ILUSTRIRANI LIST ZA MEST O »I N D E7 TLU Pren - cera - preno 1 lira DRUŽINSKI TEDNIK Leto XV. V Ljubljani, 4. novembra 1943. štev. 44 (729) Danes: Ura enkrat zamujena se ne vrne več nobena. Slovenski rek »DRUŽINSKI TEDNIKo UtaaJ* ob Setrtkm. OredoIttTS 1* uprava ▼ Ljubljani, Miklofiificva 14/111. Pofltnl predal fit. 345. Telefon fit. 33-32. — Račun poštne hranilnice ▼ Ljubljani It 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankirantb dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA 1/4 leta 10 Ur, */* leta 20 11r, vse leto 40 lir. — V tujini 84 lir na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali ujen prostor (v Sina 3 mm in lirina 65 mm) 7 '*ir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — N o 11 e e : vrstica 7 Ur. Mali o g i a -s 1 : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod 8e posebej. Pn večkratnem naročilu popust. Dcfn&H tiubčzhi ( NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN * (Gl. str. 5.) Hudi boji v Nogajski stepi Fiihrerjev glavni stan, 2. nov. DNB. ■Vrhovno poveljstvo oboroženih sil Javlja: Na Krimu se je skušal včeraj sovražnik izkrcati na obeli straneh mesta Kerča. Na nekem mestu so bile izkrcane sovjetske čete s protinapadom odrezane in stisnjene. Na ostalih izkrcevališčih je bil sovražnik krvavo odbit, na kopno dospele sovražne čete na uničene. Južno od spodnjega Dnjepra se v Nogajski stepi nadaljujejo boji s hitrimi sovjetskimi oddelki, ki prodirajo k Dnjepru. Boljševiški poskusi za obkolitev in odrezanje nemške sile 60 se izjalovili, prav tako kot močni napadi proti naši severni in južni zaporni črti. V Dnjeprovem kolenu so bili odbiti močnejši napadi jugozahodno od ,Dujepropetrovska. Pri tem je bilo na nekem mestu izmed 40 napadajočih oklepnikov uničenih 28. Naš protinapad na področju severno od Krivega Roga je že dovedel do velikih uspehov. Globoki sovražni klini so bili odrezani in uničeni. Po dosedanjih poročilih je bilo tam od ?7. oktobra dalje zajetih 5000 ujetnikov ter zaplenjenih ali uničenih 857 tankov, 378 topov in več ko 500 vozil. Krvave sovjetske' izgube so posebno velike zaradi obupanega odpora odrezanih sovražnikovih skupin. Lastne izgube so malenkostne. . Razen nekega močnega, toda brezuspešnega sovražnega napada v Dnje-provem kolenu jugovzhodno od Kijeva je prišlo na ostalem vzhodnem bojišču le do krajevno pomembnih bojev. Pri tem so bili s protinapadi očiščeni ali odrezani manjši sovraž- nikovi prodori jugozahodno od Gonila in jugozahodno od Velikih Luk. Z lastnim napadalnim podjetjem zahodno od Kričeva so bile kljub žilavemu odporu sovražnika bistveno zboljšane 'lastne postojanke. V zahodnem odseku južnoitalijan-skega bojišča je tipal sovražnik z močnejšimi silami proti našim postojankam. Razen neuspelega napada -britanskoa me riških oddelkov v prostoru severno od Campobassa, poro-Ičajo z ostalih odsekov le o krajevnih bojih. V pretekli noči so napadli močni oddelki nemških bojnih letal sovražnikovo oskrbovalno oporišče Neapelj, (Zaradi bombnih zadetkov so nastali y luki požari in razdejanja. Več ladij je bilo težko zadetih. Nomška bojna letala so bombardirala v včerajšnjih večernih urah luške naprave številnih mest v južni Angliji. I Iz vojnih porofi] nemškega vrhovnega povcljništva v preteklem tednu: Med Azovskim morjem in Dnjeprom obrambna bitka nadaljuje z nezmanjšano srditostjo. Posebno ostri so bili boji pri Krivem Rogu. Prestregli smo prodorni poskus močnih sovražnih pehotnih in oklepnih sil, v ostrem boju obdržali naše postojanke in zajeli 43 sovjetskih oklepnikov. Severno od Krivega Roga so se sovjetske čete srdito uprle našim protinapadom. Več sovražnih pehotnih in oklepnih enot je pri tem utrpelo velike izgube. Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so pri Gomelu in zahodno od Smolenska popustili sovražni napadi. Na tein področju, posebno pa zahodno od K ričeva smo s protinapadi spel osvojili nekaj v bojih prejšnjih dni izgubljenih važnih odsekov. Jugozahodno od Velikih Luk so včeraj boji nekoliko oživeli, V'zadnjih treh dneh so Sovjeti na vzhodnem bojišču izgubili več ko 400 oklepnikov. V južni Italiji so na področju med Tirensko obalo in Volturnom angle-ško-ameriške sile izvedle močne napade. Boji se še nadaljujejo. Krajevne vdore severozahodno od Capue smo zajezili. Na Jadranski obali so skušale močne angleško-aineriške sile v noči in zgodaj zjutraj 28. oktobra vzdolž ceste Termoli—Istonij prodreti preko reke Trigna. Napade smo zavrnili. Sovražnik je utrpel hude izgube. Na vzhodnem Sredozemskem morju ;8o napadla nemška bojna in strmoglavila letala neki sovražni konvoj in |* bombami občutno poškodovala eno [križarko in dva rušilca. Razen tega fo potopila še neko sovražno prevozno ladjo. Naša letala so v ponedeljek L novembra napadla posamezne cilje na ^Področju Londona. Tragedija naše ^orišfee Posledica prepoznega izpregledanja primorskih Slovencev Zadnja številka »Domoljuba« Je prinesla članek o dogodkih zadnjih tednov na Goriškem, članek — napisal ga je očividec — slika razmere, kakršne so nastale med primorskimi Slovenci po 8. septembru. Zaradi pomanjkanja prostora ponatiskujemo iz sestavka le važnejše momente, prepričani, da bo tudi to našim bralcem zadoščalo, da si ustvarijo pravo sliko o partizanskem »osvobodilnem« boju onkraj Snežnika. Partizani so pri nas gnezdili gori nad Skriljami, v Mačjem kotu in po Nanosu. Povedati moram, da so bili ti gozdovniki po večini iz drugih krajev, med njimi je bilo tudi precej Istranov, ki pa so med seboj laško govorili, kar se nam je za slovenske narodne osvoboditelje kaj čudno zdelo. Imeli smo tak vtis. da so Lahi igrali svojevrstno igro s partizani in da so se oboji medsebojno podpirali. Najbolj močno so se vgnezdili na Er-zelju, kjer je bil glavni partizanski štab. Druga njihova močna postojanka je bila na Gočah, kjer so imeli v zemljo zakopano brezžično oddajno postajo. Tretja močna postojanka pa je bila Planina, kjer je ljudi dolgo casa strahoval črni Martin. Naslednja močna postojanka pa so bile Skrilje, kjer je .znani Kosovel tiskal partizanske letake in jih po dekletih razpošiljal na vse strani po Vipavski dolini. Nekak misijonar za partizanstvo na Planini je bil tisti Črni Martin, doma iz Vrtojbe pri Gorici. Ta črni mož je dobre Planince res navdušil za fiartlzanstvo. hodil po hišah in agi-iral ter se bahal, zraven pa dekleta lovil. Bil pa je Črni Martin prodana duša, kakor so Planinci prepozno zvedeli. Bil je dvorezen človek, ki je bil na eni strani v službi italijanske policije, na drugi strani pa hkrati najhujši partizanski priganjač. Nekoč se je zgodilo, da je po nesrečnem naključju ali pa hote in nalašč izgubil več odlokov tržaške policije ali kvesture. Oblast mu je prišla na sled, prijeli so ga in obsodili na smrt. Takrat ga je rešila ena izmed njegovih ljubic. Mož je zbežal v Trst in tamkaj kvesturi ovadil Planince, češ da so partizani. Zdaj je takoj bil na nogah ves laški policijski aparat, ki je pridrvel riav Planino. S tem se je za to vas začelo nepopisno gorje. Lahi so vasi Planino, Erzeli in Goče izpraznili. Moške in fante so prepeljali v Trst, kjer so bili siromaki hudo mučeni. Na tržaški kvesturi pa so šele spoznali. kdo jih je bil izdal. Bil je tisti, ki jih je bil zapeljal: črni Martin jih je izdal. Izdal jih je tisti Črni Martin, pred katerim so v svojih hišah ti možje morali kleče prisegati zvestobo partizanskemu gibanju. Zdaj so Planinci. Erzeljci in Gočani vedeli. kdo je ta partizan, zdaj so spregledali, pa je bilo že prepozno! Dne 9. septembra pa je s Cola naenkrat pridrvel v dolino ogromen avto, na katerem so se pripeljali partizanski kolovodje. Avtomobil se je ustavil na trgu v Ajdovščini, kjer so takoj razvili veliko slovensko zastavo, ki pa je na sredi imela rdečo zvezdo. Ljudstvo, ki mu je slovenska zastava bila 25 let prepovedana, je vrelo na trgv da bi slišalo, kaj še godi. In je slišalo, da je oklicana narodna svoboda. Povedali so, da .je zdaj konec 2">letne sužnosti in da ,ie današnjega dne zasijala zarja prostosti. Kdo bi se mogel našim ljudem čuditi, da so bili tega veseli ter so ta dogodek za dobro sprejeli. Partizani so zdai kar na trgu in vpričo laških vojakov sestavili svojo komando. Nekaj Italijanov je zbežalo, drugi pa so prestopili kar k partizanom, kar se je našim slovenskim ljudem čudno zdelo, češ kako neki naj nas Lah osvobaja laške oblasti? Rekel pa nobeden ni nič. ker nihče ni vedel, kaj in kako. Partizani so zdaj pozvali tudi domačine, naj pristopijo v njihovo vojsko. Kdor se je priglasil, je takoj dobil puško, ker tega blaga je takrat bilo več ko dovolj. I Ljudstvo je bilo, kakor rečeno, zbegano in je napeto pričakovalo, kaj se bo iz tega skuhalo. Partizanski komandanti, med njimi glavni general Vilfan, pa so začeli zborovati ter so imeli zelo dolge seje. Med tem se je od vseh strani nasulo vse polno partizanov. Partizanke pa so se sprehajale po trgu in prepevale partizanske pesmi. Naglo so začeli snovati razne odbore, krožke, celice ter začeli določati, koliko in kaj bo vsaka hiša morala plačati v denarju in živežu. .Zdaj so na ajdovskem trgu postavili širok oder za govornike in odličnike. Na platnu pa so razobesili ogromne napise: »Živel Stalin!« — »živel Tito!« — »Živela svoboda!« — »Živela Sovjetska Rusija!« Ni pa bilo napisa Sloveniji, ki so ga^ ljudje najbolj željno pričakovali. Pač pa je na sredi odra visela velika črna zastava s srpom in kladivom, ob njej pa sta vihrali dve slovenski zastavi z rdečo zvezdo. Zborovanje ali — kakor so rekli — miting je bil napovedan ob 10. dopoldne. Toda govorniki in drugi odličniki rdeče zvezde ao se blagovolili šele ob 11. pripeljati. Tako se je vse do 11. zavleklo. Prišle so od vseh strani velike trume ljudstva, otroci skupaj, posamezne vasi skupaj — vse so domači partizani že tako organizirali. Zdaj so se začeli govori. Prvi je spregovoril tovariš Vilfan, suhljat človek z naočniki. Ta nam je najprej nekaj pridigal o svobodi. — Za njim se je oglasil bivši urednik šaljivega lista »Čuk na pal’ci« — Franc Bevk, ki je izmed vseh najbolj strupeno govoril. Govoril nam je o luteranski reformaciji in o Matiju Gubcu. Dejal je, da so takrat prav tako, kakor dandaues ljudi strahovali gospodje, ki so nosili barete na glavi in štole in talarje. Zdaj pa. je pravil, je vse te strahovlade enkrat za vselej konec, ker se začenja nov družabni red z veliko slovansko Rusijo ob strani. ^ Kdo je bil tretji govornik, ne vem. Vem pa, da je ljudi pozval, naj gredo kakor en mož na fronto. Ljudje so čudno gledali, kje je tista fronta, na katero je treba še iti. saj je vojske zdaj za nas konec. Kakor bi bil mož uganil, kaj ljudi muči, jih je potolažil, da od onstran Nanosa prihaja še nekaka laška vojska, ki jo bo treba še uničiti, nakar bo zmaga dobljena. Te besede so ljudi hudo poparile in niso prav verjeli, kako in kaj. Pesem »Hei Slovenci« je po zborovanju kaj klavrno zadonela po trgu. Nato smo se šli republiko in smo imeli kaj pogostna zborovanja. Neke nedelje so partizani sklicali zborovanje v Bratinovo dvorano v Ajdovščini. Na zborovanje so poklicali samega tovariša Primoža, znanega Bae-blerja. Ta je imel dolg govor, ki ga pa nismo vsega razumeli, ker je govoril o rečeh, ki so nam bile docela tuje. Govoril je, da sta se z nekim Novakom hudo pričkala, kakšna naj bo akcija, da pa je on zmagal proti Novaku ter se je zdaj pokazalo, kako prav je imel, ko je naglašal, da je treba rabiti silo. Kdo je tisti Novak, tega nam ni povedal, v čem sta si bila navzkriž, tega pa nismo razumeli. Pač pa smo razumeli govornika, ko nam je povedal, da je bil v Moskvi in da je ateist, to se pravi brezbož-než. Vendar je pomirjevalno dodal, da naj to ljudi nič ne moti, ker pri njih bo vladala svoboda vere. Vsak bo lahko ostal pri svoji veri. če se mu bo zdelo še potrebno to zastarelo srednjeveško reč še imeti. Zdaj smo ze precej dobro vedeli, pri čem smo, ampak izhoda nismo videli nobenega. Prišel je četrtek, dne 23. septembra. Tega dne ie nad Vipavsko dolino priplavalo nemško letalo, ki je trosilo letake, v katerih je nemška oblast pozivala Slovence na Goriškem, naj se ne upirajo, temveč naj se mirno vrnejo k delu. Ljudje so te letake brali in so zdai vedeli, da se raj spreminja v vice. Niso pa slutili, da se bo ta partizanski rai tako naglo sprevrgel v pekrl. Ker je nemško letalo nizko letelo, so partizanski pre- objestneži nekje zunaj na gmajni začeli nanj streljati. Letalo se je mirno obrnilo in odplulo. Nič dobrega nismo pričakovali. Ljudje so začeli partizane oštevati, zakaj streljajo na nemško letalo. Toda, ka’j je njih brigala skrb domačega ljudstva! V petek dne 24. septembra okoli ene popoldne je nad vas prihrumelo 8 bombnikov, ki so začeli metati bombe. Partizani pa so jo s svojimi komandanti vred prvi popihali ter ubogo ljudstvo, ki so ga 14 dni mamili, prepustili usodi. Partizanska vojska se je malo junaško skrila v Mačji kot nad Otlico, kjer so mislili, da so na varnem, češ da Nemcev tja gori ne bo. V soboto dne 25. septembra pa se je s Cola pripeljalo nemško vojaštvo na oklepnikih in tankih, šli so skozi Godovič, ko je brezvestna partizanska patrulja iz bližine Godoviča začela na nje streljati. Zato so Nemci vso vas razdejali. Krivci pa so zbežali. Skozi vse druge vasi so nato nemške čete mirno šle in se nikomur niti las ni skrivil. Toda nad Ajdovščino, prav za prav nad Zapužami, so partizanske straže streljale na Nemce. Zdaj so se Nemci spustili kar skozi gmajno in krvavo maščevali napad, pri čemer je bilo precej mrtvih.