Obnovljena izdaja - Leto XIV. - štev. 5 (573) - Trst - 25. maja 1962
30 lir
Nekaj ugotovitev ob stavki šolnikov
Potrebna je splošna
reforma šolskega ustroja
V	trenutku, ko pišemo je v teku stavka profesorjev vseh stopenj državnih šolskih ustanov v Italiji. Stavka je bila proglašena, ker je vlada odbila zahteve sindikatov po razširitvi integracijske doklade, ki so jo bili deležni ostali državni nameščenci. Predsednik vlade posl. Pantani je v svojem odgovoru sindikatom napisal, da se zahtevam šolnikov ne more popolnoma ustreči iz «proračunskih razlogov. Dejstvo je, da je prav v petek preteklega tedna minister za javno vzgojo posl. Gui razložil poslanski zbornici predloge ministrskega sveta v zvezi s triletnim finansiranjem šol-
oooooooooooooooooooooooooooo
/Vaš uvodnik
Imeli smo prav!
V	zadnjem «času se je mnogo govorilo in pisalo o nabrežinski občini. Povod za to je sprožil sklep begunske ustanove, da zgradi v Sesljanu še eno naselje. Naša občinska uprava se je uprla tenrii sklepu. Zadeva je šla celo Pred državni svet, ki je ovrgel nase stališče. Zato je tržaška Prefektura poslala na občino svojega komisarja, da je podpi-sal gradbeno dovoljenje.
Šovinistični krogi so zagnali Proti naši občinski upravi silo-vite napade. Obtoževali so jo, da ie nedemokratična in sovražno razpoložena do istrskih begunov. Glasilo tržaške škofije «Vita Nuova» je pisalo celo o «rasizmu»
Ali je res bilo naše zadržanje nedemokratično, naperjeno proti 'sirskim beguncem, ali smo res 'jfasisti», kot si to upa trditi tržaško škofijsko glasilo?
Mi se nismo nikoli upirali na 'avnemu dotoku in razvoju prebivalstva pri nas. Nobenemu be-SUncu ali kateremu koli drugemu državljanu nismo nikoli ospo-1 avali pravico do naselitve in Postavitve lastnega doma v naši občini. To zgovorno potrjujejo sievilni primeri, zlasti v Seslja-!iu in Devinu. Toda primer, ki N povzročil toliko hrupa, je po-Vsem drugačen. Za njim se skri-Va ravno tisto, kar sedaj * dolo-cni krogi skušajo nam podtika-
_Vsakomur je jasno, da ima .acrt organizacije beguncev in 'slih krogov, ki jo podpirajo na ^ en umetno spremeniti etnični
stav prebivavstva v naši obči-
ALBIN ŠKERK (Konec na 4. strani)
skega sistema v Italiji, pri čemer je prišlo da izraza, da je državna šola še vedno ostala «pepelka», do-čim se je veliko predvidelo za privatno šolstvo, ki je v svoji veliki večini v rokah verskih organizacij.
Za nedržavne otroške vrtce naj bi se v treh letih določila vsota S milijard 300 milijonov lir, za državne pa 3 milijarde 450 milijonov. Za štipendije potrebnim učencem je določeno 18 milijard lir, a teh štipenedij bodo deležni tudi učenci privatnih šol.
Iz tega je prazvidno, da obstaja denar kljub vsem «proračunskim razlogom» za privatne na škodo državne šole, dočim ni denarja za uresničenje potreb učiteljev in profesorjev državnih šol,
Zaradi tega je zelo naravno in logično, da so šolski sindikati napovedali sedanjo stavko,
A problem integracijske doklade učnih moči v Italiji je, žal, le eden in verjetno nenajvažnejši v zavozlanem položaju državne šole, ki se nahaja že od fašistične Gentilejeve reforme pred skoraj štiridesetimi leti v stalni ustrojni krizi. Vse, kar se lahko doseže s stavko ekonomskega značaja je dobro in lepo, a prav gotovo gre tu za vprašanja popolne reforme šolstva v duhu demokratičnosti in modernizacije. Veliko se v Italiji govori o reformi, a zgleda, da se vlada — tudi sedanja levega centra — ne zanima, da bi se resno lotila tega vprašanja in ga skušala rešiti v duhu potreb sedanje stopnje družbene razvitosti. Dejstvo je, da je sedanja šola v Italiji (osnovna, srednja in univerzitetna) ena izmed najslabših v modernih in razvitih državah. «Gospodarski čudež» italijanskega gospodarstva je dekadenco italijanske šole še dalje razkril, tako da ne more več nihče preko tega dejstva. Gre tu ne samo za ekonomska izboljšanja učnim močem, pač pa za reorganizacijo vseh šolskih stopenj, za nov ustroj srednje šole, za nove programe, za dotok novih učnih moči, za izgradnjo novih poslopij, novih laboratorijev, za nove učne pripomočke, za razvoj znanstvenega kadra, za takšne ekonomske pogoje temu kadru, da se bo lahko posvetil izključno usposabljanju novih rodov, za dostop vseh slojev prebivalstva v vse šolske stopnje, t. j. za odpravo «razrednega značaja» šole, itd. itd.
Ni tu mesto, da bi se spustili v podrobnejše razpravljanje o želje-nem novem šolskem ustroju. Na vsak način je treba poudariti, da se v vso to problematiko vključuje tudi vprašanje slovenske šole v Italiji. Jasno je, da si je nemogoče zamisliti rasti in razvoja slovenske šole v Italiji, če se v svesplošno razpravo in načrte za spremembo šolskega ustroja ne vnesejo tudi potrebe in zahteve naših šol, ki predstavljajo prav gotovo največjo «pe-pelko» v že kritičnem stanju splošnega šolstva. Ko gre za moderniza-
cijo vseh stopenj šolskega sistema se je treba spomniti, da je najpotrebnejša skrbi prav naša osnovna in srednja šola, ki jo še vedno vladni činitelji smatrajo za periferen problem. Tudi v zvezi s slovensko šolo gre za vprašanje novih denarnih sredstev, ki naj gredo za gradnjo novih poslopij, znanstvenih naprav, izboljšanje ekonomske ga položaja učnih moči, štipendij učencem, novih, modernejših programov, tiskanja novih šolskih knjig, itd. itd. Dobro bi bilo, da bi se tudi slovenski šolski činitelji lotili proučevanja teh vprašanj, ker vemo, kako je važno, da se tudi naša šola modernizira v vsem in začenja odgovarjati novemu času.
Dogodek tedna
Borba v Španiji
se nadaljuje
Španski delavci nadaljujejo borbo za dosego svojih pravic. Stavkovni val se vedno bolj širi in je zajel domala že vsa večja industrijska središča. Posebno velik obseg je zajel v Kataloniji, zlasti pa v njeni prestolnici Barcelotoi, kjer je popolnoma paraliziranih poleg ladjedelnic tudi več kot 120 manjših industrijskih podjetij. V mestu Bilbao stavka nad 15.000 delavcev. V zadnjih dneh se je stavkovni val pojavil tudi v vrstah kmetov.
V sredo se je v Barceloni in v Madridu povečalo število stavkajočih. V Barceloni so izgnali 4000 delavcev iz tovarne tovornih avtomobilov Stavka se je razširila tudi na tekstilno industrijo v nekaterih centrih blizu Barcelone. V tem mestu in v bližnjih centrih stavka 18 tisoč delavcev
Na področju Madrida je policija zasedla neko tovarno in izgnala okoli tisoč delavcev
Vsi poskusi fašističnih oblasti in deloda javcev, da bi odvrnili delavce od stavkovnega gibanja so propadli. Fašistični sindikat se je zrušil. Zaman je bil tudi brutalen poseg policije, zaman številne aretacije delavcev in voditeljev. Delavska solidarnost se vedno bolj širi in čvrsti. Prav tako se
širi in čvrsti tudi antifašistična enotnost pogledov političnih sil v ilegali.
