KOLEDAR (Vestnik:) XXIII. šolske družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani x a navadno loto 1909. — Izdalo in založilo vodstvo. Cena 1 K 20 v. ^4s). 7 ; 8 9 : 10 11 12 13 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 70nica. Romuald; Malina. Ivan Mat., sp.; Zvezdodrag. Apolon., d. m.; Blagoslava Šolastika, d.; Vojmil. Adolf,šk.; Dobrana. Evlalija, d. m.; Zvonimir. Katarina, d.; Vrativoj. ( Prilika o sejalcu in semenu. Luk. 8. * 15 IG 17 18 19 20 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 60nica. Valent m.; Cvetna. Favstin in Jov.; Ljuboslava. Julijana, d. m.; Strahomir. Donat in tov., m.; Vesela. Simeon, šk.; Dobrana. Julijan, sp.; Bratomil. Elevterij.šk. tn.; Dragovan.© Jezus ozdravil slepca. Luk. 18. 21 22 23 24 25 2G 27 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 50nica. Maksimilijan, šk. Stol sv. Petra v A. Gojslav. Pust. Peter D.; Čudomil. t Pepelnica. Matija, ap. Valburga, op.; Vladoj. Marjeta Kort.; Krašimir. Leander, šk.; Nikna. J) Hudobni duh izkušal Jezusa. Mat. 4. 28 Ned. '■ postna. Roman, op.; Inosl. *’ ^ SUŠEČ ¥ MARCU Hrv.-srbsko: Ožujak. Poljsko: Marzec. Češko: Bfezen y-§~ 31 dni. -f*- Rusko: Mapri,. Luž,- srb.: Nalčtnik. Bolgarsko: M»i>ri». Dnevi Gadovi in nedeljski evangeliji 1 Pon. Albin, šk.; Belin. Beležke. 2 Tor. Simplicij, pap.; Milena ■ ~ I|U|-T 3 Sred. f Kv. Kunigunda, c.; Mislav. 4 Čet. Kazimir, sp.; Sladoje. 5 Pet. t Kv. Agapeta, m.; Danica. 6 Sob. f Kv. Fridolin, op.; Zvezda. Jezus se na gori izpremenil. Mat. 17. 7 Ned. 2. postna (kvat.) Tomo Ak.@ 8 Pon. Ivan božji, sp.; Bodin. S) Tor. Frančiška R.; Danimir. 10 Sred. 40 muč. Stana. 11 Čet. Heraklij, m.; Radoja. 12 Pet. Gregor 1., pap.; Božana. 13 Sob. Rozina, vd ; Svetovid. Jez. izgnal hudiča iz mutca. Luk. 11. 14 Ned 3. postna. Mat.; Desimir. 15 Pon. Longin, m.; Velislav. ( 16 Tor. Hilarij, m.; Ljubislava. 17 Sred. Sredp Jedert, d.; Budimir. 18 Čet. Ciril Jeruz.; Slavoljub. 19 Pet Josip, ž. D. M. Zlata. 20 Sob. Evgenij, m.; Vlada. Jezus nasitil 6000 mož. Ivan 6. 21 Ned. 4. postna (sredp.) Bened. © 22 Pon. Bazil, m ; Milojka. 23 Tor. Viktorijan, m.; Dražislav. 24 Sred. Gabrijel, n. a.; Jaroslav. 25 Cet Oznanjenje M. D. Predrag. 21» Pet. Dizma; Srdan. 27 Sob. Rupert, šk.; Stanimir. Judje hoteli Jez. kamenjati. Ivan 8. 281 Ned. 5 postna (tiha) Ivan Kap. j) 29 Pon. Ciril, šk. Branivoj. lil) Tor. Angela F., vd.; Pribislav. 311 Sred. Modest, šk.; Mojmir. Dan vzraste za 1 uro 46 min. Dan je dolg 10 ur 58 min. do 12 ur 44 min. MALI TRAVEN » APRIL Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Čet. Hugon, šk.; Mutimir. 2 Pet. Marije D. 7 žal. Fran Pavl. 3 Sob. Abundij, šk.; Žarko. Jez. prihod v Jeruzalem. Mat. 21. Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. postna (cvetna) Izidor, šk Vincencij F.; Dabiživ. @ Sikst, p.; Čudna. Herman, sp.; Radivoj. Vel. čet. Albert; Viljenica. • Vel. pet. Marija Kleofa. f Vel. sob. Ezekijel, pr. Jezus vstal od smrti. Mark. 1(1. 11 12 113 ,14 115 IG 17 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet Pet. Sob. Velika noč. Vstaj. Gosp. Velikn. poned. Saba, m. Hermenegild, m.; Milutina.f Justin, m.; Jelača. Helena, kr.; Gestirad. Turibij, šk.; Božislava. Rudolf, m.; Radojca. Jez. se prikazal pri zap. vratih. Ivan 20. t. povelik. (bela). Apolonij. Leon IX. p.; Tihorad. Marcelin, šk.; Dragislav. ® Anzelm, šk.; Dragomira. SoterinKaj, p., m.; Ljutomer Adalbert, šk.; Vojteh. Jurij, m.; Jurislav. 18 Ned. 19 Pon. 20 Tor. 21 Sred. 22 Čet. 23 Pet. 24 Sob. Jezus, 25 Ned. 26 Pon. 27 Tor. 28 Sred. 29j Čet. 30 Pet. dobri pastir. Iv. 10, 11-16. 2 povelik. Marko, ev.; Tug. ; Klet, p.; Sekana. Peregrin, duh.; Raduna. j) Pavel kriški; Slavica. Peter, m.; Tankoslava. Katarina S., d.; Samorad. Beležke. -«-§8S VELIKI TRAVEN ★ MAJ XQlPŠ§>_______________________________________________ ?Mrx Hrv.-srbsko: Svibanj. Poljsko: Maj. Češko: Kvčten. 31 dni. dP- Rusko: Mah. Luž.-srb.: Rdžovnik. Bolgarsko: Mah. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sob. Filip in Jakob, ap.; Žiga. Beležke. Jez. napovedal svoj odhod. Ivan 16. 2 3 4 5 C 7 8 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 3. povelik. Zavet. sv. Josipa. Najdba sv. križa. Solnčarica. Florijan, m.; Cvetoslav. Pij V., p.; Desirad. @ Ivan Ev. p. lat. vr. Dragovit. Stanislav, šk. m ; Ognjana. Prikaz, sv. Mih.; Budislav. Jezus obljubil sv. Duha. Ivan 16. 9 10 11 12 13 14 15 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 4. povelik. Gregor Nac., šk. Antonin, šk.; Dvorna. Mamcrt, šk.; Ljerka. Pankracij, m.; Stojmir. ( Servacij, šk.; Jasna. Bonifacij, šk.; Svetolik. Zofija, m.; Jaromira. Jezus učil o molitvi. Ivan 16. 16 17 18 19 20 21 22 Ned. Pon. Tor. Sred. čet. Pet. Sob. 5. povelik. Ivan Nep., m.; Paškal; Dušoje. j ^ d Feliks, sp.; Mladica. 'C-g Celestin, p.; Vitosl. © 1 ^ S Vnebohod Kristov. Milodar. Valent, m.; Jelina. Julija, d.; Boža. Jez. govoril o pričanju sv. Duha. Iv. 15. 23 24 25 26 27 28 29 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 6. povelik. Dezid.; Milorad. Marija D., p. kr.; Čveta. Urban 1., p.; Nosimir. Filip N., sp.; Dragica. Magdalena; Volkašin. j) Avguštin, šk.; Jaromir. f Maksim, šk.; Dana. Jezus gov. o sv. Duhu in ljub. Iv. 14. 30 31 Ned. Pon. Binkošti. Duhovo. Binkoštni pon. Angela, d. Dan vzraste za 1 uro 15 min. Dan je dolg 14 ur 27 min. do 15 ur 42 min. ROŽNIK + JUNIJ Hrv.-srbsko: Lipanj. Češko: Červen. - Pon. Hermogen; Radonica ( 7 Tor. Bronislava, n.; Mrena. 8 Sred. Mala gosp. Rojst. M. Dev. 9 Cet. Korbinijan, šk.; Vsemir. 10 Pet. Nikolaj Tol., sp.; Rakita. 11 Sob. Prot in'Hijacint, m.; Slaven Jez. obudil mladeniča v Najmu. Luk.7. 12 Ned. 15. pobink. 1. Mar.; Večedrag. 13 Pon. Virgilij, m.; Zremil. 14 Tor. Poviš. sv. kr.; Znanoslav. © 15 Sred. fKv. Nikomed, m.; Petkana. : IG Čet. Ljudmila, vd.; Sodimir. :17 Pet. + Kvatre. Lambert.šk.; Prvan. 18 Sob. j Kvatre. Josip K.; Sokolica Jez. ozdravil vodeničnega. Luk. 14. 19 Ned. 16. pobink. 7 žalosti M. D. , j 20 Pon. Evstahij, m.; Prija 121 Tor. Matej, ap.; Blagoslav. '22 Sred. Mavricij in t.,m.; Cclimir. j) 123 Čet. Tekla, d. m.; Slavna. |24 Pet. Marija D. reš. ujet.; Sadivoj. 25 Sob. Kleofa, sp.; Uroš. 0 največji zapovedi. Mat. 22. 2(1 Ned. 17. pobink. Justina, d. m. 27 Pon. Kozma in Dam.; Radomira. 28 Tor. Venčeslav, kr.; Vidica. 29 Sred. Mihael, v. a.; Bogomir. @ 30 Čet. Jeronim, c. uč.; Jekica. Dan se skrči za 1 uro 40 min. Dan je dolg 13 ur 23 min. do 11 ur 43 min. £Vr rvfr-.S. ** VINOTOK ★ OKTOBER Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1| Pet. Remigij, šk.; Dragana. 2| Sob. Leodegar, šk.; Miran. Jez. ozdravil mrtvoudnega. Mat. 9. 3 Ned. 18. pobink. Rožn. v ; Vitomir 1 Pon. Fran Ser., sp.; Tegodrag. 5 Tor. Placid in tov., m.; Dumnuka •S Sred. Brunon, sp.; Bunoslav. C 7 Čet. j Justina, d.; Dragonika. 8 Pet. i Brigita, vd.; Dragosta. ■* Sob. Dionizij, šk. m.; Svetina. 10 tl 12 13 U 15 til Prilika o kralj, ženitnini. Mat. 22 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 19. pobink. Fran Borg, sp. Nikazij, šk.; Negoslava. Maksimilijan, šk.; Drugislav. Edvard, kr.; Rosica. Kalist, pap.; Sestrena. © Terezija, d.; Radislav. Gal, op.; Velena. Jezus ozdravil kraljičevega sina. Iv. 4. 20. pobink. Posveč. cerkva Luka, ev.; Travica. Peter Alk., sp.; Spasenija. Ivan Kanc., sp.; Raša. Uršula, d.; Stojslav. Kordula, d. m ; Zorislav. ]) Severin, šk.; Živka. 