* Kakor Godovič, bi bile šle tudi vasi Za-puže, šturje in morebiti Ajdovščina, ko bi ne bilo uvidevnih ljudi, ki so nemški vojski pojasnili, da tega niso storili domačini, marveč partizani, ki so v teh krajih tujci. Nemško poveljstvo je to izjavo dobrohotno vzelo na znanje, le zahtevalo je, da morajo v treh urah vsi domačini biti doma, da se vidi, ali niso šli v hosto. In vse vasi so bile v treh urah doma ter tako rešene. Nato jo je nemška voiska mahnila za partizani proti Mačjemu kotu v hribe. Partizani so na strmo gorsko cesto navalili skale, da bi tanki ne mogli čez. Toda tanki so vse te ovire kar prekobalili. En del nemških čet pa je od Gorice skozi Trnovski gozd udaril na Mačji kot, kjer so se bili utaborili pobegli partizanski junaki. Tam so jih Nemci od dveh strani prijeli. Nastalo je veliko klanje, iz katerega se je nekaj partizanov rešilo proti severu v gozdove. Pri tem je bila vsa vas Dol pri Otlici do tal razdejana in mnogo domačih ljudi ubitih. Eli oddelek nemške vojske ie šel dalje_ proti Gorici. Ker so v Brjah streljali nanje, so Nemci vas Brje razdejali. Tudi Rihemberk je nekaj trpel. — Drugi kraji Vipavske doline, vsaj na zgornjem koncu, pa niso dosti trpeli ali pa nič. Vsekakor pa je bil sad 14dnevne partizanske republike hudo žalostno razdejanje, ki so ga zakrivili partizani, ki jim usoda slovenskega človeka ni bila mar. Samo božji previdnosti se imamo zahvaliti, da smo tako naglo mogli spoznati komunizem in se ga rešiti. Zdaj živimo v najlepšem miru in redu. Nemški poveljnik je povabil k sebi vaške može ter jim velel, naj si izbero župana in občinski odbor. To se je takoj zgodilo, nakar je poveljnik naročil županu, da je on zdaj slovenski župan ter naj zato samo slovensko uraduje. Tako smo zdaj po zaslugi nemške vojske po 23 letih spet dobili slovenskega župana in slovenski uradni jezik. v Nemški poveljnik nam je še naročil, naj se v vseh zadevah obrnemo nanj, ce bi kaj potrebovali. Zlasti nam je naročil, naj se takoj odpro šole. Na vprašanje, kakšne naj bodo naše šole, je nemški poveljnik povedal, da kajpada slovenske, ker so otroci slovenski. Zdaj skrbimo, kako bomo dobili slovenskih knjig, ki so bile celih 23 let prepovedane. Mi pa imamo slovenskega župana in slovenske šole in nadaljujemo tam. kjer smo konec leta 1918 prenehali. Tako je zdai po vsej Goriški. Le dosti dobrih slovenskih učiteljev in profesorjev naj zdaj pride k nam! Slabih ne maramo!« Srbska fronta proti boljševizmu Beograd, 1. nov. DNB. V svojem pozivu srbskemu narodu, ki ga ie objavil v listu »Novo vreme« opozarja ministrski predsednik Milan Nedič na nevarnosti komunizma in v zvezi s tem označuje srbsko stališče. Šibi, tako pravi Nedič, so protikomunisti in žele oslati samo Srbi. Boljševizem nima nič skupnega s srbskim duhom niti s srbsko civilizacijo. Srbski narod se bo z vsemi silami boril proti boljševizmu. da ohrani svojo rodbino, svoj dom in vero svojih očetov. Nepremagljiva nemška vojska bo skrbela, da bodo propadle nainoveiše pustolovščine in spletke Aneloameričanov in bolj-ševikov. Danes, jim kliče Nedič, obstoju v Srbiii le ena fronta: srbska fronta proti boljševizmu, ki se bo borila proti nienju do njegovega popolnega izkoreninjenja. Uspehi nemških letalcev v Sredozemlju Berlin, 2. nov. DNB. V nedeljo popoldne so nemški lovci sestrelili iz nekega oddelka dvomotornih sovražnih letal nad vzhodno jadransko obalo 3 letala. Večje število sovražnih letal pa je utrpelo težke poškodbe ter so bila prisiljena, umakniti se iz letalske bilke. Nad vzhodnim Sredozemskim morjem so bombardirala bojna letala Ju 88 z dobrini uspehom položaje sovražnega topništva in protiletalskega topništva. Strmoglava letala so pri napadu na sovražno otoško oporišče Čast el rosso zadela V polno pristaniške naprave in protiletalsko baterijo. Težko poškodovano pa je bilo s strelnim orožjem neko vodno letalo, "nidr.mo v pristanišču Castelrossa. PREKLETSTVO ZLA Dat eben ist der Finch der bo*en Tat, dass sie /ortzeugend Bose* ntuss geOiiren. Prav to prekletstvo zlega je dejanja, da iz roda v i od se iz njega zlo plodi. Schiller, „Wallcnsleiu* Iz roda v rod se iz zla le zlo plodi... Tragedija Jugoslavije je potrdila resničnost teh pesnikovih besed. Da so beograjske vlade s slovenskimi in hrvatskimi ministri vred manj zlega storile — prevelika svoboda ni bilo najmanjše med zli — bi bili aprila 1941. ne doživeli tako žalostnega razsula. Tragedija Slovenije je drugo potrdilo: da nas niso krmarji domovine učili tako malikovalskega češče-nja vladajočih strank in tako slepega sovraštva do vsakogar, kdor ni njihovih misli, bi Slovenci danes ne stali na robu prepada. Razvoj narodov gre neizprosno svojo prirodno pot. Zrele, civilizirane narode vodi pri njihovem ravnanju najzrelejše v človeku, t. j. njegov razum. Francozi in Belgijci so temu dokaz, Nizozemci in Čehi: okupacija jim je šele dala priložnost, da dokažejo svojo veličino. Nezrelim narodom je glavno vodilo najprimitivnejše v človeku, t. j. impulz srca: njih pot je tlakovana z mrliči. Morala je priti okupacija, da smo Slovenci spoznali, kam spadamo, da smo izprevideli. kako tenka je naša civilizacijska prevleka. Zaka,]. narod, ki vidi v bratomornem boju višek svoje zgodovine, ie velik le v majhnosti; orgije nihilizma in anarhizma še nikoli niso| bile atribut civilizacije. Geftthrlicli ist'a den Leu zu weckenf verderblich ist des Tigera Zaim; jedocli der schrecklichste der Schroeken, das ist der Mcnscli in seineni Walm. Gorje, kdor levu krati spanje, pogubnih zob je tigrov rod, nad vse strahote pa str asa n je sam človek, gnan od zljh zablod. Ali se ti Schillerjevi verzi (>Pese,m o zvonu«) ne žde. kakor da hočejo ilustrirati grozotnost sedanjega divjanja Slovencev proti Slovencem? In vendar so stari skoraj 150 let: na-: stali so okrog 1. 1800.. torej v podobnem času, kakor ga danes naš narod preživlja, saj je bil tedanji svet še pod svežim vtisom ekscesov franco-; ske revolucije. Razlika je le v tem, da še je bil Schillerjev verz o preklet-; stvu zlega dejanja takrat nad franeo-: skimi jakobinci že izpolnil, medtem: ko zastopnike strahovlade nad Slo-1 venci neizogibna revolucionarska uso-i da še čaka. Elementarna sla po krvi — pri enem s pridevkom herojstva, pri drugem zločina — celo v civiliziranem človeku še zmerom živi. Dobro bi bilo! za nas vse, če bi se zavedeli: le discipliniranosti nasprotnkov našega komunizma se imamo zahvaliti, da se zver v človeku še ni zdramila na obeh straneh. Gorje nam. če zadivja! tudi na tej strani barikad! Gorjei] Slovencem, če bo revolucijo šele proti-1 revolucija zadušila! Odveč so vse grožnje, vse prigovarjanje zaman: ta boj se le tedaj ne bo izbojeval do katastrofalnega konca, če boste vi. ki veljate za sme-, tano naroda, v poslednjem trenutku' opustili svoi nerazumljivi molk in s tehtnostjo svoje avtoritete pozvali; Ljubljano k pameti. Danes ponovno apeliramo na vas: vaša beseda, združena z našo. je edina, ki more za-! ustaviti moralni razkroj našega meščanstva in preprečiti katastrofo. Če boste še nadalje molčali, vas bo tisto, kar bo po sedanji preizkušnji od naroda ostalo, neusmiljeno klicalo na’ odgovor kot glavne sokrivce svojega, gorja. Prišli smo v nevarno bližino1 trenutka, ko bi utegnilo zavladati] geslo »oko za oko, zob za zob«. Mii si tega gesla nismo izmislili; nismo njega glasniki, le opozarjamo nanj kot svarilci ob dvanajsti uri. Nismo oznanjevalci osvete, samo slutimo jo, ker _ nam zgodovine revolucij niso zgolj v žlahtno polusnje vezane knjige, ki se praše na polici. Tudi osveta. naj “bo človeško še tako upravičena, je Schillerjevo zlo; groza nas je misliti nanjo, ker nam je zapeljanih idealistov prav tako žal kakor tiso-čev nedolžnih Slovencev, ki so neposredno ali posredno padli od bratove roke. La Rochefoucauld (1613—1680) pravi v svoji 64. »Maksimi«; La ve-rite ne fait pas tant de bien dans le monde que ses apparences y font de mal. Prava resnica ne naredi toliko dobrega na svetu kakor dozdevna resnica zla. Smetana slovenskega naroda, ki se čutiš poklicano, učiti pravo resnico: spomni se teh besed in ravnaj se po njih. Vam v spomin so napisane te vrstice, kočevski mučeniki, vam, ki ste se rajši dali na bojišču ujeti —• čeprav ste slutili, kakšna usoda vaa čaka — kakor da bi strel iali na Slovence. Vi ste danes mrtvi; naše besede veljajo živini, da bodo živi- Nadaljevani c im 2. strani vod črto / Razglasi vrhovnega komisaria Zaradi izdajstva italijanskega kralia lr> Badoaliieve vlade ie bila Nemška država prisiljena, da zavaruje nadaljevanje skupnega boja proti boliše-vizmu in plutokracijam z zasedbo italijanskega imperija. Zasedeno italijansko ozemlje ie operacijsko območje nemške vojne sile. Vsi ukrepi, ki jo jih na tem operacijskem območju nemška vojna in civilna oblastva že izdala ali jih še izdajo, imajo namen doseči zmago. To območje potrebuje V ta namen močno povezanost in enot-jio vodstvo, da se zajamčita javni mir in red. da se preprečijo poskusi moteni po i« zorni h elementih ter da se mobilizirajo vse sile za zmagovito nadaljevanje vojne. Za območje podrejenega mi operacijskega ozemlja _ »Jadransko primorje« odrejam torej sledeče: Čl. 1. — Na operacijskem ozemliu »Jadransko primorje«, ki ga tvorijo pokrajine Furlanska. Gorica. Trst. Istra. Ljubljana in Kvarner. vštevsi priključena ozemlja Susftka. Bakra. Cabra. Ivastva in Krka. izvršujem celotno civilno javno oblast izključno jaz. Čl. 2. — Pravo, ki ie veljalo doslej v teh pokrajinah, ostane v veljavi, kolikor ni v nasprotju z ukrepi za varnost tega ozemlja, ali pa ga jaz izrečno ne spremenim. Čl. S. — Vsa oblastva in ▼« iavni uradi poslujejo po mojih navodilih dalje. Čl. 4, — Moje naredbe se bodo objavljale v uradnem listu >Verordnungs-nnd Amtsblatt des Obersten Kommis- sars in der Opičrationszone .Adriati-sches K ti st e n lan d‘«. Naredbe dfebe. kolikor ni določeno drugače, ^feljavno&t z obiavitviio. Čl. 5A/— Ta naredba ima vzvratno veljavrfost od 29. septembra 1943. Izdano v Celovcu dne 1. oktobra 1943. Vrhovni komisar: Rainer s. r. Na osnovi podeljenega mi pooblastila odrejam: Čl. 1. — V Ljubljanski pokrajini vodi upravo po mojih navodilih še! pokrajinske uprave s sedežem v Ljubljani. V teni svoistvu ima naziv predsednika. Čl. 2. — Šefa pokrajinske uprave imenujem jaz in je meni odgovoren. Za izvrševanje svojih nalog uporablja obstoječe upravne ustanove Ljubljanske pokrajine. Izdano v Celovcu dne 20. septembra 1943. Vrhovni komisar: Rainer s. r. Za šefa pokrajinske uprave v Ljubljanski pokrajini postavljam župana mesta Ljubljane diviz. generala Leona Rupnika. Predsednik Rupnik prevzame v smislu moje naredbe z dne 20. septembra 1943. o upravljanju Ljubljanske pokrajine vodstvo uprave te pokrajine z dnem 22. septembra 1943. Izdano v Celovcu dne 21. septembra 1943. Vrhovni komisar: Rainer s. r. Pregljev jubilej Preteklo sredo je pisatelj dr. Ivan Pregelj dopolnil 60 let. Jubilant je med živimi slovenskimi pisatelji bržčas največji. N jegovo umetniško ustvarjanje ni bogato lamo po kvantiteti, ampak še mnogo bolj po kvaliteti — superlativ, ki ga je vreden le redek Jubilantov peresni tovariš. Svojstven je zlasti Pregljev pisateljski slog; že zaradi njega, če bolj pa morda zaradi vsebine njegovih del, zajetih iz zemlje in ljudstva, kjer se je rodil in Ji vel, gre slavljencu že danes častno mesto med našimi najboljšimi klasiki. Kot človek je Ivan Pregelj skromen in tih. Profesorja — solidnega učitelja ,stare šole* — smo učenci v njem vse premalo upoštevali; premehak je bil, dijaki pa preveč prešerni. Kakor le pri redkili učiteljih »e je pokazalo pri njem: njegovo obsežno in temeljito znanje, njegovo kleno in nenaguljeno besedo arno začeli prav cenili šele v življenju, ko je bila gimnazija že davno za nami. Pisatelju, profesorju in Tolmincu Ivanu Preglju čestitamo k njegovemu življenjskemu jubileju z iskreno željo, da bi mu usoda naklonila So mnogo zdravih in plodnih let. Jubilanta ac je na dan njegove 60-letnice spomnil tudi predsednik pokra-jijiske uprave general Leon Rupnik. Povabil je v svoj kabinet dr. Ivana Preglja z njegovo družino, vrhove na-če kulture, zastopnike višjih uradov in časnikarje. V kratkem, prisrčnem nagovoru je predsednik orisal slavljenčeve zasluge za slovenstvo, nato mu je pa v imenu naroda čestital in mu izročil častno darilo. Teljala enemu samemu cilju: duhovni in tvarni obnovi razdejane domovine. Ta cilj bomo skušali doseči z brezobzirnim razkrinkavanjem vsega gnilega, z iztrebljanjem ostankov komunizma, naj »e skrivajo kjer koli, ter z'iskanjem vseh poti, po katerih se bo našemu ljudstvu dalo pomagati k miru, redu in pravici, to je, iz sedanjih krvavih dni, katere nam je prinesel komunizem, do lepše bodočnosti.« Kočevski »proces« V prejšnji številki smo poročali o »Zgodovinskem procesu proti 24 izdajalcem«. (Pri tem se nam je vrinila številčna napaka, ki jo pri tej priložnosti popravljamo: šlo je za 21 »obtožencev«, ne za 24 — lapsus, ki so ga v ostalem naši čitatelji sami korigirali, če so sešteli imena.) »Slovenski poročevalec«, po katerem smo posredno povzeli svoje poročilo, ni objavil, ali so partizani sodbo že izvršili. Medtem je izvedel »Slovenski dom« od nekega očividca, ki je prišel iz Kočevja, da so komunisti vseh 16 na smrt obsojenih žrtev do 15. oktebra zvečer trpinčili, ponoči jih pa nage odpeljali v bližnji gozdiček in jih tam ustrelili. Po izpovedbi omenjenega očividca si obsojenci niso dali zavezati oči in so »mrli kot pravi Junaki. odprta ves dan. količina tobaka Pa se mora razdeliti na vse dni v mesecu. Natančnejša navodila bodo dobili trafikanti 5. novembra v posebni okrožnici. _ . ' Rojci prašičev na področju mestne občinfe Ljubljana, ki želijo dobiti izdatna krmila, prejemajo nakaznice pri Prevodu, oddelek za krmila. Novi trg 4-L, soba 3. in sicer 4. novembra rejci z začetnico A—J. 5. novembra K—P in 6. novembra R—Ž. Mestni stanovanjski urad obvešča vse ljubljanske hišne posestnike tostran in onstran zapore, da morajo prijaviti v smislu čl. 1. in 2. odredbe šefa pokrajinske uprave v Ljubljani o oddajanju stanovanj vsa stanovanja svojih hiš. zasedena in nezasedena, vključno lastna stanovanja, in sicer le na tiskovinah, ki so na razpolago na mestnem poglavarstvu. Mestni trg 2/1. v sobi št. 38. za ceno 30 cent. za pok). Točno izpolnjene pole morajo hišni lastniki vrnili uradu najpozneje do vštetega 6. novembra. Stanovanjski urad opozarja, da bo po potrebi točnost podatkov na licu mesta pregledal. 78 novih zavodov za pobijanje malarije so nedavno odprli v Španiji. Smotrno pobijanje malarije, ki ie po vsej državi zelo razširjena, ie v zadnjih letih zelo napredovalo. Leta 1942. ie bilo v Španiji 184 zavodov, zdaj so jih pa ustanovili še 78. tako da ie v vsej državi 262 zavodov in klinik za raziskovanje in pobijanje malarije. 