St. 40.
V Gorici, v cietvrtek 2. oktobra 1878.
Teca,
„Soca" izhaja vsak Setvrtek in velja a posto prejemana ali v Gorici na doro poiiljana za druMbnik polit. drustva
Vso leto   .   .   .   -   .   .   f. 4 —
Pol leta   ......    „2.~
Cetvrt leta.....    ,. 1.10
7a nedruzabnil'e:
Vselcto......   f. 450
Pol leta       .....    „ 2.30
Cetvrt leta... . .   _____    ,,1.20
Posamezne Stcvilke se dobivajo po 10 soldov v Gorici prl Paternoilijii in So-barju; v Trstn v tobakarnicati „Via del Itelvedmf 179" in ,AMa itella euserma 0Of<
Pri ozhanilib se pla(!ujc za' navadno pristopno vrsto:
8 kr., ce se tiska 1 krat
¦ •    7   ,.   .,   „   „     2 krat   .
6   „   „   „   „     3 krat
Za vece crke po prostoru in vsak pot 30 1;r. za kolek.
Narocnina in dopisi naj se blago» voljno poftiljaio uredniku: Viktorju Tio-len&t v Gorici, Con. dol Cristo 186 bliz© zivinskoga trga kdor se nahaja tttdi uprav-niAtvo. — Ilokopfoi ne no vracajo; dopisi naj so bkgovoijno fronkajejo. — Petal* com in drugim nepremo&nlm ne- narncninr* zidfca, akrt Be oglase pri nTtdniitvn.
Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih pravic.
Novi postavi
izdani 27. aprila 1873. se boste zacele izvrSevati 1. oktobra t. 1. in ste: prvifi po-itava ob obmvnovanji malost-mh pravd in drugU; ob opominjajoci obravtmvi.
Prva postava je bila kaj potrebua tudi pri nas, akopram imamo uie postav, po katerih so imajo ne-katere pravde hitro obravnavati", kajti vecidel so se tttdi take pravde zavlekle in so trpele veu casa, t?e je tudi Slo le za male zneske. Ljudje so vefi zapravdali, mnogo casa potratili, nego je znasai predmet pravde, zraven je pa tudi std mej pr.ivdarji rasel pr »v zaradi potrate noveev in 6asa. Iz teb uzrokov so u/.e davno pri drugih uarodih imeli tako postavo in tudi sibska knezevina sejez njo pona§ala, Nij dvomiti, da so raz-licne te postave, najbistvenejsi razloeek pa je nied njimi, da v nekaterth drzavah sodijo o malostih ddavui sod-niki, v nekaterili n. pr. v stbski kne^evini pa fcapan-stva. Prav to nam je dokaz, da nijso Srbl tiiki sura* ve/i, kakor so jib popisavalt madjarski in noki nemSki listi, kedar so v slepem srdu in po silt hoteli dokazo-vati svetu slavjausko barbarstvo ali surovost, ampak da so morali uze vr'o napredovati, ker imajo pri njih razsojevati zupanstva pravde, katere raf.sojevajo pri dru-vh narodib u(jeni sodniki, in katere so tudi njim za-upane pri nas in celo pri nadih Nemcih.
Banes hocemo o tej postavi tudi mi, pa le v obue govoriti, da hodo nasi pruvdarji pozomi posebno na drtigo postavo, po katen bi znal nevedne?. ali nemar-«e2 saj v zacetku v skodo zab^esti.
Po prvi postavi se bodo od zdaj naprej obravna-vale pravde, katere spadajo spiob pod okrajne sodnije, mestno odredjene okrajne sodnije in brez obresti in drngih zdravenskib rect 25 gld. ne presagajo, in pravde, v katerth so sme u?.e sarno po sebi tirjati rec ali primeren znesek do 25 gold, tudi pravde o drugib receb, 6e t jzitelj v tozbi izrekotna rece, da vzamc na-mesto rcci tak znesek.
Po §. 3. se imajo take pravde o tvgovskih zade-vah in v krajib, v katerih nij nobene p>sebne sodnije za trgovske malosti, raspravljati po tej postavi pri o-krajnih sodnijali alunestno odredjendi ukrajnib eodnijah, pri katerih se morajo obravnavati, ne glede na to, da so trgovske zadeve.   Pod te sodnije spadajo tudi sodbe
¦L1-'-----mLJJWW
LT8TEK.
2enstvo pri Grkih in Rimljanih (Naddljevanjc)
Stan 2enstva se je nekoliko na boljse spremenil, ko se nijso vec kupovale, ampak ko je mesto tega ze-tutvanjski dar ali dota v navadi bila. Izprva so doto dobile le bSere premoznajsih his, a po tem se je ta navada tudi mej ubozuirn ljudstvom ukoreainila. Ly-kiirg in Solon nijsta bila sicer s tern zadovoljna, ker sta se bala, da bi po tern ienstvo preve6 oblasti ime-lo, a ta postava nij bila dolgo v veljavi, ker zapazimo, da so dekleta, katerim nijso mogli roditelji dote pre-akrbeti, moraii bogati sorodniki za zeno vzeti, ali pa jim toliko darovati, da so si s tern dobrega moza do-bila., Tudi drzava je veckrat heerara mnogozasluzenih moz doto priskrbela.
Grkinje so se, kakor je naravno, vsled juznega in gorkega podnebja prav rano mozile; zato pa so tudi • bile tako nevedue, kakor njih otroci,* shajale se nijso z nikomer; §e v gledisue jim nij bilo vselej dovoljeno. Akopram so bile velno vsvojih hramih zaprte, vendar se ne more reel, da so bile prav nesrecne; privadile so se temu, in tsm la^e prenasale bolest, da se njih moi klati z drugiuri prilozuicami. Domacega prepira nij bib skoro nikoli, ker mof, je bii ves dan z opra-vili oblo^en, in se je le malo so zeno pe6al. V oboe je bil pologaj  negen.   Xenophon  nam popisuje jako
do 25 gld. za kup§cine. pripuSdeno je pa po § 5., da se smejo po tej postavi obravnavati pravde do 500 gl. ee nij nobenega postavnega zadrika, kedarsoso stran-ke tako dogavorile pved sodnikom, ali pa, ce sodniku pokazejo dotifine pismene dogovoro,
Te malostne pravde smejo stranke obravnavati, ali same, ali pa po oblaftjtancrii, ki morajo imeti pis-meno pooblastilo, in so mo?.kega spola; le zakonske X'jue smejo svoje mo?.o ppoblastiti.
To?,be se smejo pismeno podati, alt ustmono pri sodniji v'zapisnikzapisati, in imajoobsogati VHedejarijske okoliScino in tudi doti^na dokazo. Na to ima nodnik narok razpisati, «5o mogofe v 2 tednib, v nnjnih zade-vab pa procej. V dekretu se stranke opomnijo, da imajo soboj prinesti doti6na pisma, in ^o je mogoto tudi price pripeljatt v sodnijo, in kedor ne pride, da pade v kontumacijo.
Obravnanje je ustmono, in nij pripuS&mo branjo poprej spisanib razprav; ono je tudi javno, da smo vsak priti poalusati, razun, fie obo stranki tirjnte skriv-nost, ali pa t:o sodnik to odlot'i v posebnih zadevaln Vendar pri vsem tern ima vsaka stranka pravico pri-peljati 3 osobe, zanpnikc. Oospot'l sodnik ima skrbeti, za red, on zucmip, vodi in sklono obravuavo. Njegova skrb mora biti, da se stvar do cistega razlozi in raz-vijo, in ima preslisati vsako stranko o tern, kar tirja in o dokazih, tudi ima stranke poduciti in s posebni-mi v|]ira^anjt pravdo pojasmt. (Vsaka stranka sme po sodniku na<protniku staviti vprasanja, ki zadevajo predmet)
Narok odlociti je po tej postavi jako tezavna stvar, ce nijste obe stranki zadovoljni. Po tern, ko je vse preslisal mora sodnik poravtiavo poskusiti, in to v za-pisnik zapisati. Oe n:j mogoce pravdo poravnali, mora sodnik duticne dokaze pripustiti, torej pogodbe in druga pisma od strank tirjati, in nasprotniku jib predloXiti v pregled, ter o njih vrednosti stranke preslisati.
Ce se pravdarja sklicujeta na price, mora sodnik presoditi, alt so prikladne price, in ce ie inogoct% jdt mora pri obravnavi preslisati pod prisego. Stratike smejo pri izpra^evanji prid in izvedenih mo2 prii'iijoCe biti, smejo same, ali pa po sodniku staviH vprasanja, od kterih mislijo, da so potrebna.