17 Ned. 18 Pon. Ul Tor, 20 Sred. 21 Čet. 22 Pet. 23 Sob Prilika 24 Ned. 25 Pon. 20 Tor. 27 Sred. 28 Čet. 29 Pet. 30 Sob. i kraljevem računu. Mat. 18. 21. pobink. Rafael, vel. ang. Krisant in K.; Zlatija. Evarist, p. m.; Vranica. Frumencij, šk.; Srebra. Simon in Juda, ap.; Mila. (§ Dajte cesarju, kar je ces. Mat. 22. i1 Ned- 22. pob. Volbenk; Srečko. Beležke. -’rr Dan se skrči za 1 uro 41 min. Dan je dolg 11 ur 39 min. do 9 ur 58 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 2 j 5 6 Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. Vsi svetniki. Ljubomil. Verne duše. Just, m.; Neša. Viktorin, šk.; Bogomil. Karol Bor., šk.; Dragotin. ( Cabarija; Savina. Lenart, op.; Ratislav. Beležke. -’ir ~~ Jezus obudil Jajrovo hčer Mat. 9. 7 8 9 110 11 12 13 Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 23. pobink. Prosdocim, šk. Bogomir; Živka. Božidar, m.; Sebislav. Andrej Av., sp.; Golobica. Martin, šk.; Višnjica. Martin, p. n..; Davorin. Stanislav K., sp.; Nevenka.© Prilika o dobrem semenu. Mat. 13. 14 15 10 17 18 19 ,20 Ned. Pon. Tor Sred. Čet. Pet. Sob. 24. pobink.Vener.;Borislava Leop., vojv.; Volčiča. Ivan Trogirski; Večerin. Gregor, šk.; Ljubava. Odon, op ; Oliva. Elizabeta, kr.; Jelisava. Feliks Val., sp.; Vladiboj. ]) jO razdejanju Jeruz. in o sodbi Mat. 24 21 '22 23 24 25 20 g? Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob. 25. pobink. Zavet. D. M. Cecilija, d. m.; Jezdimir. Klemen, p. m ; Raviojla. Ivan kriški, sp.; Jeca Katarina, d m.; Kolomir Silvester, op.; Radejka. Virgil, šk ; Vedrana. ® 0 poslednji sodbi. Luk 21. 28 29 30 Ned. Pon. Tor. 1. adv. Sosten, m.; Lelija. Saturnin, m.; Skoromir. Andrej, ap ; Hrabroslav Dan se skrči za 1 uro 16 min. Dan je dolg 9 ur 55 min. do 8 ur 39 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji 1 Sred Čet. Pet Sob. Eligij, šk ; Rajka. Bibijana, m ; Tihomir. Fran Ks., sp.; Drago. Barbara, d. m ; Velika. ( Beležke. 3 4 TTTTTIT Ivan Krstnik v ječi. Mat 11. 5 6 7 8 9 10 11 Ned. Pon Tor. Sred. Čet. Pet. Sob 2. adv. Sava, op ; Stojana. Nikolaj; Vladovita. f Ambrozij, šk ; Veselin. Brzm. sp. M. D. Mojslav. Peter For , šk.; Savica. Melhijad, p. m ; Tatomir. Damaz, p.; Mira. Ivan Krst pričuje o Kristu lv. 1. 12 13 14 15 16 17 18 Ned. Pon Tor Sred Čet. Pet. Sob. 3 adv. Sinezij; Široslav. © Lucija, d. m.; Vitača. Spiridijon, šk.; Vojmir. fKv. Kristina, d.; Cvetana. Evzebij, šk. m.; Bogoslava. + K v. Lazar, šk.; Strojslav. f Kv. Gracijan; Kraja. Ivan Krst poklican v prorok Luk. 3. 19 Ned. 20 Pon. 21 Tor. 22 Sred. 23 Čet. 24 Pet. 25 Sob. 4. adv. Nemezij; Uglješa. Liberat, m.; Boživoj. ]) Tomo, ap.; Tomislav. Cenon, m.; Zvezdana. Viktorija, d.; Ozrislav. f Adam in Eva; Dunja. Božič. Rojstvo Gosp Simeon in Ana v templju. Luk. 2 2(1 27 28 29 30 31 Ned. Pon. Tor. •Sred. Čet. Pet. Ned. pr. nov. let. Štefan. @ Ivan ev ; Pelislav. Nedolžni otročiči; Zenica. Tomo, šk.; Vrhoslav. David, kr.; Branimir. Silvester, pap.; Blažena. Dan se skrči do dne 22. za 20 ntinut in zopet vzraste do konca meseca za o min. Dan je dolg 8 ur 36 min. do 8 ur 21 min. Nekaj spominov leta 1909. Dne 7. svečana 1909 bo minilo sto let, odkar se je rodil v Goričah v Ziljski dolini veliki slovenski rodoljub in vseslovan Matija M a j a r Ziljski. Prav tistega dne premine pol stoletja, odkar je umrl slovenski mecen knezoškof ljubljanski Anton Alojzij W o H. Dne 20. velikega travna 1909 bode sto let, odkar so Francozje tretjič zasedli večji del slovenskih pokrajin. L. 1909 bo stoletnica druge Vodnikove pesemske zbirke: Pesmi za brambovce, ki so izšle pred prihodom Francozov. Tistega leta — 1809. — je izdal Valentin Vodnik tudi „Geschichte des Herzogthums Krain, des Gebiethes von Tricst und der Graf-schaft Gorz“. Dne 8. rožnika bo stoletni spomin rojstva slov. slovničarja Antona Ivana Murka, čegar zibel je tekla v Št. Rupertu v Slov. Goricah. Dne 8. malega srpana bo sto let, odkar se je v Krapini rodil veliki Ilirec Ljudevit Gaj. Dne 28. listopada 1909 poteče 25 let, odkar je „Slov. Narod11 prinesel poziv, da naj se osnuje slovenska šolska družba sv. Cirila in Metoda. Na božični dan 1884 se je v ta namen sestal odbor, ki mu je bil na čelu L. Svetec in člani: Ivan Hribar, Ivan Murnik, dr. J o s. Vošnjak in Tomo Zupan. Poštne določbe. l,"Določbe za pisemsko pošto. Navadno pismo v Avstro - Ogrsko, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo ne sme prekoračiti 20 gr (gramov). Navadno pismo v vse avstro-ogrske, bosenske in hercegovinske kraje (izvzemši sandžak Novi Bazar) in vso Nemčijo z Helgolandom, mora imeti tuzemsko znamko za 10 v (vinarjev). — Za lastni kraj, kjer se odda pismo (za »mestna pisma«), je pisemsko-poštna znamka tudi za 10 v. Pismo n a d 20 gr do vračunši 250 gr v vse avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino ter v Nemčijo mora imeti poštno znamko za 20 v. Pisem nad 250 gr težkih ne sprejema pisemska pošta. Take odpošiljatve se odpravljajo po vozni pošti. — Le uradna, poštnine prosta dopisovanja sprejema pisemska pošta tudi v domačem prometu do 2'/a kg (kilograma); taka pisma, namenjena na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, pa le do 1 kg. Pisma v inozemstvo. V Nemčijo stanejo pisma do 20 gr 10 v, nad 20 do 250 gr 20 v; v Črno goro za vsakih 20 gr 10 v; v Sr b i j o za vsakih 20 gr 10 v; v druge države do ž0 gr 25 v; za vsakih nadaljnjih 20 gr 15 v več. Pri priporočenih (rekomandiranih) pismih se plača kot priporočilna pristojbina brez razločka teže tako za tu- kakor za inozemstvo poleg navadne pisemske pristojbine še 25 v. Priporočiti se morejo vse pisemsko-poštne pošiljatve. Povratni listi (retur-recepisi) se pridevajo pismu le na izrečno zahtevanje. Za to plača oddajnik 25 v. Dopisnice so dovoljene v vsem obsežju svetovnopošt-{Jega društva in stanejo v vse kraje Avstro-Ogrske in vse Nemčije 5 v, v Črno goro in Srbijo 5 v, v druge k svetovno-Poštnemu društvu spadajoče dežele 10 v. Dopisnice s plačanim odgovorom stanejo dvakrat toliko kakor navadne dopisnice ; dovoljene niso samo v notranjem prometu Avstro-Ogrske, marveč v vse dežele svetovno-Poštnega društva. Tiskovine. Kakor tiskovine proti znižanim pristojbinam ^j), take pošiljatve se dopuščajo: knjige, mehko in trdo vezane, suke karte, objave i dr., tiskane, kamenopisane in fotografovane. f-avite morajo biti tako, da se lahko pregleda njihova vsebina, ter ne smejo obsegati nikakršnih pisanih prilog ali dostavkov; v notranjem prometu, potem v onem z Nemčijo ne ^thejo prekoračiti teže 1 kg, v ostalem svetovno-poštnem prometu pa ne teže 2 kg. Dovoljeno je pri cenilnikih lastnoročno vpisovanje cen in podpisavanje imen; pri korekturnih polah korekturni dostavki, celo na posebnih lističih; pridevati se sme tudi rokopis. Pristojbina za notranji promet Avstro-Ogrske in oni z Bosno in Hercegovino ter z Nemčijo je 3 v do 50 gr\ 5 v do 100 gr; 10 v do 250 gr; 20 v do 500 gr; 30 v do 1 kg. V vse ostale dežele svetovno-poštnega društva je za vsakih 50 gr 5 v. Obrazci in poizkušnje blaga. Poizkušnje blaga se morajo v vrečice, zabojčke ali zavoje, ki se dajo odpreti, tako zaviti, da se lahko pregleda vsebina. Imeti ne smejo nobene kupne vrednosti in nobenih drugih pisanih opazk, nego le ime ali tvrdko odpošiljalčevo, naslov prejemnikov, tovarniško ali trgovsko znamenje, številke, cene, težo in mero blaga, ter koliko ga je na razpolago. Dalje ne