27 stanovanjskih hiš bodo zgradili blizu kokrškega mostu v Kranju. Doslej je že dograjenih 48 stanovanj, kamor so se stranke že vselile. Stanovanja imaio povprečno po 4 sobe. kuhinjo in kopalnico. Posamezne hiše imajo različno pročelje, med hišami so pa urejeni vrtiči. Dosedanja dela so izvršila zvečine gorenjska in ljubljanska podjetja. Vsa dela plačuje okrožna hranilnica v Kranju, in sicer na podlagi državnih in hipotečnih po-sojil. Te dni je v galeriji Chaleyssin v Nici nekdo ukradel 13 slik slavnih slikarjev v vrednosti več milijonov frankov. Med temi slikami so dela slikarjev Renoira. Modiglianija. Degasa in Picasseja. Na sumu imajo v Nici znanega kirurga dr. Bessona. ki ie velik ljubitelj slik. Zaprli so ga ker so ga ljudje videli ponoči vdreti v galerijo. Odmera zeradarine v pokrajini podaljšana. Na podlagi čl. 1. razglasa vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o upravljanju Ljubljanske pokraiine z dne 20. septembra t. 1. na podlagi čl 125. zakona o neposrednih davkih ie šef pokrajinske uprave izdal naslednjo naredbo. ki je objavljena tudi v Službenem listu z dne 27. oktobra. Zgra-darina. kakor ie bila pravočasno odmerjena za leto 1942. in podaljšana za leto 1943.. se v enaki izmeri po-dališuie tudi za davčno leto 1944. Za zgradbe, katerih letni dohodek se ie po stanju na dan 1. decembra 1943. iz katerega koli razloga znižal ali zvišal za naimnni 25 °/o nasproti zadnji veljavni odmeri, se^ davek odmeri ria novo. Zadevne prošnje in prijave se morajo vložiti v času od 1. do 20. decembra t. 1. Državno čipkarsko šolo v Varaždinu je ustanovilo hrvatsko državno ministrstvo za narodno gospodarstvo. Učenke bodo v šoli dobivale strokovni pouk. vpišejo se pa lahko že z dovršeno ljudsko šolo. 0^0 :%,u^ S ’ ostane° v?vetjavi Obj^e »Slovenskega Rdečega leto/ dni. Ljubljana, dne 18. oktobra 1943. Predsednik: Rupnik Zvišanje radijske naročnine Glsde na potrebo, da se zviša radijska naročnina na področju pokrajinske uprave, odrejam: čl. 1. V 2. odstavku člena 26. pravilnika o sprejemnih radioaparatih z dne 15. decembra 1928 določene radijske naročnine se spremenijo in s:cer: a) za stalne aparate 240 lir; b) za prenosne aparate 600 lir; e) za prodajalce radioaparatov, ali imajo anteno v svojih prodajalnah ali ne, 800 lir; d) za tiste, ki imajo dovoljenje za a;iarate, omenjene v členu 21. pravilnika, 1000 lir. Čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo dne 1. novembra 1943. Ljubljana, dne 20. oktobra 1943. Sef pr Krajinske uprave: Predsednik general Rupnik Izpiememke v sSsvcnskem tisku V začetku novembra so nastale iz-premembe v našem dnevniškem tisku. Vzrok so jim varčevanje s papirjem in drugi važni razlogi vojnega gospodarstva. Od dosedanjih štirih ljubljanskih dnevnikov ostaneta odslej samo dva: »Jutro« in »Slovenec«. »Slovenski Narod« in »Slovenski dom« se izpre-»nenita v" tednika: prvi bo izhajal namesto ponedeljske izdaje »Jutra« in bo imel 6 strani, drugi bo pa izhajal ob sobotah na 8 straneh. »Jutro« in »Slovenec« bosta odslej imela ob četrtkih in nedeljah po 6 strani, ostale fini pa po 4. Stala bosta v podrobni prodaji po 1 liro (doslej 80 stotink). Oba ukinjena opoldnevnika »ta kot dnevnika poslednjič izšla ▼ torek J. novembra. »Sl. Narod« je pri tej priložnosti obvestil javnost, da se bo-■ta uredništvi »Jutra« in »Sl. Naroda« združili in da bo roman »Dekle * meje« izhajal odslej v »Jutru«, »Sl. dom« je pa podal politični program ■voje tedniške izdaje. V njem pravi ®ed drugim: »Smer našega lista kot političnega tednika bo tista, kakor jo pošten slovenski list danes edino more imeti: protikomunistična, to je slovenska v najglobljem in najbolj aktualnem »mislu besede. Vsa prizadevanja »Slovenskega doma« v novi obliki bodo ostali. Napisane so tako. kakor bi nam jih vi narekovali, če bi vstali od mrtvih: vzvišene nad sovraštvom, z upanjem v človeka in vero v domovino; v spoznanju, da nihče ne bo mof*el ustaviti veletoka, kadar bodo vode preplavile bregove; z zavestjo, da je vsak Slovenec dolžan po svojih najboljših močeh prispevati, da se ne bo' do kraja izpolnilo, kar je zapi-*ano revolucijam: Iz roiia v rod se iz zla le zlo plodi. Priznanje začasne vojne doklade nezgodnikom in starostnim rentnikom Po sklepu ravnateljstva Zavoda za •ocialno zavarovanje, katerega ie odobril šof pokrajinske uprave v Ljubljani s svojim odlokom VI No 3416-33 z dne 22. oktobra 1943.. se prizna od L septembra 1943. dalje začasna vojna doklada na začasne ter trajne nezgodne rente, in sicer znašajo: pri 35 do 50*/o zmanjšani delasposobnosti 50%. pri 51—65% zmanjšani delasposobnosti 75%. pri 66% in -višji zmanjšani delasposobnosti pa 100 % priznane rente. Začasna vojna doklada se prizna v izmeri 100% tudi na vdovske, otroške in ascendentske rente. Renta z vojno doklado pa ne sme v nobenem primeru presegati zneska rente, ki ustreza po določbah zak. o zav. del. naivišii zavarovani mezdi, to je trenutno dnevno 45.60 lire ali mesečno 1140 Ur. upoštevajoč odstotek dela-nezanožnosti pri osebnih rentah, rente preostalih svojcev pa ne smejo presegati četrtine oziroma tretjine naiviš-jega zavarovanega zaslužka. Istočasno se prizna na vse sedanje in bodoče invalidske, vdovske, otroške in ascendentske rente kot začasna vojna doklada v višini 100% od zakonitih priznanih rent in zavarovanja za onemoglost, starost in smrt. Obenem se zvišajo za 100 % v obliki začasne vojne doklade tudi podpore. ki »e izplačujejo iz podpornega »klada zn onemoglost in starost. Te doklade eo povsem začasnega značaja in veljak) do preklica, odnosno dokler se razmere ne spremenijo. Upravičenci bodo o višini pripadajoče vojne doklade obveščeni s posebnimi odloki. . Z nakazovanjem zapadlih voinih doklad pa se prične v prihodnjih dneh. Zavod *a soc. zav. L.iublj. pokrajine. Pokrajinska uprava razglasa: Domo- brancem-prostovolicem. ki so vstopili v kako domobransko edinico iz zasebne službe, prenehajo sicer pravice in dolžnosti iz te službe, sdmo službeno razmerje pa ne preneha. Izpraznjeno službeno mesto se lahko zasede, toda le začasno. Ko se domobranec-prosto-voljec zopet vrne v službo, stopi s tein v prejšnje pravice in dolžnosti iz službenega razmerja. Zaradi službe v domobranstvu službodaialec domobrancu-prostovoljcu ne more odpovedati službe. Po odloku finančne kontrole v Ljubljani bodo morale biti trafike od dne 1. novembra dalje vsak dan ob sedmih kiulrui odprte. Trafika mora biti Uredba o oddajanju stanovanj Sef pokrajinske uprave v LJubl|an?, sma* trajoč za potrebno urediti vprašanje oddajanja stanovanj v zasebnih hišah v mestu Ljubljani odreja: Člen 1. Vsi lastniki stanovanjskih prostorov so dolžni naznaniti mestnemu županstvu stanovanja s sledečimi podatki: 1. Ime najemnika. 2. Ime hišnega gospodarja. 3. Ulica ali trg, kjer stoji hiša. 4. število sob, kuhinj in stransk h prostorov 5. Nadstropje, kjer Je stanovanje 6. število družinskih članov in drugih so-stanovalcev. 7. Od kdaj Je stanovanje prazno ali oddano. 8. Podpis hišnega gospodarja. člen 2. Hišni gospodarji morajo naznaniti vse prostore, ki so uporabljivi za stanovanja ter njih sedanjo namembo. člen 3. Mestno županstvo ima pravico ogledati vsa prostore, omenjene v člen;h 1. in 2. ter opraviti vso poTzvedbe s pomočjo lastnih ali pa tudi policijskih organov. člen 4, Vso prazne ali nezadostno zas prostore ali prostore, ki se dajo uporabiti kot zasilno stanovanje, oddaja mestno županstvo osebam, ki so brez stanovanja. člen 5. Stanovanja oddaja komisija, sesto-Ječa iz zastopnika hišnih posestnikov ter zastopnika najemnikov, pod predsedstvom mestnega uradnika, ki ga določi župan. Člen 6. Poročevalec Je šef stanovanjskega urada, ki se ustanovi pri mestnem županstvu. Postopek Je ustmen in čim krajši. O oddaji je sestaviti zapisnik z obrazložitvijo. Člen 7. Oddaja se no sme izvršiti brez zaslišanja najemnika in hišnega gospodarja. člen 8. V omenjeni komisiji ne sme odlo-6ati član, ki Je : a) prizadet kot sorodnik katere obeh strank po krvi do četrtega, ali po svaštvu do drugega kolena; b) če Je s katero obeh strank v dokazanem sovraštvu. Člen 0. Najemnino za prostore, ki se doslej le niso uporabljali za stanovanja, določi omenjena komisija, člen 10. Od dodelitve so izvzete: a) državno in samoupravne zgradbe, v kolikor so določene za stanovanja državnih ali samoupravnih uslužbencev; b) zgradbe verskih institucij, potrebne za opravljanje verskih obredov priznanlH ver In za prebivanje njih uslužbencev; c) zgradbe Javnih občekoristnih ustanov, ki ne delajo za dobiček, v kolikor so tem dejansko potrebne za lastno uporabo; d) zgradbe dobrodelnih ustanov. člen 11. Proti dodetitveni odločbi Je dopustna pritožba na predsedstvo pokrajinsko uprave v treh dneh po odločitvi kom*siJe. Hišni gospodarji oziroma najemniki stanovanj Imajo pravico pritožbe samo v sledečih primerih: 1. če Je bil najemnik že kaznovan in se Je bati, da bi njegova navzočnost ogražala varnost osebe ali lastnine ali moralo ostalih najemnikov ali gospodarja samega; 2. če Je najemnik dobil stanovanje na podstav; svojih napačn h podatkov ali dokazil. Člen 12. Odločba Je Izvršna: !. če proti komisijski dodelitvi ni pritožbe; j. Ce Je dodelitev potrdila pokrajinska uprava. Člen 13. Kolrkor ta naredba glede pritožbe nima posebnih predpisov, veljajo /a postopek in za izvršbo določila zakona o upravnem postopka Poročilo o delovanju škofijske dobrodelne pisarne v Ljubljani V avgustu leta 1942. so v okviru škofijskega ordinariata v Ljubljani ustanovili dobrodelno pisarno. V njej so delovali odseki: za begunce, za internirance in njih družine, ra Pogorelce in izropane, oblačilni odsek in odsek za kolodvorski misijon. Podajmo Javnosti izčrpno poročilo o delovanju posameznih odsekov. Gdsek za begunce je posloval od septembra 1942. in je do 15. oktobra izplačal potrebnim beguncem 1,065.160 lir. Odsek za pegcrelce in izropane je deloval od septembra 1942. in je do 15. oktobra izplačal podpore 554.257 lir. Poleg podpor v denarju je pa razdelil večjo količino nove in stare obleke, čevljev in kuhinjske opreme med tiste kmete, ki so jim partizani iu badoglievci požgali domove in obleko. Odsek za internirance in njih družine je pričel delovati že avgusta 1942, Interniranim je pošiljal v taborišča zavoje z živili, obleko, zdravila in podpore v gotovini. Družinam internirancev je pa delil podpore v denarju in blngu. Vračajočim se internirancem in odhajajočim v internacijo je delil v okviru kolodvorskega misijona na kolodvoru okrepčila. Oskrboval Je bolnike v bolnišnicah, dajal zaprtim v Ječah pomoč v hrani, obutvi in obleki. Organiziral je tudi pošiljanje knjig internirancem. V več mesecih dela je sestavila pisarna pregled interniranih, ujetnikov in konfiniranih. V kartoteki je več ko 20.000 imen. Tako so mogli svojci dobiti naslove taborišč, kjer so bili internirani njih sorodniki. S pomočjo ponovnih intervencij s strani cerkvenih oblasti so se smele vrniti v domovino iz internacije žene s svojimi otroki. Prav tako je škofijska pisarna poskrbela tudi za tiste sirote, ki so v internaciji izgubile starše. Oblekla jih je. hranila in jim preskrbela zdravljenje v bolnišnicah, saj so prišli otroci po večini iz taborišč vsi garjevi! Od 1. avgusta 1942. do 15. oktobra 1943. Je izdal odsek za internirance za živila in odpremo paketov, za oskrbo bolnih, za podporo taboriščem v gotovini, za knjige, za pogostitev internirancev na kolodvoru, za podpore družinam internirancev, za nabavo obleke in obutve in drugo: 853.635 lir. Oblačilni odsek je nabral lani v jeseni stare obleke za 200.000 lir. Tako je odsek za internirance razdelil v dobrem letu v gotovini in blagu internirancem in njih družinam podpore za 1,053.635 lir. Škofijsko karitativno društvo je letos avgusta in septembra izvedlo splošno podporno akcijo za vso Ljubljano, pri kateri so dobili podporo predvsem tisti, ki sicer ne prejemajo nobene javne podpore. Tem je izplačalo v dveh mesecih 245.873 lir. Dijakom, beguncem za hrano, stanovanje in obleko Je pisarna izplačala posebej 132.000 lir. Če seštejemo vrednost vse podpore v denarju in blagu, ki jo je podePla v dobrem letu škofijska dobrodelna pisarna internirancem, beguncem in drugim vojnim žrtvam, dobimo lepo vsoto 2,613.405 lir. Ce pa upoštevamo še posojila, ki so Jih prejeli razni begunci proti poroštvu škofijske dobrodelne pisarne in po njenem posredovanju, bi znesla celotna podpora 3,050.925 lir. križa« Poziv za bolničarski odnosno samarijanski tečaj Slovenski Rdeči križ bo priredil tečaj za bolničarje odnosno Samarijane. Namenjen je predvsem mlajšim moškim, ki še niso po svojem poklicu ali po dodelitvi zaposleni v zdravstveni odnosno zaščitni službi in imajo veselje do tega posla ter željo, da mulijo bližnjemu v nesreči svojo pomoč. Vabimo predvsem gg. medicmce. Prijave sprejema vsak delavnik razen ob sobotah med pol 15. in pol 18. uro Slovenski Rdeči križ v sobi št. 7 Mestnega fizikata v Mestnem domu. Tečaj se bo pričel predvidoma v začetku novembra ter se bo vršil, v večernih urah Pri vpisu se bodo dajala natančnejša navodila. Tečaj za žeuske bo sledil v kratkem. Oddelek za poizvedovanja se je preselil v Narodni dom, glavni vhod. Kdor torej za kom poizveduje, se naj zglasi tam. G*avna pisarna je ostala še na Gosposvetski cesti št. 2/11. Zahvala Zelo izdatno vsoto je poklonila Slovenskemu Rdečemu križu tukajšnja veletrgovina Gregorc in Co. Plemeniti darovalki prisrčna hvala! Nadalje so darovali Slovenskemu Rdečemu križu: Tvrdka Ogrin. Laverca L. 1000.—, Infekcijski oddelek Splošne bolnice v Ljubljani namesto venca na grob sestri A. Koretič Lir 290.—. g. Šibenik Filip, trgovec L. 300.—, Jenko Avgust, zasebnik L. 1000.—, uradn:štvo Prevoda, soba št. 10, L. 220 in še več drugih neimenovanih. Družina Josipa Hafnerja je poklonila Slov. Rdečemu križu namesto venca na grob gosp. Marinka Jožeta L. 150.—. Prisrčna hvala! G. TJšlakar Ivan je poklonil Slov. Rdečemu križu namesto venca na grob p. ravri. I)o-klerja L. 150.—, g. dr. Perko Milan po lir 200.