C'e so izvedenci potrebni, naj jih sodnik precej imenuje po tern, ko je stranke izprasa', kobko in ktere
lepo mo'Xa, ki si je vz«d zt zeno petnajsletno, nedols^no in v posvetaih receb cisto nevedno dekle.
Pogovarja se z njo z najsrcnejso prijaznostjo, in poducuje jo, da mara biti enaka deaeli. Ona mora robom delu odiociti; kar stem pridobi, varfino hraniti, in posobao skrbeti, da j« v hiSi vse v redu. Tudi je njena dolznost, bo'.nim robom streci. alt tukaj mu od-govori mlada gospodinja: „Dobro, to mi je najljubSe, ako mi bodo oni hvalezni, katerim bodem ijubeznjivo stregla, in ako me bolo bolje ljubdt, nego prej.« Z neino, graji nic podobno besedo, pregovarja jo, naj opusti stare navade, naj ne nosi visocih podpetnikov, naj si obraz nikar z cinobrom in drugimi barvami nfe barva. ttIn de z dobrim gospodinjstvom zdm^uj^s se zvestobo do mene in ljubezen do svojih otrok, po tem sem §e ja2 tvoj rob; po tem ne boj 8t», da bos v sta-rosti maoje spo§tovam?, temuo nadejati se sines, da bos tuliko bolje castjena, kobkor vec se bo§ s pamot-nim gospodinjstvom pecala. Yse dobro in lepo je v zakonu, kakor povsod, le nasledek dobrih cednostij, ki se le pri dobrih ijudeh nahajajo, nikakot- pa ne izvir telesne lepote, ki je tolikor pri dobrih, kakor pri hu-dobnih Ijudeh." (Xenoph. Oecon II)
Gr§ka 2ena nij bila ntkedar sama svoja, ampak vselej pod varstvom: najprejje bila v oblasti roditeljev, ki so njeno osodo, tudi raozitev, odlodevali, po tem moza in kot vdova pa svojih sinov. Svojega moSa za-pustiti je imela sicer pravico, posebno odkar ja dotav navadi, a to se je malo ali nikeJar zgodilo; je bilo presramotno. Piato je trdil, da ima zona iste pravico, kakor mo2;  sku§nja in navada je  pa bila clrugacna.
imenovati; n»vadno zadostuje en oam zvedoncc. Oe je kak ogled patreben, naj ga sodnikali madomit, ali po volji strank napove.
Z'i;ij pa mommo ho omeniti neke posebnosti in novosti, katora m je nopricakovano vpeyala v to po* stavo, in je precudno d»kazilo. Ce nijmajo namrec stranle3 noiK'ttega druzoga dokazila, ali Co je bilo do* kazovanjo neinpoSno. sme sodnik, ali uradoma, ali po predlogu strank ukazati, da se stranke izpralajo kot pr.c«\ id to p id prisego. Po §, 56. smo vsaka stranka tirjati po torn, ko se je iiiisprotnik, kot pt'ica izpraSnl, da m tnli ona kot pruli in pol prisego izpraia, 8e ve da fitne sodnik tudi uradno to ukazati, in mora sploh pri tem postopanji providuo delati. Zarad teb odlowl) pi no voljajo pri takem obravnanji poprejfine postaveoraz3odni piisegi,odopolnitni in conilm prUegi, vendar pa smejo stranke pravdo poravnpti s pogojem ten priseg.
Kedar sodnik misli, do* je pravda vsestransko po* jasnjona izroce konec obravnavc*, vendar pa sme, ce no mn potrebno zdi, Se onkiat prtwditrja poklicati, in po tem razsoli na podlagi tega, kar je obrayaava poka-zala, in opiraje se na zapUnik, ktorega je piml do* ticni uradni pisar, in v ktercm je vso kratko omonjeno. llazsoditi sme le tisti aodnik, ktei'i je obravnavo Vodil, in sodba se mora precej po sklepu ustmene obravnave strankam na/.naniti z nagibi vred. Le ce je pravda tezji, sme sodnik sodbo odiociti, pa ne vet-, ko za en teden, in to mora precej strankam naznaniti. V sodbi je treba tudi omeniti stro.skov, kdo in koliko jih im* placati.
V kiatkem smo vaXnejie tocke novega obravno-vanja razlo/.ili, naj vaznejsa odlocba te postave je pa ta, da soper rassodbo nij apelacija pripttSdena^ ampak liar je sojeno velfa, za torej nij mogoce prttozevati ee . ceS, da je sodnik krivo sodd, ali da se nij oziral na ta ali uni §. itd. V taki pravdi gre k vecemu sfa 25 gld., ia kiivica ne more nikdar yelika biti. Da pa pravi pravdarjt ne obupajo, opazujemo, da je vendar le mogoce podati pritofcbo zarad Jnidnosti, po tem re-kui z, pa prav po redko, in proSnjo, da so poloii prav* da v poprejSm stan, toda o tem pribodnjic.
Zakou j>i bil jim h driavnega staliSca samo za to, da so scdrzavljani mnoidi, in v Sparti je bila celo postava, da stari in slabotni mozje raoiajo svoje mlade jiene mladim, kropkim modern prepustiti, ki bodo krepke vojake vzredtli. Spioh je bila pri Spartanih vzreja diugacn-t, o6emerhoc3m nekoliko spregovoriti. QJgoja Spartanskega zenstva se jo od druzih grskih narodov posebno v tem razlodevala, da jebtla tukaj bolje prosta. Spartansko dekle nij bilo zaprto v zadnjih sehotah, kder bi imela samo s tkanjem in pletenjem opraviti, amp ik smelo se ja tudt z moikimi shajati pogovarjati in - telo vaditi. To kar so moderoi narodi Moptv zdaj za dobto spjznaii, da si zeustvo tiili s teloyadbo mora svoi iivot jaciti in krepici, to so Spartanci n|e davno vedeli in tudi zivenjo npeyali; skoda je le, da so v primeri z daSevno odgojo prevefi telesno dislali. Namen teh vaj nij bil nikakor, da bi se bile zenske 7.\ vojaski stan pripravljale, ampak le za to, da bi zenske, mehkuznosti od uarave uze udane, s tern ne dale slabega vzgleda svojim moiem. Spartauct bo ho-teli doS^i le krepek zarod. ker zoano jim je bilo, da le mocne, jtke in .zdrave. zeaske. morejo imeti zdrave in krepke otroke. Uavno iz tega uzroka jo bila tud* zgodnja ienitev prepovedana. . In co se je kedo vkljub temu vendar zgodajih Set v zakonBko. narocje vrgel, nij smel svoje mlado zeaske — vsaj javno ne - obisko-vati; zgodilo se je vsled tega cesto, da mu jo Jena porodtla, predno jo je po poroki ?.% dub na ultci vide.. Iz tega stalisca - vse le za krepek zarod - ¦ si tudi lehko raztolmadimo za nase razmere cudno Lykurgovp postavo, ki je dovoljjevala, da smejo mozje svoje tern
¦.ijiilij   n i   -   r-        ¦ .mud   i                           fi»n-- '
-w^-.ioii '^ ?Nave+ Sofeke postal e.
- :Mfhi3TA :  ¦¦¦-.     -.     ni   "
.'Tifei y.semi porociii, -katera 3.0 dosla cWelneinn o&bbru otf raznihobSiriskili in Sjlskih zastopov, kako ia v (Sera naj bi se nQve Solske postave prenaredie ali popravile, dopalo nam je pos^bno eno, katero ho-fceuio tukaj v tocnem posnetku priobtiti. Ne moremo sicer vsem v njem zapopadenim nusvetom brez pridrz-fca.pritrditi, a vendar obsega ono mnogo resnicoega ia dobrega in je tudi sploh jako zaniinivo. Pa berimo poprej poro&Io in pustimo opazk) za pule}.