smejo poizkušnje blaga presegati 30 cm v dolgosti, 20 cm v širokosti in 10 cm v visokosti, kakor tudi ne teže 350 gr. Pristojbina v notranjem prometu in v onem z Bosno, Hercegovino in Nemčijo je 10 v do 250 gr, od 250 do 350 gr 20 v. V ostalem svetovno - poštnem prometu 5 v za vsakih 50 gr, najmanj pa 10 v. Ekpresna pisma morajo imeti jako natančen naslov in opazko »pr. ekspres«. Ekspresna pristojbina znaša v kraju oddajnega poštnega urada vedno le 30 v. Ako pa naj se izroči pismo zunaj oddajnega kraja (mestne proge), zaračuni se vroč-nina z 1 K za vsakega 7‘/a km (kilometra). Poštno-denarne nakaznice (komad po 3 v) do zneska 1000 K mora sprejeti vsak poštni urad. Pri navadnih (ne brzojavnih) poštnih nakaznicah v Avstro-Ogrsko in Liechtenstein se plača za zneske do vračunši 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K. V Bosno, Hercegovino, Novi Bazar (samo v Plevlje, Prie-polje in Priboj) je od denarnih nakaznic plačati: do 50 K 20 v, do 100 K 30 v, do 300 K 60 v, do 600 K 00 v, do 1000 1 K 50 v. V Nemčijo in Luksemburg je plačati od poštnih nakaznic: do 40 K 20 v, za vsakih nadaljnih 20 K 10 v; v Crnogoro, Srbijo in Turčijo (c. kr. poštne urade) je plačati do 50 K 20 v, do 100 K 40 v, do 300 K 80 v, do 600 K 1 K 20 v, do 1000 K 2 K. Pristojbina za denarne pošiljatve po nakaznici v druge vnanje države znaša: za vsakih 50 K 25 v, do 100 K; čez 100 do 1000 K od vsakih 50 K 25 v. Na Angleško, Irsko in Združene države Severne Amerike pa za vsakih 25 K 25 v. Za denarne pošiljatve po nakaznici izven Avstro-Ogrske so porabiti »mednarodne poštne nakaznice«, katerih kom. stane 3 v. Za brzojavne denarne nakaznice se morajo poleg teh pristojbin plačati tudi še posebne za brzojavno odpošiljatev. Zalepke (po 11 v) se rabijo kakor pisma. or'J; oče navadna pisma nazaj vzeti iz poštnega urada pred odhodom ali po odhodu pošte, mora naznaniti to dotičnemu poštnemu uradu pismeno ter se obvezati, da bo odgovoren za vsako škodo, ki bi mogla nastati iz tega, da se je pismo nazaj vzelo. Prav tako se tudi naslov že odposlanega pisma ali druge pošiljatve lahko izpremeni. Pokazati se mora dotičnemu poštnemu uradu lastnoročno pisan, popolnoma enako glaseč se naslov, in ako je pismo zapečačeno, tudi pečat. Pri priporočenih pošiljatvah se mora na vsak način pokazati in oddajnemu uradu izročiti prejemni list. Pristojbina za že odposlana pisma je v notranjem prometu 35 v, v dežele svetovno-poštnega društva 50 v. Zgodi se to lahko tudi brzojavnim potom. II. Določbe za vozno pošto. Vozna pošta odpošilja: Denarna pisma in zavojčke (pakete) z denarjem; listine z navedeno vrednostjo; zaveznice in dr.; pisma brez vrednosti, ki tehtajo nad 250 gr; vozno blago, naj je vrednost navedena ali ne, do 50 kg; pošiljatve proti poštnemu povzetju; vrednostna pisma in poštne zavojčke. Naslov pri voznopoštnih pošiljatvah mora biti popolnoma jasen; naveden mora biti kraj, dežela, kakor tudi mestni okraj, ulica in hišna številka. Denarna pisma se morejo oddajati zaprta ali odprta; odprta le do teže 250 gr in v vrednosti od 1000 K naprej. Pri rabi poštnouradnih zavitkov za denarna pisma (komad po 2 v) zadostuje zapečačenje z dvema pečatoma; ako se rabijo pa drugi zavitki, spravljati se morajo denarna pisma v navzkrižne zavitke in zapreti s petimi pečati — Zavita denarna vsota se mora na naslovu navesti po svojih delih. Pošta jamči pri zaprtih pismih le za izročitev nepokvarjenega pisma, ne za njegovo vsebino. i Vrednostni papirji, dolžna pisma, delnice i dr. se morajo oddati vedno zaprti: navesti se mora njihova vrednost, zapečatijo naj se s petimi pečati, ako se porabi navzkrižni zavitek. Vozno-poštne pošiljatve se morajo vsebini primerno zaviti in trdno zapreti, da se ne more priti do vsebine, ako se ne odprd ali poškodujejo zavojčki. Na zaklepe zavoja (šive, špranje, konce vrvice i dr.) se morajo pritisniti pečati v zadostnem številu. Vsem voznim pošiljatvam, ki presegajo 50 gr, se mora pridejati poštna spremnica (komad stane 12 v). Kupon (odrezek) poštne spremnice se sme porabiti za pošiljalčeva priobčila ter ga sme prejemnik odrezati. Brez navedene vrednosti se morejo vozno-poštne pošiljatve tudi pošiljati v notranjem prometu. V slučaju, ako izgubi pošiljatev ali pa poškoduje, povrne poštni zavod od dokazane škode za 3 kilograme 15 K, za 5 kilogramov 25 K ln za vsak nadaljni kilogram 5 do 6 K. , S poštnim povzetjem smejo vozno-poštne pošiljatve do zneska 1000 K pošiljati vsi avstrijsko-ogrski ter bosensko-hercegovinski poštni uradi in do istega zneska tudi v Egipet. Denarni znesek, katerega ima plačati prejemnik pošiljatve poštnemu uradu, mora navesti oddajnik na obeh naslovih (na zavojčku in na spremnici) pod zaznamkom v vrednosti z besedami: »povzetje................K . .v«, natančno s številkami in črkami, in sicer pri pošiljatvah v inozemstvo tudi v veljavi dotične države. Spremnica za poštno povzetje je različna od navadne poštne spremnice in stane komad 12 v. Povračilo za poštno povzetje znaša za Avstrijo, Ogrsko, okupirane dežele, Črno goro in Srbijo po ■/.//„, to je 1 v od vsakih 2 K, najmanj pa 12 v. Ekspresne pošiljatve. Tudi vozno-poštne pošiljatve sc dostavljajo na zahtevanje takoj po njihovem prihodu s posebnim slom naslovniku v stanovanje. Na zavojček kakor tudi na poštno spremnico se mora razvidno zapisati beseda »ekspres« ali »s posebnim slom«. Pristojbina za ;ekspresno vročitev pri pošiljatvah v mestne okraje znaša 50 v v slučajih, v katerih se pošiljatve same vročč, v onih slučajih pa, v katerih se dostavijo samo naznanila (avisi), 30 v. Za pošiljatve v deželne okraje znaša ta pristojbina 1 K na daljavo 7‘/a km, odtegnivši že plačane pristojbine. Lestvice za pristojbino štempljev ali kolkov. I. Kolek za menice. Do 150 K....................................... 150 „ 300................................ 300 „ <100 „.— GOO „ 900 „...............................— 900 „ 1.200 „..............................._ 1.200 „ 1.500 „...................................1 1.500 „ 1.800 1 1.800 „ 2.100 „ 1 2.100 „ 2.400 „..........................................1 2.400 „ 2.700 „.............................., 1 2.700 „ 3.000 „............................2 3.000 „ 0.000 „............................4 G.000 „ 9.000 „............................G 9.000 „ 12.000 „...................................8 12.000 „ 15.000 .................................... 10 15.000 „ 18.000 „..................................12 18.000 „ 21.000 „..................................14 21.000 „ 24.000 „..................................IG 24.000 „........................................27.000 ..................................... 18 ; 10 20 40 60 80 20 40 GO 80 čez Do 4 K 4 tt 40 it 40 tt 80 it 80 ti 120 }f 120 ti 200 f) 200 It 400 )f 400 tt 600 f% (>00 tt 800 800 tt 1.600 1.600 a 2.400 ’f 2.400 a 3.200 n 3.200 a 4.000 4.000 a 4.800 ff 4.800 a 6.400 it 6.400 a 8 000 it 8.000 9.600 ” 9.6 :o 11.200 11.200 a 12.81X1 }) 12.800 tt 14.400 tt K — — tt 14 >t 26 tt 38 tt 64 1 rt 26 1 tt 88 2 tt 50 5 tt 7 tt 50 10 tt — 12 tt 50 15 tt — 20 M — 25 tt — 30 tt — 85 tt — 40 rt — 45 tt — III. Kolelc xe\ pogodbe Do 20 K . . . . K 14 v Čez 20 „ 40 tt tt 26 tt tt 40 „ 60 tt 38 tt tt 60 „ 100 tt . tt 64 tt tt 100 „ 200 !>•••• . . . . 1 ft 26 tt 200 „ 300 tt ' * * . . . . 1 88 tt 300 „ 400 >>*••• 2 50 tt 400 „ 800 5 — rt 800 „ 1.200 ff ... . 