k»r t
ravnini."	152
Pasi V i
Alt«* Pristavaik, posestaik v Rančah pri Framu, ijen leta 1IS9., je odšel avgusta meseca 1914 s 15. totaijo (Feldkompagnie Inf. Rgt. No. 47) v Galicijo a je od M. avgusta 1914 pogrešan. Vse one tovariše, so odšli takrat s 15. stotnijo v Galicijo in bi za-logli dati o pogrešanem kake podatke, prosim, da storijo proti primerni nagradi potom dopisa ali pa nebno v pisarni odvetnika dr. Franjo Rosina v Mari* ioru, Alekiandrova cesta št. 16.	1—2 533
Sprejmem SrS
do laine trgati«« it itirfnih frl-ddkor. Jaaif Draikorlč, llortaj-grtdtc.	1—2 161
a P E K O
u zidavo, izborno žgano, narejeno z roko, strešno "lk* (Bieberschu anz-Dachzigel) oddaja veleopekarna
¡eralžfii« Kamilica.
Naslov v Mariboru je Trubarjeva štev. 5. 1—3
NITIJ! LUN
MarHiar, bi Glav-Rim triu Mi
prodaja trapistovski sir, vsakovrstno južno sadje :-: in novo čebulo. :-:
Si-rw.V-i-
StarAlSa iateilgantna, ps-
oLarejsd, lteM «i^unj«
s« iprajme takoj Bi delti« k rd*r-cu 1 ullmi otroci Plaillo, po digofoin, Ponidbe n» ayrjtruitra lista pod „Stalaa iltiba 680". 680 1—3

labolčnikvsodih
(najmanj en polovnjak) prodaja
larska in sadjarska šola v Mariboru.
Cenii s prihodnjo jesenjo prodaja kvalitetnih vin T stekleaicah (najmanj 50 stekleni;).
velikih grudah v vsaki množini
se dobi v trgovini
.EOPOLDA GUSEl
pri „*mgm g»sua
aribor, Koroška cesta štev« 16.
V«lik& izbira vtliMih itofov za Mronaco od ItO K naprej, «tako tudi dr. manufaktun m dobi
21 najceneje pri 19—26
I. TRPIN
Mariter. GMvni trg 17.
ANDREI OSET
mM, AletsaiiriTa e. 57,
Tel.lan itev. 88.
trgovina sena, slame, krompirja, z drvami, fi-
ižole, in drugimi dežel, pridelki. Brzojav. naslov: l Andrej Oset. 6—5 340
Trgovski
IMsiait se sp|as M
skltdUSe t t.utrgstltl El. bn-ppans, Pri«»«.	1—2 M8
Krepki pomožni
i1J«voi »• 'i"!"*)* T
UOIaVtil Fraacor.m mlinu
t M*! j a, Maribor.	BiO
'■m
I
Prta hrtatska štedionica Zagreb
MMBBBMBBMMB^BMMH—i—— »sam—imtrmwntmrmatt
podružnica Maribor, Gosposka ulica 24.
Telefon ravnatelja 317.
Telefon menjalnice 318.
Ustanovileno 1.1046.
Delnižka glavnica K 211,110.110. Rezervni zaklad X 131,001.110. Viese K 2,500,000 000'-.
Podružnice:
Beograd, Bjelovar, Brod n/S., Cslje, Crikvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Križevci, Maribor, Mitrovica, Nova Gradiška, Ggulin, Osijek gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaž-din, Velika Gorica, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun.
Ekspoziture:
Oiijek dol. grad, Vinica kod Varaždina.
lMEen.jotln.ioe:
Zagreb Ilica 5.
Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso ta- in inozemske menice. — Izdaja 472V0 založnice, ko je imajo pupilarno varnost in jamčevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter uvršuje izplačila na podlagi akreditiv6v na vsa tu in inozemska mesta.
Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Zurichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. t. d. ter v
Ameriki.
zojaiTni naslov: Ppaitedlon».
OBRTNA BANK A, p odraze ca v L JUTO
IdL tel. št. 2.
izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.
Rac. ček. urada št, 12.1726.