Komunistična partija Španije je te dni objavila pose ben proglas, v katerem pravi: «Stavkovno gibanje, ki s«» je začelo pred več kot enim mesecem v Asturiji, se še vedno nadaljuje in širi. Akci je za dosego izboljšanja mezd in za demokratične svoboščine se množijo po vsej deželi. Delavski razred, ki je prav gotovo začel voditi svoj odločilni boj za strmoglavljenje fašistične diktature, je deležen solidarnosti izobražencev, študentov in žena, ki so sto pili v konvergentne protestne akcije. Borba, ki je v teku je omogočila delavcem, da so se zavedli svoje moči in šibkosti fašističnega režima».
«Nova situacija — pravi dalje proglas KP — zahteva od vseh protifašističnih sil, da izpolnijo svoje zgodovinske dolžnosti, pomnožijo svoje ini elative, učvrstijo svojo enotnost in svojo borbenost. KP meni, da so dani pogoji za* ustanovitev organiziranega in enotnega protifašističnega gibanja v deželi. Poglavitni cilj sedanje borbe je : splošno izboljšanje mezd, pridobitev dč» mokratičnih svoboščin, zlasti pravice do stavke in sindikalnih svoboščin.»
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOQ
Po zaslugi KP!
Problem dežele Furlaeila
Problem ustanovitve dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina je na dnevnem redu v rimski poslanski zbornici. Do tega je prišlo predvsem po zaslugi KPI in njene iniciative, katero je najavil tudi posl. Ingrao na deželnem sestanku, ki je bil 13. maja v Trstu. Razprava o tem problem se bo začela takoj po zaključku razprav o finančnih proračunih ministrstev, predvidoma že 29. maja.
Uspeh akcije naših parlamentarcev je imel pomemben odmev tako pri nas kot v ostalih predelih države. Prijatelji in nasprotniki dežele so priznali, da je bil problem dežele premaknjen z mrtve točke prav po zaslugi KPI. Kot je znano je sedanja vlada vključila v svoj program tudi ustanovitev dežele Furlanija-Julijska krajina. Kljub temu, da je od tedaj poteklo že več kot dva meseca, ni bilo o tem problemu nobenega duha ne sluha. Pač pa je prav v tem času prišlo do ostre gonje, katero vidijo desničarji (iašisti, liberalci in monarhisti), ki še enkrat poskušajo onemogočiti ustanovitev dežele. Pri tem so te sile deležne tudi določene podpore demokristjanskih desničarjev.
Naša naloga in naloga vseh ljudskih ter demokratičnih sil je, da stojimo budno na straži ter da preprečimo vsako nadaljnje zavlačevanje razpravljanj o deželi. Zato je potrebna in nujna sprožitev širokih enotnih akcij vseh resnično regio-nalističnih sil za uresničitev naših teženj in zahtev, za zagotovitev ta-
kega posebnega statuta, ki bo v resnici demokratičen, ki bo imel široko avtonomijo ter dejansko zakonodajno in izvršilno oblast. Eno izmed bistvenih načel, za katera se je in se bori naša partija, je načelo zaščite narodnostnih pravic slovenske manjšine. Naša narodnostna manjšina mora s posebnim statutom dobiti ustrezne in konkretne pravice. Zato pa morajo združeni Slovenci dvigniti svoji glas in izpričati svojo voljo. Naša partija je v osnutku statuta, ki so ga predložili poslanci Beltrame, Vidali, Franco in drugi dokazala, kakšno je
njeno stališče, katero bo rjala tudi v parlamentu.
zagova-
Pozdrav iz Benečije
11. maja t. 1. je izšla v Trstu prva številka obnovljene izdaje tednika «Delo», ki je glasilo KPI za slovensko manjšino v Italiji.
Slovenski komunisti iz Beneške Slovenije pozdravljamo z velikim zadovoljstvom in z veselim srcem izid svojega glasila. Prepričani smo, da bo dal ta tednik obilen prispevek za emancipacijo delavskega razreda, v borbi za dosego gospodarskih, socialnih, narodnostnih, skratka človečanskih pravic vsega našega ljudstva.
Na straneh tega časopisa bomo
imeli možnost razpravljati o problemih, ki so nam najbolj pri srcu. Kot na domačih tleh, kot po vseh naših vaseh se bomo dosledno in brez kompromisov borili tudi na straneh lista, za gospodarski in socialni razvoj naše dežele. Dosledno se bomo borili tudi za tiste manjšinske pravice, ki nam jih določa republiška ustava in katere nam kratijo sedanje oblasti.
Borili se bomo za zacelitev največje rane, iz katere krvavi naš narod, proti organiz anemu množičnemu izseljevanju, za ustvari tev pogojev, da bo dobil naš de lovni človek zaposlitev in kruh na domači grudi.
Grajali in razkrinkavali bomo tiste, ki se potegujejo s praznimi besedami za rešitev naših življenjskih problemov, ki pa v resnici s svojimi dejanji pahajo naše ljudstvo v vedno večjo bedo in revščino.
Naš list bo povezoval in vzkla-jal borbo naprednih italijanskih delovnih množic z borbo naprednih Slovencev. Ta borba je neločljiva! Vsi delovni ljudje v Italiji imamo interes, da pride v državi do dejanskega preokreta na levo. Toda ta preokret bomo izbojevali samo s skupno borbo vseh delov-
IZIDOR PREDAN
(Konec na 4. strani)
£lM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAV£
^	m
roLinim
V ARGENTINI vedno bolj prihaja do izraza pravi fašizem. Ta teden je vlada sklenila, naj se razpusti parlament.
Z
GO
O
z
z
>
2
N
5
Z
D
O
Z
D
S Politične stranke so bile raz- g puščene. Sedanji predsednik vlade je izjavil, da bodo nove volitve prihodnjo spomlad, toda kljub novim volitvam, naj bi sedanja vlada ostala na oblasti do zapada mandata odstavljenega predsednika | Frondizija, to je do oktobra S 1964.
Sklepi argentinske vlade so povzročili veliko nezadovoljstvo v državi. Prav gotovo bodo ti sklepi povzročili demonstracije in morda celo upor. Tega se zaveda tudi diktatorska vlada. To je pokazala tudi s tem, da je sprejela vrsto u-krepov proti morebitnim nemirom.
Argentinske sindikalne organizacije so napovedale za z 29. maj splošno stavko proti “ politiki sedanje vlade.	g
V	Argentini, torej, postaja S položaj iz dneva v dan resnej- 7* ši. Poleg političnih homatij c vlada v državi tudi huda gospodarska kriza.
V	ponedeljek je bila stavka železničarjev. Stavkalo je nad 200.000 železničarjev.
<
R
<
5 < z < > < z
Ó
s
s
ó
£
o
oc
O
h-
0 >-
£
z
ó
g
<
2
52
Z
3
Ó
OC
<
ÌC
Jm
Ul
v»
Ó
1 o
H-
o
*
O
Z
2
6 z
2
a.