7 tt 50 tt tt 1.21X1 „ 1.600 tt . . . . 10 — tt 1.600 „ 2.000 >>**•• . ... 12 50 tt 2.1X10 „ 2.400 >>*••• . ... 15 — tt 2.400 „ 3.200 . . . . 20 — tt 3.200 „ 4.000 tt .... . . . . 25 — tt 4.000 „ 4.800 . . . . 30 tt 4.800 „ 5.6(X1 tt • • • . 35 rt 5.600 „ 6.400 )>•••• . . . . 40 — tt 6.41X1 „ 7.200 ff ... . 45 tt — tt tt 7.200 „ 8.000 ff ... . . ... 50 tt — tt Cn >—* OOCn^WtOH „ _ ^ ^ OOOOOOOOCO^IJlCn^CO^^ , _ rr, r r •, k _ OOOOOOOOOOOOOOOOt000^4C)Cn4^COtO»—* kapital o ar <0 m Mi IšgSSoo.b.COCO.OtOtO-- 1 1 1 1 II 1 1 1 1 1 N P | | | | 1 I 1 o o o o 1 ooooo!E3w£coitoco4- CO 1 CD CO OJ KD tO KD — — »-• cd coojco 1 cncooawoo}wo^wcotototo^^i-- M ^ to čo co co~~ co c.:" čo co" co čo ' eoco cc co co co ta co < 3 o (S) o n M O Cn •—* O O Cn 4^ Co tO — , _ 888S8888S SSSŠS85 wooo>o.4.wM- 7S V P ’0> E* O a* »■s ggSgSISc^^^eoUM«— 1 II 1 II 1 II 1 * N P CD M N* | | | | | 1 iololololoČrioOlOCnOOiOOi < n> o O cn g^to-- II 1 1 1 1 1 1 M II 1 II 1 II II 7n N P O a 00— O K) 00 O* CO CO bO NO SO — — K-> K-, — COO)OOO^CnCO>-‘^ICOCDaiOQ)lOOO^WOJtOlOlO>^>^ u< oi W~~Čo~~’M~'60 5""" to ' to CO ~ C. " oT" CO bi CO 'to''«h CO bt ►» CO C- < mesec o Cn >-* OOCn^CotOM 88S8888ooooooooocooo^cDcn^coto- kapital O C : ** O Oi CO to •-* — I | | I | I 1 1 1 1 ČOO^OOtOO)Oi^^COWtOMH- 1 11,1 T. N P co cn s: *o | I I 1 II 1 Šgggl < rt> O o o Stntoto--! II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 I 1 7t N P o a 1 1 O 1 O 1 OOiOOiOCnOCnOCn4*^COWNptO^‘>— ^ ** 3 rt> (/> cn o | to bi 10 to N> L° Razkaznica za obresti. Narodnemu delu. Spomin na Viljema Polaka. V koledarju šolske družbe sv. Cirila in Metoda za 1. 1907. sem na 65. strani omenil ined onimi Slovenci, s katerimi sem se bil sešel na tujem, dva inženirja: umrlega Radivoja Poznika sem navel imenoma, drugemu — Viljemu Polaku — sem zamolčal ime. Tedaj'nisem mislil, da postane ta mož tako znamenit za naš narodni razvoj. Sešel sem se s Polakom 1892. 1. v Tridentu, kjer smo pred njim bivali trije Slovenci: vojaški kurat, sedaj superior Anton Jaki ič, poštni kontrolor Ant o n Koder in jaz. Ta trojica je bila eno; dasi smo bili različnega poklica in značaja, smo se vendar shajali v najlepši slogi, tako da smo si nadeli — menda v kakšni veseli uri — priimek »Zedinjena Slovenija". Naša »Slovenija1* je delala izlete v romantično vinorodno okolico in marsikako pametno in rodoljubno besedo je razdrla na njih. Ako so se takrat sešli trije dobri Slovenci v kakšnem tujem mestu, različni po nazorih in značajih, v kardinalni točki so postali na mah edini. Na strani so pustili vsa druga nasprotja, izvirajoča po večini iz stanovskih in dobičkarskih nagibov, vse tiste svoje osebne obračune, do katerih slovenstvu nič mari ni, le na rahlo so se jih dotaknili in če so zaboleli rojaka, so rahločutno in modro zamolčali o njih. Skupni jezik je bila vez, ki jih je družila in svobodnejše so se čutili tedaj, ko so govorili v domači besedi. Spominjam se — gospod Jaklič je prinesel tedaj vest, da se je začasno priselil v Trident še eden Slovenec, inženir Viljem Polak, ki službuje pri gradnji lokalne železnice Mori-Arko-Riva. To je bila imenitna novica, saj smo se obveselili vsakega Kočevarja, ki je prikrošnjaril v Trident, ter poigrali ž njim, ako je le količkaj razumel slovensko. Pripetilo se je, da sem ob pozni ponočni uri srečal na ,,Piazza del duomo“ takšnega mcrkantilnega človeka, ki je govoril lepo belokranjsko narečje. Sedla sva kar na stopnice lepega Neptunovega vodnjaka in tam v očigled krasne renesančne katedrale sva v mehki lunini svetlobi dolgo govorila in kramljala, igraje v tri pod sto. Radoveden sem bil, kakšen je oni slovenski inženir. Nadejali smo se, da pride kdaj v našo ,,zedinjeno Slovenijo”, jo spopolni ter sc udeleži naših veselih večernih ur. Toda on za vesele ure ni imel časa. Čez dan je delal doma ali na progi, 30 km od Tridcnta, in zvečer ni zahajal nikamor. Ne vem,'ali je res bil toliko zaposljen, ali je hotel biti svoboden in ni maral družbe, ker družba je včasih vsekako tiran. Nikdar ga nismo videli v gostilni. Nekoč smo ga srečali na cesti zunaj mesta in tam sem se seznanil ž njim. Čeprav smo bili tujstvu že vsi privajeni, smo se spotoma pogovarjali, kako inako sc včasih stori človeku na tujem, ko se domisli, da zanj ni v domačih krajih službe, posla, mesta. In spregovorili smo o tistih Slovencih, ki smo jih srečali na tujem, kako so se nekateri klanjali tuji zemlji, kako se vživeli v tuje običaje, tuj jezik, v tujo nam sovražno smer, kako se prilagodili tujemu značaju in postali — brezznačajni. Takrat je V i 1 j c m Polak rekel: ,,Naj drug človek vrti svojo glavo po onih, ki ga obdajajo, po svoji okolici, moja se ne vrti, ker strmo zrem v en cilj in konec in to je moja domovina. Ko končam delo tukaj, pojdem v Švico in ko tam končam, se za stalno povrnem v domovino. Na tujem ne ostanem na stara leta.“ Nastala je govorica o tem, kje je kdo služil v prejšnjih letih. Meni je pripadla prva beseda, ker sem naštel največ postojank, čeprav sem bil po starosti šele tretji v vrsti. Ko je Polak slišal, da sem bil več let v Bosni, je rekel: ,,To Slovencu zelo koristi, če pride v druge slovanske kraje, bodisi k Čehom, Poljakom, bodisi k balkanskim Slovanom, ker tam vidi marsikaj, do česar se zaspani in brezsilni Slovenci ne moremo dokopati. Jaz sem bil tudi na Balkanu in ni mi žal. Kot malozaveden Slovenec sem prišel h gradnjam železnic in tam sem p r i S1 o v a n i h videl rodoljub j c, ki vse žrtvuje, tudi življenje. To rodoljubje jih je ohranilo pred Bizantinci, Ogri, Turki in Benečani. Balkan je moje misli predrugačil. Seveda so naše razmere različne od balkanskih. Doli ljudje res prelivajo kri za svoj dom, pri nas tega ni treba, ampak delati moramo, delati! N e umirati, delati — to zahteva za sedaj domovina od n a s.“ Ko sem omenil, da sem namenjen tiste dni na pot v Italijo, me je pohvalil, rekoč, da se človek na Laškem mnogočesa lahko nauči, ako hodi z odprtim razumom krog tistih velikih spomenikov, ki so jih postavili Lahi svojemu preporodu in osvobojenju. Pa tudi italijansko zgodovino 19. stoletja, spisano po Italijanu, treba čitati, kdor hoče limeti Italijo. Tako nekako je govoril in kolikor mogoče sem se držal njegovega nasveta. Nikdar več se nisem sešel s Polakom in člani ,,Slovenije" so se razšli, kdo sem, kdo tam. Pri Viljemu Polaku je beseda postala meso, od gesla je prestopil k delu; on ni bil takšen rodoljub, ki s frazo in dozdevno energijo dvigne mnogo prahu, iz katerega sam ne vidi naše onemoglosti in je drugi ne vidijo; tiho je delal vse svoje življenje in sad svojih trudov je namenil domovini. S tem si je postavil spomenik, ki ne iztrohni, dokler bo živelo slovenstvo. Kakšna bi bila zemlja, ko bi ne imela ob svojem času svojega cvetja, kakšna bi bila naša narodna slika, ko bi na njej ne bilo takšnega moža! Podlimbarski. O šolstvu med beneškimi Slovenci. O beneških Slovenci h se je postreglo naši slovenski javnosti z marsikaterim zanimivim in aktualnim spisom, le o tamošnjem šolstvu se je manj pisalo; zato sem se namenil podati našemu narodnemu občinstvu kolikor mogoče točno in nepristransko poročilo o šolstvu med beneškimi Slovenci. Po letu 1867., ko so bili določili mejo med našo državo in Italijo in se je bil sklenil mir, začela je tudi Italija misliti na ureditev notranjih razmer. Dasi ne v prvi vrsti, jela se je tudi ona zanimati