Viničarija aj-'
Novi vozovi, iS;
t liki, tndl ■ se&enisl lojtreml di predaj pri 3. Kokot, konž, RaSjc pri Maribora.	8—8 607
forfcli čes
polovice viuograia iUhtne vnte, Mirane 120 da 110 ki vina. Njiv» ki aadoaesatk, 20 minut od Seles-aiike pastsjo, ieya cesta k viuo-fiada. Hlia ia k »t vse v dobrem «naj», «e radi bolesnl takoj proda. Matanfeiejša pojaioila daje Mihael Soben, pos. Mestlnje C, p. Podplat «vi Porjlarah.	8—« 604
Mlatilnica
staple damo ia vilnja. Samo dvakrat nb^era. Matevš P»jk,Imeno, poita Podčetrtek. 2-2 638
Noben strup! Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izboren
namizni kis
jprodtja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna aa kis (jesih)
FELIKS SCHMIDL
Maribor, Koroška 1.18
Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod aahteva le pristen SCHMIDLOV kis. 8-1 o 231
Dr.Heiss jnu.
r■—-t-» - —
dejanski zdravnik in zobozdravnik v 0rmtžuJ7,
ordinira vsak dan od 8. do 12. ure. 3 -3 497
--------742»
"meti rei dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako
_______________ •	___ si preskrbite oro
iz znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo
najfinejše ure
iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. «I A & DOKE DRE. Bogata izbira verižic, prstanov, ahanov, naročnic predmetov iz zlata in srebra vsake 3—ao vrste. — Zahtevajte cenik s slikami od:
fvsrniika tvrdke H, SUTTNER. Ljubljana šl 992 lan» i dinar Vam le treba poslati za poštnino, ako žalit», da te Vam brezplačno In tako] pošlje veliki katalog.
Veletrgovina z železnino
PINTER
, MA&1B0R
Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevino, šta&laike, žiaa, žični ki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in pohištvo, kuhinjska p—oda, lito, črno in pločevinasto postekleno, kakor tudi kovaško, ključavničaraiao in mizarsko orodje, kose, ¡»rasne karane in vse druge v železninsko stroko spadajoče predmete. Blagajne vseh vrst in verige d&raače tovarne.
> tofina.	Cene solidne.
KJir si kiče eskrhti
vsakovrstne poljedelske stroje ia priprave kakor: vitle, mlatilnice, žitae čirtilae mline, trijerje ali odbiralaike, slamorezniee ca rečni ter pogon na vitel, aadne in grezda« »line, stiskalnice, reporezaice, drobilae mlina za isdelovanje vsakovrstne moke, korasne rob-karje, aesalke in pocinkane cevi, gaojaične črpalke, Sackove pluge, k o s i ln e stroje, dvorezne koruzne sejalne stroje, okepilnike in osipalnike, izborno pocinkaae brzoparil-nike v velikoiti 50 do I20 1, brzeparitae lonce in slamorezne nože i. t. d naj se «brne
zsupno na znano domačo tvrdko
Ivan Hajny, Maribor, Aleksandrova cesta 45,
nasproti glav. kot.

lila aa Loki poprej Reago pri Ptuj
melje in izmenjava vse vrste žita» Mlin je na nov ,	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob,	15
k s & ii vse vrste zrnja po najvišji dnevni ceni
RIH A R D ORSSICH, PTUJ,
Spodmcštaierska ljudska posojilnica
v MnHmi, Stilni ulica štev. 6, r. z. z n„ z
• i
obrestuje od Novega leta naprej navadne
vloge po
Trajne in večje vloge pa po dogovoru.
0
Û
Cebelni vosek Iščem službo
kupuje na debele in na drobno fo najvlijt ceni Franc Cvilak, r, Slov, Bistrica. 8—8 890
Kupujem gL"^
10 tonskih maoiiaah, franka vagon, dalje orekava in čreinjava debla od 80 om debelosti bi 2 m iolgasti naprej, kakor tudi vsakovrstni že iidelen al) stojei lei. Ponudbe poslati na: H'gersperger, leans trgovina, Celje, Gregorčičeva \ «ttca 8.	8-4 669.
sa ¿slpod'nje, kuharie« k mali drai'm, Vprašati pri : Kump, Gospojna ulica 4, Maribor. 460
2—8
Novi vozovi
so takaj na predaj: eiea psseeul platevaa s lUt kg laične teža inedaa lahki dvovpreiai lojteritl vos ia 8 polevnjake, pri kovaškem mojstru Pečar pod Mostom 10, Maribor.	2—2 181
Semenska ajda, koruzi
bele in rumen«,
Oves, pšenična moka
vmh vrst s« dobi dobro in »o coni
__^	vsoh vrst s« dobi dobto in »o coni ari
«SHKt gospodarski Zvezi v Cel
zastopsèwo in zalega
2-6 624
•~to
Maribor, Gregtrčičeva ulica 17.
473
OrmiSka posojilnica v Ormožu
poprej (dr. Geršakova) obrestuje hranilne vloge po
*4r lil 3 ¡2 7o
ter daje posojila na osebni kredit po 6 na vknjižbo S */,. — Uraduje vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne. 5-10 357	Načelstvo.
M U NT!
Specialna trgovina za mlinske potrebščine
ČUDEŽ & BRCflR, Ljubljana
Kofedvetska ulica Štev* 35
priporoča bogato zalogo vseh v mlinsko stroko spa-daječih predmetov po najnižjih dnevnih cenah, i. s.: svilena sila X in XXX, tenčico za zdrob (Griesgaze) znamke »Albert Wydler«, 24 in 32 cm široka volnena sita, pocinjeno žično tkanino (Dral,tgewebe), prima gonilna jermena, mlinske kamne, amerikanska strojna olja in masti, kontenino, žimnata sila i. t. d.
Postrežba točna in brza! j— 4 42oCeniki na razpolago!
Razluiova ulica it. 1.
Zadružni gospadwska \mm d. d.
v Mariboru. 585
Začasno: Koraka cata l/l — TclefM 3ll — Brzfljaii: Bespobanfea.
Centrala: LpUjasi. Podružnice: ijabavo, Sapajeii, Somber, Split,
Šitaik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost s Sveopča Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu
in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu,
Kapfri in rttffg stop» z afilijacijaiai čez B 5l.l8g.000'—.
Daje trgavske kredite, eskamptira menice, lambardira vrednastne papirje, kupuje in prodaja tnje valute in devize, sprejema vlage v tekačem računu in na vlažne knjižice ter preskrbuje vsi; bančne in barzne transakcije pad najugadnejSimi pagaji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije.
<SM EMen Mbrom ■ ■iribora,
L . 'A»»____
."i. .JBSL
D4fexs«al m»*mUl Minim Mn^
Bd| KSlEStBll«fll