X
O
Š
Z
ž
<
z
UJ
s
<
S
<
o
oc
Ul
ca
<
>
m
t/j
to
O
>
>
m
Z
>
>
Z
>
HRUŠČOV je imel ob zaključku svojega obiska na Bolgarskem važen politični govor v Sofiji. V njem je zlasti obravnaval vprašanja, ki so v zvezi z razorožitvijo. Poudaril Š je, da zahodne države in pred- g
■H
Ò >
s
vsem ZDA sabotirajo razoru žitvena pogajanja v Ženevi. Ameriški predsednik Kenne-dt *, je dejal Hruščov, hodi po poti svojih prednikov in se ne more upirati pustolovskim skušnjavam. Zavzema se zlasti za močno jedrsko oborožitev. To mora SZ tudi upoštevati, čeravno odklanja tekmo v atomskem oboroževanju.
m
m
>
Z
ž
o
<
0
m
j
1
m
p
ra
2 OASOVSKI teror se še ve ^ dno nadaljuje tako v Alžiriji
<	kot v Franciji. Zlasti hudo je
<	bilo v nedeljo v Oranu, kjer p so oasovci obstreljevali de! “ mesta, kjer živijo alžirski do £ mačini. Obstreljevanje je po-^ vzročilo vsaj 10 mrtvih in še ^ več ranjenih ijudi.
o V Franciji so oasovci posku-šali izvesti atentat na pred-ae sednika De Gaulla, ki je pre-2 tekli teden obiskal razne kraje m na deželi. Policija je pravo-S časno izvedela za zaroto in ^ preprečila atentat. Atentator, g ki je nalašč za to prispel Iz ^ Alžirije, je bil aretiran. Sku-« pno z njim je bilo aretiranih 2 še 15 drugih oasovcev.
*
° Alžirka joče. Fašisti so ji o	ubili moža
z
o
X
o
■H
O
o
in
m
r-
X.
>
10
O
Z
?
2
>
o
§
£
o
50
O
z
0
2
m
1
9
z
>
<
>
z
>
ra
>
M
>
m
O
co
>
£
V*
XI
2
ra
m
O
O
O
z
D
'•VdNNOa-Nna3a-VAVZSllVAA-VOVlld-VA>li
25.-5-1962
-2 • DELO
Za spoštovanje vseh določil
posebnega statuta
Iz sestavka, ki ga je za rimsko revijo «Montecitorio» napisal poslanec Vidali
Ugledna rimska revija «Montecitorio», ki se ukvarja v glavnem s parlamentarnimi in političnimi študijami in pri kateri sodelujejo zelo znane italijanske in inozemske o-sebnosti, je v svoji skupni marčni in aprilski številki med drugim objavila tudi članek našega poslanca tov. Vidalija. Članek nosi naslov: «Za izvajanje določil petega člena posebnega statuta o pravicah slovenske manjšine».
Naš parlamentarec je napisal o-menjeni članek po intervenciji, ki jo je napravil v parlamentu in v kateri je zahteval izvajanje določil posebnega statuta. Povod za to intervencijo pa je dalo tržaško sodišče, ki ni dovolilo odgovornemu uredniku «Primorskega dnevnika» (katerega je tožil misovski poslanec Gefter-Vondrich), da bi se na procesu poslužil slovenskega jezika, kot to določa posebni statut londonskega memoranduma. Žal, nam prostor ne dopušča, da bi omenjeni članek v celoti povzeli, zato objavljamo le njegov bistveni del.
V	uvodu svojega članka naš poslanec navaja pravice, ki jih daje že omenjeni posebni statut slovenski etnični skupnosti na Tržaškem in nato poudarja, da je bil z odklonilnim stališčem tržaškega sodišča še enkrat kršen ta statut, ki ga je sprejela in podpisala tudi italijanska vlada.
V	nadaljevanju svojega izvajanja naš poslanec zahteva izvajanje vseh določil londonskega memoranduma — in torej tudi določila posebnega statuta — saj so sestavni del mednarodnega dogovora.
Avtor članka med drugim omenja tudi pismo bivšega generalnega vladnega komisarja za Tržaško o-zemlje z dne 23. aprila 1955, ki pravi, da smatra, da se mora memorandum v celoti izvajati, nato pa dodaja, da je tudi sedanji generalni vladni komisar iznesel enako mnenje v nekem razgovoru, ki ga je imel pred nedavnim z njim.
Zatem pa poslanec Vidali tako-le nadaljuje :
«Posebni statut konkretno daje Slovencem nekatere pravice, ki od-
govarjajo najelementarnejšim demokratičnim koncepcijam o ravnanju z manjšinami, koncepcijam, ki so zapopadene tudi v italijanski republiški ustavi in ki so v veljavi v vseh demokratičnih državah. Tem koncepcijam se upirata samo naj-zagrizenejši nacionalizem in rasizem.
V glavnem gre za enakopravnost Slovencev pri dobivanju javnih služb izvrševanju, funkcij in poklicev, vstopanju v javne in upravne organizme; za priznanje pravice do uporabe slovenskega jezika pred sodnimi oblastmi in za uvedbo dvojezičnega imenovanja krajev ter dvojezičnih uličnih imen, dvojezičnih napisnih tabel na javnih uradih v tistih predelih teritorija, kjer prevladuje slovensko prebivavstvo ;
gre za juridično ureditev šol s slovenskim učnim jezikom, za pod-piranje vzgojnih, socialnih, kulturnih in športnih organizacij s sredstvi iz javnih skladov, za zaščito :iničnega značaja prebivavstva in za prepoved podžiganja narodnostne mržnje.
V vseh teh pogledih je položaj slovenskega prebivavstva na Tržaškem ozemlju še daleč od zadovoljivega položaja. Za to, da bi postala učinkovita določila posebnega statuta bi morali razpisati natečaje za mesta v javnih upravah in zagotoviti občinske tajnike .občinske zdravnike, spravne sodnike, veterinarje, babice in razne druge funkcionarje, da bi odgovarjali gori omenjenim zahtevam; morali bi iz-(Konec na 4. strani)
f -ve 1«	■
Iz življenja naše partije
Vodilni komite Avtonomne tržaške federacije KPI je sklenil, da organizira kampanjo proselitizma, ; ki bo trajala od 27. maja do 10. junija. Namen te kampanje je pri-j dobiti več sto novih članov. Sekcij ski komiteji morajo skupno s celičnimi komiteji, raznašalci tiska in drugimi najaktivnejšimi tovariši proučiti in izdelati konkretne j načrte za realizacijo navodil, ki jih je dala federacija. Pri tem naj izhajajo tudi iz proučitve dosedanjih rezultatov. Toda k temu delu so | vabljeni vsi tovariši. Poglavitna naloga v bodočih 15 dneh naj bo! prav naloga proselitizma. Za te na-1 loge, naj se zavzamejo zlasti tova-1 riši v sekcijah : Opčine, Križ, Ko-lonkovec, Magdalena, Skedenj, Pe-; čar in Zgonik, ki niso še dosegle j števila včlanjenih v letu 1961. Prav tako naj se zavzamejo za uspešno kampanjo proselitizma sekcije : Greta, Mačkolje, Ricmanje, Šempo-laj, Dolina, Log in Boršt, ki so i do sedaj včlanile manj kot 90% ! lanskoletnih članov.
Zato, tovariši in tovarišice, pogumno na delo, za razširitev naših vrst !
Zborovanja KPI
v Doberdobu
V soboto 26. maja ob 20,30 bo na trgu v Doberdobu javno zborova- ! nje, ki ga organizira KPI. Tov. dr.; Karel šiškovič bo govoril o temi : «Prispevek slovenske narodne manjšine za dejanski preokret na levo! in za ustanovitev dežele s poseb- ; nim statutom».
Vabimo k polnoštevilni udeležbi.
v Nabrežini
1.	junija ob 20,30 bo javno zborovanje KPI v Nabrežini. Tovariš dr. Karel šiškovič bo govoril o temi : «Dežela s posebnim statutom in narodnostne pravice Slovencev». : Sekcijski komite v Nabrežini vabi k polnoštevilni udeležbi.
