S posvetovanja kmetijskih strokovnjakov v Novem Sadu
Pripovedujoe o svojih izkuSnjali pravi Mita PandiLrov, direktor dreves.nice in tisnice, v svojein referatu:
S povečanjeiu douosov pri pšenici sein se začel ukvarjati že 1. 1949 v Vrbasu. Po-globljevanje orne zeinlje iu uporaba več-jih. količiu umetnili gn-ojil sta bili glavni prvini, ki sem ju uporabljal, čoprav je tedaj v naši državi prevladovalo mneuje, da pšenica ne trpi globokega oranja in da se lakko u.porabljajo umetna .gnojila za pšcnico le v strogo omejenih kolieinah. Z izvedbo teh dveh ukrepov sem že prvo leto znatno povišal donos. Posestvo, na katerem setn delal, je imelo uajvečje do-nose pšenice v Vojvodini.
Tudi tu v Subotioi sem začel izvajati prav ista agroteh-niičria ukrepa kakor v Vrbasu, to je poglobljevanje orne zemlje in uporabljanje večjih količin umetnih enojil, vendar v precej večjem obsegu kakor v Vrbasu, ker je tu kakovost zem-]je slabša. 2e prvo leto sem dobil rezul-tate, ki so bill odlični v primerjavi z do-te-danjo rodovitnostjo tega zpmlji.šča. Pia-zen tpga sem ta iiačin dopolnjeval tudi z drugimi ukrepi. Zato bo mofda zanimnro Tedeti, ka] sem vse v praksi izTajal, da bi doseo;el rakordne pridclke pšenice, ka-kor hidi moje mnenje o uporabljanju teb. ukrepov. ker so med strokovnjaki mne-n]p. različna.
Pogiabljanje orne zemije ima pri pše-nici nehavadno velik rfelež pri povečauju pridelka. Oranje v globino 10 do 12 cm, ki je za pšenico v navad« v široki praksi, v nobenem primeru ne more dati visokih donosov. Prvič zaradi ohranievania vla?e, a rirugič zato, ker ni niogoče večjili ko-ličin umetnili pnojil pravilno in popol-noma premešati in niiii raztopiii v plitvi orni zpnilji. Nprazumliivo je. da prevla-dujp še danes pri rclikem številu kmc-tijskili slrokovnjak-ov 'innen je. da za pše-nico ni  potrebno gloiboko oranje.
Hrana v zemlji je važna in jo je treba dodajati v kateri koli obliki. Za pSenšco je najlK)Ije — vsaj na temelju rezultatov iz prakse — dajati hrano v obliki umet-nih ^noiil, ker je rnstlina lako hrano naj-W]ie izkoristila. V praksi sem dosegel najboljše rezultate z obilnim dajanjem vseh treh prvin: dušika. fosforja in ka-lija, in to pred setvijo. Dnšik sem dajal v Tx>časno ra^topljiVi obKki.
Vzporedno s rx>frlabl janjein orne zemlie in uporabo večjilt količin umetnih gnojil sem redno izvajal pri pšenici tud« odbiro sort. selekcijo. zaipTaševaiije semeM in Bavzkrižno setev.
V treh letih dela na poseRtvu v Vrbasu
5C7ii   s[M>zna], da  reagiTa   pšeiiica   jNovo-
Iska 1439« najbolje na umetna srnojila,
¦i.imanj   poleže.   najbolje   prenaša   zimo
Isnho zimo). dobro prenaša   pozno   setev
(kpr ie jarooznmnal, kakovost zrna pa ni
nikoli w>d 80 gTaTnov in ¦sotti  delal samo
7 71JO. Tako sem 1. 19"5 dobil rek-ordni pri-
'¦¦Vk v  državi   z  našimi   sortami.   S  pri-
lom  i+aliianskiii    sort   <tem   omistil   to
našf> «orto, ker daio te =orte znptno večje
pridelke nod pnakimi Tx>^oji, o čemer sem
¦ nrepričal z vzpnrofTmim pridclovanjem.
XavzkTižno seiev smo r>ri nas t praksi
preizkušali 1.  1947 in  1948,   vendar   so   jo
tako tporetiki  kakor tudi praktiki odklo-
nili. Odklonitev te?a načina setvp so ute-
melievali na razlifne načine in danes ima
vsak   strokovnjak o njej   svoje   mnenje,
naj^eč pa ]ih je takih. ki  je ne priporo-
čajo. ker so mnenja.  da to ni ukrep.  ki
bi odločal. Jaz pa trdiin nasprotno in pra-
vim, da je to zelo odločilen  ukrap,  ker
sera imel priložnost to potrditi v praksi.