1. Dolhiost v solo Iwditi.
Gotovo je jako modra doloSba §. 20. drzavne postave 14. maja 1869, katera zapovednje starSem in njih naraestnikom, da morajo svoje ali svoji skrbi iz-rocene otroke v javne ljudske Sole posiljati; kajti n«-vednoat ljndstva je bila vsikdar vir hudobj in samo, kedar se bodo otroci nravno in polw7.no odrejwli in njihove dnSevne zmozoosti razvijale, doseze so posta-vodajavtfev naraen, to je, odrodijo ssi vetjavni moije in iWjaWJma, Itateri bodo roarsikaj konstnega znali \n se za yue lupo in blago vnemali.
tfeFoki pa, katete obsega §. 4. ukaza min'sterstva za ok in*bogocastje od 20, avgusta 1870. in pa §§. 28. in 24. degelne postave 6. amaja 1870, so proved ttesnjeni, oe preudarjamo raamere naaega prebivalsfcva na kuietib.
Iraamo nboge rokodelce, kraete, delalce, kateri nujno potrebnjejo svojih otrok, kedav prestopijo 10. leto in steer 8a to, da jiu po§ Jjajo pasti, ah pa kedar jih aila preganja, sluziti, ali se kaoega rokodeUtva uciti ali kaj enaeega. Tedaj, ko so hoddi stdprv dve ah tn leta V Solo, odtegnejo jih podueevanji in se ne • dajo nikakor drngaee pregovoriti.
Za to se priporoca, naj bi se o zaeetku vsaeega leta povabili starSi k zupaustvu, da naznanijo uzroke, zaradi katenh ne mislijo voe svojih otrok v solo po-Siljati in ce bo ono spoznalo, dasouzroki zares tehtni in trtjjiti, ttaj jih bo oprostilo. Mimsterskemu ukazu 220. avguata 1870. in sicer §. 4, n«j bi se tedaj dosfca-vilo pod crko c: »nujne druzinske potrebe pripozraee od obcinskega prestojniStva (gupanstva.)'
11. Obiskovanje Sol.
Splosna in prav skodljiva neprilienost je v Ijud-skih solan ta, da zapuSca v drugem polletj i prav muo-go otrok Solo, kateri so jo v prvein priduo obiskovali, a tern ao poducevaoje pretrga in njegov uspeh izdatao zmsinjSa. Res je sicer, da namerava dezelna postava 6. maja 1870. v §§. 28. 29. 30. 35. in 37. tej .velikt oviri v okom priti, toda skusnje pre^eklih let so ja-mo dokazale,. da ne opravijo krajna solska svetovalstva v tern ozirn skoro prav ni5, bod: si ker so boje nevsec-nostvj, bodisi, kernemajo zadostnega uplivain zadostno oblasti pri svojih sosedih. Za to rase zlo in ljudske sole so v poletnem casn zmeroni 'praznejso. Za to bi se moxala izrociti admimstrativoim oblastntjam <lol/-nost, da skrbijo za redno obiskovanje sol.
Kedar oglednje c. k. okrajni solski xmdzornik sole svojega okraja, naj si zapomoi vse tiste stars", kateri . lie poSiljajo redno svojih otrok v solo in naj jdi na-znani naravnost c. kr. okrajnemu  glavarstvu.   Ooo pa
zamenjavati. Stari in oslabeli moz je moral svojo krepko mlado zenko prepustiti mktjsini in krepkejsim moiakom, in cvrsti juoak je lehko profit vsacega mo/a ^a njegovo zeno.
Spartanska dekleta so, kakor sem uze dejal, telo-fadila in sicer navadno v prico kralja in drnzih oh-lastnij. Tndi mfadenift so bili veckrat navzocn'. vca-sihso §c celo z njimi sKnpao fcelovadiii. posebno pri plesu tekanji in borenji. Le to se ne vjema /, nasimi nusori, da so bila dekteta vecidel popolnoma dekolti-raua7 ali pa so imela tako prozoroo obleko, da so mla-den&i lehko vse zenske iepote in skrtvnosti o 1 oblicja do oblicja gledali. Pa kaj je bilo to Spartanccm man ? Ker so to vsaki dan videli, ker so bili vsakt eas tega vajeni, jih nij prav nid vzuemirilo, in zariimalo.je je toHkp, kakor vsaka drnga lepota, bodisi kiparetva ali pesnrttva. Kjfin je veljalo geslo: „<5istenui je vsecisto.* ¦;"••'; T$^je biPprvotni poloiaj spartanskeg* zenatva; ta^sr'cnfr naivnost je veljala, dokler S3 raztezalo Ly-kitJr|ove^pdstave svoj blagodejen npliv po vseh straneh LakedRJmomje; a s pogabonosno pelopotieSko vojsko iz^iBila je tudi Sparta svoj otrocje — sr«Sifc «na<5aj. Spartanci so se sezoanili z bogatijo tujth d^iM in dr-2awyf vrmil Se je* tndi nesrefini luxus in wkifiro ne-izhiertia demoralizacija. ^enska zvestoba in n4dol2nost •• je Ma tako redka, kakor vsaka drnga cednOBt; zako* nobm m preseStvo je bilo tako v navad', kakor vsaka drnga hndobija. NajimenitnejSe Lenc, zapastivSe svo. jega* moia, letale so za tepimi mladeniei in tako uni-^evale nedolinost inladth cMavljanov, Juzao pudnebje je-je h poltnosrf §e bolje gnalo in edina m:sel je je navda^il^iako bt Ijnbezen (pa ne platoniSnel) vzbu-dile pri svojem lcpem sosedu. Ce so tudi izprva svojo ljubezen sVskrivalc, a pozneje nijso niti pnzile naspo-dobno obnaSfinje. Pajt*olan, kateri je poprej Athen-toke iakrival pred radovedniroi mladenidt^ bil je tak,
__-jlJ——l____:.-.     J                               i   r mi      '
saj jih nemndoma v svoj urad poklice, tarn v prvid ostro posvari; po tern pa, ee to ni6 ne pomaga, brez prizanasaivja po pdstavi kaznuje. Eden ali dva taka i«gleda bosta-ltarse prepriCala, da je stvar resna, da je redno ob skovairje sol tfapoved mo po postavah, ka-terim treha- pokornini biti in nze v par letih, ce ne prcj, so b«> snlsko ob:skovanje popolnem nrcdilo.
HI. Solsko nadsorstw.
Porocilo naSteva pod tem naslovom oblastnije in osobe, katere imajo pravico in dolzuost Sole nadzoro-vati. Dasiravno je tih nagledovalnh organov mnogo in celo preveo, se vendar Sole neprimerno in slabo nadzornjejo. ......                                               *
Okrajni Soteki nadzornik bi se moral ad hoc ime-nov <tt in bi ne smel imeti nobenth postranskih poslov. On i*i moral pogo*toma sole obi^kavati, da bi se pre-primal o njihovem staaji. V vsakera semestro bi moral vsako solo vsaj dvakrat ogledati. Okrajni nadzirn^k bi se ne sroel tolikokrat premeSc^ti, da dolg') bivajoe v ftnPin okrnji sw lehko nataneno seznani z navodami, dnSnvnimi potrebami in drngimi razrnerami tamo^njih prebivaloev; kajti le tedaj 1>> mog.d na zanetfjivi pod-lagi soditi, kako se dado splosne SoUke postave naj bolje uspesuo obrauati na sole dotienih krajev.
Krajni Solski nadzornik mora nadzorovaM solo v didakti6no-pedag«»giuaem oztru. Mi necem) nikogar zaliti, beremo dalje v porociln, a to naj vendar od-kritosreno povemo, da sta izrasi didaktiuno-pedagogi-Cen ogromni veeim krajnih sol. nadzorntkov na kmetih tnrSki be«ed«t katerih pomena mkakor m poznajo. K*?r no vedo, kaj postava od njih zahteva, jih nikdone more obsoditi, tie prav nic ue store. Ako bo ces. kr. okrajni Solski nadzornik svojo shizbo vestno, marljivo in a veseljem opravljal, kakor smo zgorej razlo/.ili, po-stanejo krajni nadzornikiv nepatrebni in naj bi se tedaj njih sluzba odpravila. Cd pa im'ajo uie ostati, naj se j m c!a tocen pa razumijiv poduk, da bodo vftdeii, kaj jim je storiti. Lehko se pa tudi prpeti, da se ne najde v krajneiii Sols, svetovalstvti nobeoe sposobne osobe za ta posel; v tem primerljeji naj bi bilo «kr. Sol. svetovahtvo pooblasfieno, da issbere za krajnega nadzornika po svojem spoznanji primerno o3obo v ob-cin>, tudi <5e ta nij nd niti krajnega Solskega sveta niti oboinskega stareSin^tva. (To bi pi6 ne Slo. Pis.)