— namesto venca na grob g. Marinka, Jožeta. — Prisrčna hvala! V Padovi Je ustanovil p. Fortunat Zorman s p. Plači dom Cortesejem podporno organizacijo za pomoč internirancem, tako imenovano ,Samopomoč*. Ta je izvršila ogromno delo v prid internirancem in je mnogim rešila življenje. Iz Padove je Samopomoč* pošiljala pakete z živili in denar tudi v druga taborišča v Italiji. Pri tem so pomagale požrtvovalno tudi slovenske visokošolke v Padovi. Naj navedemo samo nekaj Številk živil, ki jih je .Samopomoč* oskrbela internirancem samo letos meseac julija: Tedaj so po taboriščih razdelili: 19.301 kg krompirja — torej kar dva vagona — 3036 kg fižola, 1100 kg Čebule, večjo količino sadja in drugih živil. Ta mesec je redno podpirala 1470 revnih internirancev, med njimi vse tiste, ki so prišli z Ustike in drugih taborišč po Italiji. Podpore internirancem je dobrodelna pisarna delila brez razlike samo glede na potrebo. Priboljška k skupni hrani so bili pa tako deležni vsi interniranci. Poleg hrane je .Samopomoč* razdelila večjo količino obleke in obutve. Posebno pažnjo je posvetila bolnikom v ambulanti, ki Jim je pošiljala posebna živila in oskrbovala tudi zdravila, ki Jih je delno kupila sama, delno pa prejela od škofijske dobrodelne pisarne v Ljubljani. Vsi stroški .Samopomoči so do 8. septembra 1943. znaftali okrog 2 milijona lir. Ogromno večino te vsote Je prispevala Sv. stolica, nekaj je poslala škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani, nekaj so pa nahrali škofje tn posamezni odbori v Padovi, Gorici, Trevisu in v Trstu. Organizacija je imela veliko dobrotnikov, toda doživela Je tudi veliko ovir s strani ljudi, ki niso hoteli doumeti njenega plemenitega in karitativnega delovanja v blagor siromakov, ki so zaradi vojne izgubili vse, kar so imeli. Program Radio Ljubljana za teden od četrtka k. XI. do srede 10. XI. 1243. Vsakodnevne stalne oddaje: 8.30— 9.00: Jutranji koncert. 9.00— 9.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.20—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15—15.00: Popoldanski koncert. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 19.00—19.30: Koncert. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini in v it a- > lijanščini, napoved programa za naslednji dan 19.45—20 00: Mala medigra. 20.00—20.10: Poročila v nemščini. 20.10—22.00: Večerni koncert. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. Ostale oddaje od četrtka, 4. XI, do srede, 10, XI. 1943. četrtek, 4. XI.: 12.45—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo Sl 17.15—17.45: Koncert kvarteta »Fantje na vasi« H 17.45—18.00: Narodopisno-, predavanle P! 19.00—19.30: Slovenska narodna Gi kester, vodi Stojan Stenovič Si Petek, 5. XI.: 19.00 do 19.30: »Koncert pesmi« Bi 20.10—21.00: Od Straussa do Lebarja — Igra Radijski orkester, vodi dirigent D. M fiijanec, sodelujeta sopranistka Draga Sok in tenorist Andrej .Tare 18 Sobota, 6. XI.: 12.4H—14.00: Koncert glasbe za razvedrilo F* 17.45—18.00: Gospodinjsko predavanje P 1').00—19.30: Duet harmonik 20.10—21.00: Igra Mali orkester Nerlelja, 7. XI.: 8.30—9.00: Alpske pesm: £1 9.00—10.00: Nemški reki in napevi p 10*** do 10.15: Poročila v nemščini in slovenščini Čf 10.15—10.40: Orgelska glasba in ve ko predavanje m 11.30—12.00: Prireditev slovenskih domobrancev p 12.00—12.30: Opoldanski koncert |g 14.15—15.00: »Pozdravi iz domovine« — Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D M. Sijanec 53 17.45—18.00: Kmetijsko predavanje P 10.00 do 19.30: Koncert pianističnega dua Seifert-Demšar W. PonedePck, 8 XI.: 17.45—18.00: Zdravniška ura W 19.00—19.30: Koncert Šramla »Ljubljana« Pl 20.10—21.00: »Glasba Velikih Mojstrov«. Igra Radijski orkester 53 Torek, 9. XI.: 14.1T)—15.00: Koncert Malega orkestra V 19.00—19.30: Sehnmanove p^m! poje baritonist Roris Popov Sreda, 10 X1^ 17.30—18.00: Otroška ura — pravljice pripoveduje Maša Slavec v a W 19 00—19.30: Koncert Kmečkega tria P! 20.K—22.00: Mascagni: Ca-valleria rusticana (plošče). Teden milodarnosti Škofijska dobrodelna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva c. 7, prireja od 31. oktobra do ▼Štetega 7. novembra teden milodarnosti. Te dni naj bi ti vsakdo kaj pritrgal in daroval za lajšanje velike bede, ki Jo Je pri nas povzročila vojna. f’e bi Ljubljančani ta teden daroval« v socialne namene vsaj toliko, kar tedensko izdajo za pijačo, kajenje, kino in drugo zabavo, bi se nabrali lepi stotisočaki, ki bi mnogim lajšali gorje siromaštva! K premožnim bodo te dni poslane posebne prošnje na dom za darove. Na to bodo te družine obiskali pooblaščenci škofijske dobrodelne pisarne z nabiralno polo. Vsej javnosti pa bo dana prilika v nedeljo 7. novembra, da vsak po svojih močeh' prispeva, kolikor more za lajšanje sedanje bede. V vseh ljubljanskih cerkvah se bo to nedeljo pobiralo za dobrodelne namene. Škofijske dobrodelne pisarne. Vsak Slovenec naj te dni žrtvuje kar 1<‘ more za begunce sirote, pogorelee in vse druge vojne žrtve! škofijsko karitativno tajništvo Uren osi strokovno sestavljena. naravna čajna mešanica, odaovariajoca vsaki polrebi. Pokusite uran čaj! Torbice, rokavice, čevlje itd. barvajte s specialno barvo, ki usnju no škoduje. Efaks, Napoleonov trg. Osebne ^esii POROČILA STA SE: V Ljubljani: g. Marjan Bona<\ sin tovarnar-in gdč. Lenčka Sarkova, hčerka lastnice modnega salona. Čestitamo! UMRLI SO: V Ljubljani: 83 letna Karla Stresova, poštarka v pokoju; Cirila • Greifova, vdova prokurista Kreditnega zavoda; 72 letna Ivana Krajškova; 74 letni Rajko Sušnik, trgovec in obrtnik; 82 letna Ivana Zupančeva; 67 letni FrancKožuh, upokojenec državnih železnic; 79 letna Krna Dolenčeva: 85 letna .Jo-sipina Raeschkejeva, šivilja; 71 letna Franja Lundrova, učiteljica v pok.; Franc Jereb, ključavničar i t Zaplane pri Vrhniki: Bojan Gaber, dijak V. razreda realne gimnazije. V Zagorju ob Savi: dr. Tomo Zarnik, zdravnik. V Trbovljah: Neža Drnovškova. V Novem mestu: Amalija Rus Vardjanova, učiteljica v pok. Naše sožalje! GK V t R BI /.a SLIKE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE mm J LJUBLJANA, Wolfova 4 4. XI. 1943. družinski tednik Listek ..Družinskega tednika“ Z injekcijo aii brez nje . Kdo izmed nas bi si danes še dal izdreti zob brez injekcije? Ne morda enega izmed sekalcev, temveč star, zakoreninjen kočnik? Nihče se ne javi. In vendar se še najdejo ljudje, ki o njih trdijo, da so injekcije škodljive, iu predvsem da so .neprirodne1. Ogleimo si torej nekoliko nobliže *dodovino injekcije. l’rvi jo ie uporabil škotski zdravnik dr. Hill. in sicer v štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Odtlej je šla zmagovito svojo Pot. ne meneč se za tiste, ki ii očitajo •nenaravnost'. Kai ie torei s .prirodnostjo* in .ne-Pri rodnostjo1 injekcij? Najprej ugotovimo, kako omeiena in nedosledna ie naša sodba alede teh stvari. Kadar govorimo o .naravi*, se naiprej zavedajmo, da marsikaj, kar delamo že dolga desetletja, ni dosledno naravno in da storimo vsak dan marsikaj .nenaravnega*, ne da bi to sploh opazili Nekateri bi naravnost injekcije dokazali z nekaj besedami, drugi bi se Pa na dolgo in na široko razgovorili: 1<) ie pač stvar temperamenta. Mi pa poglejmo, kaj dela in pravi narava sama. Tudi narava injicira! Injekcij prav za prav ni začel človek. narava sama injicira že od pradavnih dni. Kai pa počno drugega ^čebele z želi. kai komarii in muhe? Še hujše so kače. ki imajo v glavi lla desni in ua levi strani vzorno ureieno brizgalno pripravo, ki jim jo je ustvarila mati narava sama. Te živalce brizgajo nrav tako in po istem načelu kakor zdravnik z injekcijo. samo da ne izbrizgavajo zdravil, temveč se z vbrizgi branijo. Učinek teh vbrizgov na človeka ie kaioak prav različen. Nedvomno ie le eno: vsaka živalska .injekcija* skeli in boli. Dri kačah pa lahko učinkuje celo smrtno. Narobe pa .injekcije* majhnih živali učinkuie zdravilno. Že stara liudska modrost ve povedati, da čebelji ali mravljinčji pik sicer skeli, da je oa dober za revmatizem. Baie noben čebelar ne dobi revme... Kakor koli že. tukaj narava sama vbrizguje. očitno ne v človekovo škodo, temveč v njegovo korist. Kajpak se bodo našli ljudje, ki bodo ugovarjali, da ne ere za injekcijsko iglo iz kovine in stekla. Prišli smo Spet do tofke, ko ie treba položiti prst na čelo in problem pretehtati z vseh strani Odgovorili bi lahko samo tole: narava kajpak še ni tako napredovala, da bi opremila živalce z jeklom in steklom, vendar se civiliziran človek Poslužuje vseh mogočih pripomočkov V svojem življenju, ki so prav tako iz jekla in stekla, pa se vseeno vsako-kial ne vprašuje, ali so naravni ali ne. Le pomislimo na kakšno kirurško operacijo! Brez kirurškega posežka bi nmava pogosto čisto odpovedala, toda bolnik, ki niha med življenjem in smr.lio. še nikoli rešilne operacije ni odklonil, češ da ie .protinaravna*. Eden izmed prvih zdravnikov, ki so Uporabljali injekcijsko iglo. ie bil Mecklenburžan dr. Kruli. Prišel je na zamisel, da bi nabral precej mravljinčje kisline, ki io živali obilo izločajo. in io vbrizgaval liudem proti revmi. Kmalu ie spoznal, da ima uspeli ki ie bil vse večii. kolikor bolj ie bila kislina, ki io ie vbrizgal bolnikom. razredčena. Zaslovel ie po vsem svetu in ie moral poročati o svojem novem zdravljenju celo osebno svetemu očetu v Rim. Iz gornjih vrstic spoznamo dvoje: 1. Ni potrebno, da vbrizguiemo samo strupe. Naravne snovi so prav gotovo vse zdravilneiše od kemijskih proizvodov. 2. Tekočino, ki io vbrizgamo, lahko poljubno razredčimo, celo tako zelo; da se zdi nepoučenemu samo še .voda* in ne več zdravilo. Vendar^ so prav razni uspehi na tem področju dokazali. da so pogosto dosegli zdravniki naivečje uspehe z najbolj razredčenimi zdravili. Zakaj ne skozi usta? Zakaj o-* dr. Kruli mravljinčje kisline svoiim bolnikom ni zapisal po kapliicah? Saj bi io — čeprav bi bilo glede na to. kako dela narava to .protinaravno* — lahko bolniki pili z vodo ali pa jedli v praških. Morda ie dr. Kruli tudi to poskusil, toda spoznal ie. da v tem primeru kislina ne učinkuie. Prebavni sokovi jo razkroie. preids v krvni obtok, v ledvice, ki jo izločijo — in o zdravilnosti ni več govora. Nedvomno ie eno: so na svetu zdra: vila — strupena ali nestrupena — ki učinkujejo samo. če iih bolniku vbrizgamo. Če iih pa pojemo, izgube svojo zdravilnost; ne škodujejo nam. pa1 tudi pomagajo ne. Eno takšnih sodobnih zdravil ie in-sulin. Če pojemo na kile insulina. nam prav nič ne koristi dovoli ie pa že nekai vbrizgov, da začutimo izboljšanje bolezni: a če si ga stalno vbrizgavamo. se nam ni treba bati. da ne bomo ozdraveli. In kako bj sicer tudi bili kos raznim drugim epidemijam. tifusu, davici. koleri in vsem tistim. ki jih zdaj lahko ukrotimo samo z injekcijsko iglo in zdravilnim serumom? Kdo torei se bo še obotavljal, če ga bo zdravnik vprašal ali naj mu izdere zob z iniekciio ali brez nie? Ali se bo še zmerom kdo izmed nas bal. da bo omedlel, ali da mu bo .srce odnehalo*? V pomirjenie vsem tem naj povemo, da so izmed 20.000 ljudi samo trije tako občutljivi, da čutijo pri injekciji za izdiranie zoba lahno omotico in pospešeno srčno iilrU panje. Vseh drugih 19.997 pa ne čuti drugega kakor lahen vbodliai. Vendar tudi ta neprijetnost ni tako huda. kakor so neznosne bolečine, ki iih mora človek pretrpeti, če mu zdravnik brez injekcije ruje bolan, globoko zakoreninjen zob. Zato lahko, mirno trdimo, da ie injekcijski vbrizg pogosto boli kakor marsikatero drugo zdravilo blažilo za še tako hude bolečine. (Frankfurter Illustnerte) SMOLA NAPISAL O. HENRY Jim je sedel na klopi v Hydeparku in se nezadovoljno presedal sem in tja. Kadar listje odpade z dreves in postanejo Londončanke, ki še nimajo krzna na plaščih, prijazne in nežne s svojimi možmi, tedaj se Jim zave, da se je začela zima. Zdaj je čas, ko bi človek moral oditi na počitnice! Jim nikakor ni imel visokoletečih misli in ni bil izbirčen. Ni mislil na to, kako bi z lad jo odplul na potovanje po Sredozemskem morju, obiskal Kanarske otoke in si morda ogledal Keopsovo piramido. Ne, Jim je hrepenel, da bi ga za tri mesece zaprli in bi torej čez zimo zastonj stanoval, redno obedoval in imel pri tem se sebi primerno družbo. Več si ni želel. Zdaj ko se je odločil, kje bi najrajši preživel zimo, je začel premišljevati, kako bi prišel do tega cilja. Najprijetnejša pot, po kateri bi zanesljivo prišel v zapor, se mu je zdela ta, da bi v razkošnem hotelu imenitno večerjal, ko pa potem računa ne bi mogel plačati, bi ga natakar predal stražniku. Dobrotljivi sodnik bi že poskrbel, da bi nekaj časa sedel na toplem. Jim je vstal s klopi in se pričel sprehajati po elegantnih mestnih ulicah. Ustavil se je pred razsvetljenimi okni razkošne restavracije. Bil je od kolen do glave čisto spodobno oblečen. Bil je obrit, na glavi je imel lep klobuk in neka sočutna vdova mu je bila pred nekaj dnevi podarila še čisto dober zimski plašč nekega svojega umrlega sorodnika. Če bo, ne da bj ga natakar opazil, prišel do mize, potem se bo vse dobro končalo. Naročil bo pečene race, steklenico vina, skodeli- co črne kave in smotko. Vse skupaj ne bo zneslo velikega računa. Jim nikakor ni hotel rastavraterja preveč oškodovati. A dobra večerja ga bo okrepila za pot v zapor. Komaj je pa Jim prestopil prag elegantne restavracije, že je obstal natakarjev pogled na njegovih raztrganih hlačah in ponošenih čevljih. Takoj nato ga je kratko in malo porinil skozi vrata na cesto in tako obvaroval raco neslavne usode. Zdaj je Jim odkorakal proti trgovskemu predelu mesta. Premišljeval je, da bi stopil v trgovino z oblekami, si nakupil vse, kar potrebuje za zimo, in potem, ne da bi kupljeno plačal, izginil. Kmalu se je pa premislil in obstal pred razkošno razsvetljeno izložbo neke trgovine z usnjenimi izdelki. Jim je nekaj časa premišljeval, potem je pa pobral na cesti kos asfalta in ga z vso silo zalučal v izložbo, da se je steklo razletelo na tisoč koscev. Trenutek nato je že prihitel izza ovinka stražnik, za njim pa ljudje. Jim je še zmerom stal pred izložbo, držal roke v žepu in se smehljal. »Kam je pobegnil pobalin, ki je vrgel kainen v izložbo?