PRVOŠOLČEK IN MATURANT POD SKUPNO STREHO
Konec leta 1979 so prvi učend prestopili prag novozgrajenega šolskega centra. Danes je pod skupno streho lisoč učencev iz grosupeljske, pa tudi iz drugih občin. Razdeljenj so v TOZD Osnovna šola in TOZD srednjega usmerjenega izobraževanja z dvema smerema: družboslovno-jezikovno in kovin-sko-predelovalno. So šele na začetku svoje poti, a že so se pričeli uveljavljati. Z učenci smo se pogovar-jali o njihovem življenju in delu na šoH.
Maja Strtuole, Ivančna gorica, 6. razrecl OŠ: »Stara mama ima kmeti-jo. Bilo mi je všeč in zato sedaj obi-skujem kmetijski krožek. Na stari šoli smo imeli manj učilnic. V tej novi šoli pa je lepše in tudi opremljena je precej bolje.«
Branka Kamnikar, Suidenec, 7. razred OS: »Aktivna sem v šolski skupmisli in pionirski organizaciji. Skupnost pripravlja jjrograme in na-stope ob različnih priložnostih, ak.-tivne so »zelene straže«. ki skrbijo za okolp, pomagamo slabšim učencem. Razredna skupnost ima dvakrat me-sečno seslanek, sodelujemo na redo-valni konferenci. Ko bom končala osnovno šolo. botn oslala tu, saj bi rada postala vzgojiteljica. Starejši povedo marsikaj o srednji šoli, vpra-šam pa lahko tudi v šolski svelovalni službi«.
Aljoša koščak. GabrovSca, 7. ra-zred: » Morda se bom vpisal v srednjo tehnično, ker me to veseli. Trenutno sem v Iivarskem krožku v Livarju. Delamo modele in jih vlivamo. S sta-rejšimi učenci se dobro razumemo.«
Samo Kavšek, Ivančna gorica, 8. razred: »Sem predsednik mladinske organizacije. Uresničujemo plan. Tako smo zbirali star papir, bili na delovni akciji v Zagradcu... Najbrž bom šel na lesno.Rad bi oslal tu, a žal mmamo te smeri. Vpisan sem tudi v lesarski krožek. Ob novem letu smo osmi razredi pripravili progratn. Tekmujemo tudi za Kidričevo bralno značko in smo edina osnovna šola v občini, ki dela na tem. Lani je sode-lovalo 100 učencev.«
Tomi MiSmaš. Krka. 8. razred: »Sem športni referent. Vsak razred ima svojega predstavnika. Pogovo-rimo se kaj bi bilo najbolj zanimivo. Telovadnica je velika in tudi pozimi lahko igratno rokomet. Poieti ima zunaj lahko telovadbo več razredov
naenkrat. Sel bom na živilsko v Ka-mnik.
Delujem še v biološkem krožku. kjer smo raziskovali čistost in uporabnost okoliških voda in obi-skali stare mline ob Krki. To smo ob-javili tudi v Pionirsketn listu in dobili nekaj nagrad. Bili smo aktivni tudi v tekmovanjih v SLO, kjer smo bili med prvimi«
Na šoli inmjo tudi obramhni kro-žek, ki je množičen. Njihova menlo-rica Joža Mišmaš, je prejela /a delo tudi posebno pruoanje. Obrambni dan so imli 18. novembra na obletni-co, ko je fovariš Tito obiskal Prista-vo. Ob lej priložnosti so se srečali z nekaterimi bordi. Ob praznikih pri-pravljajo nastope ne le v šoli. temveč tudi v KS in delovnih organizacijah. Veliko se povezujejo s podruznič-nimi osnovnimi šolami. Dopolnilni pouk pri nekaterih predmetih imajo tako za stabše kol najboljše učence, ki si tako še dodatno razšiijajo ob-lorje svojega znanja. Vozači, ki jih ni malo. imajo organizirano varslvo. S prevozniki se redno dogovaijajo, tako. da večjih ležav ni in so urniki in vozni red usMHJeni. »Pa kuharice moramo ludi pohvaKti«. pristavijo ob koncu, »ker zelo dobro kuhajo!«
Izvenšolske dejavnosti so lehni-ško-promelna—gospodarska, po-Kadno-znanstvena. šolskn športno društvo in kulturno drnšlvo. Poleg krožkov, ki jih imajo tudi na vetiid dragih šo|, omenime nekaj redkih. Čebelarski krožek vodijo čebeiatji iz krajevnih skupnosti Stična in Ivančna gorica. I.esarskega priprav-Ijajo v sodelovanju s Sinolesom. kmetijskega pa s Kmetijsko zadrugo Stična. Livarski krožek deluje pod okriljeni IMP l)O Livar. vodita ga Jože Mravlje in Mihaei Dovč. Sode-lovanja z okoljem je torej vcBko. Osnovna šola ima na centralni šoii
621 učencev, skupaj s petimi po-družnicami. ki so razstresene od Viš-nje gore do Ambrusa pa 964.