Ako sc vvedejo nasvetovane prenftredbe, nadejati se je od Sol boljSega uspeha; kajti naj le bodo postave modre in dobre izdatno koristile bodo» vendar samo tedaj, kedar se bodo umno z ozirom na vse dezolne in krajae razmere izvrsevale.
IV. Utitelji, witeljice, njihom place m dnigo.
1. § 22. poprej omenjene dezelne postave dolo-tiije pla6e uelteljev in uciteljic po raznih vrstah. Tn-kaj naj omeiimo, da je plafia noitelja 4. razreda z letnimi 300 gld. in ona nciteljice istega razreda z 240 gld. premajhna in da se nlkakor ne vjema z naeelom, izraj'enini v §. 55 St. 1. drzavne postave 14. maja 18G9.   Ta §. so glasi tako-le:
„NajmanjSi prejemki, izpod katerih nesme nob.na obema na nize iti, naj bodo odmerjeni iako, da uei-telji in podnditelji, ne pritnorani truditi se s postran-skuni deli, lehko vso svojo   moo*   na svoj pokiic obra-
kakor bi ga ne bilo; najmanjSa sapica je razkrila vse zenske carobnosti, in mladeniei so te zenske Iepote in sknvnosti, od vsake posebe, javno na ulicah z napisi zabiljezevali in poveheavali.
Najhujsa demoralizacija je vtadalo povsod, a vendar ena iastnost je, katera je spartanske zeae vednc kincala, in to je roJoljnbje, Kljab me9eni po^eljivosti nijso zabite, da je domoviua / eudar le prva, in stele so si v sreco, ako je njih sin slavno na boj:3Li za do-movino umrl, in raje so ga prej zdravile, nego bi bil ocetnjavi v sramoto. Za to so pa tudi skrbele za kre-pek zarod, kakor nikder drugod. V prvih stirtnajstih duek spouetja nijso Sle nikedar iz hise, po tem pa so imele reden vsakdanji ^sprehod. Ob casu poroda so darovale bogovom in prostle za njih pomoc. Kodile Budile so na scitn (schild), in ako je bil fant, so ga tudi dejale na soit in rekle:^ rdv ij im tav (ali pridt iz boja s scitum ali mrtev na njem). Poleg s6.ta so postavile, suhco, vsa znamenja bodouega nainena novo-rojenemu. Kopale so po tem otroka v vinu, da bi njegovo naravo spoznale, ker so mislile, da nezdra-vega mora ta duh in moc nsmrtiti, zdravim pa naravo utrdi in ukrepi. Tndi (so se sesli sorodni in bli2ni staresine, in ako so nasli, da ne bode niti sebi niti drzavi v kvar, izrocill so ga v varstvo in odgojo dr-zavi; ako je pa bil s'abega Scivota, nesli so ga na hrib Taygetos ter vrgli v tamosnje brezno, kder je tudi po-ginol. Spartanske «o navadno dojde same; le malo imenitnejSth 2en je prepustilo to delo svojim robkin-jam. Zakaj, pac nij tezko uganiti; bile so podojjne nasim „nobela gospem, ki hocejo ce dalje lepsu pos-tati, in ki hocejo ohraniti vedno svojo prsno lepoto. Toliko o Spartankah, ter samo nekoliko bescdij, o pri-kazui. ki spominja na naso viSo demi-monde.
.                        (Dalje.)
1   'i      "  T   l                                        .,                                                  Ill' 1                 r l
f-&yo, in 4a je»ttdite^em se-tudi-niogoce, -svojo rodo-I vino ziviti primerno okolnostim doti5nega kraja". I Kako naj zivi ucitelj 4. razreda z revnim dohod-kom vswkdanjih 80 novcev pri sedajni draginji in po-I sebno ce nerna poklica za samski stan? V malih va-I seb, kder sluibuje, nij lehko^dobiti postranskih: poSte-I mh zasluzkov. Takim uditeljem ne ostaja druzega na I izbnr, nego v revscini hirati alt pa zakopavati se v I dolgove. Oboje tlacj in mori duha in sramoti osobo. j Naj se ne ugovarja, da imajo ucttelji in nciteljice l\r. I razreda malo dela; kaj se! oni morajo toliko ur vsak J teden pouueevati, kobkoruciteljidrugih razredov, samo j to imajo Se slabse od nniu, da se morajo otroci v so-i lah 4. razreda deiiti v vec inanjsih oddelkov, vsled [ cesar postaja naloga dotienih ucileljev se temvnejsa in j dolgocasoejSa.
j Zato bi se morale sluZbe uciteljev in uditeljic 4, [razreda popolnein odpraviti, ter v vsakem ozirn v e-nako vmo postaviti z onimi H. razreda. To je gotovo j pravicno in dostoj«-o z\ te ttboge rparia" mej vsem 1 n«MtelJ9kiin nsebjem.
I         i   V §. 32. postave 10. marnja 1870. so dolo<5ene
j opravjlne doWade ravnateljem in nadn«5iteljem l,fndnkih Sol.   Ta §. naj   bi sa  uistoraa  izbrisal,   ker so vsled njega zavrze muogo denara, katerega posestniki  tako I tezavno skladajo.   Naj bo en sam  ravnatelj  za mozke j iu dekiiSke Sole v Korminu, eden v GradiSCi   in  eden I v Trzicf   (Porocilo je iz 'Furlanije. Pis.)   vsakemii teh I naj se da opravihu doklada^ to je praviSno,  pa ne po 300 ali po 200 gld.; za«joitovalo  bo tudi 150 gld. na I leto; s tem ziieskom si nakupijo lehko  pisarniCne pri-prave v ohilosti.   ^aMzorovanje od ujih. odvisnih  Sol, I jih ne bo toliko nadlegovalo,  ako  bodo c. kr. okrajni I solski midzorniki svojo dolzuost vestno izpolnovali, kakor smo zgorftj nasvetovali.   Vse druge  opravilne do-I klade naj odpadejo.   S tem se bo  lehko  u&teljem 4. razreda pomagalo, pusestnikom breme nekoliko zlajSalo I iu nevsecaa dolocba bo iz postave izbrisana.
3.  §. 83, poprej omenjeue postave dolo^uje u&te-|-ljem in uCiteljicam odSkodnino za stanovanje  na pod-
lagi   njihovih  p!ad.   Ta podlaga  nij  in tic more  biti I prava.   Toda o tem bomo pozneje govorili.
4,  Vladino prizadevanje /.a odgojo dobvih uciteljev I je zares vse hvalo vredno. To vidimo iz ukazov vol. I c. kr. ministerstva za nk i.i bogoiiastjt*, zadevajo^ih I podnCevanje novih uCiteljev in u<5:teljic, iz teSajev o-rniiko nadaljiyocih, zn u<5itelje ljudskih Sol. Namere I teh in enakib naredeb so gotovo najbbljSe. Vendar pa I naj izrazimo Se dve Zelji, katerih izpolnitev bi utegnila [ pospeSiti koristi nasih ljudskih Sol.
j a. Uciteljem in uiiteljicam, namenjenim za ljudske I Sole na kmetih, naj se da prilika, da si morejo prj-I svojiti obsirniSi znanosti v kmetijstvu in hisnem ^o-[ spodarstvu;
I b. Pri odreji uciteljev in uciteljic naj se ne gleda I samo na to, <!a se oni izuce, ampak da se iudi clobro I odgojijo. UCitelj z dobro odgojenim sreem, bo iz svo-I jih ucencev naredil koristne clane cloveSkega drustva, I tndi ce nij on 6am vso ucenost v najem vzel. • Nas-I protno bo pa Ucitelj, kateri je sicer bogato obdarjeo z I raznmsiuimi znanostimi, pa nema dobio odgojenega I srea, otroke tako odredil, da postanejo' publoglavci, in | lehko tudi druziin, obcini in drzavr nevarne osobe. I Glavni namen puducevanja je izobrazevauje in od-I jroja mladiue. Da zamore ucitelj oboje dati, mora tudi I oboje iineti. Tedaj nij zadosti, da je dobro podko-I van z raznimi znanostimi, on mora imeti tudi dobro j odgojeno sree. j                                   ^^im^m^mm           (Dalje prih.)
Dopisi.