za kulturno povzdigo svojih novih podanikov. Dobro je bilo znano italijanskim vladnim možem, da so si pridobili do 30.000 Slovencev; za te je bilo posebno skrbeti. Odločili so se, da jim iztržejo jezik pradedov in da nadomestijo njih stare običaje z novimi. Nadejali so se, da v par desetletjih ne bo nobenega znamenja, ki bi spominjalo na njih slovansko pokolenje. Ali kakor se je že marsikdo varal, tako so se tudi Italijani. Pomniti treba, da so beneški Slovenci prostovoljno pristopili k Italiji. Ko sta se pogajali obe državi za določitev državne nieje, uvedli so tudi med beneškimi Slovenci plebiscit, t. j. ljudstvo je imelo pravico svobodno izreči se za to ali ono državo. Na klobuke so si pripenjali listič z napisom „si“ ali „no“, to pomeni: za ali proti zedinjeni Italiji. Prvih je bilo več ravno med beneškimi Slovenci, drugih pa med sedanjimi avstrijskimi Furlani. Na podlagi teh izjav se je priklopila beneška Slovenija Italiji, dasi se je avstrijski zastopnik trudil pridržati si jo in rajši odstopiti Italiji neki laški okraj na Tirolskem. Kdo je beneške Slovence pripravil do tega, da so glasovali za Italijo, so različna mnenja. Nekateri trde, da so tamošnji duhovniki agitirali za Italijo, kar pa ni res, ker oni ravno niso imeli vzroka se ogrevati za njo; ugled tega stanu je pač veliko večji v Avstriji. Druga verzija je, da so protiavstrijsko agitacijo vprizarjali ondotni predstojniki občin, katere je že prešinjal duh garibaldincev. Tako sem slišal od več starih beneških Slovencev, ki se te dobe prav dobro spominjajo. Sicer pa so bili beneški Slovenci že vajeni italijanske vlade, saj so bili preko 300 let pod beneško republiko, Avstrijci so jim bili vedno le „Niemci“. Ko sc je bila zedinjena Italija do dobra pomirila in poravnala z Avstrijo, spomnila se je med drugim tudi skrajno zanemarjenega šolstva. Po letu 1867. so se začele v Italiji sploh vstanavljati ljudske šole (scuole elementari) in posebno pozornost so obrnili na podložne Slovence, to pa ne zato, da bi jih bolj izobrazili nego druge, ampak zato, da bi jih pripravili na narodno smrt. Pred letom 1867. ni bilo med beneškimi Slovenci nobenih šol, le v Št. Petru,*) •) Št. Peter (laško S. Pietro al Natisonc) je glavni kraj beneških Slovencev. Trg je jako lep in šteje kakih 800 prebivalcev. Dandanes kaže povsc laški značaj, čeravno se sliši mnogo slovenskega govorjenja. Oddaljen je od Čedada pičlo uro z vozom, od Kobarida pa kaki 2. Okolica je krasna. kjer je bilo več duhovnikov, so oni poučevali prostovoljno ob gotovih dneh take, ki so se sami ponudili, da se nauče čitati vsaj za silo iz molitvene knjige ali katekizma. Rodoljubni duhovniki so vedno želeli izdati slovenski katekizem, ker s tem bi se utrdil v ljudstvu slovenski jezik. L. 1851. je izšel v Gorici poseben katekizem za beneške Slovence, katerega pa ni potrdil škofijski ordinarijat, ker je bil pisan v književni slovenščini. Dve leti pozneje so izdali v Vidmu drug katekizem, ki pa je bil pisan v beneškem narečju ; tega so razširili med ljudstvo tako, da je kmalu pošel; zato so začeli misliti na prireditev nove izdaje. Vrla narodna duhovnika pokojna Peter Podreka in Miha Mučič, oba v Št. Petru, sta preskrbela I. 1870. novo izdajo nekega katekizma v beneškem narečju. Dobrih 30 let jim je rabil ta katekizem; a naposled se je pokazala živa potreba novega katekizma. Po prizadevanju profesorja Iv. Tri uka je izšel pred petimi leti v Vidmu ..Katekizem ali krščansko katoliški nauk, povzet posebno iz nauka Mih. Casati, mondoviškega škofa, za Slovence videmske nadškofije na Beneškem s sodelovanjem And. Casasola, videmskega nadškofa." Ta katekizem ima obliko in obseg naših malih katekizmov in je pisan v boljšem beneškoslo-venskem narečju. O tej priliki naj pripomnim, da je beneškoslovensko narečje eno izmed najblagoglasnejših, kar jih je med nami Slovenci. Omenjeni novi katekizem je razširjen med beneškimi Slovenci tako, da kmalu poide in misliti bode treba na novo izdajo. Učenje krščanskega nauka vršijo duhovniki v cerkvah in ne v šolah, in sicer v postu vsak dan po maši, ako nima dotični duhovnik kakega zadržka; drugače pa vsako nedeljo in praznik pred popoldanskim blagoslovom, nekod poučujejo tudi ob navadnih delavnikih v letu. Pouk traja po eno uro. Ta pouk ima dvojen uspeh: otroci se nauče poleg verskih resnic tudi poznavati slovenske pismenke, kar jim pripomore, da se izvežbajo v čitanju slovenskih knjig. Kar se tiče drugih nabožnih knjig imajo beneški Slovenci mnogo slovenskih molitvenikov zlasti starejši ljudje, mladina pa sega rajši po laških. Kakor omenjeno, jela je laška vlada po 1. 1867. ustanavljati šole tudi med beneškimi Slovenci in otvorila jih je toliko, da je dandanašnji v vsaki vasi cnoraz-rednica, celo v pogorski vasici na Črnem vrhu so jo ustanovili pred 10 leti. V nastopnem podam pregled teh šol med šentpetrskimi Slovenci. Da bo čitajoče občinstvo videlo, kaki mojstri so Lahi v prestavljanju slovenskih krajevnih imen, pristavim v oklepaju tudi uradno ime dotične občine. a) Šentpelrski okraj. 1.) Občina Dreka (Drenchia). Šolo ima: Dreka, Prapotnica (Prapotnizza), Kras-Zavrl (Cras-Zavart). Vse tri so cnorazred-nice mešane t. j. kakor pri nas: deklice in dečki skupaj. 2.) Občina Grmek (Grimacco). Šolo ima: Grmek, Hlodiči (Clodig), Platac (Plataz), Topolovo (Topolb). Vse so mešane enorazrednicc. 3.) Občina Srednje (Stregna). Šolo ima: Srednje, Čičigoj, Polica (Polizza). Vse so mešane enorazrednice. 4.) Občina Št. Lenart, tudi P o d u t a n a (S. Leonardo). Šolo ima: Št. Lenart dvorazrednico, dečki in deklice posebej; Kozica (Cosizza), Kravar (Cravat;o), U t a n a (Altana) so meš. enorazrednice. 5.) Občina Sovodnje (Savogna). Šolo ima: Sovodnje, Čaplešišče (Cepleti-schis), Jelina (Jellina), Matajur (Montemag-giore). Vse so mešane enorazrednice. 6.) Občina Št. Peter Slovenov (S. Pietro al Natisone). šolo ima: Št. Peter mešano šestrazrednico; Tarpeč (Tarpezzo), Ažla (Azzida), Pontjah (Ponteacco) in Gorenji Bar n as (Vernassino sup.). Vse mešane enorazrednice. 7.) Občina Ronec (Rodda). Šolo ima: Ronec, Podbonesec (Pulfero), Mars in (Mersino). Mešane enorazrednice. 8.) Občina Tarčet (Tarcetto) z podobčinami Landar, Laze itd. ob Nadiži. Šolo ima: Tarčet z deško in dekliško enorazred-nico, torej dvorazredno šolo. Arbeč (Erbezzo) in Črni vrh (Montefosca) imata mešani enoraz-rednici. b) V Čedadskem okraju. 9.) Občina Prapotno (Prepotto) tik ob mejni Idriji. Šolo ima: Prapotno, Podrskje (Pozesco), Čela (Cialla) in Budigoji. Vse meš. enorazr. 