FRANJA HRIBARJEVA: IL PoEJU izl.li not. Fn. (Konec.) jih našteli 400. — Ko smo si ogledali starodavno romarsko cerkev z neštevilnimi krasnimi podobami in spomeniki, smo šli na grad — razvalino — nekdiaj last slavnih Frankopanov. sedaj last grofice Nugent. Ob vhodu na ruševini stoji velik bronast zmaj. grb sedanjih lastnikov rodbine Nugent. Uslužbenec grofice nam je proti malemu plačilu razkazal vse znamenrtosti te velikanske razvaiine. Nekdaj je bilo v tem gradu s štirimi stolpi. 400 soban, brez vseh driigih stranskih poslopij. To zadostuje. da si lahko vsak predstavlja v.likost te slavne zgradbe. — CMoboko pod gradom se vije vzorno zidana Luizinska cesta. ki vodi skozi Karlovac v Zagreb. Zgradili so jo Francozi leta 1805. Razkazal nam je Kastelan kapelo, tajni hodnik Frankopartov, muzej in še druge znamenitosti. Prvi je bil na tem gradu iz rodbine Fratikopanov Bartol Frankopan le.a 1338.. zadnji Krsta Frankopan leta 1671. Grad je razpadel v 17.—18. stoletju. Nadvse zantmiva je zgodovina posameznih Frankopanov. N. pr. zgodovina Nikole Frankopana, ki je leta 1615. zazidal živo svojo ženo. ker mu je postala nezvesta z nekim kapetanom. Gladu je morala v zazidani ječi umreti. Videli smo v grajski kapeli tudi klop. ki je narejena iz po-tdje Krsta Frankopajia. v kateri ie spal zadnjo noč pred svojim odhodo__i na Dunaj. Dalje smo videli istotam. kjer je biia nekdaj sodna dvorana. razli5ne železne stolčke, na katere so posadili obdolžence, katere so z mukami prisilili. da so obstali zločin. Zakurili so namreč pod stolčkom in zločinca posadili na istega. Kadar pa ie bil obsojen, so ga v sredi dvorane se nahajajočo odprtino bacili v globino. kjer je umrl gladu. 6e mu ni bila usoda mila. da se je že pri padcu ubil. V tej votlini so našli Francozi leta 1805. še 600 51oveških kosti. katere so pokopali in postavili na mestu sodne dvorane sedanjo kapelico. V muzeju smo videli Napoleonovo postelj. krasne slike, med njimi sliki maršala Nugenta, deda sedanje lasfanice. in njegove žene, hčerke poljskega kralja. — Ko smo si ogledali vse te znameiutosti. priče nekdanje krasote in slave, smo šli isto pot zopet nazaj na Sušak. Z neumorTiim Mrovljetom sva hitela na gradsko poglavarstvo po dovoljenje za poset Reke. Po obedu smo šli preko inalega mosti5a na »i t a 1 i j a n s k o« Reko. Ogledali smo si krasne izložbe, nekaj malenkosti nakupili in se odpeljali s parnikom v Opatijo. Sprehajali smo se tam po divnih lavorovih šetališčih in napisali nekaj neizogibnih razglednic. Naša Marjanca ie nakupiia zopet. kakor povsod, kup albumov in kart in že je bil 5as za odhod. Prišedši na Sušak, smo še povečerjali in šli na kolodvor. V najv©5jem navalu nam je Slavko zopet priboril poseben vagon, s katerim smo se udobno, najboljše volje pripeljali 12. avgusta ob 11. dopoldne v Ljubljano. Po prisrčnem slovesu smo se razšli vsak na svojo stran. — Trdno pa smo si obljubili. da če nam Bog da ljubo zdravje in potrebne pare. hočemo vsako leto zbrati »Mrovijišče« in pohiteti v širni svet!!