VGorici 1. oktobra. Volitve volilnih jio2 na Gj-liSkeni so sc uze 30. septembra zacele in bodo menda do 9. tekocega ineseca povsod koncane. Povelja o tako vaznih zadevah se dajajo in spreminjajo tako na vrat na no?, kakor bi slo za volitev kaeega obcinskega credmka m ne — drzavnega poslanca. Menda vse za-rad tfga, kar smo uze zadnjio trdili, da treba vodo zbloditi, po tem se via Ii in vladnim la2 j posreci t ribji lov. ~
V nekaterih obcinah bodo zaupni mozje u2e vo-ljeai. kj jim dojde nas list v roko, — bog daj, da po srec'i! Vsem drugim pa se enkrat ptav gorko pripo-rocamo, naj dobro na to pazijo, korati izkazejo svoje zaupanje. Mi dobro vomo, da napenjajo nasi nasprot-niki vse zile, da bi zmago odnesli. Nekateri, dasiravno do cistega prepricani, da je.njthov kandidat nezanes* |jiv, da so mu lastne koristi viSe nego ljudske, se veu-dar zanj na vso moc potezajo. Zakaj? Ker se je nekako zavezal, da bode njihove stanovske koristi pod-piral.
Kratkovidnezi! kedor je sploh nezanesljiv, se take zaveznosti brez posebnih pomislikov knvilo otrese, kedar doseze svoj namen. Ce mu z vsim svojim nioral-nim pritiskom pridobijo castni mandat drzavnega poslan-stva, naj bodo gotovi, da jim bodezane dolgo casa izdiiDaj* ske leseojace osle kazal in to bo njih zasluzena kazea za njihovo sebicnost, ker so jim bolje nasreunjih stanovske koristi in pravice, nego svete pravice narodain koristi onega ljudatva, od kojega guljev 8ive.
Enako'kratkovidni so oni, kateri se potezajo za j vladnega moza. Kakb nespametoo in dostikrat nevarno je, uradnike in posebno politiSke uradnike, za poslance voliti, to vpraSanje smo n2e tolikokrat pre-bavijali, da bi se pravilo vodo v morje vlivati, ako bi je hoteli danes zopet-pretrcsati. One zagriznjeuce kitten, dasiravno poznajodi' pomen drzavnega poslanstva, vendar Ijud&tvo zapeljnjejo, da naj voli vladnega moza, ne bomo na dingo pot pripravili, naj dokazemo, kar-koli hocemo. Oni se se 3vojim prtzudevanjem bliuijo, da dosezejo od vl:id»- t;i ali uni namen, po katerem lue-pene. Kak adjuukt bi rad sodnik postal, pustarju in opaltarju neseta c. k. tobak in c. k. posta lepe de-narce itd. vsi takt bi radi kaj dobili, ali kaj - ohranili io za to delajo na vse kriplje za vladnega moza. Ljudstvo in njegove pravice so takim ljudem — deveta i briga.
Lebkoverneze io omahljivce bi morda za trenutek pregovorili - a do dneva volitve je §e par ted no v in v tern casu se dnjo se desetkrat praslepiti.
Pravim, zavedonira rodoljubom jo zadosti,da jim. res- I no zakliuemo: Vlndon mo2, in naj je sicer Se tako za* sluzen, my ne bo nikdar itaSdrzavni poslanec, posebno zdaj ne,   ko so  nam   nasprotni  mozje na  dtzavnem krmilu.                        _______
S Krasa 23. sept. [Iiv. dop.] V zaklju jih ima -kdo? dr. Tonkli; koga? duhovnike; tako bi si dlovek ttiisli), ked&r cuje Tonklijevo izjave. Y enem listu BGla8att je posebno ojstro zagugal so svojim zaniee-vanjem vsem tistim duhovnik'om, ki sebodo trdovratno tistavijali njegovi svt-tosti in no bodo podpirali ujego-vega drustva, resp. njega.     ,,      f
Kdor pa ima priloznost p lizvMeti pravo mnenje in zaupanje duhovnikoV do Tonkiija, ta spoznu, da 'Tonkli bi rad vodil duhovnikd za no.", dubovniki zdru-zeni s Tonklijom pa kmeta.
Dubovniki! ue vsakako hofate politikovati, politi-knjte tudf na videz po svojem dobrem prepricanji in kakor bi bilo boljSe tudi za kmeta, |kafeii vas veudar z vaem preskrbi, fie bo za kmeta slabo, nikar nemi-slite, dase boste vi tako dobvo imeli. Zakaj nekateri ljudstvu tncega zastopnika silitc, od katerega v svojih krogih govorite, da mu nij nic zaupati, ljudstvo pa naj bi mu na va3a poveljc svoj in nurodov obstanek zaupalo, 6\s da je vera v ncvamosti. Uboga vera, d© bod tako zlorabljeua in oe bodo taki krscanski junaki, kot je Tonkli, za tvoj obstanek skrbeli, res v taki ne-vnrnosti bus morula poginiti.
Nek uuenik p>stave je sari sebe pravi&nega delal ler je vprasal' jezusa, kedo jb njegov bl&nji. Jezus mu pove priliko od cloveka, ki so ga razbqjniki oplenili, ranili ter polu mrtvega pustili ob pott lezati. Po pott memo njega pride duhoven, ga pogleda in ido dalje. Za dubovuikom pride levit po poti memo ranjenea, se ozr<» nanj pa poroaguti mu tudi ncce. Za tima pa pride ptnji, nepnjattfljsfci Samaritan; razdjani pri poti se mn v swe smili, mu rane zvezc, g;i na svoje zi-vni^e posadi ter spravi k ljudem in placa za-nj po-stre^bo, dokl^r ozdravj. (vdo je lv.l bliy.»»ji med razbojnike padlega? Gotovo Samaritan, ki ga je po-gina otel.
Slovenskt rojaki, ki ste zmozui se svojo glavo mi-sliti in se'Vum na more pod krinko vere natveziti, kar bi kedo hotel, nehte, nij le slovenski narod cnak oue-mu med razbojnike padlemu uioveku? Ga lo ne pu-stijo pravnicarji poleg svoje poti v Itim pogina lezati enako dubovniku in levitu? In ali nenvi Slovenski ua-rod tudi tacih usiuiijonih Samaritanov, ki vse svoje gmotne in dusevne moci darujejo, da bi ga oteli pogina, kljubu temu, du jim pravnicarji pod ktiako vera vse mogoce zapreke stavijo. Pravnicarji necejo vicleti nikake blagodejnosti zuuaj sebe.
Politicni pregled.
Zafele so volitve volilnih moz po raznib. kro-novinah; iz privatuega pisma posuamemo, da so na Kranjskem, kderkoli so se volitve dozdaj vrgile, prodrli veCinoma taki mozje, kateri so vueti za narod iu napredeK. To nam daje nado, da se vres-niCi mnenje dopisnika izLjabljane v zaduji „SoCi", da namrec b<)de v dr2. zbor izvoljenib vet5 napred-njaSkib, nego nazadnjaskih Slovencev.
Tudi pri nas so zaCele v<5eraj volitve volilnih mo2, izvrsene so dozdaj v Scmpasu in v CerniCah, zaCetek je bil, livala bogu, na§i stranki ugoden, kajti vsi dozdaj izvoljeni volilni raozje so pametni in neodvisni posestniki ia se kot taki pri&evajo na§i naprednjaski stranki. Naj tukaj Se omenimo, da pri volitvah vlado zastqpa sam glavar g. bar. Rechbach in da on volilce odvraca od Lavrida ter jim ponuja g. Winklcrja; a dozdaj je sligal le ta odgovor: BG. Winkler je v resnici u2e kaj storil wnarod, je prav dober-mo*; pa 4e eno napako ima, uradnik je in uradnikov mi no volimo." Prav tako!   Nasi mali pa vrli posestniki kazejo,   da so
maP
^politieno bolje zreli, nego goriski mestjani, ali kaki drugi ^ptirgai-ii", katerim vlada lebko nave2e, kar koti hoc^. Naj bi venda. vsi voiilci sprevidili, da uradnik ne mora ,biti dober poslauec, ker noben clovek na svetu ne more sluziti dATema gospodarje-ma. Iu prav zdaj, ko je zaCela vlada pritiskati na | Slovence, ko je ministerstvo zadusilo' slovenske pa-I ralelke v kranjskih sredujib solab, in prav zdaj, prdvimo, ko je vlada poklieala g. Winklerja v Trst ] za solskega referenta v gospodarskih zadevah, in s | tern storiJa prvi korak centralizovanja solske oblasti' in najbrztj prvi korak k popoluemu ponemCevanju §ol v Istri, Trstu m na GoriSkem; prav zdaj, ko je zlata vreden vsak federalists neodvisen glas, da se podre" sedajno nam sovrazno ministerstvo in centralistifini sistem, ubogi slovenski narod! prav zdaj, v tako nevarnem Casn ima§ dovolje izdajalwv in nezreiib ljudi mej seboj, kateri ti vsiijnjojo odvis-nega uradnika za bianitelja tvojih pravic nasproti njo-govim gospodarjem. kateri one pravice tebi ljubi narod kratijo! Le sebi6nost ali pa neumnost zamore biti povod taki politiki nekaterih gospodov, kateri se itejejo k inteligenciji, pa nomajo raznma ne prave-ga srca za napredek naiega naroda. Ta politika je obsojena pred slov. svetom in pred vsakim svo* bodnjakom, zamore se krstiti wabderitskaw*
Mi v takem polozaji ne moremo drnzega sto-riti, nego svetovati nasim kmetom posebno na Tolmin-skem, naj se ne dajo zapeljati po ouih so1)ifine^ih in naj volijo same take neodvisne mo^e za volilce, kateri kaj razumejo in so tudi zadosti korsini, da se zoperstavljajo nenaravni kanditiaturi vsaeega u-radnika.