V široki praksi in iudi pri uglednih knielijskih strokovnjakih je prevladovalo mnenje, da ne dajo uinetna gnojila — tudi v majhnih količinah, ki so jih pri-poročali — v sušnih letih nobenega rezul-iata, da so cclo Skodljiva, a da vcčje koli-čine gotovo povzročijo več Skode kakor koristi. V treh katastrofalno sušnih letili (1950, 1952, 1954) <sem imel miiogo veeje clonose. ob uporabi iimctiiih gnojil kakor tisti proizvajalci, ki niso uporabljali umetnih gnojil. L. 1949 sem na posestvu v Vtbasu dobil z oranjem v globino 20 cm in z uporabo 600 kg umetnih guojil na hektar, z navztrižnkn sejanjom 140 kg se-inena pšenice »Novosa-dska« ha površini 50 heklarov 5.500 kg na hekf&r. Ista sorta z enaktmi agrotehničnimi ukrcpi. toda z 800 kg iimet. gnojil je dala prihodnje suš-no leto pridelek 5000 kg na h'a na površini 400 ha, čeprav.je tega leta znašalo pov-prečje v okraju približno 1000 kg. Sušnp-ga leta 1952 sem dobil s 1.000 kg umetnih Stiojil pridelek 2.700 kg na ha na površini 50 ha.
Z oranjem 25 cm globoko in s 1300 kg nmetnih gnojil na ha je znašal pridelek 1. 1955 4.500 kg. Bil je ocenjen kot rpkord-ni pndelck v Jugoslaviji na njivskih po-vršinah z doraačim.i sortami.
Leta 1956 nispm imel v drevesnici pše-nice, ker ni bilo praznih površin, a 1. 1957 sem imel italijansko sorto »Fortunato«. ki je dala 7.000 kg na lia ua povr.šini 5 ha. Za to pšpnico smo orali 30 cm globoko, po-gnojili z dvema vagonoma dobro uležanega lilpvskega gnoja in s 1.900kg umetnih jrnojil, posejali pa navzkriž po 220 kg se-mena na  ha.
V referafu *Knko smo dosegli oi-soke pridelke pšenice* opismje ing. Nikola Fejsoo iz zadnižne ekonomi-je iRaonica«. sooj delovni sistem in navaja nasledrtje podaike:
Zemljišče, na katerem je bila organi-zirana zadružna okonomija »Ravnica«, so dalj.šo vrsto let dajali v zakup zasebnim proizvajalcem, ki so ga neusTniljeno izko-ri.ščali. Imamo pa tudi take parcele, za katere najstarejši kmetovalci trdijo, da niso biie nikoli pognojene niti s hlevskim pnojein niii z umptnimi gnojili. Del zem-Ijišča je valovit in <>d dcževja izpran, tako da tu pa tam ni bilo v ntcm nobene hrane. TTnaino tudi dvolastniške paicele, ki so ob madžarski mpji in so oddaijene od vasi 10 do 14 km. Te nimajo nobenih go?TX)darskih poslopjj. Velikost dvolastni-ških parcel se giblje mpd 2 in 3 oralii. a kompleks 900 oralov jp bil razdrobljpn v več kakor 90 parcel. Drolastniška. zem-]ja tp daiala donos 383 do 1.000 kgna oral, medfpm ko je povprcčje vasi Bajmok v 1.  1953 znašalo 1.178 kg na oral.
Ob ustanovitvi zadružne ekonomije ^Ravnica« je bilo sklenjeno. da naj se na omentPni okonomiji ii-poral)Ijajo vsi agro-tehnični nkrepi. posebno gnoienje. da bi tako dospgli višje donose, kakor je zna-šaio povprečje  v vasi.
Kpt se je zadrnžna ek-onomija »Ravni-ra srospodarsko okreprli, so jo osamosvo-iili k<vt pnseben obrat. Kmetijska zadrusa na se je v 1. 1956 lotila nove oblike sode-k>vanja — kooperacijp z individualnimi kmpfnvaloi ter začnld iemati zemljo kme-t<>valrev. ki ne obdehitejo sami svojih parcel. v znkup. Prevzela je vso Tazme-tano sološno ]jud"sko imovino in dpl dvo-lastniške  zemlie  in  organizirala obrat  s
690 otali, .ki je sesiavljea rz. 210 po vsem jx>dročju raznietanih parcel. Arondacija ni bila izvršena in je tudi ne nameravajo izves-t«, ker je zadruga ob organiziranju tcga obrata sklenila, naj ostanejo parcele mcd individualnimi proizvajalci, drf bi ti mogli spremljati sodobno agrotehnično obdelavo.