« ga je vprašal stražnik. »Ali morda mislite, da imam jaz pri tej zadevi prste vmes?c ga je, ne meneč se za njegovo vprašanje, prijazno vprašal Jim. A stražnik se ni menil zanj. Nekaj hiš dalje je neki mož tekel za avtobusom. Ko ga je stražnik zagledal, se je pognal za njim, misleč, da zasleduje nepridiprava, ki je bil razbil izložbeno okno. Jim je odšel dalje. Zdajci se ga je polotil neznanski strah, da ga neka skrivnostna sila varuje zapora. V misli zatopljen je stopal dalje in st! na lepem znašel pred pročeljem gledališča. Ozrl se je in ugotovil, da stoji nekaj korakov od njega mož postave. Tedaj mu je prešinila možgane odrešilna misel. Obrnil se je proti njemu in ga pričel psovati in sramotiti. Mož postave ga je nekaj trenutkov mirno gledal, potem se pa obrnil preč in dejal nekemu gospodu, ki je prišel mimo: »To je eden izmed študentov Cambridgea, ki slave zmago nad Oxfor-dom. Delajo sicer veliko hrupa, sicer pa niso nevarni. Nalog imamo, da jih pustimo pri miru.« Jim je obupan zaradi neuspeha nehal psovati. Jetnišnica se mu je na lepem zazdela začaran grad, v katerega ni moči priti. Razočaran nad vsem svetom je stopal dalje po razsvetljenih cestah in obstal pred neko trafiko. Skozi steklena vrata je videl, kako si pred pultom prižiga neki eleganten gospod smotko; svoj svileni dežnik je bil postavil za vrata. Jim si lepše priložnosti ni mogel misliti. Stopil je v trafiko, predrzno vzel izza vrat tujčev dežnik in počasi odšel snet na cesto. Mož s smotko je jadrno stopil za njim. »Moj dežnik,« je grozeče dejal. »Ali ste čisto prepričani, da je vaš?« se mu je porogljivo zarežal Jim in čez nekaj časa pristavil: »Le zakaj ne pokličete stražnika? Vzel sem vam dežnik. Kričite vendar! Glejte, tam na vogalu stoji stražnik.« Lastnik dežnika je po teh predrznih besedah obstal. Ko je Jim to opazil, je tudi sam pričel počasneje stopati. Zla slutnja se ga je lotila. Stražnik na ovinku je oba opazoval in videlo se je, da je pripravljen vsak čas poseči vmes. »Seveda,« je zdajci rekel tujec in se prijazno nasmehnil. »Oprostite — saj veste, da se to vsakomur lahko primeri — če je to vaš dežnik — danes opoldne v restavraciji — seveda, če ste spoznali, da je vaš, potem — — oprostite —« Jim je z dežnikom v roki razočaran odšel dalje. Stražnik je pomagal neki lepi plavolaski v hermelinu čez cesto in se ni več menil zanj. Ko je nekaj časa v misli zatopljen stopal po cesti, je opazil, da hodi v krogu in da je spet prišel do izložbe, v katero je bil malo prej predrzno zalučal kamen. Sani pri sebi je jezno zamomljal nekaj krepkih psovk, vrgel dežnik na cesto in se namenil, da bo spet sedel na svojo klop v Hvdeparku. Spotoma je godrnjal čez može postave, ki danes gledajo nanj, kakor da bi bil član kraljeve rodbine in bi nikdar ne mogel ničesar zagrešiti. Tako premišljujoč je Jim prišel mimo majhne, stare z bršljanom obrasle cerkve. Skozi vijoličasto pobarvana okna je svetila na cesto luč. Jimu so zadoneli na uho ubrani zvoki cerkvene glasbe. Gotovo se je organist pripravljal za nedeljsko mašo. Jim je obstal in jel poslušati. Tisti trenutek je izza oblakov prišla luna in obsijala z medlim sijem cerkvena okna. Na cesti je bilo le malo ljudi. Jim se kar ni mogel premakniti z mesta. Organistova pesem ga je spominjala tistih dni, ko je imel še družino, prijatelje, ko je z upanjem in lepimi mislimi v srcu hodil po svetu, nosil snežnabele ovratnike in kupoval cvetlice. V mislih na svojo preteklost se je v Jimovem srcu nekaj narahlo zganilo in polagoma zajelo vse njegovo bitje. Sprva je podzavedno, potem pa čedalje močneje zaželel, da bi spet postal pošten človek, da bi delal in se ne dal več zapeljati brezdelju. Premagal bo zlega duha, ki se ga je bil lotil. Saj je še mlad, postavil si bo cilj in se po vsaki ceni dokopal do njega. Nežni zvoki orgel so Jima popolnoma spreobrnili. Jutri si bo poiskal dela. Stopil bo h trgovcu s kurivom, ki mu je nekdaj obljubil mesto prevoznika. Spet bo dostojen član človeške družbe. Spet bo — Jim je začutil močno roko na svoji rami. Obrnil se je in zagledal pred seboj široki stražnikov obraz. »Kaj delate tukaj?« ga je vprašal mož postave. »Ničesar!« je odgovoril Jim. »Potem pojdite z menoj,« ga je povabil stražnik. »Tri mesece zapora,«■ je naslednji dan odločil sodnik in Jim je bil če* zimo preskrbljen. Ali znate odgovoriti? Vprašanja 1. Ali rasle naivečia rasllina na svelu na suhem? 2. Ali so od nekdaj obleko zapenjali z qumbi? 3. Ali lelaio živali ludi zadenski? 4. Ali leži Neapelj južneje kakor Newyork? 5. Ali so že v srednjem veku praznovali rojslni dan? 6. Ali ie domača mačka najboljša lovilka miši? 7. Ali je bila kemija že od nekdaj priznana znanost? Odgovori: pp ,ijsojpoui usmu)j‘ i|0>jsi *oiiddui oiuo s i[iAQq as ‘qsnu -i>(|e‘ ipnj ijBj>)tj i>(iui3>j' ipq n>pA iuslu -pajS A ds op 'uiDj a jooii aziqiriu 31 jodpo D( oz >|or/,\ opsA oucpj{ -odau i|0|ds oj 31 op ‘S33 'jsoubiiz ououzud pom oiiuio>| Iplsjds epu ~0|>ip6 eosiponosV u^suiau os njp|Ofs BD3|S|BUUi3SO* nDUO>| qO 3§ 3[yj L eonuj Eupud o>(oj os iosjao ojoiu 3U U ,pjo>p.i‘ bl -isitu 000 fr «P op| BU BOUO>|Od ooiuiziup OlOAS S BAOS BlUDS* 0113 (DS ‘HJ3AS BU 'iSlUl B>||l\OJ BSt]OqlBU 3j BAOS BUpBAB^j '3js[ '() •ouzi[qud OU1BS t|p3ABU OI OS '{SOJRJS OIOAŠ ijt3 -BUZO i[3{0l| OS 35 'IU3IOJ !|’q OS lBpij ‘ipp3A’ oudoj osiu ‘ipnj 3lpnt| o«oz 'BbsuBsidBŽ puii iu aup bojujsIoj 33l|IU J3>( ‘lup ipuisloj I|DAOUZBJd OSIU ojbz oz ii>j3A majupijs \ 3^ q ■3Ul|iSBJ 3UZI11 OlQA3dSn 3U IB>{ -uibj ojbž ‘ii^oj u]o>(SJbm m3|ZJiu qo IZ3| >)J0AM3|S( opoj ‘1111415 lusidaijuisz !(S1 BU B}IZ3[ j|S3lU ' 3qO ;3M 't o|u>i obiup topz 0U3 jBpZ OU3IU3U1ZI {OJ BZ OIBI|qBJOdIl Bp ‘O^Bf 0(33 olopi 0>|l|Bj 3>J|3ZI1Z 3J3|B>pj\[ -3>||3znž JJ31S Ul *B(J £ "ituB>juods ui iiuB|t>i umu -ZOJ Z l|BIU3dS 0>p|q0 os' l3|JOQ 3I| -Dp Blpjojs BD3(.StBUUIfS po' 3ps OU1 -Buzočt 33iuquint> ui 3qiuriQ g AOjpm 00£ ouiz|op ipnj OZOSOp l|ISB3A :0J3jlJAd S1|SA30J3BU1 sfnuauii os ui nuoiu X 33Aiiio{ ‘matins BU 3[SBJ 3U ‘npAS eirBSIJOplBU ipil{ l}BJ>iq 31 l>( ‘BUI[|SBJ B133AIB[\[ 3fl Znanost odkriva zločince Stearin in prst Neko jutro so stanovalci lepe vile na Bigdoju. v predmestju mesta Oslo. ti strahom ugotovili, da so bili ponoči v hiši tatovi. Lastnik ie spal v drugem nadstropju, služinčad v podstrešnih sobicah, zato so vlomilci nemoteno opravili svoje delo. Bilo ib na dlani, kako so prišli v poslopje. Razbili so okno v podpritličju, se splazili skozenj v hišo in od ondod v prvo nadstropje. luo zanj usodno. -Takoj so io odnesli ■ R?.,.clistemu strokovnjaku, ne da bi 10 bili odprli ali otipavali, vedoč, da ®P.n,9r®a na n ie i dragoceni prstni odtisi Vendar so se zmotili. Na britvi 111 bilo prstnih odtisov, unč pa se ie je držal majcen delček kože velik komaj dva milimetra. Takoj so pregledali obtoženčeve roke in ugotovili, da mu res na palcu manjka podoben delec kože. Možak ie pa še zmerom taiil. Tedai so fotografirali in zelo povečali odrezani delček kože. nato pa še obtoženčevo roko jn pokazalo se ie. da se črte obeh točno ujemajo. Ko ie obtoženec videl ta dokaz, se je vdal in priznal, da je 011 umoril staro gospo. Steklenica _ V neki vasi ie skušal nekdo zažgati »kcJeuj bogatega vaškega kme- ta. Ogenj so hitro pogasili, škoda ie bila malenkostna. V bližini skednja so našli steklenico z ostanki gorilnega špirita, in ker so ugotovili, da ie požigalec zanetil ogenj z gorilnim špiritom. ie bila ta steklenica že opriiem-1 iiv .corpus delieti*. samo storilca ie bilo še treba naiti. Takoj so osumili nekega bajtarja, ki je bil z veleposestnikom v prepiru, in zadeva se ie zdela dokazana, ko so na steklenici našli niegove prstne odtise. Bajtarja so prijeli 111 zaprli. Takoj ie priznal, da je imel steklenico v rokah. toda zagovarjal se ie. da io ie zagledal na cesti nekai metrov od hiše. Najprej jo je sunil z nogo s poti, nato io je pa dvignil in vrgel v bližnje grmovje, da ne bi ležala sredi ceste in ovirala prometa. Kriminalni uradnik mu kaioak te bajke ni verjel in je poslal steklenico še k sodnemu kemiku, da io natanko preišče. Zdaj je znanstvena preiskava pokazala, da možak ni lagal. Z mikroskopsko in kemijsko preiskavo so namreč ugotovili, da se nahajajo na steklenici drobceni delci kremenjaka, med njimi oa ostanki neskončno majhnih rastlinic, ki iih dobimo v cestnem prahu, in razen lega drobci vijoličasto-črne smole — s kemijskim imenom nigrozin — ki io vsebujejo poceni kreme za čiščenje čevljev. Ta preiskava ie potrdila obtoženče-vo izjavo, da ie steklenico najprej od-brcnil s škornjem, nato pa dvignil in vrgel v grmovje. Kajpak so nedolžnega bajtarja takoj izpustili, čeprav še niso imeli pravega krivca. Pozneje se ie izkazalo, da ie skedenj zažgala nekdanja veleposestnikova služkinia. hoteč se tako maščevati, ker io ie bil odpustil iz službe. En stavek preveč V zakotni pariški ulici s čudnim imenom .Pri treh svečah* je nekega pustega jesenskega večera neka gospa opazila, kako ie mlajši moški odložil v posebno temačen kotiček maihen zavoj. Ženica ie počakala, da ie odšel, nato pa stopila bliže in radovedno odvila zavoi. Z grozo ie ugotovila, da ie v njem okrvavljena ženska bluza. Takoj je odnesla zavojček na policijo. Ko so io vpraševali, ali bi mala ne- znanca natančneje popisati, se je nekai časa obotavljala, potem pa v zadregi dejala, da ie bil čudno podoben .lepemu stražniku*. Kajpak so bili vsi hudo presenečeni. zakaj .lepi stražnik* ie bil eden najvestnejših pariških stražnikov, imel ie samo eno napako, da ie bil res izredno čeden in da so se ženske vsakega okraia takoi zabubile vani tako da so ga morali stalno premeščati iz okraia v okrai. Poklicali so ga. toda smehljaje se [e izjavil, da ie to nemogoče in da se ženica gotovo moti. Zdaj si tudi stara gospa ni upala več tako odločno trditi, da ie bil storilec res .lepi stražnik*, in žt» se ie zdelo, da bo ostala zadeva za zdai nepojasnjena. .Lepega stražnika* so torei ljubeznivo izpustili. Tedai se ie pa na pragu še enkrat obrnil in smeje se vzkliknil: »Res čudno, kako bi bilo to mogoče, saj .Ulice pri treh svečah* niti ne poznam!« Okrajni nadzornik ie prisluhnil. Prav prejšnji dan ie .leni stražnik* poslal neko uradno poročilo o nesreči, ki se ie zgodila v .Ulici pri troh svečah*. In to čudno ime. ki se vsakomur takoj vtisne v spomin, ie vestni stražnik natanko in z velikimi črkami napisal v svoie poročilo. Pristopil ie k njemu in 11111 dejal: »Aretirani ste!« .Lepi stražnik* se res ni kai prida branil. S tem poslednjim edinim stavkom se ie bil namreč izdal. Pozneie je priznal, da se ie bil z umorom od-križal že več neljubih oboževalk, njih obleko je pa pometal v Seino ali v kakšno zakotno ulico. Baker Pred vojno je bila dragocena bakrena in bronasta žica brzojavnih in telefonskih naprav zelo zaželen plen za .strokovne* tatove. Tj so namreč znali tako strokovnjaško odviti žico cele napeljave. da prav gotovo niso zaostajali za izkušenimi tehniki. Bilo iih ie težko zasačiti, ker so .delali* ponoči, v zgodnjih jntrnjih urah so se pa odpeljali v Berlin in tamkaj svoj plen kai kmalu izpremenilj v denar. Naposled se ie pa berlinski kriminalni policiji vendarle pocrečilo. da ie našla neko sled. Mlad detektiv ie v nekem sumljivem stanovanju izsledil moškega, spečega ob velikem nahrbtniku. ki ie bila v njem zvita bakrena žica. Ko so možaka zbudili — tako trdno ie bil spal! — se ie izgovarjal. da mu ie nahrbtnik prinesel neki tujec, ki ga soleh ne pozna. 3 prošnio. naj mu ga shrani za nekai ur. Detektiva je pa zbodlo v oči. da ima možak že tako zgodai ziutrai nekam čudno črne dlani. Moral se je torei obleči in oditi z njim naravnost k sodnemu kemiku. Ta ie raziskal niegove dlani pod mikroskopom in ugotovil. da tiče v gubah majceni črni delci, ki iih pa še ni mogoče točno določiti. Kemik je velel možaku, naj si umije roke z zelo razredčeno žvepleno kislino. In glej. v trenutku so bile dlani beie! Voda ki se ie v niei osumljeni umival roke. ie pa dobila rumenozelenkast siiaj. Ko io ie kemik vlil v belo porcelanasto posodo, kier ie izhlapela, ie ostala na dnu zelen-kastorumena usedlina, ki so v niei po najmodernejšem kemičnem postopku ugotovili baker. Nalašč ift sodni kemik delal te poskuse vpričo dveh kriminalnih uradnikov; ta dva sta kai hitro spoznala, da se je možak zmedel, in res ie kma« lu delno priznal, da ie imel v rokah bakreno žico. Deial ie. da ie bil radoveden. kai ie v nahrbtniku, zato ga ia odprl, si ogledoval žico in io tipal, nato io pa spet zvil in shranil nazai. Medtem ie višje poštno ravnateljstvo sporočilo, da so brzojavni drogovi prepojeni z bakrovim sulfatom. Kemik je zahteval, nai možak sleče hlače: res se je izkazalo, da so v hlačah, tam kjer se oprijemajo kolen, tičali drobceni delci lesa. Ko so jih nekai nabrali v skodelico in iih sežgali v pepel. se je izkazalo, da ie tudi v njih baker. Ta zasebni pouk v kemiii ie trmastega zločinca tako pretresel, da io tatvino priznal in celo povedal, kio ima dereze, ki je z niitni plezal po brzojavnih drogovih, kier je odvijal bakreno žico. Tako ie tudi to pot znanost pomagala po nezmotljivi poti odkriti zakrknjenega zločinca iu ga izročiti roki pravico. čil samo ognjeni oblak, temveč tudi vroči pepel, ki je padal ko dež z neba. Ko smo naposled srečno pripluli do St. Lueie, je bil pogled na našo ladjo naravnost grozoten. »Roddam« je bil čez in čez pokrit s pepelom. Na palubi je ležalo devet mrličev. Pogled nanje je bil strašen. Prvi strojnik je sedel na stolu. Glavo je imel nagnjeno nekoliko v stran, kakor da bi bil pravkar zaspal. Roke je imel oprte ob bokih. Tudi drugi mrliči so ležali tako, kakor da bi samo spali. Velik de] našega moštva je dobil silne opekline. Prodajalke rib niso smele sedeti V nemških obmorskih krajih prodajalke rib v prejšnjih stoletjih niso smele sedeti, najbrže zato ne. da so svojo robo kar najhitreje in svežo prodale. Znano ie, da so stare ribe zelo strupene in da ie že mnogo liudi umrlo zaradi zastrupitve s starimi školjkami ali ribami. Na Dunaju so imeli podobno uredbo. Prodajalke rib tudi pozimi niso smele nositi toplih jopic ali plaščev in so morale ribe vseeno prodajati v odprtih stojnicah. Cigaretni pepel ji, pomaga Muha, ki je štiri in dvajset ur ležala v vodi in je po vsem videzu mrtva, se bo prebudila v novo življenje, če jo zavijemo v cigaretni pepel. Aluminij dragocenejši od srebra Ko so sredi prejšnjega stoletja odkrili aluminij, je bila ta kovina zaradi svoje redkosti tako dragocena, da so jo bolj cenili ko srebro. Napoleon III. je na primer na slovesnih dvornih pojedinah zmerom jedel z aluminijasto žlico. Maharadža bo postal čebelar Maharadža, ki vlada v južnoindijski pokrajini Travancori, je naročil pri nekem avstralskem farmarju šestnajst čebelnih panjev. Sklenil je, da bo v gorskih predelih južne Indije uvedel čebelarstvo. Čebele so na parniku, ki jih je prevažal, dobile poseben udoben prostor, spremljali so jih pa strokovnjaki. V berlinskem botaničnem vrtu ie letos cvetela orjaška rastlina amorpho-phallus. doma s Sumatre. V divjini uspeva ta .cvetka”, ki je nje cvet višji od človeka, samo v vzhodni Aziji, razen v berlinskem vrtu jo pa qoje edino še v newYorškem botaničnem vrtu. Pomen beised Vodoravno: 1. nesoliden »trgovec«. »2. števnik; italijansko število. 