V LjubJjani je bil v nedeljo shod volilcev za mesto Ijjubljano in za trgovsko zbornico in kaj se je zgodilo: stari so priporo2evalt dr. Banlaga, vsled cesar je bil on enoglasno proglason kan* diddt za mesto Ljubljano. No vemo §e, ali jo to manovra starih, da bi dr. Hazlaga dobili na svojo stran, ter da bi zaduji popustil kandidaturo proti Hohenwartu na Notranjskem, ali pa je sad kompromisa mej starimi in mladimi, kafcore je morda Hohonwart s tern zadovolil, da je podpisai nas" stari slovenski program. Mi vsaj imamo poroCibCv rokab, vsled katerih bi bil Hohenwart oWjubil, da se bo potezal za Slovenijo zedinjeno in za vse pravice Slovencev. Mi smo grofu Holiemvartn indirektno oSitali, da je hotel, ko je bil minister goriske Slovence italijanom zrtovati, a od heke kompetentne strani se nam zagotovlja, da Hohenwart tega nikoli nij hotel; (5e je njegovo ministerstvo izdelalo gori-skim Slovencem nepravieni novi volilni (red, je tega menda najvee" kriv gorisko-slovenski poslanec Crne, kateri nij na Dunaji niS storil^ da bi bilo ministerstvo prave goriske razmere zvedelo. Mi ne jemo, kaj je resnicnega na tern, toliko nam je le znano, da smo bili prisiljeni slovesuo protestovati in da so morali uaSi neodvisni poslanci del zbor zapustiti kadar je prisla Hohenwartova postava na glasovanje v dez. zborn. Kar smo nadalje po Ornetu zvedeli je to, da je tedajsno Hohemvartovo ministerstvo mislilo na notranjo avstrijsko grupo, v kateri bi bili Nemci v ve6inl. Sicer pa nocemo §e denes o Hohenwartu druzega omeniti, nego to, dajepolozaj veliko spremeujen, kakor hitro Hohenwart podpise nas program. Oudimo ser da „Slovenski Narod" si-tuvacije ne razjasni in o ljnbljanskem volilnem shodu samo objektivno poroca.
Ceski listi so prinesli imeua uarodnih kandi-datov, 17 za mesta, 16 zjl kmetske obcuic, mej temi so najslavnejsi &ski mozje obeli strank, starih in niladih. Enako so moravski narodnjaki postavili uze 12 kandidatov za mesta in kmetske oboine: za veliko posestvo pa se Celii nijso progLisili svojih kandidatov, ker tarn se bo bila odloCilna bitka. 0 prihodu ali neprihodu v novi drzavni zbor^ se zdaj prepirajo federalisti vsih barv posebno pa Oehi.' To naj bo razsodil federalisticni kongres; na vsak nacm pa bo to vprasanje odvisno od volitov, ce federalisti po volitvah dobe" ve6ino, tako je skoro gotovo, da stopijo y drz. zbor, kakor je gotovo da, Cehi ne pridejo na Dunaj, Ce bodo ustavoverci se vedno narode mtjorizovale v Reichsrath-u. Gorje tedaj nam Slovencem, c"e pri sedajnih volitvah federalisti ne zma-gajo! Kaj nas vse Saka, kazejo nam zadnji nkazi. •Ylada uze izdeluje predloge za dr2. zbor, kateri se bo menda seSel 4, novembra inskapajostal samo do
konec januvarja. SieeE pan^e; ne: more Se b no^eni sesiji govoriti, kajti zmestijaya je taka v hn%r§\fa politiena megla tako velika, da nij mogoge poioiaja le za en sam mesec naprej videti. Dalec siiio priSli r ' Avstriji! Ministerstvo jitmejf selbbj v razivoju, z Depretisom menda nijso zadqvoljni drugi kplegi^Ker ne zna prav nic pomagati, da bi se kriza ttgtuviia. So le z(Uj vidijo na Dunaji, da Depretis nij sposo-ben, pri nas na Primorskem je to obce znana ped iu eden zadnjih vatlarjev v Trstu si je nekda^Al roke, ko je nekdo minister postal, 6e§: wanch* io ho speranza di diventare ministro!" Splok^pa se slifti, da je ministerska kriza blizej, kakor Mi*:ke-daj; morda dobimo u^e z novim dr^.zborom vilbyo ministerstvo.
Hrvatski wObzorK je zadnjifi prav^strojplial <Vz slovnnske prvake. On pravi odgovarjajojMakrtiicu, da so se Slovenci pri konferenci v I^jubljani uitra-sili, ko so jim Hrvatje predlagali, naj se na to dela, da se Slovonska in Dalmatinska ?t,elesiV ogr-ski drzavi. Da, da naSi prvaki bojd se svoje s^ice, njih politika je vefi sebifina, nego po^rtovilna in. daljnogledna. Ce je res tako, po tern moremo ob-^alovati, kajti politika nam po Hrvatih nasvetovana jo edlno naravna in nam primerna in tudi' izVest-Ijiva, da bi se jo hoteli resno poprijeti naSi in hrvatski voditelji. Posebno ustraSil da se je onega predloga dr. Tonkli, kateri je sploh separatist in malodusen v vsakem obziru, Radovedni Brno, & «e bo kak prvak oglasil na to, kar „0bzor" pifie. --Ma.zurani6 je bil to dni slovesno inStaliran *a hc-vatskega baua; h njim ima Hrvatska zopet narodno vlado, azbogtega nij ^ie konec homati,j m Hrvafakeni.
Ogorski flnanfni minister Kerkapolfjo primoraa zapustiti ministerstvo zarad slaboga gospotatvn. Kakor v hidi je -tndi v drzavi slabo gospodfttitTO, znamenje propada; kaj v resnici v Avstriji nji'voe nobenoga moza?
Kralj Viktor Emanuel se jo vrnil v nedoljo skozi Gorico v Italijo menda prav aadovoljen s tern, kar je na Dunaji in v Berolinu opravil. VCtorici in Korminu ga je «akalo mnogo ljudstva; a kralj se menda za nalaSc nij pokazal in so bile okmt nje-govega vagona zagrnjena;' menda je Hotel nase mlade J „Italianissime" politike uelti.
Francoski monarhisti so sestavili program,*ka-terega bodo poslali grofu Chambordu, da ga1 podpise; novembra moseea se bo razsodilo, cVF&ncija se ostane republika; repiiblikanci in boftapartisti so se zvezali proti legitimistom in mislijo napraviti veliko demonstracije ter izstopiti iz parlamenta-j za slut'aj, ie bi prislo vprasanje zarad • monarhije na dnevni red. Mac Mahon se kaze zda] bolje iiagnjeu republiki.
Srbski knez Milan je v Parizu uze veS Casa. Mac Mahon mu izkazuje veliko Cast in mu je te dni I sam izrocii veliki kri^ Castne legye.
Spanjska vlada dobro napreduje pod Castelar-jem; Londonski bankirji so pripr^Vljeni' tej "Vladi posoditi veliko miljonov sterlingov, kar je ha vsak nacm dobro znamenje.
Nemski cesar pride 15. t. m. na Danaf k m? stavi. Bismarlc pa zdaj nekda kuje nekaj pt»1i rimski kurij'i in sploh proti ultramontanskemu ^banji.