SREDNJEŠOI.SKO USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
Igor Kepa, Višnja gora, 1. letnik. kovinar: »Med srednjo in osnovno šolo je prccej razlik. saj imamo vrsto novih predmetov. Med sabo sitio dobro povezani in lahko predlagamo nove načine pouka oziroma, kako bi bt! lahko boljši. Na razpolago je vrsta dodatno opremljenih učilnic za bio-logijo. fiziko, kemijo... Telovadtiica je zelo velika. V 1. letniku imamo praktično delo v delavnicahki so dobro opremljene in je poskrbljeno za varnost.«
Jovan Hekič, Dobrepolje. 2. Ict-nik, kovinar: »V šolo se vozim s šol-skim avtobusom čez Krko in Hočevje ter zato nimam časa za izvenšolsko udejstvovanje. Sem pa aktiven v mladinski organizaciji in predsednik razreda. Včasih imamo težave pri uie-sničevanju sklepov v razredu.«
Helena Kastelic, Šentvid. 3. letnik, družboslovka: »Setn predsednica OO ZSMS. Kovinarski oddelki bi se lahko bolj vključevali v delo. Težko je določiti uro sestanka, da bi bili vsi. prisotni. Ce le moremo. ga imamo vsak teden. Žal pa vedno manjkajo isti razredi, ki so nato neobveščeni.«
Mimogrede. kovinarski oddelki so seslavni del Utostroja, vendar je (ežko doseči kvalitetno povezavo z matično šolo. Letos se dogovarjajo, da bi bitf osamosvojeni.
»Na šoli deluje šolsko športno diuštvo", nadaljuje Helena, »Kul-turno društvo, ki vključuje literar-no-novinarsko sekcijo, recitatorsko dramsko sekcijo, bralno značko, de-kliški pevski zbor, in šolski radio, kemijskobiološki   krožek,   tehniški
krožek. krožek OZN ter marksi-stični in obrambni krožek. Obisku-jemo rudi dva fakultativna predme-ta: ''alijanščino in francoščino. Na-jaku..ltj-asiarecitatorskasekcija, ki pripravija vctje rcctale. kol na pri-mer »Večer pri Obrščaku«, in dram-ska. ki pripravi vsako leto po eno igro s katero nastopa po vsej občini. V ŠŠD se ukvarjajo predvsem s šahom. a ludi z nogometom in ro kornetom. Pevski zbor nastopa na Taboru v Šentvidu ter po občini.
OO ZSMS je povezana s sredrtfo usmerjeno šolo družboslovne in ko-vinarske usmeritve izčrnomlja. Pri-pravljamo še tesnejše sodelovanje na kulturnem in športnem področju. Razvito je sodelovanje s krajevnima skupnostima Ivančna gorica in Stič-na. Nastopamo na prosbvah. udele-žujemo se delovnih akcij, smo krvo-dajalci. Vsako leto se udeležujemo različnih kvizov in v »Tito-revoluci-ja-mir« smo lani prišli do republiške ravni. Sodelujemo tudi z razisko-valno skupnostjo in lani smo dobili pri njih več pohval in nagrad. Ak-tivni smo tudi v republiškem merilu na jezikovnem področju. Ves čas pa vsklajeno delujemo s šolsko skup-nostjo.