Fašistična policija neprestano pa truljira pa delavskih čf trtih mesta Bilbao ob splošnem preziru prebivalcev
ooooooooooooooooooooooooooooooc oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Dr. K. Šiškovič
Vloga KPI v Zivljiioln
Objavljamo v izvlečku predavanje tov. dr. K. Siškoviča z dne 26. aprila t. 1. na sedežu SAK «Jadran»; «Vloga KPI v življenju slovenske narodne skupnosti na Tržaškem.
r
Težko je v kratkem predavanju orisati in pravilno oceniti vlogo, ki jo je odigrala in jo odigrava v življenju slovenske narodne skupnosti pri nas stranka, kakršna je komunistična. Neobhodno potrebno je izhajati iz teoretskih predpostavk, ker se samo tako more ta vloga bolje razumeti.
Ne smemo mimo dejstva, da je bilo nacionalno vprašanje eno izmed tistih, ki ga niso marksistične stranke nikoli prezirale, nasprotno, bilo je eno :zmed sestavnih delov njihove politike.
Marksizem in nato markistične stranke so nastali v trenutku, ko se je na eni strani že pojavilo in reševalo narodrestno vprašanje v zahodni Evropi. (Francoska revoluci-ja je bila globoko «narodnostna», medtem ko je bila «Pomlad narodov» iz leta 1848 poleg drugega eden izmed «izbruhov» narodnosti, oz. nacionalnega v nasprotju z legitimistič-
nim principom), na drugi strani pa je bil svet priča naporom drugih narodov, ki so živeli v posebnih pogojih (Osmanlijevo cesarstvo, avstrijsko cesarstvo, carska Rusija), da si ustvarijo svojo lastno individualnost (Pri tem bi bilo nepravilno prezirati, kot to delajo celo nekateri marksistični pisci, vlogo, ki jo je odigrala v vzhodni Evropi prva srbska vstaja 1804-1813).
Že zaradi tega nobena stranka, ki se je sklicevala na marksizem ni mogla preko tèga vprašanja, če ni hotela ostati izven stvarnosti.
V	tej zvezi je nastalo troje vrst problemov :
1.	problem že formiranih narodov, ki so istočasno imeli svojo državnost;
2.	problemi formiranih ali nastajajočih narodov brez lastne državnosti, t. j. v okvira tuje državnosti ali v državi z več narodi;
3.	problem narodov ali delov narodnosti, ki so živeli v okviru druge, hegemonske narodne državnosti, oz. so živeli v manjšinskih pogojih.
V	obravnavanju teh problemov so se v marksističnih vrstah javile različne struje, ki jih lahko tako-le razporedimo :
L struja, ki je priznavala le obstoj proletarskih interesov in se ni hotela zanimati za nacionalno vprašanje, ki ga je označevala kot področje delovanja buržoazije, kot problem, ki bi samo zavajal delavsko gibanje na področje nacionalnih bojev, t. j. bojev, ki bi le škodili socialističnemu gibanju (R. Luksemburg je bila najvidejši predstavnik tega mnenja);
2.	struja, ki je priznavala obstoj nacionalnega vprašanja in potrebo, da se zanj zavzema tudi delavsko gibanje, a samo strumentalno, kot vprašanje taktičnega zavezništva v prehodni dobi iz kapitalistične v socialistično družbeno ureditev (tega mišljenja so bili in so sektaši ter maksimalisti vseh dob in struj ) ;
3.	struja, ki je priznavala obstoj nacionalnega vprašanja in ga je dojemala kot oviro za delavsko gibanje, a se je morala z njim baviti zaradi že samega stvarnega obstoja; reševala pa ga je samo iz vidika jezikovnih in kulturnih vprašanj (to je bila takoimenovana av-stromarkšistična teorija o nacionalnem vprašanju, Otto Bauer in drugi ) ;
4.	struja, ki je priznala obstoj
nacionalnega vprašanja, a le v mejah lastne državnosti, ni pa dojemala potrebe po poskusu reševanja tistih vprašanj, ki so se nanašala na obstoj manjšin ali tlačenih narodov (bil je to primer poznejše nemške : s in francoske socialne demokracije);
5.	struja, ki ni le priznavala ob- _f stoj nacionalnega vprašanja, a je ^ tudi razumevala, da je to vprašanje ( del vsesplošne družbene problemati- s ke in da se zaradi tega tiče delav-|v skega gibanja prav tako kot vsa c ostala politična in gospodarska vpra- ^ šanja.	y
Najbolj markantni zastopnik te n •struje — lahko rečemo njem začet-: 0 nik — je bil V. I. Lenin.
V pogojih nadaljnjega razvoja družbe v svetu in v posameznih de- ; fi želah je Leninovo mnenje, menimo, ri]
najbolj stvarno in učinkovito po-j
k
stavljalb vprašanje rešitev vseh na- L cionalnih problemov.
Bistvo tega gledanja je bilo tem, da se omogoči prav v borbi 11 delavskega gibanja tudi izobliko- 11 vanje nacionalne individualnosti sle" berne nacije bodisi v mejah ene same državnosti bodisi v obliki povezave preko državnih meja.
(Dalje prihodnjič)
DELO • 3 -
25.-5-1962
Zupan tovariš Jarc pripoveduje
O problemih občine
Doberdob
V današnji številki začenjamo objavljati zapiske iz razgovorov z našimi župani, s pokrajinskimi in občinski svetovalci ter drugimi javnimi delavci.
Pred dnevi smo bili na obisku pri doberdobskem županu Andreju Jarcu in se pozanimali za stanje doberdobske občine. Predvsem nas : je zanimal program, ki ga ima občina Doberdob, odnosno kaj so do ; sedaj realizirali.
Župan je na naša vprašanja od-! govoril sledeče :
PROBLEM CEST
Občina ima pod svojo upravo približno 25 km občinskih cest. Sta-
oooooooooooooooooooooooooooo
Upravičene zahteve delavcev v SAFOG
Delavci, ki so zaposleni v gori-škem podjetju SAFOG zahtevajo iz-: bolj sanje poslovanja tovarniške : menze. Od vodstva podjetja zahtevajo, naj namesti v menzi večje ; število strežnega osebja. To je potrebno tudi za odpravo dolgega čakanja na obed. Zahtevajo tudi pravico, da notranja tovarniška komi-s'ja pošlje svojega predstavnika v menzo. Ta naj bi nadzoroval kakovost in količino hrane. To pravico «o si delavci v tržiški ladjedelnici i že izbojevali. In končno zahtevajo ; izboljšanje postrežbe tistih delav-I cev, ki končajo delo ob 13. uri. Delavci te izmene naj bi dobivali kruh ■n četrtino litra vina brezplačno.
Vodstvo SAFOG se upira tem u-Pravičenim zahtevam delavcev. To Upiranje je povzročilo številne pro-j teste, do katerih je prišlo zlasti pretekli teden.
Toda delavci v SAFOG zahtevajo še druge ugodnosti ter odpravo raz-’tih oblik prekomernega izkorišča-Uja.