Razne vesti.
n(««rzer Xeituiie) gre in nikdar vecne pride." Tako" nekako w nam glasi otozui pozdrav, a Katerim jemlje tukajSui nemski list v svojilzadnji stevilki slovo od svojib malobrojnih ^«ab|jev. Po dvakratqenqL- po-rodu obaki^t .naglo zamrlo dete, spriCuje jasno, da.je gorisko sw§ir roiio podnebje zelo. neugodno, tenakitn po-6etjem. ^tt*^ki lokalen iist na GoriSkam, k 2emii ha| boV Mi jjomauiui ga ne miramo, dasiravno radi pre<* • biramp; drjttgg veljavne neraSke dasopise; <pes6ioa nem-skih nasiljencev ga pa ne more brez vdikih zrtev pb> sameznikov, vzdr^evati. Disposicijski zalog hi se < ve, da lehko pomtgal, — ca bi se bilo nadejati i, kacega uspeba. A vrlo vzbujona narodna zaved^iiost je po-stala pri nas uze mooan jez zoper • raziiirjeuje .tacega usravaSkega lUt»6a.. wGo.zer Zeituhg'4 je: imela>k ve* cemu 150 naro6nikov; ali so bili;vairp!aeujo&,;<ai^e8ta sun b.^g in urednik Schitf, o katerem naj vmiaio«rede omcnirao, da je svoj list bol)© se Skarjemi ure^oval^ nego s peresom. Patroni uboge ranee pa<;r kateri iio-gotovo iz go!e Ijubezni do svoje nemSke domovine list vzdrzevali, naj so tolafcijo se slavnim iatinskim izre,-kom: ;Oulce et decorum est pro patria moru«
(ir ijubijani) je bil v nedeljo la. t. m. yohlni shod, na katerem se je okolo 60 ncodvismh Ijubljan-skih mfcscanov izreklo za kandidaturo g. dr. Razlaga za ljubljansko mesto in trgovinsko zbornico.   SI. X.
(Jenkova alavoost) se je v nedeljo v Kranji sijajno vrsila. Nadgrobne govoresta govonla dr. Men-cinger in dr. Zarnik. Pri popcMnnini veselsci so govorili gg. Pirc, dr. Mencinger,sdr. Zarnik in dr. \osnjak.
(«. AntoiA lilodic) jo premescen kotdezelni sol-ski nadzomik iz Gradeca v Trst; tako se nam porooa iz prav zaneslpvega vira.   Dobro dose!!
zaraaje «» «Jg« •«««• ™«»'' *«*»«.««. • «««\i"r",»• •«»• videli, da bi tudi slov. veliki posestmki vohli grofa Paceta in bodo najbrfce zac«li dogovori v torn obziiu. 0 tern kaj vee prihodnjik
(t'olllnl odbor sit Intra)    je   razpnslal    sledeci
oglas:
Dragi bratje v Istri! Na 9 meseca oktobra volili bote v dottfnih svojih zupanijah volilue moze, kateri bodo po tern dne 15. istega me*, v volitvenih okrajih volili nove poslaflce za drzavni zbor.
Ker so volitve pievazna zadeva, zbralo se je nas nokoliko domacih tokaj v Trstu kakor volilni odbor se naraenom, da Vam pomagamo pri volitvah  zluziti se i
Dragi rojaki!   Iatro, v kteri Vi prebivate,  zasto-
Sali bodo v novenv drzavnem zboru 4 poslauci, kterih va izherejo veliki poseatniki, trgovska zbornica i me-ata f Istri, a drtiga dva volili boste Vi i»ili nam bratje istrijeki soljani ali kmetje.
Veliki posestniki, trgovska zbornica i most* volili bodo gotoyo za poslanca le svoje ljudi, ker kakor taki r^znajo najbolje njihove potrebe i zelje i bodo tudi v vsih zadevah za nje delali.
Nili tedaj pravicno, da si tudi Visami priskrbito za poslanca mola svojega jezika i svoje krvi, ktera hosts, poznavsa doma&e nase zadeve so druzimi kmeo-kimi poslanci zagovarjala Va§« potrebe i zeljeV Pra-vidno je i poiteno pred bogora i svetoin, ali to doseei §6 le v zloznosti pri volttvah.
V  ta nameu prosirao Vaa, da se med sabo v svojih obeinah porazumite, ktere moze boste volili 9. oktobra za voUce. Na teh je vse lezece, zdru/.tte se za zavedne i postene doraace Jjadi, fcterim je narod i jezik nas* mili i dragi, i kteri se ne dajo podkupiti. Pri volitvah odloci vecina g!asov. Za to prosimo, da na dan volitve Vsak pride v svoj volilni kraj. V sestib Ietih nij tfizko en dan zgubiti. Ali tudi ta dan ne bo zgub-Ijen, ker kar filovek stori za domovino, stori tudi za ae i svoje ml ajSe.
Za sedaj le to o volitvah volilc<jv. V kratkem se borao zopet oglasdi ter napovedaii Vam poslanca, ktera bod© Vaii volilci dne 15. oktobra volili za Vasa za-stopnika v drzavni zbor na Duoaj. Ta obadva boleta Vasa domacina. Vam tedaj domorodna brata, ktera predobro poznata razmere Istre, kakor Vase potrebe i 2elije.
Predragi! Dan volitev je vsakemu postenenia i pravicoemu narodu dan casti i veselja, kar boste tudi Vi gotovo dosegli, ako vsaki izmed Vas kakor pravi domorodec stori svojo sveto dolznost pri volitvah. Po-gumno tedaj i srcno na noge.
,   Zivio na§ premilostivi cesar!   Vse za  vero i railo nam domovino!
V  Trstu 15* septembra 1873.
Domorodui volilni odbor za Istro. Nikola Trific. Anton Marottt. Juraj Jan. Ivan Lavriha. Josip Sancin. Anton Bitentz.
(Smvam zahvala.) Podpisani si steje v dolznost javno se zahvaliti ravnateljstvu bank« „Slovenijett za hitro izplaeanje Hkvidirane mn po streli storjene skocle.
V  Tnpeldah 27. septembra 1873.
J02EF miDEZ, -                    posestnik.
Poslano.
V predzadnji Steviiki B61asa" odgovarja c. g. vi-kar Tone Maknc iz Kobiljeglave na neko, njegovo osobo zadevajoCo notice v Soci v wposlaneni* s pod-pisom Marko Mar-greiter. Naj stvar pojasnim. To njegovo posiljeno orodje, stari uditelj Margreiter, spa-da k iskrenim cestiteljem |lahtne vinske kapliice, ka-tera ga je tudi veckrafc v Staojel, x hrame mojih so-rodnikov pmabiia. Tam sva se v<jckrat videla in tako tudi isti dan, ko sva skovala ovo v Soci natisnjeno notica o Vasej nerodnosti, g. Makuc, katero Vi zdaj z moralicno posiljemm poslaoim ovreCi skusate.
;. Kako se je to godilo?! Vea spehan pride gospod ucitelj Margreiter, katerega ste Vi za obrekovaica ttcinih i mi pove  v jezi se tresodim glasom,   kako
osorno mu ste Vi, razsiijaielj resnice, lvkli, 4a> neeete vstreci njegovi srcui zelji s tem, da bi carjevo rojst-veno slovesnost z otroci uSectmi se vred, z ina§o ob desetih obbajali, ces da Vi berete mase za obfiino i tie za druzega. Dal mi je tudi listek, na katerem je bil veliko vefii dop.s, kakor je bila ona notica v „Soeitt kr me vljudno naprosil, naj mu stvar v slovenscino prevedem.
Placal mi je tudi proti njegovtj navadi kozareek vina, katerega sem bil i sense toliko potreben, kakor Vi g. Makuc iieslanega modaika, kedar se uze pevenke i piscancev najeste. Pa vendar vstregei sem mu. Za-hteval sem ou njega se pet uovcev za postni kolek i sel sem na possto, kder sem iz predo^gega dopisa nje-govega (C*e bi bilo treba- postregel bi z Margreiterjevim rokopisom) kratko notico nuredi!, k«tera Vas je tako zgala, da ste zbesnili i poz»biv§i se vsakegu VaS-j o-sobi primernegit korektnega postopanja postali za-pidjiver.