3. cve- ► tlica: gledališki sedež. 4. števnik; ipredlog; obrtnikova potrebščina. 5. tosebni zaimek; utežna enota; dve {črki iz besede .Pragersko”. 6. kratica {za votlo mero; grška črka. 7. predlog; {neumnost; kratica sejnih zapisnikov. 18. prislov; tuja predpona za ,dva”; rkemijski znak poldrage kovine; nota. »9. časovna kratica; ploskovna mera; .veznik; kvarta. 10. velika južnoameriška reka. 11. denarni pojem. Navpično: 1. v srednjem veku hudo t kazniv »poklic«. 2. števnik; plevel. 13. žensko krstno ime; francosko .zlato”. {4. osebni zaimek; hiša iz hlodov. 15. tuja predpona za .dva”; predlog; {sodni sluga. 6. moško krstno ime; {medmet. 7. predgorje; veznik; kvar- ► taški izraz. 8. oblika glagola, ki po-tmeni .gledati”; velika nesrečnost. 9. {plin; osebni zaimek. 10. lahko je suh tali pa barvast; del sobe. 11. razve-f drilo. Ko so še moški klekljali čipke Lela 1646. je v neki tovarni za čipke v Tondernu v Slezviku delalo tudi več starih moških. Ker so tisti čas nosili dolge brade, so se jim kocine ves čas zapletale med čipke in jih motile pri delu. Ker je vodstvo tovarne vedelo, da si ti možaki nikakor ne bj dali odrezati dragocenih dolgih brad, po drugi strani jih pa ni hotelo pogrešati, saj so bili dobri delavci, je izdalo odredbo, da morajo klekljalci zavezati brade v posebne vreče in jih vreči čez ramo, da jih ne bodo motile pri delu. Kateri narod najhitreje govori? Znanstveno so ugotovili, da najhitreje govore Francozi, ki izgovore v eni minuti nič manj ko 350 zlogov. Japonci izgovore v minuti 310 zlogov,! Nemci 250, Angleži 220. Seveda grej tu samo za povprečje, saj pri vsakem] narodu nekateri hitreje govore, drugi J počasneje. Najpočasneje baje govore prebivalci! tihomorskih otočij. Ti izgovore v mi-] miti največ petdeset zlogov. Dolžnosti tibetanskega duhovnika V tibetanskem glavnem mestu Lasi] duhovnik za vsakega vola ali drugo J žival, ki jo mislijo zaklati, najprej < zmoli nekaj molitev in položi živali] na čelo neko sveto knjigo. Ljudstvo veruje, da se bo zaklana j žival zaradi opravljene molitve pri-J hodnjič prav gotovo rodila v boljši J koži. Lamova molitev pa koristi tudi J klavcu, odpuščena mu je namreč ka-j zen, ki bi ga sicer zaradi ubijanja! živali lahko doletela. * ŠAH Problem št. 274 Sestavil W. A. Shinkman (1875) Beli: KI16, Dg2, Le4. Sd5 (41 Crni; Ke6, Pd6, h7 13) Mat v 3 potezah Omane najdLe ‘Fea.vid.o IČudovifa pravljica iz »Tisoč in ene noči« I Priredil in ngrisol Hotimir V. Gorazd {j I,eni, Vodoravno: 1. koledar; rog. 2. eses (= SS); Tepina. 3. sit; Bogumil. 4. vodomec; mv. 5. sepia;ncp. 6. klin; Iran. 7. sad; onemi. 8. iz; risbica. 9. veljava; Eda. 10. Alpina; sneg. 11. jok; akacija. Navpično: 1. kes; skrivaj. 2. osivel; zelo. 3. letopis; lpk. 4. es; dinarji. 5. boa; Diana. 6. atom; svak. 7. Re-gen; oba. 8. Puccini; sc. (scilicet namreč). 9. Rim; preceni. 10. onim; jAmadej (= Bogumil). 11. Galvani; ♦n! aga. Z drugimi sužnji vreil so ga zaprli v nekakšno kletko in z njimi vred so ga obsodili, da bo težko delal, pa še stradal vrhu tega. Že prvi dan je videl, kako je surov stražar neusmiljeno pretepal nekega izčrpanega sužnja. Kot neizprosen sovražnik krivice je skočil pokonei in temeljito obračunal z divjaškim mučiteljem. Ko je upravnik dvorca zagledal svojega valpta z boško na glavi in izvedel, kaj se mu je zgodilo, je zapovedal. naj upornega Omarja takoj pri-p**‘i< jo predenj. Res sta ga takoj pograbila dval ...toda Omar je bil preponosen, da valpta, da izpolnita povelje... bi prenašal suženjske batine, izvil ie ‘prvemu orožje iz rok in na kratko popravil z obema. Dali e prihodnjič Rešitev problema št. 273 1. Kc4! Odtu kralj za eno potezo dlje nadzira črnega prostaka, tako da prisili črnega kralja, da inora na sledi za belim prosta kom na slabša polja. 1. . . . a5. 2. d4, Kf4. 3 d.r»! Kef>. 4. Kc.r), a4 5. .16. 6. Kc6, a3. 7. d7, a2. 8. d8T), alD. 9. De8-f, KfO. 10. Dh8+ in . zajame damo. Levičarji ali desničarji V današnjem modernem svetu so vsi stroji in sploh vse priprave urejene za desničarje, čeprav najdemo levičarje med vsemi narodi in plemeni. Učenjaki so colo ugotovili, da je 1,5 odstotka vseh ljudi levičarjev. Zdravniki so ugotovili, da je pri desničarjih leva polovica možganov bolj razvita, kakor desna. Prav tako se pa zdi, da dojenčki do šestega meseca lahko uporabljajo obe roki enako spretno, torej niso ne desničarji no levičarji. Nekateri zdravniki pa celo trde, da je vsak tretji otrok rojen levičar. Šele starši potem otroka vzgoje v desničarja. Ali je dobro da otroku desničarstvo proučimo, si vzgojitelji že od nekdaj niso na jasnem. Grški filozof Plato je bil na primer mnenja, da bi morali starši otroka vzgojiti tako. da bi lahko obe roki enako spretno uporabljal. Pri narodih preseljevanja so baje matere morale svoje otroke vzgajati tako. Tudi Homerjevi junaki so znali kopja enako spret; no metati z obema rokama. Japonci ne poznajo desničarjev in levičarjev. Obe roki jim enako dobro služita. * Ameriki že dolgo delajo zdravniki na to, da bi starši otroke ne vzgajali v desničarje, temveč jim pustili oboi c-ročno spretnost KRIŽANKA 8. maja leta 1902. je nenadno pričel biljjuvati ognjenik Mont Pele na otoku Martinaquu in z gorečo lavo pokril cvetoče glavno mesto St. Pierre. V nekaj sekundah je v groznih mukah pomado skoraj 30.000 ljudi. Izmed mest-nrih prebivalcev sta se rešila samo dva. Mont Pele že petdeset let ii;i bljuval in je med zinamstvemiilki veljal za ugasel ognjenik. Nekaj kilometrov od njegovega znožfja je ležalo tedaj cvetoče mesto St. Pierre. V začetku aprila lete 1902. so prebivalci mesta prvič postelj pozorni na ognjenik in so s strahom gledali nanj. Opazili so namreč, da se je lepega dne pričel dvigati iz ugaslega žrela sdvkaetočrn dim, ko je čez nekaj dni postal popolnoma črn. Kljub teinu ljudje še zmerom niso slutili nič zlega. 5. maja istega leta se je pa nenadno razlila po pobočju ognjenika sedem sto metrov na široko goreča lava, pokopala na svojem pohodu pod seboj neko tovarno za sladkor, da je v njej našlo smrt vseh dve sto delavcev, in izpodrinila morje za trii sto metrov od obale. Od 6. do 8. maja je ognjenik miroval in strokovnjaki so še na večer pred katastrofo satirjevali, da ni noe-bene nevarnosti in da prebivalci St. Pierra lahko 'brez skrili ostanejo v mestu. 8. maja zjutraj so ljudje zaslišali zamolklo grmenje, takoj nato se je pa med črnim dimom razlila e pobočja ognjenika na mesto žareča lava. Vse to se je zgodilo tako hitro, da nihče ni mogel misliti na beg. Vroč, s črnim dimom pomešani zrak je vdiral skozi okna in vrata v hiše in dušil živali in ljudi. Nesrečneži so v silnih mukah v nck»j mfcurtah izdihnili zaradi opeklin. 6»prav je katastrofa trajala samo olcnog krtdeset sekund, sta ušla smrti samo neki čevljar in neki kaznjenec. Kapitan Freeman, ki se je s svojo ladjo »Roddam« tiik pred katastrofo »sidrat v pristanišče St. Pierra in je k sreči še o pravom času lahko odrinil od obale, popisuje strašno nesrečo takole: »Nenadno sem zaslišal zamolklo, močno eksplozijo. Pogledal sem proti ognjeniku in s strahom ugotovil, da se je vrh na eni strani odprl in se je n odprtine zakadil velikanski črn oblak, ki se je naslednji trenutek že odvalil proti mestu. Pogled na to strašno igro narave je bil tako grozen, da sem trenutek ko okamenel obstal na mestu. Ko se je črni oblak približal mestu, sem opazil, da ima pahljačasto obliko. Zdelo se mi je, da je od eksplozije minila komaj ena minuta in že je žareči zrak buhnil ob mojo ladjo. »Roddam« se je nagnil, kakor da bi ga bila udarila roka velikana. Ce bi bile line v ladijskem trupu odprte, bi se bil »Roddam« zanesljivo takoj potopil. Tako se je zgodilo neki drugi ladji, ki je bila vsidrana poleg nas. V trenutku, ko je ladjo objel žareči zrak, sem stekel s palube. Takoj sem ei bil na jasnem, da moramo hitro odriniti, ce hočemo rešiti sebe in ladjo. Potem sem spet pohitel na palubo in stekel skozi ognjeni dež in prah proti sidru. Posrečilo se mi je z vretena odviti verigo, ki je držala aidro. Izgubili smo sidro in okrog dva in pol metra verige. Ko sem odtaval proti kapitanskemu mostišču, sem pri vsakem koraku dobil nove opekline. Zapovedal sem moštvu pri strojih; ,S polno paro nazaj!” K sreči sta drugi in tretji strojnik ostala nepoškodovana. »Roddam« se je začel počasi premikati. Roke sem imel tako opečene, da nisem mogel prijeti brzojavne ročice. Naposled se mi je to posrečilo s komolcem. Prvega in drugega častnika nisem mogel najti. Neki mornar mi je povedal, da je deset mož naše posadke mrtvih, sedemnajst jU. je pa skočilo s palube. Več ko eno uro je bila naša ladja zavita v temo. Vsakih nekaj minut •e je na obali vnel kateri sod z rumom, ki so bili pripravljeni za pre-krcanje. V svitu plamenov sem od časa do časa lahko videl obalo. Ognjeni dež je še zmerom padal. Pepel mi je silil v oči, usta in ušesa in me dušil. To je žgalo še huje ko bolečine na opeklih nogah in neznosna vročina. Zdelo se mi je, da sploh ne morem več dihati. Vroči zrak mi je izsušil grlo. Megleno se spominjam, da sem zaječal: »Moj Bog, kako dolgo ne umrem!« Ko smo se 'naposled nekoliko oddaljili od obale in se je črni dim polegel, smo videli, da je paluba čez in čez 45 centimetrov na debelo pokrita s pepelom. Ladja je bila videti ko plavajoč plavž. Prednji del ladje, kabine na palubi, vrvi iu čolni so goreli. Po tleh so ležali mrliči in umirajoči. Moštvo sem poslal v spodnje pro tore ladje, samo pri krmilu je moral ostali en mož. Valovi so Roddam« čez nekaj časa spel zagnali proti obali. Tedaj sem zagledal na stotine in stotine nanol / lazi.« lih žensk iu moških, ki so tjavdan dirjali jki gorečem južnem delu lesta. Gele množice ljudi so padlo v besedno vrlo morje. Mesta ni uni- V 20 minutah — 30.000 mttvih 2 goreio ladio skozi ognieniško katastrofo : izpovedovanje kapitana, ki je z ladje opazoval kako je ognjenik Mont Pelš pokopal pod svojo lavo cvetoče mesto St. Pierre na otoku Martiniguu Tudi fistega dne sla se našli po naključju in Mara je skoraj šiloma vlekla Nado s seboj k Škobalu. Pripovedovala ji je, da jo je ielefonično zaprosil za razgovor. Nemara potrebuje kakšne informacije. Sicer pa ji je prikazala vso stvar tako, da je morala Nada razumeti: zanima se zanjo. V pisarni jo je pa pustila pred vrati in sama odšla h knjigovodji. Do tistega trenutka ic Nada še verjela, da je Škobal v Maro zaljubljen, toda potem, ko jo je Boljak našel na hodniku in šiloma spravil v sobo, je naglo pregledala položaj in razumela: ni Škobal tisti, ki sili za njo, ona sili za njim. In potem: če bi bil tako zaljubljen vanjo, prav gotovo ne bi silil Jv Nado, da pride pojutrišnjem v kino. Čemu tudi? Zaljubljenci silijo iz družbe, ne v družbo. »Da,« si je dejala Nada, »nekaj tu ni v redu. Le čemu se je toliko zanimal zame, namesto zanjo? Bilo bi nemara prav zanimivo, raziskati to stvar!« Čez nekaj trenutkov se je pa nejevoljno otresla tega premišljevanja in si dejala: »Kaj me vse to briga! Naj bo kakor koli! Meni nista nič mar ne Mara ne Skobah Pojutrišnjem ne pojdem v kino.« 11. Po 'skoraj dveh dneh in dveh nočeh je metež popolnoma prenehal, zato je pa postalo mraz, da je sneg .škripal pod nogami, ko je Nada Ilovarjeva stopala po stranski, le malo izhojeni ulici proti mestnemu središču. Bil je spet večer. Rumenkasto so žarele luči in iz oddaljenejših prometnih ulic se je oglašalo hupanje avtomobilov in zvonjenje cestne železnice. Bilo je točno osem in štirideset ur Po trenutku, ko se je Nada tako nepričakovano in na nenavaden način seznan.ia z Dušanom Škobalom. In' čeprav si je bila zvečer na poti proti domu zatrdno dejala, da ji nista nič mar ne Mara ne Škobal, je vendarle morala ves ta čas ponovno misliti na oba. Obiskovala sta jo celo v sanjah. V njenih mislih je bolj in bolj naraščalo vprašanje: »Ali ljubi Škobal Maro, ali je ne?« Vedela je natanko, da je za njo sdmo to vprašanje docela brez pomena. Kakšno korist ali škodo pa naj bi imela od tega, če jo ali če je ne ljubi? Pa io je vendar napadalo to vprašanje z vedno večjo vsiljivostjo. Bilo je tako nosilno, da ji je ruš 'o notranji mir. Nazadnje se mu sploh ni mogla več upirati. Celo proti lastni razumni volji jo je gnalo proti večeru v mesto. Uo ic zdaj tako stopala proti središču, ni niti sama natanko vedela, ne kam gre ne čemu. Samo to je razumela, da hodi to pot zaradi tistega neumnega vprašanja o Mari in Ško-bfilu. To je bilo zdaj nad njo kakor gospodujoča sila, kateri se ni mogla upirati, dokler ga ne reši. In šele ko je stala peed kinom, v katerega naj ni - j z '■ 'aro, Škobalom in Boljakom, se 'e nekako prebudila iz čudne zamaknjenosti. »Čemu sem prišla sem?« se je vprašata skoraj prestrašeno. »Saj vendar nis^m imela nobenega določenega cilja! Zakaj prav sem? Ali hočem v kino?« Tedaj se ii je zazdelo, da razločno sliši, kako ji nekdo jasno odgovarja: »Da, v kino si hotela.« »Če bi bilo to res, bi sprejela Skoba! ovo povabilo,« je s|(uša|a ugovarjali. »Zdaj hj sj morala vstopnico sama kupih. In čemu? Samo zato da vidim, Če bosta Mara in Škobal 'prišla? Kaj tedaj, če prideta? Ali mi bo ROMAN * NAPISAL MARIJ S K A L A N že io moglo odgovoriti na vprašanje? Ne, prav nič več nč bom vedela potem, kakor vem zdaj. Tedaj je vse nesmiselno. Domov se vrnem.