V podjetju SAFOG ni n. pr. prepotrebnega nadstreška za shrambo motornih koles in biciklov, ki so sedaj izpostavljeni vremenskim ne-Ptilikam na prostem. V tovarni ni Piepotrebnih prh za kopanje in ne umivalnikov. Tudi stolov v slačil-Picah je premalo.
| nje cest je zelo slabo in bi bilo treba | potrošiti mnogo denarja za popra vila, upoštevajoč sedanje povečanje prometa. Za cesti ob jezeru in Poljane-Dol-Paljkišče, smo že zaprosili za kredit v višini 15,000.000 lir, toda do danes nismo prejeli nobenega odgovora. Za ostale ceste je občina vključila v letošnji pro-
gram znesek 2,000.000 lir, ki ga bo postopoma porabila za tekoče vzdrževanje cest. Vsekakor moram poudariti, da znesek ne zadostuje niti za kritje stroškov za najnujnejša popravila. Upamo, da bo vlada ali pokrajina vzela del doberdobskih cest pod svojo upravo in s tem olajšala našo upravo za stroške, ki jih s svojim proračunom ne more kriti. Pokrajinska cesta Selce - Doberdob - Dol kljub temu, da je zelo važna veza med Tržičem in Gorico, ni asfaltirana. Pokrajina je dala prednost cestam manjše važnosti, nekatere so bile asfaltirane že v letu 1961, druge pa bodo asfaltirali med letom. Naša občinska uprava se vsestransko prizadeva, bodisi pri prefekturi, kakor pri pokrajini, da bi čimprej 'rešila to pereče vprašanje, toda do danes ni bilo storjeno nič konkretnega. Upamo, da se bodo v bffižnji bodočnosti oblasti zanimale za to in vzele v poštev zahteve tukajšnjega prebivav-stva.
ŠOLE
Program šol v naši občini je sledeči: v Jamljah smo otvorili v letu 1961 lepo in moderno urejeno šol-
sko poslopje. Vprašali smo tudi za kredit v znesku 27.000.000 lir za popravilo, modernizacijo in opremo šol v Doberdobu in Dolu.
Za šolo v Doberdobu je bilo odobrenih 19.000.000 lir, v kratkem bomo odobrili načrte, tako da upamo pričeti s popravilom že v tem letu. Za modernizacijo, šole v Dolu pa kredit v znesku 8.000.000 lir ni bil še odobren. Upamo, da ga bodo letos odobrili, tako da bo v glavnem problem šolstva pri nas urejen. Otroški vrtec, ki je bil v lanskem letu sezidan v Doberdobu, ni bil še otvorjen zaradi nekaterih gradbenih nepravilnosti. Ima že razsvetljavo, vodo, opremo in ogrevalne naprave. Upamo, da bo jeseni začel služiti svojemu namenu,
ELEKTRIFIKACIJA
Vprašanje elektrifikacije naše občine je skoraj v celoti rešeno. Čim bo zasvetila luč pri naselju Sabliči, bo dokončno izveden program razsvetljave pri nas.
STANOVANJSKI PROBLEM
V naši občini je še vedno stanovanjska kriza, kljub temu, da smo v letih 1960 in 1961 dogradili v Doberdobu in Jamljah dve ljudski stanovanjski hiši, ki imata vsaka po I
šest stanovanj. Vprašali smo še gradbeno dovoljenje za dve ljudski hiši za Doberdob in Dol, toda nimamo še nobenega odgovora.
VODOVOD
Doberdob ima novo vodovodno omrežje, ki ga je finansirala država. Pred kratkim je šlo na dražbo delo za napeljavo vode v Dolu in Jamljah. Na dražbi je zmagalo neko podjetje iz Trsta, ki bo pričelo z delom že med letom.
POKOPALIŠČA
Zelo važna bi bila premestitev do-berdobskega pokopališča. Sedanje stoji namreč sredi vasi in po regulacijskem planu se bo vas razvijala ravno v smeri proti pokopališču. Doko io je treba urediti še pokopališče v Dolu in popraviti ono v Jamljah. Za doberdobsko pokopališče bo občina zaprosila kred'1:, za ostali dve pa bo stroške krha iz lastnega proračuna.
Iz tega, kar sem iznesel, je razvidno, da oberdobska občina potrebuje za rešitev raznih važnih problemov precej denarja. Zato upa, da bodo pokrajinske, kakor tudi državne oblasti priskočile na pomoč naši občini, ki spada med najbolj revne v goriški pokrajini. Tako je zaključil župan, tovariš Jarc.
V tovarni se dogajajo tudi razne Nevšečnosti, ki so v zvezi zlasti z akordnim delom. Vodje nekaterih oddelkov so uvedli v obratu pravca-to ozračje ustrahovanja. Prepogo-st°ma so na dnevnem redu preme-stitve. Od delavcev, ki opravljajo a-°rdno delo zahtevajo hitro izroči-ec izdelka, ne upoštevajo pa časa, j.1 Sa delavci porabijo za priprav-Janje jn pospravljanje orodja. V ^ ontažnem oddelku morajo prepo-kostorna delati, ne da bi imeli na a2Polago vse potrebne predmete. Delavska zbornica je sporazumno ^ delavci zahtevala, naj se napravi enee vsem tem nevšečnostim. Prav ako je zahtevala od podjetja, naj-s Prej me v svoje breme izplačilo pr-, Nn treh dnevnic tistim nameščen-. Peir>, ki izostanejo z dela zaradi o ’°lelosti ali zaradi nezgode pri delu.
:	te vala je tudi podelitev določe-
. e8a odstotka tistim razpečevavcem ki opravljajo tudi brušenje, j ^ Nadalje je Delavska zbornica zah-• [jr313. odPravo podeljevanja kvali-sl .acij na paternalistični način in ' enitev nove pogodbe za delavce, la 0Pravljajo zdravju škodljiva de-. ' plasti v topilnici ter v oddelku p arvanje.
na.davljena je bila tudi zahteva,
' n;, .Se banovi v podjetju primer-;'a .j^Džnica; naj se poveča znesek n . Podiranje otrok nameščencev;
, J se.ustanovi obmorska in gorska N'ska kolonija za otroke name-avcnec- ter počitniški dom za de-
Za naše vinogradnike:
Zmanjšanje listne površine
vpliva na pridelek vinske trte
Vsi zeleni deli vinske trte so med vegetacijo izpostavljeni okvaram po vremenskih nezgodah in zajedavcih, najbolj pa poškodbam po toči in pe-ronospori. Toča z udarci zbije na tla cele liste ali jih razcefra in ram druge zelene dele vinske trte. Prav tako peronospora uničuje zlasti sta-ničje listov, ki predčasno odmro in sc posuše. Obojne poškodbe povzročajo zmanjšanje listne površine, s čimer se zmanjša tudi asimilacijska površina. Zato nas zanima, ali in v koliki meri vpliva zmanjšana listna površina na nadaljnji kvantitativni in kvalitativni razvoj preostalih zdravih plodov — grozdja o-/iroma grozdnega soka. V kateri smeri in koliko vpliva zmanjšanje listne površine na nadaljnji normalni razvoj jagod, na velikost oziroma ležo in s tem na količino ter kakovost vinskega pridelka, nam povedo rezultati poskusov.
Zanimive poskuse z umetnim zmanjševanjem listne površine na vinski trti je delala Nikoforova v Inštitutu «Magarač» v Sovjetski Moldaviji. Nikoforova je s poskusi dokazala, da zmanjšanje listne površine zelo neugodno vpliva na rast in zorenje grozdja.
Obsežne tovrstne poskuse je v letih 1953-1956 izvedel tudi bivši Vinarski inštitut v Mariboru. Pri 1440 trsih z 19.862 grozdi so 3 leta zapored v različnih razvojnih dobah odstranili po 25%, 50% in 75% listne površine. S točnim tehtanjem obranega grozdja in merjenjem sladkorja in kisline je bilo v primerjavi s kontrolo ugotovljeno, da se ob 1% zmanjšanju listne površine zniža pridelek grozdja za 0,18% in količina sladkorja za 0,028%, kislina pa se «zviša» za 0,006%. Na prvi pogled se nam zdijo te številke zelo nizke. Toda če jih pomnožimo s procenti zmanjšane listne površine ali s predvidenim pridelkom grozdja oziroma z ustrezno količino mošta, tedaj vidimo, da ni tako. Pri 50 do 75% zmanjšanju listne površine se v primeri s kontrolo, npr. pri pridelku 100 q grozdja na 1 ha, zmanj-
ša hektarski pridelek za 900 do 1350 kg. Pri istih količinah grozdja se v celoti zmanjša tudi količina sladkorja za 100 do 150 kg. Izračunani izpadek, ki je nastal zaradi poškodbe listne površine po toči ali pero-nospori, je realen, ako upoštevamo samo posredni vpliv zmanjšanja listne površine na razvoj preostalega zdravega grozdja, ne pa tudi zmanjšanje pridelka jagod ali grozdja, ki ga je uničila toča in je bilo ocenjeno posebej.