3 Med tarčetskimi (terskimi) Slovenci je tudi mnogo šol. Rezijani imajo v svoji občini pet mešanih enorazrednic: Ravnica, Bilo, Osojani, Njiva in Solbica. Iz podanega pregleda je razvidno, da je število šol razmeroma veliko. Ustanovili jih bodo še, da olajšajo oddaljenim otrokom pot. Hote čim preje poitalijančiti beneške Slovence, je postavila italijanska vlada v Št. Peter žensko učiteljišče s konviktom, ki je poleg videmskega edino v tej deželi (Provincia del Friuli). Postavili so imenovani zavod najbržc z namenom, da nudi i Slovenkam priliko, da se morejo posvetiti učiteljskemu stanu, ker so uvideli, da absolventke, ki vsaj za silo ne umejo slovenščine, ne morejo uspešno delovati na šolah po slovenskih krajih. Izobraževalna doba na tem zavodu traja 8 let, a navzlic temu dosežejo mladenke jedva polovico naobrazbe napram absolventkam naših ženskih učiteljišč. Tudi v svojih oblekah so skromnejše, zlasti starejše učiteljice; večina jih je omoženih, zato jim je bolj skrbeti za družino, nego za drugo. Po vseh slovenskih vaseh so nameščene same učiteljice (z eno oziroma dvema izjemama). Moških učnih moči ncdostaja zaradi slabe plače. V Italiji je to sploh v navadi, tako da so redke vasi, kjer imajo učitelja. Že na učiteljišču dobro pripravljajo bodoče učiteljice, da pridejo kakor zveste Italijanke med ljudstvo. Medsebojno občevanje v slovenskem jeziku jim je strogo zabranjeno, takisto pozneje s poverjeno jim mladino v šoli in z ljudstvom v vasi. Pač blasfemična zahteva, katera pa se natančno ne izvršuje. A dasi jim je zabranjena v šoli slovenščina, vendar jim kolikor-toliko rabi posebno pri začetnikih, katerim italijanske izraze tolmačijo slovensko; najčešče se to godi pri nazornem pouku. Lahko si je misliti, kako težko je doseči pravih uspehov s samo italijanščino; otroci pridejo v šolo in ne umejo besedice laškega in zdaj jim mora učiteljica vtepati v glavo pouk v različnih predmetih v pristni toskanščini. To je muka za njo in za otroke; ako bi ne vpletala tam pa tam kaj slovenščine, bil bi pouk skoro docela brezuspešen, posebno med hribovci, kamor nima pristopa laška govorica. Zgodilo se je, da so namestili v neko slovensko vas učiteljico, ki ni znala ne besedice slovensko, ubijala se je z otroki par dni; ko je videla, da je z uspehom ravno tam, kjer je bila v začetku, ostavila je nenadoma ta za njo toli nesrečni kraj. Ne glede na gori omenjeno prepoved slovenščine nameščajo šolske oblasti v slovenskih krajih domače učiteljice. Učiteljica, ki je imenovana za kako mesto, službuje 2—3 leta začasno; ako je v tem času ne odslove kakor nesposobno, služi še nadaljnih 6 let; v tej dobi jo nadzoruje večkrat nadzornik in na podlagi nadzornikove izjave o učnih uspehih jej izda šolska oblast „certificato del lodevole servizio" (spričevalo o hvalevrednem službovanju). Ko dobi učiteljica to spričevalo, potem lahko zaprosi za stalno nameščenje. Takoj po nastopu službe ji nakažejo plačo v znesku 400-500 lir (frankov). Znesek se ravna po kraju. Ko postane stalna, dobi 700—750 lir in ta plača ji zraste vsakih 6 let za 10%; največja plača, ki jo more doseči — seveda mora v službi tudi osiveti — je 1200 lir. Toliko ji znaša tudi pokojnina, ako je službovala 40 let. Učitelji so v vsem, tudi v plači, istopravni z učiteljicami. Učiteljice se smejo možiti in ostati tudi onioženc nadalje v službi. Ako bi katera v tej lastnosti zaprosila recimo po 25 letih službovanja za pokoj, dajo ji pokojnine celih 200 lir. V mestih in večjih krajih so sorazmerno večje učiteljske plače, obilne pa niso nikjer. Učitelje v Italiji kaznujejo disciplinarno tako, da jim odtegnejo plačo za določeno število mesecev, seveda poučevati morajo vseeno. Učiteljstvo incd šentpetrskimi Slovenci dobiva plačo pri davčnem uradu v Št. Petru. Županstvo (sindikat) mora potrditi veljavnost pobotnice in s to gre šele učitelj po denar. Učiteljstvo si skuša svoj bedni položaj zboljšati, zato se je združilo v svrho strnjenega in skupnega postopanja v učiteljsko društvo (Societh magistrale), katero so ustanovili pred 10 leti za čedadski okraj (Distretto di Cividale). Društvo zboruje po potrebi; letnina znaša 2 liri. Vse učiteljstvo v okraju je član tega društva. Stroške za šolstvo krijejo z dokladami na izravne davke in sicer za vsako občino posebej. Čim večja je potreba, tem bolj jih obremene; ako pa kje nimajo šole, tudi ne plačujejo nič. Šolska poslopja morajo posamezne občine preskrbeti; tudi vso potrebno opravo in učila morajo dostavljati občine same. Zato ima županstvo glavno oblast nad šolo. Posebnih krajnih šolskih svetov v tem smislu, kakor pri nas, ni. Nemarne starše, ki svojih otrok ne pošiljajo redno v šolo, pozove županstvo na odgovor. V tej stvari pa ni posebne strogosti, zato tudi ni šolski obisk kaj zgleden; ponekod je skrajno nereden. Šolska dolžnost traja postavno od 6.—12. leta. V šolah po deželi obiskujejo otroci šolo le tri leta, ako učenec zadosti predpisani učni tvarini, v protivnem slučaju obiskuje šolo kvečemu še eno leto. To so pa zelo redki slučaji. V pregledu naštete šole so, razen šentpetrske, same triletne šole. Za take šole morajo imeti tudi primerne šolske knjige. Učne knjige, ki rabijo beneškoslovenski deci v trehletnih šolah, so tele: Abbaco (računica) je nevezana knjižica v 8", ki obsega 60 str. Učna tvarina v njej je razvrščena takole: v začetku je izobraževanje pojmov osnovnih števil brez vsake računske operacije, pozneje so vaje le v štetju do najvišjih števil (milijonov). Temu sledi ustno seštevanje, odštevanje, množenje in merjenje v številnem obsegu do 100. Dalje se bavi nekoliko z ulomki (deljenje) in desetinskiini števili. Na ovitku predočuje nekatere geometrijske like, katere pa samo opisuje in primerja, ne da bi se zahtevalo izračunati ploščino oziroma prostornino. Sploh je računica jako nepraktično sestavljena in ne ustreza novejšim metodiškim zahtevam. — Za čitanje rabijo: ,,Corso di letture" (berilo) z izdajo v treh delih, namreč za vsako šolsko leto posebe. Prvi del je primerjati z našo ,,Začetnico“. Drugo berilo ima najbolj tendenciozne berilne sestavke. Ono navaja nekatere zgodovinske dogodke iz leta 1848. in 1849., kakor o milanski ustaji, kjer je razdivjana množica vpila: ,,Abbasso 1’ Austria, morte ai Tedeschi“. To berilce je takoj na Prvih straneh in dotični vzkliki so natisnjeni z ležečimi črkami tako, da jih otrok ne more prezreti. V berilu so tudi slike sedanjega kralja, kraljice, kvirinala, 'talijanske trobojnice, Cavourja itd. Vsem tem slikam so dodana primerna pojasnila. Tretje berilo, ki je bolj Poučno, ima daljše sestavke o kmetijstvu in gospo- darstvu, o človeškem telesu, o skrbi za zdravje in o različnih stanovih, posebno o učiteljstvu in duhovništvu. Vobče je berilo, kakor rečeno, dobro. Posamezne berilne sestavke pojasnuje nekaj slik. Uspeh v pisanju niti z daleka ne doseza onega v naših šolah. Kako bi ga neki, ko mora že začetniku rabiti pero in pisanka, ker naših tablic in pisal ne poznajo. Vsakdo si lahko sam predstavlja, kako mora zgledati tak zvezek, ki je drsala po njem neokretna prvenčeva roka. Zato tudi ni mogoče dvigniti lepopisja na višjo stopnjo. Pouk o r e a 1 i j a h je precej omejen; jemlje se le najpotrebnejše posebno iz domovinoznanstva. Saj več tudi ne utegnejo z ozirom na tako kratko šolsko obveznost. Klasifikacija se vrši na leto po večkrat, a šolskih izvestij jim ne dajo. Kadar dovrši učenec vsa tri šolska leta z dobrim uspehom dobi „certificato di proscioglimcnto“ (svedočba odhodnica). Počitnice trajajo postavno dva meseca, občina pa ima pravico podaljšati jih in jih tudi navadno podaljša. Sploh se ravna dolgost počitnic po temle redu: Koncem vsakega šolskega leta se vrši v tretjem šolskem letu neko glavno izpraševanje, h kateremu pride posebna komisija; ta prične z izpraševanjem na eni šoli in nato obiskuje druge šole po vrsti; kjer poprej opravi, tam imajo prej počitnice. Počitnice trajajo navadno od 15. dne mal. srpana do 1. dne vinotoka. Med letom imajo tudi več prostih dni. Iz navedenih črtic se razvidi, kako slabo urejeno je šolstvo med beneškimi Slovenci. Njiliov materin jezik je izključen iz šol, goji se le doma in v cerkvi. Otroci sc uče