«. Vendar se ni vrnila. Ni imela moči, da bi se do konca uprla sili, ki je gospodarila nad njo. Potegnila je iz torbice denarnico in preštela svoj zadnji denar. Bilo ga je komaj še za vstopnico. Kljub temu je stopila k blagajni in jo kupila. Potem je odšla do začetka po mestu, da je Mara, Škobal in Boljak ne bi videli v veži, ko bi prišli. Mraz je naraščal, zlasti še, ker je legala na zemljo mrzla megla in lezla v obleko. Nado je stresalo. Pričela je stopati hitreje, da bi se grela. Pri tem je pazila na uro, da ne bi prišla v kino ne prezgodaj ne prepozno. Hotela je vstopiti med zadnjimi, ko bodo oni že na svojih mestih. Ko se ji je zardelo, da bo pravi čas, je pohitela pred kmo, stekla v vežo in prišla v dvorano v trenutku, ko so luči že ugasnile in se je na platnu pričelo prikazovanje reklame. Njen sedež je bil na koncu vrste, da se ni bilo treba nikomur umikati ji, ona sama je pa imela tudi lep pregled po dvorani v trenutku, ko bi luči spet zagorele. Ker je reklama ni prav nič zanimala, je skušala tudi v mraku ugotoviti, kje bi utegnili sedeti oni, ki jih je iskala. Da ne sede pred njo, je vedela. Škobal je gotovo kupil dražje vstopnice, morda zaklopne sedeže ali celo kaj imenitnejšega. Ozirala se je proti tisti strani, pa je bilo premrnčno, da bi mogla natančneje razločiti obraze. Šele po končanem prikazovanju reklame, ko so luči v dvorani spet zažarele, se je Nadi posrečilo opaziti Maro in njeno sestro. Sedeli sta res v eni izmed vrst zaklopnih 'sedežev. Toda Škobala in Boljaka ni bilo poleg njiju. To je Nado presenetilo in razočaralo. »Zakaj nista prišla?« se je vprašala. »Ali pa morda nista našla prostora poleg njiju in sedita kje drugje?« Pričela je pregledovati vse vrste gledalcev tja do konca dvorane, pa ni nikjer odkrila ne Škobala ne Boljaka. »Tako!« je nazadnje vzkliknila skoraj na glas. »čemu sem prišla? In še svoj zadnji denar sem zapravila za to neumnost!« Pričela jo je prevzemati taka jeza, da bi bila najrajši vstala in odšla domov. Toda spomnila se je, da je vstopnico plačala in da pač mora ostati do konca. Mimo tega ji je šinilo v misel, da je nemara Škobal zadržan in bo prišel po Maro po predstavi. Torej mora na vsak način vztrajati. Lilm je prikazoval zgodbo velike ljubezni mladega dekleta in poročenega moškega, hrepenenje, boje, ovire, nenavadne doživljaje in mnogo trpljenja, ki se pa nazadnje srečno zaključi v idilični tišini novega življenja. Glavna igralka je nastopala zelo prepričevalno in njena igra je bila dušesiovno tako privlačna, da je Nado prevzela ter ji za dolgo odvrnila misli na uganko Škobajove nenavzočnosti v kinu. Ko je bilo predstave konec, se je kakor prebujena naglo dvignila s svojega sedeža, si brž oblekla plašč in odhitela na vso moč ven, da bi prišla pred kino prej kakor Mara in njena sestra. Tam se je nameravala skriti med ljudi in opazovati, kam bosta Mršolovi krenili. Nemara pa bosta prišla tudi Škobal in Boljak. Morda ju že čakata spodaj? Nada se je previdno ozirala na vse strani, da ne bi padla pred njiju, pa se je kljub temu skoraj zaletela v Škobala, ki je pravkar stopil v Vežo od zunaj, utirajoč s svojim krepkim telesom pot Boljaku, ki je prihajal za njim. »Gospodična Ilovarjeva!« je vzkliknil Skoba) in segel po njeni roki. »Kje je pa gospodična Mršolova?« »Vsak trenutek bo prišla,« je rekla Nada in se hotela izmuzniti dalje, toda Škobal in Boljak sta ji odločno zastavila pot »Kam pa hočete?« jo je začudeno vprašal Škobal. »Domov,« je odgovorila. »Daleč imam in pozno je.«, »Saj smo se vendar dogovorili, da se po kinu najdemo,« je reke! Škobal. »S kom?« je vprašala Nada. »Gospodični Mršolovi sem naročil, naj vam sporoči:« »Nisem govorila z njo.« V 24 URAH barva, plasira Id Kemičoo čisti obleke, klobuke itd škrob m svetlolika srajce, ovratnike, ta pestniee iti Pere. suši, moriga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in puh tovarna JOS. REICH LJUBLJANA »Ali niste bili z njo skupaj v kinu?« se je začudil Skobal. »Ne,« je povedala Nada. »Nisem prišla na povabilo. Vstopnico sem si sama kupila. Z Maro je sedela njena sestra.« »Tako?« je vzkliknil Skobal. »Saj sem vendar izrecno naročil, da sta vstopnici za gospodično Mršolovo in za vas in da se po predstavi najdemo in odidemo skupaj kam. Toda počakajte, prav tu že prihaja vaša prijateljica« Nadi je postalo neznansko nerodno. Kaj si bo Mara mislila, če jo najde tu s Škobalom in Beljakom? Prepričana bo, da se je za njenim hrbtom sešla z njima prav v času, ko je bila ona v l;inu. Toda pobegniti ni več mogla. Mara je že stala pred njimi. Nada je videla, kako jo gleda z začudenimi očmi in tudi opazila prizvok njenega glasu, ko jo je vprašala: »Od kod si se pa ti vzela?« »Iz kma, kakor ti,« je hladno odgovorila Nada. »Nisem te videla,« je dvomeče rekla Mara. »Tu je moja vstopnica!« je vzkliknila Nada in ji jo pomolila pred oči. »Bil je vse skupaj menda nesporazum...« je zamrmral Škobal; »Ne,« je rekla Nada, »nikakega nesporazuma ni bilo. Odklonila sem povabilo v kino in prišla k predstavi sama in se mi še sanjalo ni, da bom ob koncu trčila v vašo družbo. Bilo je le nesrečno naključje, da ste vstopili prav tisti trenutek, ko sem hotela ven. Oprostite! Lahko noč!« »Lahko noč!« je z neprikrito zadovoljnostjo zaklicala Mara. Nada je že napravila prvi korak, da bi odhitela svojo pot, toda ko je zaslišala Marin odzdraV in doumela njeno neprikrito veselje, da odhaja, je trmasto uporno Obstala. Obšla jo je nepremagljiva volja ostati. Ne, zdaj prav zanalašč ne pojde, ko Mara to hoče! Zanalašč bo sprejela Škobalo-vo povabilo, samo če ga le še enkrat izreče. In skoraj v strahu je čakala, kaj bo storil: ali ji bo tudi on rekel hladno »Lahko noči« ali pa jo bo dalje skušal pregovoriti? Toda ta njen strah je trajal komaj nekaj trenutkov. Šlčobal ji je znova zastavil pot in dejal odločno: »Ce ste že odklonili kino, potem ne smete odkloniti sedanjega povabila! Stopite z nami! Pogledali bomo v kako gostilno, da nekaj pojemo in spijemo kozarec vina. Noč je tako mrzla in treba se je vsaj malo pogreti.« »Zares, gospodična,« se je vmešal še Boljak, »ne bi bilo lepo, če bi odklonili naše povabilo.« »Saj pojdeie, kaj ne?« jo je še enkrat vprašal Škobal. Nada ga je pogledala. Ali govori le iz vljudnosti, ali zares hoče, da gre z njimi? Ne, ta glas, ki ga je slišala, ni nepristen. Škobal jo prosi, naj se ukloni. In še uolj kakor njegov glas, govore njegove oči. Kako naj to razume? Ali naj bo že to odgovor na vprašanje, ki jo je dva dni in dve noči neprenehoma mučilo? Škobal ne ljubi Mare? Vse njeno govorjenje je lož. Ona sili za njim. In razločno je odgovorila: »Pa bodi! Včasih sme človek tudi napraviti izjemo in se izneveriti svojim pravilom.« »Tako je prav!« je vzkliknil Škobal. Mara je utihnila in mrko gledala pred se, ko so Šli na ulico, kjer so spet obstali. Marina sestra se je počutila nekako odveč v tej družbi, ki je bila zdaj tudi brez nje že razdeljena na pare, zato je izjavila, da ji po predstavi ni dobro in gre domov. Nihče je ni skušal odvrniti od te namere. Ker je pa stanovala v bližini in so šli.vsi. isto pot, sg.jo sklenili spremiti. Nada je ostala ob strani, prepuščajoč gospodoma izbero, kdo se ji pridruži. Bila je prepričana, da bo stopil na njeno stran Boljak, Skobal pa na Marino, toda zgodilo se ie narobe. Skcbal se je obnašal, ko da Mare sploh ne vidi. Ves čas se je vrtel samo okoli Nade in tudi zdaj, ko so odšli izpred kina po ulici, je stopal ob njeni strani, prepuščajoč Boljaku, da vodi in zabava obe Mršolovi. Nada je komaj poslušala Skobalo-ve besede. Njene misli so bile vse preveč zaposlene z razvozlavanjem skrivnosti, ki jo je doživljala: Zakaj sc je je Mara hotela odkrižati? Ali je ljubosumna? Zakaj se je Škobal to- liko trudil, da jo zadrži? Ali mu je do njene družbe več kakor do -Marine? Zakaj stopa zdaj ob njeni i skani in prepušča Maro Boljaku? Ali mu ni prav nič do nje? Mara vendar trdi. da je vanjo zaljubljen... »Ne,« si je hotela dopovedati v mislih, »tako dela samo iz vljudnosti do mene kot nove znanke. Nemara tudi zato, da bi pred mano prikril svoja nagnjenja do Mare. Toda zakaj je potem Mara nemirna? in sploh: kai bo iz tega?« Nenadoma se je zavedela, da mora imeti vse to njeno radovedno raziskovanje razmerja med Maro in Skoba-lom neko globljo vsebino in smisel Toda kakšno? Kakšen smisel. Zarad Mare? Samo iz odpora proti njen, domišljavosti in laži? Ali pa nemara., zaradi Škobala? Kaj hoče z njim? Ali si ga hoče prisvojiti? Cernu?, Nada se je bližala tedaj svojemu dvajsetemu letu. 2e ko je imela petnajst let, so se moški pričeli ozirat za njo, toda v njej se ni prebudilo,nič takega, kor bi se dalo kakor kol imenovati ljubezen. Nasprotno, do moških in čutila celo nekakšen odpor, združen z nekim tihim strahom. Zlasti ni imela zaupanja do mlajših. S starejšimi se je mogla pametneje pogovoriti. V šestnajstem letu se ji je nekdo izmed površnih znancev pridružil na cesti, ko se je zvečer vračala iz šole, ji govoril vse mogoče ir nemogoče ter jo potem v nekem temnejšem kolu pod kostanji nepričakovano objel m poljubil naravnost m: usta. Ta sam po sebi nedolžni objem in poljub jo je silno vznemiril, da je zakričala na ves glas, izbruhnilg \ jok, se mu iztrgala in kakor brez um; zbežala domov. Mati io je prestrašena sprejela u silila vanjo z vprašanji, v strahu de se ji ni dogodilo kaj hudega. Nada se je nekai časa otepala materinega izpraševanja, potem ie pa med ihtenjem povedala vse po pravici: »Objel me je in poljubil « »In ti?« jo je vprašata mati. »Sem zakričala in zbežala.« »Storila si prav. toda čemu še zda> jočeš?« »Ker je bilo to nesramno « Potem se je pričel smukati ,okol nje eden izmed ožjih znancev, prihajal je k njenim staršem m vse je kazalo, da zlasti očetu ne bi bilo ne-prav, če bi se Nada odločila zaeri in se z njim poročila Mislil je, da b bilo to veliko bolje, kakor iti v službo kot tipkarica. Toda Nada ni, čutil;, piav nobene potrebe po čem, takem Ko7 je oče šilil vanjo s svojimi življenjskimi nasveti, se je počasi nekako vdala v to, da se bo motal, nekoč poročiti Nemara prav s ten znancem. Sicer pa: ah m vse eno s kom se poroči, če že mora takt bili? Ljubezni pa v njenem srcu n bilo. Njen »zaročenec« ji je ostal prijatelj, s katerim ie hodila na sprehode, včasih tudi na koko zabavo ‘at izlet. In če ji je govoril o svoji ljubezni, je sprejemala njegove besedi brez notraniili pretresliajev. kakor pat nekaj vsakdanjega, kar je po všo priliki dolžnost vsakega mladega dekleta. Sele prav v zadnjem času se mu je pričela odtego\ah Zdelo se ji ie vse skupaj neumno in nesmiselno Kaj r aj počne s tem »zaročencem« do katerega ne čuti prav ničesar in ie mimo tega še manj bister od nje? Saj ni znal govoriti o ničemer drugem kakor samo o svoji ljubezni in najbolj vsakdanjih zadevah. Ne, tak človek po vsej priliki ne bi bil mož zanjo Dalje prihodnjii Vljudnost »Oprostite, gospod doktor, na svojem klobuku sedite.«. »tako? Misli) sem. da je vaš.< škodoželjnost Gospod Klun se z. ženo odpravlja na obisk k sosedovim. Prav nič rada no grem tja,« meni žena. S;:j tudi meni ni do tega,c pritrdi mož, a pomisli, kako veseli bi bili sosedovi, če naju no bi bilo.« Tudi vprašanje N Stražnik 'pijancu: išče ne boste takoj nehali peti, vas moram odpeljati na stražnico.*. Tijunee: :,Ali bom tam lahko pel?« Točnost »Natakar, v mojem pivu plava mrtva muha. »Najbrže se šalite. Mrtva muha vendar ne more plavati.« Vljudnost »Irena, ali si pozabila, da imam danes rojstni dan'?- »Nisem, a mislila sem, da ti je ljubše, če ti ne čestitam.« Tri zdravniku »Takoj morate prenehati piti alkoholne pijače.: »Saj s p joti ne pijem.« 1 ' »Tako? Totem .vam- moram jirepo-*edati nekai drugega.« Usmiljenje Zakaj si dejal temu tujcu, da bo hodil do postaje pet minut, ko veš, da bo potreboval najmanj četrt ure?« -Mož je bil tako ljubezniv in zdel se mi je na moč utrujen.« Učiteljeva ugotovitev »Janezek, ali učitelj kaj sluti, da ti pomagam pri domačih nalogah?« »Najbrže, očka. Zadnjič mi je namreč dejal, da je nemogoče, da bi toliko napak sam naredil.« širokoustnež :Oče, strašno se bojim zobozdravnika. Ali misliš, da me bo zelo bolelo, ko mi bo izdrl zob?« »Nikakor ne. Komaj se boš zavedel, bo ž.e končano.« »Ali je zobozdravnik tebi že kdaj izdrl zob?« »Kaj enega, sto, dragi otrok!« Najpridnejši Gospod Copata pride domov in vpraša svoje tri malčke: Kdo je bil danes najpridnejši in je mamico najbolj ubogal?« : Ti, očka!« odgovore vsi trije hkrati. Lovska Ocvirkov Janko pripoveduje dogodivščine z lova. Zakaj pa potem tigra, ki sj ga zagledal v gošči, nisi ustrelil?