Mehanično odstranjevanje listne površine nikakor ni popolno posnemanje poškodb, ki jih trsu dejansko prizadeneta toča ali peronospora. Toča z udarci bolj ali manj rani tudi mlade poganjke in grozdne peclje. Teh poškodb pa ni mogoče v celoti posnemati z enostavnim trganjem listov. Zato lahko upraviče-
(Konec na 4. strani)
o
*
<
OC
O
O
£
UJ
m
?
oč
UJ
S
►-
<
ca
•Si
<
O
>
<
N
D
ItuUuta >
m G
«GALLERIA», revija, ki jo £ izdaja založba Salvatore Scia- T scia v Caltanisetti in Rimu je v svoji letošnji skupni 5-6 številki obširno poročala o jugoslovanski povojni literaturi in upodabljajoči umetnosti. U-redništvo revije je poverilo skrb za ureditev gradiva slovenskemu pesniku Cirilu Zlobcu. Pri izbiri in urejevanju del so sodelovali tudi Slobodan Novak, ki je obdelal hrvatsko ^ < literaturo, Matej Matevski, ki 5
è
a
O
Ó
z
UJ
5
UJ
s
o
2
*
<
oc
o
š
O
£
UJ
m
<
ca
25
< UJ i—
<
ca
<
O
Ul
<
N
<
ac
g
O
Ó
Z
S
UJ
UJ
s
O
*
<
oc
O
2*
O
£
UJ
UJ
?
ač
UJ
2
t-
<
ca
i/)
<
O
>
<
N
<
ac
čč
O
Ó
Z
*
UJ
UJ
S
O
Z
*
<
o
iC
o
u.
Ul
UJ
tL
<
ca
£
<
UJ
5
je obdelal makedonsko litera- 5 turo in Dejan Poznanovič, ki 5 je obdelal srbsko literaturo. < Dela je prevedel Giacomo ? Scotti.	^
V reviji je prikazanih 64 ju- p goslov. pripovednikov in dra- g matikov, med katerimi je 16 2 Slovencev in sicer: Ciril Ko- > smač, Jože Udovič Ivan K Potrč, Matej Bor, Cene Vi- > potnik, Peter Levec, Beno Zu- 1" pančič, Lojze Krakar, Tone | Pavček, Janez Menart, Dane £ Zajc, Dominik Smole, Kaje- ? tan Kovič, Veno Taufer in Ci- J ril Zlobec.	S
Likovno umetnost je obde- £ lai Zoran Kržišnik. Na umet- £ niških prilogah revije so reproducirana tudi dela slovenskih likovnih umetnikov: Božidarja Jakca, Stojana Batiča, Franca Miheliča in V. Makuca.
♦
FESTIVAL slovenskih popevk, ki je bil pred kratkim na Bledu je bil neuspešen. Sprožil je mnogo kritik in polemik. Tudi udeležba na festivalu je bila skromna. Kritiki poudarjajo, da je v Jugoslaviji vse preveč festivalov in da je zato nemogoče pričakovati, da bi poskus, kakršen je bil letos še na Bledu, doživel uspeh. Tudi poslušav-ci, ki so po radiu — tudi pri nas — spremljali potek festivala, so zelo kritično ocenjevali celotno prireditev, kljub temu, da so na njej sodelo- Z vali tudi nekateri znani in ?
m
TJ m
m
Tl
O O
priljubljeni izvajavci popevk.
♦
IVO ANDRIC, ugledni književnik in prvi jugoslovanski Nobelov nagrajenec je podaril polovico svoje nagrade za književnost — 18 milijonov dinarjev — Bosni in Hercegovini. V pismu, ki ga je poslal svetu za prosveto in kulture Ljudske republike Bosne in Hercegovine, je Andrič izrazil željo, naj se njegov dar uporabi za napredek ljudskih knjižnic.
VČERAJ so od "H v Rimu razstavo sodobne jugoslovanske likovne umetnosti. Ta je po po v mu in obsegu na j večja jugoslovanska razstava slikarstva, kiparstva in grafike v Italiji. Razstavljenih je 120 slik in 145 skulptur. Ta ^ razstava spada v okvir itali-“ jansko-jugoslovanske kulturne S konvencije.
♦
ŠTUDENTI v ZSSR. V bivši carski Rusiji je bilo 105 višjih učnih zavodov, katere je obiskovalo skupno 127.000 študentov. Po zadnjih podatkih je danes v ZSSR 731 univerz in drugih visokih šol, v katerih je vpisanih skupno 2 milijona 640.000 študentov. (A-gencija «NOVOSTI»),
>
k
z
5
m
š
<
rn
X
Z
0
Ò
D
1
K
j*
2 G > 03 >
k
>
m
DD
>
m
TJ
m
m
3
£
o
30
>
X
Z
5
m
30
<
(—
m
X
Z
?
O
o
£
>
K
g
S-vaonnod-ariad-niva-aaivai-vasvio-a?.
DELO • 4-
/z Nabrežine
Iz raznih krajev
Prefekturni komisar
Pretekli teden je prišel na občino prefekturni komisar, ki je za nekaj ur nadomestil župana in podpisal dovoljenje za gradnjo begunskega naselja v Sesljanu. Župan ni mogel podpisati tega dovoljenja ker občinski svet nasprotuje gradnji a menjenega naselja. Ukrep nadrejenih oblasti je domača javnost zelo ostro ožigosala. Občinski svet je zadevo predložil mešani italijansko-jugoslovanski komisiji za izvajanje določil londonskega sporazuma Nadrejene oblasti so se sklicevale na republiško ustavo, ki ne postavlja nobene omejitve glede naseljevanja toda v tem primeru niso upoštevale mednarodnega dogovora, ki ga je podpisala tudi italijanska vlada
Na ponedeljkovi seji občinskega sveta, je bilo sklenjeno, da bo občinski odbor proučil možnost pri-
V nedeljo 27. maja ob 10,30 bo na trgu Sv. Jakobu v Trstu javno zborovanje, ki ga organizira tržaška federacija KPI.
Poslanec Vidali bo govoffJ o borbi španskega ljudstva za svobodo.
živa zaradi imenovanja prefektume-ga komisarja, ki je podpisal dovoljenje za gradnjo novega begunskega naselja v Sesljanu. Odbornik tov. Oliva je obsodil intervencijo prefekture in način pisanja nekaterih listov. Poudaril je, da vse to škoduje mirnemu sožitju med italijanskim in slovenskim prebivav-stvom. Svetovavec dr. Škerk je pa poudaril, da so se oblasti ob ime-
na občini
novanju prefekturnega komisarja opirale na stare razloge, niso pa upoštevale novih argumentov, zaradi katerih je župan odklonil podpis gradbenega dovoljenja.
Na isti seji je bila imenovana komisija, ki naj pripravi razstavo in pokušnjo domačega vina. V komisijo so, bili imenovani : župan Škerk, odbornika Markovič in Vi-sintin-Slavec ter svetovavca Just Terčon in Lenarduzzi.