Ktnalu botno izvedli med učenci anketo o dobrih in slabih straneh usmerjenega izobraievanja pri nas. Sledila bo okrogla miza z izobraže-valno skupnostjo, o tehproblemilipa bomo pisali tudi strokovnemu svetu pri posebni republiški izobraževalni skupnosti. Tako bo teorija povezana s prakso.
Samoupravno življenje šole je na visoki stopnji in upoštevana je tudi naša bcseda. Želimo si, da bi šola ostala v laki kot je ali pa, da bi se njena dejavnost še razširila, tako. da učcncem ne bi bilo treba iskati šol-skih mest drugje.«
Andreja Pečjak, Ivančna gorica. 3. letnik družboslovka: »Veliko se ukvarjamo s težavami učencev pri šolanju, ob konferencah pa redno pregledujemo učni uspeh in kaj bi še lahko izboljšali. Težko je krbeti za
obveščenost vseh, ker se nekateri pač požvižgajo na sestanke. Pone-kod je veliko izostankov in razmiš-Ijatno, kako bi jih zmanjšali. Pogo-vaijali smo se, da bi na šoli imeli nabiralnik. kjer bi zbirali predloge in bi nato imeli na dnevnem redu. Že-Hmo najti pravo vsebino, da bi bili sestanki zanimivi.
Ne smemo pozabiti na našo me-dioteko. ki jo vsi v centru radi upo rabljajo saj imajo bogato izbiro tako knjig kol revij. Pohvale vreden je šolski radio, ki ima oddajo enkrat tedensko in ga vsi poslušajo. Na šoli želimo ustanoviti piesno skupino za rock and roll.
Ce problemov, ki se pojavljajo ne moremo sami razrešiti, ga sprožimo na pedagoški konferenci, kjer sode-lujemo tudi učenci. S proizvodno prakso so eni bolj drugi manj zado-voljni. Povsod nam še ne posvečajo dovolj pozornosti. Je pa za nas to priložnost, da spoznamo nove pokii-ce.«
Renata Marolt, Ljubljana. 4. let-nik gimanzije: »Prvi dve leti sem ho-dila na gimnazijo Poljane v Ljublja-ni. Tu se med sabo bolje poznamo. kar je najbrž zato ker je manj učen-cev. Bala sem se prevoza, pa me seda j ne moti več. Bila sem zelo pre-senečena nad tem kako dobro so me sprejeli in kako profesorji upošte-vajo vozače in njihove težave. Pouk
je tu prav tako kvaliteten in sodoben kot v Ljubijani.«
Tomaž Koščak, Ivančna gorica. 2. letnik. kovinar. »Proizvodnodelo je različno kvalitetno glede na tovarno, kjer delaš. Ponekod učenca le izko-riščajo in ga premalo seznanjajo z delom. Ponekod pa nam delavci po-svečajo veliko pozornosti. Vse pro-bleme smo obravnavali in jih skušali razrešiti.«
Šola sodeluje z IMP DO Uvar. ki ji pomaga tako kadrovsko kot mate-rialno. Opreniiii so jim nekatere de-lovne kabincie. Za praktični pouk imajo tudi zunanje sodelavce iz OZD iz obane, pr«dv.sem SGP Gro-suplje in IMP DO Livar. Za te pr»-file iroajo tudi veliko težav. Zahteve so velike. prav ti potrebni profili pa so Lskani in dobro piačani tudi v or-ganizadjah zdniženega dela. SoU nima kadrovsldh s(anovan), vendar upajo. da budo v sodelovanju i ob-činsko stanovanjsko skupnosljo todi ta problem resili. Tudi prometne po-vezave z Dobrepoijem bi morali izboijšati. Trenutno je v srednji šo-U okofi 400 učencev in 23 nčiie-Ijev.
Cenler ima pod svojo streho kar risoč učencev od fisrih prvošoJčkov do maturantov. ZgradiG smo ga zase, za svoje otroke, s svojimi pri-sp«vlti. Zato motamo zanj nenc-homa skrbeti.                  Ivo Brečič