« ga prekine eden izmed poslušalcev. »Izraz na njegovem gobcu mi ni bil všeč za posteljno preprogo,« se opraviči Janko. ICalco In uziiisimo ze?Je la ©Si?0¥t Letos močno občutimo Domanikanie vseh vrst kanusnic. zato pridelane glave dobro uzimimo in jih ohranimo reje mogočo do spomladi, ko bo še večje pomanjkanje zeleniadi. Dobro se drže ie popolnoma dozorele glave. Zelie ie povsem zrelo, ko so glave dovoii trde in se zunanji listi pripognejo navzdol. Predolgo pa tudi ne smemo pustiti zeljnatih glav na gredah, posebno če nastopi za suhim mokro in toplo vreme, ki povzroča pokanje glav. Take načete glave niso za hranjenje. Porabimo iih takoj v kuhinji ali za kislo zelie. Ker ra ste i o vse kaousnice. zlasti pa zelie. ohrovt in rdeče zelie še pozno v iesen. iih pustimo na prostem kolikor le mogoče dolgo. Par stopinj mraza ne škoduie zeliu. še mani na ohrovtu in rdečemu zeliu. Ker ie navadno zelje najbolj občutljivo za mraz. ga moramo naiprei pospraviti, dočim ostaneta ohrovt in rdeče zelie lahko še na gredah. Vzimuiemo kapusnice le v suhem vremenu. Zeline glave se naiboliše drže. če rastline populimo in iih vložimo v zemljo. Na suhem in odtočnem kraiu skopljemo nrilično 1 m širok in Jo—20cm globok jarek. Če ie zemlja vlažna in malo propustna, ni treba delati iarka. marveč zemljo samo poravnamo in vanio natrosimo za par prstov premogovega pepela ali peska, ker varuje gnitje glav od s poda i. Na pripravljeno podlago položimo zeline glave drugo poleg druge s koceni in koreninami navzgor. Dobro ie. če milimo med glavami za par cm prostora. da zabraijimo morebitno širie-nie gnilobe. Pri vlaganju obiramo samo znnanie proč štrleče uvenele in obolele liste, čim več zunanjih listov je. tem boli odvajalo vlago od glav. kar zelo varuje pred gnitjem. Vložene glave pustimo ob lepem vremenu nepokrite, da se dobro osu-še. potem pa iih ookriiemo z 10 do 20 cm debelo plastjo rahle prsti. Korenine naj mole iz prsti. Okrog zasina napravimo iarek. da se voda " ‘ka in ne zamaka vloženih glav. N no nastane že dovoli globok ir pri odvzemu prsti za zasipanje vloženih glav. V suhem in prav ostrem mrazu, vržemo čez ozimljene glave nekoliko smrekovih vei. če teh ni. ie dobra slama, fižolovka, koruznica in listje Lahko Pa uzimimo zeljnate glave na ta način, da izkopljemo 30—35 cm globok in priličuo 1 m širok iarek in posadimo vani izruvano zelie To uzimljenie pa se le tedai dobro obnese. če ga uzimimo v suhem vremenu in stavko pokrijemo z deskami, da ne pride do zePa v la m ki povzroča gnitje glav od zgorai Ohrovt in rdeče zelie vzimimo v stavkah in ga le ob hudem in suhem mrazu pokriiemo. Naiboliše so smrekove veje. če teh ni. pa slama. Kdor nima primernem prostora za opisano uzimlienie. lahko hrani zeline in ohrovtove glave v zračnih kleteh in shrambah, kier ne zmrzuie. Štore ali korene porežemo v tem primeru skoraj tik pri glavah iti oberemo samo zunanie proč štrleče liste. Glave naložimo na deske in late na podstrešje, kjer ostaneio tako dolgo, dokler ne začne močno zmrzovati Ko nastooi ostrejši mraz. znesemo glave v zračno klet ali kak drug primeren pred mrazom zavarovan prostor. Glave nalagamo vedno s korenom navzdol. Pri pomaiiikaniu prostora naložimo lahko dve do tri plasti, vendar tako. da 'o med glavami dovoli prostora. Najboljše so posebne police ali zaboji iz lat. Seveda moramo vložene glave večkrat pregledati in odstra- niti vse nagnite liste. V dobrem podstrešni ostaneio zeline glave lahko vso zimo. moramo pa iih pokriti z vrečevino ali kakim drugim ' 'm prevodnikom toplote Za uzimlienie so primerne le dobro dozorele in res zdrave glave zimskih sort. Kako globoko segajo korenine Močno in razraščeno sadno kakor gozdno drevje poganja in razpreza svoie korenine na široko in globoko. To ie potrebno, ker potrebuje orjaško drevje ne le dosti hrane, ki mu io morajo dovajati korenine, ampak mora čvrsto^ zasidrati in držati pokonci veliko težo drevesa ki se še poveča. kadar pritiskajo vetrovi Kako močno pa tudi na široko ure-prežeio korenine zemljo, lahko opažamo v gozdovih, posebno tam. koder se pojavijo korenine ori vrhu zemlje. Zanimalo pa nas bo. kako globoko segajo korenine raznih poljskih in vrtnih rastlin. Vobče liudie mislijo, da segam korenine le kakih 20—30 cui globoko v zemljo, kar ie dovolina globina. da dobe potrebno hrano. Znanstveniki iu strokovnjaki Pa so odkrili ur; eiieili've pojavi*. Na polju, posejanim z ržio so skopali iamo z navpičnimi stenami. S sten jame so izprali s škropljenjem vso zemljo da so ostale gole korenine. S tem po z kusoni so odkrili, da so diobne lasi-ste koreninice že preprečene kakci naičevi”a in senaio do l?0cm globoko. Trilično tako globoko seeaio tudi koreninice pšenice in drugih- H Skoraj enako globoko segajo fižola« in grahove- korenine, dočim so izantlK dovalj korenine koruze, zlasti.-pa, , risani lirefno ta »Družinski tednik« In ot«o bili 8e objavljeni.) 7elen zelo zvončast plašč okrasimo s temnorjavim krznom. Iste barve ie tudi ovratna rutica. K temu plašču nosimo dvodelno obleko iste barve. Tako lahko oblečemo h krilu poljubne športne in druge bluzice. Na iretiem modelu vidimo temnorjavo bluzico, ki se zelo lepo poda k zelenemu krilu. _ in če imaš. nekoliko nastrgane posušene limonove lupinice. Za nadev lahko uporabiš tudi suh kostanj. Kostanj zmelii, popari z mlečnim nadomestkom, dobro zmešaj in ohladi. Vsein nadevom, ki jih pripravljaš s kostanjem, dodaj le malo sladkorja, ker ie kostanj že sam precej sladak. M. S., Ljubljana Biskvit za bolnike 5 dek sladkorja na suhem zarumeni. dolii neprevročemu '/»litra mlečneqa nadomestka in pusti, da se ves sladkor razpusti. Ko ie mleko ohlajeno, dodaj 1 celo laice, 10 deU sladkorja, 25 dek moke, 1 pecilni pra-I nosite dolge in ki alke jopice in tople šek in ščep soli. Ce imaš shranjeno l bolere. Iz vsakega, se. tako majhnega suho limonovo lupinico, jo nekoliko nastrgaj in dodaj biskvitu. Biskvit speci in namaži z marmelado. A. N.. Ljubljana * Za vsak prispevek, objavljen v »Kotičku za praktične gospodime«, plačamo 10 lir Znesek dvignete lahko takoj po objavi v nasi upravi. Po pošti pošiljamo sele takrat, ko^se nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovite na Uredništvo »Dru-žinskega tednika«. Kotiček za praktične gospodinje, Ljubljana, Poštni predal 253. Kako narediš toplo jopico spijte vala pred mrazom. Ce skrojite jopico is krznom, blagom ali svilo, lahko pa Omeleti s kostanjevim nadevom Speci poljubno dobre omelete in jih namaži s kostanjevim nadevom. Nadev pripravi tako: Kuhan kostanj olupi in pretlači. Zmešaj ga z marmelado ali mlečnim nadomestkom, dodaj nekoliko cimeta po svoji meri, jo boste lahko oblekli pod kostim ali dežni plašč. Toplota jopice je odvisna od vrste blaga, ki si ga izberete: Ce ste sami dovoli spretni, si boste sami naredili kroj, če ne. je pa boljše, da vam ga naredi šivilja ali krojač. Kako si skrojite jopico, vam bomo podali nekaj nasvetov: Prcšila jopica brez rokavov je lahko iz raznih vrst blaqa. Sešiiete io iz kretona, baršuna ali težke svile, iopi-ca bo topla, če io podložite s svileno podlogo, med blago in podlogo pa enakomerno naložile ne predebelo vrsto vatelina ali vate za odeie. v a-telin z velikimi šivi pnsnete najprei na blago in potem na podlogo. Ko vse tri plasti lepo enakomerno leze, jih s šivalnim strojem prešiltev obliki kvadratov, trikotnikov ali v kakšnem drugem vzorcu, ki vam ie vsec. C.elo joj)ico obšijte s trakom iste barve ali pa v kakšnem drugem barvnem odtenku Krzneno jopico si sešijte iz mehkega zajčjega krzna, ki ga imaio skoraj v vsaki hiši. Ker ie zajček mehak, ga lahko šivate na navadnem šivalnem stroju Kljub temu morale paziti, da dlake ne pridejo v čolniček, ker ga lahko pokvarijo. Ob robovih, kier šivate, naiprei z ostrim nožičem ali britvico porežete za ozek robv dlak in potem sešijte. Lahko jih pa šivate tudi na roko in sicer tako, da šivale rob na rob. Rob se pod dlako i skrije. Ce nimate dovoli krzna, kombinirane jopico z debelim blagom, baršunom ali pletenjem, lopico podložite s svilo ostanka blaga, iz ostankov svile in volne, kakor tudi iz krzna lahko se-šijele sebi in svojim otrokom tople jopice. Na uho vam pa povemo, da vam bo tudi mož hvaležen za topel brezrokavnik, posebno, če ga bosje podložili z zaičkom, sai tudi moza skoraj prav tako rado zebe kakor vas. ® ŽE&S&I MZGDVOKI G. A. V.. Ljubljana. Izprašujete nas. kako bi s pridom uporabili kostanjevo moko, o kateri ste slišali, da i/. nie lahko izdelujete različne močnate jedi. Kostanjevo moko uporabljate s pridom prav tako kakor rožičevo moko. Ker je sladka, je še toliko boljša, ker ne potrebuje preveč sladkorja. Ce pečete torto, dodajte moki nekoliko kostanjeve moke in posebej pripravite nadev. Marmelado razredčite v vodi ali mlečnem nadomestku m io zmešajte z nekaj žlicami kostanjeve moke. Prav tako lahko kostanjevo moko stresete v mlečni riž, mlečno kašo ali rižev narastek. Seveda, preveč je ne sme biti, sicer ie pa vse skupaj stvar okusa. Ce imate morda nekoliko kisle koruzne moke. iz katere ne morete več skuhati niti polente niti žgancev, jo zmešajte s kostanjevo moko. Žganci bodo zelo dobri in okusni. Pripravite jih lahko h kislemu zelju ali kakšni drugi jedi. Ce jeste polento z marmelado ali kavo. pa lahko stresete med moko več kostanieve moke. ki jo bo osladila in ii dala zelo dober okus. Kostanjevo moko lahko torej uporabljamo povsod, kjer bi sicer morali imeti presni kostani. Ce hočete torej postreči kdai pa kdai s kakšnim priboljškom, potem le kup.le ko-stamevo moko in io pridno uporabljajte. * Ga. S. K.. Liubljana. hudo .hripo. zdaj vam pa izpadajo lasje, da si jih ne umivati, še manj ščetkati, da boste lepega dne ostali s sto glavo. Izpadanje las ie posledica prebolele hripe. Izpadali vam bodo toliko časa, dokler ne bodo zrasli novi lasie Med tem lase vsak dan. kakor no navadi ščetkajte in jih tudi redno umivajte, zakaj če jih ne boste negovali. prav gotovo ne boste preprečili izpadanja. Vsak dan si lasišče redno masirajte, ^pred umivanjem pa si ga natrite s čistim olivnim oljem Olave nikar ne pokrivajte s čenieo ali klobukom, daite ii dovolj čistega, svežega zraka. Ce imate možnost, lasišče večkrat obsevaite. Če pa ne boste tako dosegli nobenega učinka, poidite k zdravniku in se z ni,m posvetujte. * Gdč. M. P., Vrhnika. Zelo ste nesrečni. ker vam iz ust neprijetno diši. kar vas zelo moti pri govorjenju z ljudmi. Slab duh iz ust ima veliko vzrokov, zato bi se morali sami potruditi, in najti vzrok in ga potem odstraniti. Kako imate urejeno prebavo? Ali imate morda bolne mandlje, na katerih se tako rade nabirajo gnoine plasli? Ali so vaši zobio popolnoma brezhibni in popravljeni? Ali imate zdrav želodec? Vsi ti vzroki so pri vaši nadlogi lahko zastopani. Zato vam svetujemo, da si večkrat na dan izmiiete uslno votlino z dobro ustno vodo, posebno po vsaki jedi. Ce vam okus po poprovi meti ni preveč zoprn, denite večkrat na dan po eno pastilo poprove mete v usta. Pozabiti pa seveda ne smete na zdravljenje želodca. mandljev, zob in prebave. tudi z zadrgo. Ce sešiiete iopico na zadrgo, morate paziti, da spredaj pustite za dva centimetra širok rob iz blaga, da se dlaka ne zatika v zadrgo. Krzneno jopico sešiiete lahko tudi tako, da ie ..krzno na notranji strani in na zunanji poljubno blago. Takšna jopica je zelo topla, ker telo grejejo mehke in tople dlake. Ce ste dovoli spretni in natančni pri šivanju, lahko iopico nosite tako. da imate enkrat krzno na notranji, drugič spet na zu-nanii strani. Iz stare babičine jopice z dolgimi kračastimi rokavi, ki ste io včasih oblekli, kadar ste se igrali, boste danes sešile topel telovnik brez rokavov. Stari damast v lepem vzorcu vam je tako zelo všeč, da se le težko ločite od njega. Po svojem kroiu urežite iopico, podložite z debelo plastjo prešitega svilenega papiria in podložite s svilo. Kakor pri prvi jopici vse tri plasti prešiiete. Tokrat lahko še enkrat pošijete jopico v istem vzorcu, v kakršnem ie blago tkano. Ce izberete še primerno nitko, boste dobili res lep telovnik, ki ga bosie lahko nosili za vsepovsod. Ce imate vsaj košček umetne svile ali tafta, že lahko sešiiete telovnik brez rokavov. Toplo podlogo boste dobili, če iz raznih ostankov volne napletete z debelimi iglami v samih desnih petljah mehko in voljno podlogo. Druge podloge ne potrebuiete. lopice so lahko na vse mogoče načine krojene. Moderne so prav vse, samo če so res okusne. Tako lahko MLADIM DEKLETOM ZA UHO? Ce potegneš z glavnikom samo enkrat po laseh in posadiš klobuk ali čepico na glavo, ne da bi se pogledala v zrcalo, se nikar ne iezi. če ti bo klobuk že po nekaj korakih odnesel veter. Razmršene lase, zvrnjene pete, zmečkano krilo — vse to lahko v miru deževnega popoldneva pregledaš in popraviš. Nekoliko več vljudnosti ti ne bo nikdar škodovalo. Ce bi se naučila misliti včasih tudi na druge m ne samo nase, bi našla tudi za teto Meto, večno godrnjavko, primerno besedo, bi prijazno pozdravila pismonošo, ki ga že toliko let poznaš, in obiskala prijateljico, ki že tako dolgo sameva in trpi v bolnišnici. Videla boš, da te bodo vsi vzljubili in spoštovali. Ce nemirno sediš na stolu in imaš oči zdaj tu zdaj tam, nikar ne pričakuj, da boš od svoje okolice kaj pridobila. Poskusi vsaj enkrat mirno poslušati starega strica čebelarja, ki ti tako vneto pripoveduje o čebelicah. Videla boš. kako hitro te bodo pričele zanimati. Kadar imate doma obisk, priskoči materi na pomoč. Prevzemi njeno delo in postrezi sama gostom. Priučila se boš pravilnega ravnania in občevanja z ljudmi, kar ti ne bo nikdar škodovalo. ZA VSAKO NEKAJ Aluminijaste posode ne smemo nikdar umivati v vodi. v kateri ie raztopljena soda. Čistimo io samo z milom. kisom, plovcem ali prahom, ki ga kupimo nalašč za čiščenje aluminija v trgovini. Bazilika je zelo dobra dišava, ki so jo včasih qojili po vseh vrtovih. Uporabljamo jo kot dodatek k različnim omakam, solatam in obaram. Opeklino moramo takoj namazati s čistim olivnim ali lanenim oljem. Olje ublaži bolečino in prepreči mehurje. Na noben način ne smemo opekline omočiti z vodo. Če pečejo podplati v novih čevljih, čevelj znotraj po podplatu zdrgnemo s krpo, namočeno v špirit, in posušimo. Umazana vedra, v katerih nosimo pomije, kdai pa kdaj očistimo z volneno krpo, ki jo prej namočimo v peholcj ali terpentin. Parkete čistimo samo fako, da iili * namažemo s parketno kremo in zdrgnemo s ščeiko. Parketov ne smemo nikoli umivati z vodo. milom ali sodo Madeže, ki jih ne moremo odstraniti s parketno kremo, zdrgnemo s parketno žico, ah jih pa namažemo z bencinom ah terpentinom. Gobelinov ne smemo nikdar ščetkati. Očistimo jih tako. da jih na hitro obrišemo s krpo, ki jo pomakamo v petrolej, mešan z etrom. Kadar lupimo krompir, ali čistimo zelenjavo, si obvarujemo roke, če nataknemo gumijaste prste namesto celili gumijastih rokavic. ščetko za lase učvrstimo, če ščetine namočimo v galunovo raztopino. Paziti pa moramo, da ne pokvarimo lesa in lošča Rokavice iz blaga operemo v mlačni milnici, splaknemo v mrzli vodi, ki ii dodamo nekoliko boraksa, posušimo na zraku in zlikamo. lelenja sol je zelo dober nadomestek pecilnega praška. Posebno priljubljena ie pri izdelovanju drobnega peciva. Dobro jo uporabimo tudi kol čistilno sredstvo za čiščenje usnjenih predmetov. Ilerausgebe Ljubljana. sc-eber: K. Bratuša, Journalist; veranlwortlicher Redakleur: H. Kern, Journaliat; Druckerei: Merkur A. G. in Ljubljana; fiir die Druckerei jeranU-ortlioh; °. M>ha’el( »11p ana. - Izdaja K. Bratuša, novinar; ogovarja H. Kern, novinar; tiska tiskarna Merlu.r d. d v Ljubljani; za tiskarno odgovarja 0. M.halek - vsi v Ljubljani - d lo.e, K. B.ulusa, eiomalista: redattore resoonsabile: U. Kern. triornalista; tipografa: Merkur s. a-, Ljubljana; responsabile per la tipogratia; 0. Mihalek — tutti m Ljubljana.