Ko je gospod utntelj p>?neje stvar v .^Soci* bml, niencal si je roki, tor se siuijal v pest, kajti vdar.l sem mu v mozko roko, da o stvari nikomur besedice ne drhneni. Ali cujte! kak prevrat v desetili dnevih. Plamtecih se uci, rodecega nosa i aic kaj trdne boje priplazi se spet neko popoldne gosp. ucitelj k meai. Vie koj po njegovem barlekinskem vedeuji spozual sem, da mi ioa opet kaj vaznega razodeti. No kaj novega, gospod ucite\j? ga nagovorim. Vam imam ne-kaj vaznega povedat, jeclja mi v zadregi stara reva. Gospod vikar me je se svojimi priliznjenimi besedami (ne, morebiti s drnim teranomV) tako zmotd, da sem mu podpisal preklic svoje Vam dane notice, kt ste jo v Soci natisnili. Jaz ubogi revez, akoravn»> jezen na tt>ga prokletega forja (sicf) uLe o.l raojag.t prvega pri-hoda, ko me je kot kakega klateza sprejel, bil sem od njegovega prikupljivega vedenja tako zapeljan, da nsj-bem sum vodel, kaj sem delal, ko sem podpisal — koncept, katerega je uze napravljenega iraei. (sict!) Pa, „nadaljuje stara leva, vsaj, bote Vi nadalje mul-c.ili, ali vsaj tam meai prizanesli ?!*
Ali resen i opraviueno jezen moj pogletl z opoin-bo, da je s pameti, streznil ga je koj. Veste kaj, re-kel mi je, nekoliko premisljaje: Naredite kar liocete, lehko tudi v Vasej ropliki svetu naznanite, da me je nas vikar k lazi prisilil, da sem Vam jaz to povedal, in da je notica v Spoi od besedice do besedice resnic-na. Toliko gospod v dokaz moraine posiljenosti k Ia^i i pripravljen sem Vam vse to, kar sem tukaj objavil s prisego potrditi. In Vi so postopite meoe imenovati {•loveka brez casti ia imena, ki ste s tem dokazom pred cehm svetom lehko do tai pohabljeni. Kar se tice mojega imena i casti re6i Vam zamorera samo to da ako bi bdo uieni tako raalo lezete na mojej casti mojem imenu, kakor zelo jo Vam nasprotno na uci-teljevi letni svoti, rekalo se mi bi gotovo v VaSih i v Vam enacih krogih vse kaj druzega.
Da oroenim §e enc lazi v Vasem poslanem, opti-stivsi oni zagovor, da je bila ma§a za dez, — katero bi gotovo opuatili, da bi iiuel tudi Kras zvenaj Vas zgoreti, ako bi Vam slovesnost po kak^m nirlicn deset forintov nesla — kaka stopinja neumnosti mora b.ti vendar ona ki pripusti se cloveku na celem umisliti tako laz, kakor§na je ona Vasa pod prvo tocko?!
Kdo izrnej pevoev kobdjeglavskih je se 'vedei, da je v avgustu cesarjevo rojstvo razun kakega vojaka ki se tedajsne wdoppelt mana/.u1* sporainja?!
Da, da gospodin Don Makuc, hudobni ste, kakor peklensfiek, a zviti nikakor kot lesica!
Krasevec.
Skrbinski zupan me je pri komenskemu volilnem sbodu zalostnega spomina za Glasovce med govorom navduseval naj Tonklijevo kandidaturo kolikor »mogoce pobijam in naj dobro po njemu mlatim" in se proti meoi obracel, pa sepetal, t!a on nij povabljen k shodu in da je se zmerom Socan itd. (Ta rsva je mislila, da jaz nijsem povabljen.)
Pozvedel sem pa, da ta dusa je clovece vsih barv in da je javen agitator za Tonklija, in da je tudi za Tonklijevo drustvo ude nabiral. Po tem ko je nabral nekoliko udov za Tonklijevo drustvo gre v Gorico in jih nazDanj. Ta revez je pa ostrmel, ko mu junak od-govori: Ako mi tudi en kos takih prinesete, to nam ne pomaga nic.   To mi je povedal A.... §.. iz   P.........
Ker sem pozvedel tudi, da je pri dostih prilozno-stih mozake pregovarjal, naj Tonklija volijo, proti meni se pa vedno SoCana stuli, ustavim tega zupana dne 2 septembra t. 1. pred komensko uradnijo in ma ocitam, zakaj skrivno toliko okoli rogovili za Tonklija; od-govor je bil sledeSi:
„Jest sem §e zrairom ud nSoce* pa se morem nkazati za Tonklija, ker imam dva sina v malem se-wmeni§ci, in ce bi za Soco delal, bi znali duhovni, Bprofesorji mojima sinoma Skodovati, ker lansko Ieto n8em se kazal pri Sodi prevec svobodnega, zategadel vse bojim, Ida je eden mojih sinov zaostal; ko pridemo „v Sezano bom uie za ta pravega glasoval.*
V nedeljo dne 21. septembra t. 1. je bil ta zupan v Rihenberku,    kder   je    javno  na    cesti    2upana
avberikega ia ednega staresina iz stijaSke ^upanije pregovarjal, naj Tonklija za poslanca izvolijo, pri kojih je bilo pregovarja^nje bob ob steno, ker ta dva sta od-locna Socana, ki bosta >rolila za poslanca mo2a, koji ima na GoriSkem za narod nnjvec zaslug.
Iz tega razvidite za koga m'eSetari Pipart in kake znacaje izreja stranka, katera se stuli katoli§ko.
V. Z.
Is urertnikove listnlce.
(». iTrasevec. Ne bojte se za Tropinarja,
6. Z. Ben§ki babi ne bomo otlgovarjali; kaj ima§, ce se % babo prepiras, ki ne pozna „rezona*', k vecemu te za6ne zraerjati, ker baba ne bo nikoli ornolknita. Pac pa bomo g, Stres-a odgo-vorili prvikrat, ko borao imeli kaj prostora odvee, morda ixle prt-hodnjic.
^
Vscm fiestitim gospodom in slavnemu obftinstvu se prav sr6no zahvalujem, ker so mojpga ofieta
Jozefa Faganela,
kateri je 26', spptembra po ilolgi in hudi bolozni v 68. Mu stojr starosti mirno v bogn zaspal, 28. t. m. k zadnjemn po6itku spreniili, in tako blago soCutjo do mojo dm-2ine skazali.
Osek 29. sept. 1873.
JO^EP FAGrANEL, de2. poslanoc.
St. 501.
Hiite&iJ.
V Solskem okraja goriSkc okolice so razpisane sledeCe slnzbe:
1.  Ut-iteljska sluzba v obcini III. vrsto v Lokavcu
z letno plaCo f. 400 in prostem stauovanjem.
2.  TOteljske slnzbe r obCinah IV. vrste z letno plaCo 300 gold, in prostim stauovanjem v Gabrijah pri Ajdovs&ni, na Berjah, v Oseku, v Cerovem, na Gorenjepolji, v Kozani, v Vi-polzah in Vedrijanu % dostavkom, da bo uditelj v Gabrijah uzival razun plaCe dohodke vrta v'obsega 300[]°.
3.  Poduciteljske  slaibe v Kamnjah, v Mirnem, y
Solkanu in v Cernicah z letno plado 300 gld.
PoduCitelj v Katnnjah itnel  bo   razun   plaSe,
prosto stanovanje in doklado f. 50 iz obCinske
blagajnice. Prosilci naj svoje prosnje vlo^ijo previdene z dokazom uMteljske ali poduciteljsko   sposobnosti in dosedanjega sluzbovanja najdalje do 30. oktobra t. 1. pri doticnih krajnih solskih svetih.
C. K. OKRAJNI SOLSKI   SVET v GORICI. dne 25. septembra 181*3.
AliBIN SLITSCHEE (
trgovee v LJUBLJANI,
na (luuajski cesti, st. 64                       (
priporo&t svojo stacuno za specerijsko   blago  in zeleznino;   dr& zaiogo  najboljSih  vodnih in   cirkularnih 2ag za dile, deske in furnire, ranogovrst- ' uih roSnih zag,  pil,    vlitih  in iz pleha" emailiranih  piskrov   in vseh   orodij   za kuhinjo; zelezne prihranilne ognjiS6a; pie-hate in grudelnaste pe<5i in kotle, kosnje ino slamorezne kose, lepo pozlaSene kri2e za grobe i. t. d.                                        i
Izdavatelj in odgovorai nrednik; VIKTOR DOLENE0. — Tiskar: PATERNOIiH t Gorici,