slovensko brati iz katekizma in iz molitvenikov. Poglavitni pospeševatelji in ohranitelji slovenščine so duhovniki. V tem času, odkar so beneški Slovenci pod italijansko vlado, je poitalijančevanje primerno malo napredovalo. Beneška vejica slovenske lipe je še sveža; da bi pač nikdar ne usahnila. R. Orel. Sistem češkega manjšinskega dela. Med vsemi slovanskimi narodi imajo poleg Poljakov najbolj razvito manjšinsko delo Cehi. Že dobrih 20 let se pečajo z vprašanjem, ki je tolike važnosti za vsak maloštevilen narod: kako pomagati onim rojakom, katere je usoda zanesla globoko v nemške kraje, kako jih rešiti narodnostne smrti? Leta in leta že merijo svoje sile z veliko močnejšim in silovitejšim nasprotnikom, da mu iztrgajo iz rok najdragocenejše — lastno kri. Ni lepo, če človek vidi svojega sorodnika v tujih, krvoločnih sponah in mu ne priteče na pomoč; še sramotneje in žalostneje pa je za narod, ki ne brani lastnih sinov pred potujčenjem. Čimbolj je v zadnjih desetletjih rastla narodna zavednost, temvečji je postajal nemški šovinizem in temhujša je postajala nevarnost, da se izneveri svojemu narodu, bodisi hote ali nehote, tisoče Čehov, ki tvorijo v nemškem takozvanem »zaprtem ozemlju'1 narodne manjšine. In bilo bi se to zgodilo, da se ni zavedel ves češki narod velike in težavne naloge, ki ga čaka tam ob narodnostni meji. Iz manjšin se je oglašal čimdalje, tem razločneje in obupneje klic: rešite nas! In vstalo je nekaj mož, ki so z vso energijo in vzorno požrtvovalnostjo začeli širiti med višjimi in nižjimi sloji evangelij manjšinskega dela. Niso se trudili zaman ti možje, niso zaman žrtvovali vse svo-bodnosti in lagodnosti tihega, brezskrbnega življenja, kajti danes lahko s ponosom kažejo na plod svojega truda: na trdno, silno mejo proti Nemcem. Kako se jim je to posrečilo in kako so izvršili to nalogo? To vprašanje je posebno za nas Slovence neprecenljive važnosti, in zato se potrudim podati v kratkih, preglednih potezah sistem češkega manjšinskega dela. Predvsem so Čehi izprevideli, da morajo, ako hočejo uspešno čeliti organiziranemu in dobro preudarjenemu napadu Nemcev, tudi sami združiti in organizirati vse svoje sile. Eden ali več posameznikov ne opravi na tako obširnem polju kakor so narodne manjšine nič ali pa prav malo. In ko ne vidi nobenega izdatnega uspeha, izgubi veselje in podjetnost, loti se ga brezupnost in razočaran se odreče za vselej takemu delu. Treba torej organizacije, ki ve za cilj in smer in nudi posamezniku zaslombo in oporo. Zato so ustanovili Čehi leta 1884. Pošumavsko Jednoto in leta 1885. Severočeško Jednoto z ostro začrtanim delokrogom. Vsa njuna pozornost velja izključno le dejanskim češkim manjšinam v „zaprtem ozemlju" samem. Načelo vsega manjšinskega dela jima je: vzdržati, okrepiti in širiti češke manjšine. Pravim: tudi širiti, kajti v bistvu obrambe leži tudi napad, ofenziva. Čimbolj so manjšine osamljene, izolirane, temvečja je za njih nevarnost, da se poizgube in izginejo v nemški večini. Zato je naloga in uspešna taktika imenovanih obrambnih organizacij, da pridejo °d vzadaj manjšinam na pomoč, da jim »zavarujejo, branijo in krijejo hrbet", kakor se glasi tehnični vojaški izraz, ki je pa tudi tukaj primeren in na mestu, zakaj tudi narodnostni boj je boj z vsemi tistimi potezami in načeli, ki jih ima boj med dvema armadama. Prekinimo pritok krvi do posameznih organov svojega telesa, in videli bomo, kako odmirajo in ginevajo. Takisto je z narodnimi manjšinami: zveza z narodnim telesom jim je življenska potreba, brez nje jim je poguba gotova in le vprašanje časa. Vsa politika obrambnih društev mora biti zato v prvi vrsti naperjena na to, da pridejo manjšine s celotnim narodnim organizmom v d o t i k o, da se življenske sile narodnega telesa pretakajo lagodno in v primerni množini tudi v manjšine. Treba torej odstraniti ovire, treba napraviti manjšinam Jirbet prost", da postanejo tako nekaka predstraža, spojena z jedrom narodne vojske. Zgodi pa se to s tem, da se za že obstoječimi manjšinami, torej za njihovim hrbtom, nasejejo zopet manjšine in se tako sila tistega nemškega pasa, ki loči prvotno manjšino od narodnega telesa, razkroji, razoroži in oslabi. Kako važna in neobhodno potrebna je taka taktika, nam dokazuje okraj stribrsky, ki je tvoril svoje dni mogočno češko manjšino, a ima sedaj le eno občino s češkim zastopstvom, ker ni imel zaslombe od zadaj. Prvo torej, kar mora vsako obrambno društvo storiti, je okrepitev in utrjenje narodne meje, da se od tam potem lahko pride manjšinam na pomoč. Šele takrat, ko je narodna meja izven nevarnosti, se more in sme misliti na uspešno obrambo manjšin, na uspešno in varno ofenzivo. Kakor v vojni, tudi tam mora vojskovodja utrditi najprej svoje pozicije, potem šele lahko postopa na- padalno. S tega stališča nam je tudi motriti silovito in neodoljivo prodiranje češkega naroda na Češkem proti jugovzhodu mimo Budejovic in na Moravskem proti jugu: Čehi hočejo priti svojim rojakom na Dunaju in Nižjem Avstrijskem sploh na pomoč, hočejo jim priboriti direktno in nepretrgano zvezo s Prago in celim češkim narodom. Padejo li enkrat Budčjovice v češke roke — in ne bo dolgo, da se to zgodi, — dobijo li Čehi drugo univerzo v Brnu, pa postane pritok češkega življa na Gornje in Nižje Avstrijsko naravnost uničujoč in neodoljiv. To vedo Nemci prav dobro; zato ta njihov obupni boj za Budčjovice in ta silni upor proti drugi češki univerzi v Brnu. Cilj češke narodne politike, ki gre roko v roki z manjšinskim delom, je Dunaj, in naš? — Oprostite to vprašanje — želja ga je rodila . . . S tem bi bil nekoliko označil češko manjšinsko delo na zunaj, poglejmo si sedaj njegov notranji ustroj, njegovo bistvo! Ko se je šlo za to, organizirati boj proti nemškemu napadu na narodno mejo, boj proti germanizacijskemu navalu na narodno izpostavljene kraje, vedeli so češki voditelji takoj, da jim je treba natančnega pregleda narodnih, gospodarskih in kulturnih razmer v obmejnih pokrajinah. Brez tega pregleda se ni dalo in se ne da storiti ničesar. Slab bi bil vojskovodja, ki bi začel boj brez poznanja terena. Zato so začeli pošiljati na vse krajne „odbore“ ali podružnice, ki jih je ustanovila Jednota, vprašalne pole, zato so se postavljali zaupniki v posameznih okrajih, ki so natančno obveščali osrednji odbor obrambnih društev o narodnem, gospodarskem in kulturnem stanju v svojih okrajih, zato so se prirejala informacijska potovanja. Spoznali so tako, kako in kje je potrebna pomoč, in po tem spoznanju so uredili tudi svoje delovanje. Izprcvideli so, da mora biti delo obrambnih društev 1.) vsenarodno, 2.) kulturno in 3.) gospodarsko. V politiko se vmešavati jim po pravilih ni dovoljeno, toda videli bodemo, kako stremi vse manjšinsko delo teli društev le po politični osamosvoji in politični zmagi češkega naroda. Manjšinsko delo je torej vsenarodno, kulturno, gospodarsko in v svojem končnem cilju politično. Niti ena, niti druga stran tega dela sama na sebi ne zadostuje, ker je polovičarska. Le harmonično, vsestransko, t. j. narodno, kulturno in gospodarsko razvit narod more ne le se ohraniti, vzdržati, ampak tudi napredovati v ljutein in brezobzirnem tekmovanju narodov med seboj. In tem bolj je to potrebno pri narodnih manjšinah, da niso le narodno zavedne, ampak da morejo tudi v kulturnem in gospodarskem oziru vzdržati boj za