Komemoracija na Proseku
29. maja poteče 18 let od dneva, ko so nacisti obesili v bližini proseške železniške postaje 10 pripadnikov osvobodilnega gibanja. Ti so bili približno en mesec zaprti ,v tržaškem Coroneu. Obešeni so bili: Mario Derin, Giorgio Bensa, Andrej Brešič, Klarin Čok, Albert Matulič, Silvano Petracco, Armando Valerio, Santo Vatovec, Josip Švara in Livio Zupin.
Spominska proslava bo v nedeljo ob 11. uri.
Tržaški antifašisti se klanjajo njihovemu spominu.
Tržaška Nova delavska zbornica. CGIL priredi jutri, v soboto 26. maja ob 17. uri konferenco z debato o temi: Podržavljenje električne e-nergije kot pogoj za izboljšanje gospodarskega napredka in za skladen industrijski razvoj».
Konferenca bo z dvorani «Di Vittorio» v ul. Pondares 8 v Trstu.
TRST : Na seji tržaškega pokrajinskega sveta, ki je bila v torek je svetovavec tov. Medani (PSI) predložil resolucijo o solidarnosti s španskim ljudstvom, ki se- bori za svoje pravice in svobodo. To resolucijo so podpisali svetovavci KPI, PSDI, PSI in NSZ. Predsednik pokrajinskega sveta se je pridružil izrazom solidarnosti, izjavil pa je, da resolucije ne more postaviti na dnevni red, ker je seja namenjena izključno administrativnim problemom.
Na isti seji je pokrajinski svet soglasno odobril resolucijo, ki so jo že 31. janurja t. 1. predložili svetovavci KPI, PSI in NSZ in ki zahteva, naj dobi pokrajina širša pooblastila na gospodarskem področju ter zavrača zgrešene impostacije, ki jih je svojčas določil bivši minister Scelba.
GORICA : Občinski odbor v Gorici je na svoji zadnji seji odobril prispevek za javne telefonske govorilnice v Pevmi, Podgori in Lečniku.
TRST :	V Novem gledališču
(Teatro Nuovo) v Trstu je razstava o nacističnih taboriščih smrti na Poljskem. Razstava, ki jo je organiziral Svet odporniškega gibanja, bo odprta vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 19. ure, do 27. tega meseca.
Naše bravce vabimo, naj si to razstavo ogledajo.
GORICA: Obrambni minister je sporočil predsedniku goriškega pokrajinskega sveta, da bo njegovo ministrstvo poskrbelo za ureditev ceste na področju Sv. Martin-Vrh. Dela bodo stala 48 milijonov lir.
Zahtevo, naj se uredi omenjena cesta, je večkrat postavil v prokra-jinskem svetu komunistični svetovavec Bergamas.
000000000000000000000000000000030000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000
Nadaljevanja
Imeli smo prav!
(S prve strani)
ni in končno odvzeti občinsko u-pravo iz rok domačinov. Vse to, seveda na škodo slovenskega življa. Zato je povsem naravno, da vsemu temu odločno nasprotujemo.
Toda tudi gospodarski razlogi nam narekujejo, da se postavljamo po robu prisilnemu naseljevanju v naši občini. Naša občina je pretežno delavska. Večina pre-bivavstva mora iskati zaposlitev v bližnjih mestih, zlasti v Trstu. To velja in bo veljalo seveda tudi za begunce. To potrjuje tudi dejstvo, da se mnogi izmed tistih beguncev, ki jih nameravajo poslati v našo občino, strinjajo z našim stališčem.
Stanovanjsko vprašanje beguncev bi bilo lahko že davno in na demokratičen način rešeno. Ah ne bi bilo bolje in pravičneje ter v večje zadovoljstvo samih beguncev, da bi denar, ki ga je vladana kazala za zgraditev naselja v Sesljanu, neposredno poraz delili med zainteresirance, pod pogojem, da si sami zgradijo ah kakor koli preskrbijo stanovanje v kraju, ki si ga sami izberejo? To bi bilo tudi v duhu določil republiške ustave, na katero se naši nasprotniki toliko sklicujejo. Ah ni zgraditev dveh prejšnjih begunskih naselij in zlasti ribiškega naselja dala prav s tega vidika nobenega nauka? Ah ni res, da so nekatera stanovanja v tem naselju še vedno prazna, čeravno so bila dograjena že pred več leti? In dogaja se celo, da družine
ribičev zapuščajo to naselje in se selijo v Trst
Iz vsega tega, kar sem navedel izhaja da smo imeli prav, ko smo nasprotovali gradnji novega naselja. To je bilo tudi v skladu z našim volivnim programom. Zato bomo nadaljevali po tej poti, ker smatramo za našo veliko dolžnost boriti se za lasten obstoj, za zaščito pravic Slovencev, za spoštovanje mednarodnih dogovorov, za mirno sožitje med tukajšnjim slovenskim in italijanskim prebivavstvom ter proti podžiganju narodnostne mržnje.
Pozdrav iz Benečije
(S prve strani)
nih množic, pa naj te pripadajo kakršni koli narodnosti.
Sedaj nam je dana možnost, da spregovorimo v našem glasilu o problemih in trpljenju, o nečloveških gospodarskih in socialnih pogojih, v katerih nas sili živeti današnji italijanski vodilni razred. S pomočjo našega glasila bo širša javnost izvedela za razmere, ki vladajo pri nas, in prepričani smo, da bo ta javnost podpirala borbo, ki jo bijemo za obnovo in razvoj naše dežele.
Tudi zato naj gre našemu borbenemu glasilu «Delu» naš bratski pozdrav!
Za spoštovanje statuta
(Z druge strani)
popolniti slovenske napise ob cestah, v vaseh, na sedežih državnih uradov v mnogih krajih na Tržaškem ozemlju.
Šole s slovenskim učnim jezikom so bile šele pred kratkim uzakonjene. Uzakonjene so bile z veliko zakasnitvijo in na način, ki ni povsem zadovoljiv, čeprav so bili predloženi razni zakonski načrti, med katerimi je bil tudi tisti, ki so ga predložili komunisti.
Podžiganje protislovanske mržnje, ki se še vedno nadaljuje, predstavlja resno nevarnost za italijansko demokracijo. In to moramo še posebej poudariti. To podžiganje mržnje omogoča v Trstu pogoste huliganske izgrede in dejanske napade na Slovence, na njihove ustanove in na njihovo lastnino. Še pred kratkim so skupine pobalinov napadle slovenske študente. Prišlo je tudi do poskusov ustrahovanja šolnikov, ki poučujejo na slovenskih šolah, kar je obsodila vsa demokratična javnost in celo tržaški župan.
Taki so sadovi protislovanskega razgrajanja, ki je v Trstu vedno imelo fašistični značaj ; taki so sa dovi razgrajanja, ki ga podžigajo ali vsaj dobrohotno dopuščajo določeni krogi, ki se proglašajo za «demokratične». Toda to so tudi posledice, ki izhajajo iz nerešenih problemov enakopravnosti slovenske ga prebivavstva.
Evo, zakaj sem v vlogi, naslovljeni predsedniku ministrskega sve. ta, vztrajal, v zahtevi, naj se spoštujejo vsa določila memoranduma in ne le nekatera in naj se ta izvajajo v vseh okoliščinah. Potrebno je, kot sem poudai v omenjeni vlogi, sprejeti primerne ukrepe za spoštovanje določil memoranduma in posebnega statuta in prenehati z izvajanjem take politike, ki škoduje stvari demokracije v Trstu, škoduje pravicam državljanov in razvoju mirnega sožitja, ki temelji na enakosti Italijanov in Slovencev.