Na zemiji, ki je bila vzeta v zaku,p, so 1. 1956 posejali 162 oralov pšeniee >Novo-sadska - 1493c, >Fortunato« in >Bankut -1205«.' Pri setvi so izvajali nasledujo agro-tebniko: orali so 20 do 22 cm globoko, raz-trosili 500 do 700 kg umetnih gnojil na oial. Dosegli so naslednje rezultate. Pri ozimnem ječmenu 2.565 kg na oral, pri ozimnem ovsu 1.962 >kg, pri pšenici »Ban-kut - 1205« 2.050 kg. a pri Novosadski -1459^  1820 kg na oral.
Na tomelju opisanih rezultatov mislimo, da je inogoče pridelke pri pšenici — žitii povečati t enem letu do 20 odstotkov na oral, in to, če se uporabi sortno seme, ob-dela zemljišče do 25 cm globoko ter pra-vilno in pravočasno poseje. Da bi to do-segli, je tieba dodati tudi ustrezno koli-čino hranljivih snovi s hlevskdm gnojem in umetnimi gnojil«, ali samo umetnimi gnojili v količini 500 do 1.000 kg, in to na osnovi dušika, fosforja dn kalija.
Naši proizvajalci največkrat ne upošte-vajo prostih hranilnih suovii v zemljišču, posebno pa posvečajo malo pozornosti fosforju, ki ga ima naša zemlja zelo malo. Tako se dogaja, da imaino na videz zelo dobro pšenico, raedtem ko sta klas in zrno &!aba, ali posovek poleže, a to rse zaradi ncproporcionalne sestave iimetnili gnoiil N-P-K.
V 1. 1956—1957 smo imeli na ozemlju Bajmoka posejanih 27 oralov z italijan-sko sorto »Fortunato«, ]ct ie bila kuplje-na na Belju. Oraenjeno pšenico smo po-sojali na .šestih parcelah z raznimi pred-posevki: koruza. sladkorna pesa, konop-lja. muhar in proso. Orali smo razlirno globoiko, od 16 do 30 cm in trosili razHčne količine umetnih gnojil. Selev je bila opravljena od 1. oktobra do 1. novembra. Tutli donosi so bili različni. Najmanjši d-onos, ki smo ga dosegli, je znašal 23.20 stotov, nojvečii pa 34.30. Tako jc znašalo povprečje na 27 oralih 28.77 stotov naoral.
Po rczultatih, ki smo jih do^egli pri nas. a tudi na drugili kmetijskih jx>sestvih, smo prišli do ugotovitvp, da italiijanske sorte ne poležejo, da laliko izkoristijo večjo količino umetnih in hlcvskih gn<ijil ter da imajo mnogo večjo potpncinlno lnoč glpdp izkoriščanja hranlfivih ^novi iz zemljišča. Zahfpvajo pa vcč hlevskega gnoia ter umctnili gnojil in !>o]išrt atrro-tphnikn kaknr našp nSenice. pospbno glp-de globinp oranja. Italijarisko snrta smo pridelovali pri nas na dvph parcplah rzpo-redno z domačo sorto >Nov-osad-ska f439i in fe na slabši zpmlii dala 500 kg vpč na ornl, a na bol jši zemlji 900 kg na onl
Po vsem opisanein smo mnenia, (Fa je trpba čimprej preiti k sortam. ki sa od-porne proti poipganju in ki nn bolj rodo-viine kakor naše domačp sorfp.
Na ozemlju Baiinoka bomo 1. 195? jxy sejali z italijansko s-orto sFortiinato«; 630 oralov (12 odstotkov setvene površine vasi) in je to spme že zagotovljeno iz do-mačih virov.
Kmeiijskp zadruge bi morale Imeti po-sebno vlogo v širjpnfu tph s-on> v koope-raciji % individualmmi htnptovalci. ker želi veliko i>roizvaja!cev, da bi jpspni po-spjaii dolofene površine z rodovilnimi italijanskimi   sortami.