Določila memoranduma in zlasti določila posebnega statuta, ki se nanašajo na pravice slovenske manjšine, se morajo v celoti izvajati, saj
25.-5-1962 j
Pisma urednlšlv« lista

C:
Glas iz Podlonjerja
Pismo tov. Vidalija
Naš tovariš ANDREJ KRANJEC iz Podlonjerja nam piše:
«Naši svetovavci v občiskem svetu in komunisti na terenu smo večkrat zahtevali dokončanje hiš na Podlonjerski cesti. Delo na tem gradilišču je bilo u-stavljeno par let. Sedaj so hiše dokončane in tako v Podlonjerja živi še enkrat toliko prebivavcev kot prej. Nove stanovavce mi starejši domačini pozdravljamo in jim izrekamo iskreno dobrodošlico.
Z nekaterimi novini naseljenci smo že navezali prijateljske stike. Približati smo se jim tudi z našimi časopisi. Spoznali smo, da so številni novodošli meščani napredno in levičarsko usmerjeni. Med njimi je tudi več slovenskih družin. Tem družinam bomo ponesli uidi naše «Delo».
Problem, ki je pri nas zelo občuten in ki še vedno ni zadovoljivo rešen, je problem avtobusov. Ti so zlasti v času, ko odhajajo delovni ljudje v službo, preveč natrpani. Mnogokrat se zgodi, da morajo potniki ostati na tleh, ker ni dovolj prostora v avtobusu. Seveda morajo čakati naslednjega in nato teči na delo.
Občinske oblasti so pohitele z odobritvijo sklepa o povišanju tarif, niso pa vzele v poštev tega problema. Zato jih na to nevšečnost še enkrat opozarjamo, Prebivavci Podlonjerja moramo imeti zagotovljeno možnost vožnje v mesto, ne da bi zato morali predolgo čakati!»
Tovarišu Kranjcu se uredništvo zahvaljuje za dopis in za lepo iniziativa, ki se tiče širjenja našega lista.
Tudi «Delo» poziva avtobusno podjetje, naj čimprej poskrbi za dovolj avtobusov na podlonjerski progi, zlasti pa v času, ko odhaja večina delovnih ljudi v službo, Na ta problem opozarja tudi pristojne občinske oblasti.
ooooooooooooooooooooooooooo
gre v tem primeru za obveznost mednarodnega značaja.
Spoštovanje teh določil je obenem tudi stvar demokracije. Nad tem pa sta neposredno zainteresirana prebivavstvo Tržaškega ozemlja in vsa italijanska demokratična javnost, ki nočeta imeti nič skupnega z zloglasnimi poborniki fašističnega gesla: «qui si parla solo italiano», katero je prineslo toliko nesreč naši deželi in vsej državi.»
Za vinogradnike
(S tretje strani)
no domnevamo, da bi imela popolna imitacija poškodbe, ki jo listju prizadene npr. peronospora ali toča, še nagativnejši učinek, kakor je bil ugotovljen po mehanični odstra- l nitvi listne površine z roko. Vendar že te ugotovitve nudijo dovolj jasno sliko, kolikšen je posredni škodljivi učinek toče in peronospo-re glede na količino in kakovost vinskega pridelka.
Iz obravnavanih poskusnih rezultatov ugotavljamo, da je list vinske trte tisti organ, ki pri vsaki fiziološki motnji močno vpliva na razvoj drugih delov, predvsem na razvoj plodov. Nesporno je, da vsako zmanjšanje listne površine negativno vpliva na normalni razvoj grozdja in s tem na količino in kakovost vinskega pridelka. Manjša količina in slabša kakovost preostalega pridelka zaradi zmanjšanja listne površine pomenita precejšnjo gospodarsko škodo, ki jo ne samo direktno, temveč tudi indirektno prizadenejo toča oziroma peronospora in drugi zajedavci vinske trte.
S tega stališča smo tudi primorani uporabiti vse razpoložljive ukrepe, da ohranimo zdrave in nepoškodovane liste, ki so dejansko zbiralniki sončne energije, hkrati pa tovarne za poizvodnjo ogljikovih hidratov ter drugih za živalsko in človeško življenje nujno potrebnih snovi.
Tovariš Vidali je poslal našemu listu naslednje pismo :
«Spoštovano uredništvo lista «Delo»!
To kar trdi Bidovec v zvezi z neko mojo frazo, ki naj bi jo bil izrekel v Bariju, je laž, ki so jo razširili fašisti.
To kar zatrjuje Bidovec, češ, da naj bi jaz podredil spoštovanje narodnostnih pravic Slovencev spoštovanju narodnostnih pravic Italijanov v bivši coni B, je prav tako laž.
Zares je čudno, da avantgardna pn* i litična stranka kot je PSI dovoljuje, nekemu svojemu predstavniku, da se poslužuje njenega imena za ponavljanje teh laži.
VITTORIO VIDALI
Bidovčevo pismo
Stane Bidovec nam je poslal sledeče pismo:
«V zvezi z vašim člankom od 11. maja pod naslovom «Bidovčeve klevete», vas v smislu določb tiskovnega zakona pozivam, da v prvi sledeči številki vašega lista objavite na istem me- l stu in z enakim tiskarskim poudar- i kom ter pod naslovom «čigave kle-vele» sledeči popravek:	^
«Čigave klevete?
V zvezi s člankom «Bidovčeve klevete» v Delu od 11. maja ugotavljam, da sem predaval le o zgodovini PSI, njeni politiki in delu za Slocence v Italiji. Niti z besedo nisem napadel KP in njenih voditeljev. Iznesel sem stvarne predloge za skupno obrambo narodnih pravic in upravo kulturne '■ imovine, za ustvaritev narodne solidarnosti ter za enotno napredno prosveto. Trditve Dela torej niso resnične.1, 1 Ostro polemiko navzočih s kritikami1 s proti nekaterim lokalnim voditeljem ' s KP ni sprožilo moje predavanje, pač 1 pa nerazumljivi napad M. Bernetiče- [ 7 ve proti PSI in njenim voditeljem, h Nanj sem odgovoril mirno in stvarno. da PSI ni nikdar postavila recipro- F citete in drugih zahtev v škodo Sto- h vencev.	^
Kar se, tiče moje odslovitve kot U- s rednika «Dela», je res le to, da sem & bil odpuščen (kljub številni družini $ brez odpravnine) le zato, ker sem se j d že takrat ( 1955) zavzemal za zbliža- * nje z Jugoslavijo in za pravilno politiko KP do Slovencev. Glede vaše k «utemeljitve» pa si pridržujem vse č nadaljnje korake.	v
Stane Bidovec» J' ______________________________________ t(
Gornje pismo smo torej objavili r celoti Tega nismo storili	zaradi s
«tiskovnega zakona	marveč zato, .
da postavimo stvari na pravo me- ^ sto. Bidovec lahko še enkrat tirtl
«Delo» pred sodišče. Kaže, da je so- 1
! Sl
dišče edini organ, na katerega se lah- ,
ko obrne za «zaščito» svoje osebnosti-
Bidovec je klevetal tov. Vidalija, ('
ki je voditelj KPI in član CK KPl ; V
Ponovil je lažnivo trditev, da je Vi- Z<
dali izrekel na nekem zborovanju F
Bariju frazo, katero si jo je izmislil
neki neapeljski fašistični list. Podčrtal 11
je tudi neko frazo, ki naj bi bila iz- ^'
rečena v Trstu in ki se je izkazala za ,K
0(
neresnično.	^
Mi ponavljamo, da se Bidovec po’ ,. služuje imena PSI za vodenje obreko-vaine kampanje proti KPI, kater^\^ član je Avtonomna tržaška federacija ^
! U;
U
h
j VS
pa
gc
1j
še Pt N v« s« sl Pt
ki je zr
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava: Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska : Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina 1300 lir, po' letna 700 lir.
Cena oglasov po dogovoru