svoj obstanek. Le uspehi na vseh treh poljih morejo podati manjšini potrebne sile in življenskih pogojev. Vendar sc lahko reče, da je narodna zavednost prvi in glavni pogoj, conditio sine qua non k vsakemu pozitivnemu delu. Najprej treba narod vzbuditi, vcepiti mu narodni ponos in narodno samozavest, povečati njegov narodnostni čut, potem šele se gre dalje. Najprej je treba spečega vzdramiti, potem šele se mu ponudi dušna in telesna hrana. In narodna zavednost je tudi končni vrhunec kulturnega in gospodarskega dela; kajti kulturno izobražen in gospodarsko dobro situiran človek je tudi narodno zaveden. Kulturni zaostalec in gospodarski proletarec pa sta že skoro eo ipso narodno mlačna, ker ne smeta oziroma ne moreta biti narodno zavedna. Gospodarska samostojnost in kultura vcepljata narodu in vsakemu posamezniku ponos, značajnost. Kdor bi širil le narodno zavednost med ljudstvom, pa ga pustil pri tem stradati duševno in telesno, bi bil slab manjšinski delavec! Ne čudimo se torej ptujskemu »Štajercu", ki je vkljub oziroma baš zaradi svoje navihanosti izpregovoril resnične besede: »Dajte narodu najprej kruha, potem mu šele govorite o narodni zavednosti in navdušenosti!“ Pa poglejmo, kako delujejo Čehi na povzdigo narodnostnega zmisla! Največjo važnost polagajo na predavanja. V krajih narodno mešanih imajo predavanja to nalogo, da vzbujajo, dramijo in poučujejo. Kroginkrog je obkoljena češka manjšina z narodno tujim življenjem, celo kulturno dejanje in nehanje se vrši tam v tuji smeri, na tuj, Čehu nenavaden način, in tu imajo predavanja češko manjšino* odškoditi za to, kar se nudi nasprotnemu narodu drugim potom. Zato je akcija za predavanja v »Narodnih Jednotalr organizirana naravnost izborno. Pri N. J. S.*) je to izvršeno tako, da so vsi okrajni odbori (podružnice) hkratu tudi izobraževalna in predavateljska društva. Na predavateljska potovanja, ki so zaeno tudi organizačna in informacijska, je izdala N. J. S. v 1. 1906/7 nad 6000 K in se je vršilo isto leto v njenem delokrogu krog 800 predavanj. Še silnejšo energijo in delavnost razvija v tem oziru N. J. P.**) V njenem področju se je vršilo tekom zadnjih devet let (od leta 1897—1906) nič manj nego 8421 predavanj, v 1. 1906/7 samem pa 1084. Kako raste pojmovanje o važnosti predavateljske akcije, je razvidno iz sledeče tabele : *) Narodni Jednota Sevcročeska. **) Narodni Jednota Pošumavska. Leta 1897 se je vršilo v N. J. P. 649 predavanj, rt n 1899 jj >» rt rt rt ji ji 1 693 ji rt 1900 v ji n 653 ji 1901 n ji ji 881 U ii 1902 „ ji >i 963 Ji ji 1903 ji >i n 865 „ n 1904 „ ii ji 946 Ji n 1905 jj jj ji . 1017 „ ji 1906 rt ji ji „ 1084 ji Od leta 1897 do leta 1907 torej . 8421 predavanj. Seveda je na to potenciranje predavateljske akcije vplivalo več ali manj tudi vedno bolj naraščajoče število zavednih narodnih delavcev, toda, da so ti na novo v bojne vrste vstopivši se posvetili ravno predavateljskemu delovanju, je značilno že samo na sebi dovolj. Zanimivo in poučno je tudi pogledati, kakšnim predavanjem pripisujejo Čehi naj večjo važnost. To bo razvidno iz sledečega pregleda: V letu 1906/7 se je vršilo v N. J. P. 1083 predavanj, in sicer: zdravniških . 33 o poljedelstvu .... | 285 o potovanjih .... 48 narodnogospodarskih . 1 186 životopisnih .... . 194 zgodovinskih .... . 59 narodnoorganizacijskih . . 161 tehničnih in fizikalnih . 22 slovstvenih in vzgoje- drugih 20 slovnih 75 572 Narodnogospodarskemu vprašanju je bilo torej posvečenih celili 491 predavanj, med njimi 73 samo geslu „Svoji k svojim11; takoj za temi pa pride 194 životopisnih, 161 narodnoorganizacijskih, 75 literarno-vzgojeslovnih in 59 zgodovinskih. Največkrat se ponavljajo predavanja o znamenitih in slavnih čeških osebah in dogodkih, kakor so: Havliček, Sv. Čech, Komensky, Hus, Bela gora i. t. d. Spomin na slavne minule dobe, v katerih je igral češki narod svetovno-važno vlogo, spomin na moč in slavo velikih prednikov neti narodni ponos in podžiga narodno samozavest. Navdušiti češkega človeka ob preteklosti za delo v boljšo narodovo bodočnost — to je v pretežni večini namen teh predavanj. Izpodbiti mnenje o nad-vrednosti nemške kulture in podcenjevanje češke sile in veljave, je cilj vse te intenzivne predavateljske akcije. Kadarkoli se proslavlja obletnica smrti ali rojstva kakega zaslužnega prvoboritelja češkega naroda, se prirejajo veselice velikega sloga in se pradava tam o njegovem življenju in delovanju. Težko si je misliti izdatnejšega sredstva k povzdigi narodne zavednosti in samozavesti, nego so take slavnostne prireditve s predavanji o minuli češki slavi! Njihov vpliv na ljudstvo je brez-primerno velik in uspehi, ki so se dosegli v tem oziru, so jasen dokaz za to. Srečen narod, ki lahko kaže svojim sinovom na tako slavno preteklost in na toliko število velepomembnih mož kakor je češki! Njegova bodočnost je zagotovljena. Drugo tako sredstvo, vcepiti v mlada srca trajno in neomahljivo narodno zavednost, so izleti v „zlato matičko Prago", ki se že vrše od leta 1891. skoro vsako leto. Tega leta se je najprej sprožila srečna misel, na stroške obrambne Jednote prirediti iz manjšinskih in narodnoizpostavljenih okrajev izlet šolske dece v Prago, kjer se je prav takrat vršila jubilejna razstava. Tega izleta se je udeležilo 1116 otrok iz obmejnih občin in je bil uspeh naravnost očarujoč. Za Čehe pomeni Praga nič manj kakor program, geslo, cilj vseh misli in želja; ako je Italijanom največja duševna in srčna potreba videti Napolje („Neapoli vi-dere e poi mori“), ako si želi vsak verni mahomedan vsaj enkrat poljubiti tla v zaželjeni Meki, je za češkega človeka na deželi Praga še večjega pomena. Iskrena želja vsakega zavednega Čeha je, videti Prago, o kateri je sanjaril že v zgodnji mladosti. Temvečje veselje za otroka, ako se mu izpolnijo sanje in vidi na svoje oči staroslavno „matičko“ Prago, o kateri sta mu babica in mati pravili toliko krasnega in veliko-lepega. Spomin na Prago je neizbrisljiv, ostane večno-lep in čarovit v duši vsakogar, tembolj v mehki duši sanjave mladine. Praga, to veliko, krasno, slavno mesto ob Voltavi — češko! Ta stvar sama na sebi že naredi iz najhujše izdajice navdušenega Čeha. Zato so pa bili tudi prireditelji tega izleta z njegovim uspehom lahko zadovoljni. Leta 1895. se je vršil tak izlet v še obširnejši meri. Udeležilo se ga je 1670 otrok, pogledali so si narodopisno razstavo. Vzgojeslovni moment obiska narodopisnih razstav je jasen; iz vsake obleke, iz vsakega obraza in vsake hišice, ki so tam razstavljene, se zdi, kakor da govori tem mladim dušam duh narodnosti: glej, to je naše, to je češko, to je narodno! Obisk narodopisne razstave je mogel le še povečati vtisk, ki ga je naredila Praga na to malo deco. Prirejanje takih otroškili izletov v Prago je v svojih posledicah naravnost presenetilo tiste, ki niso pričakovali od njih tako izvrstnih uspehov. Ideja sama je rodila krasen sad; greh bi bil zanemariti ali celo opustiti jo. Zato se je leta 1896. predlagalo, da naj bi se taki izleti le v manjših merah prirejali vsako leto za najpridnejše učence čeških šol v mešanih krajih. In tako se je do danes priredilo že kakih 10 ali 12 šolskih izletov iz manjšinskih in obmejnih pokrajin v Prago. Toda — kaj pa z odraslimi? recimo: z gojenci gospodarskih šol in z obrtniškimi učenci ob meji? Tudi na te se ni pozabilo in se jim daje skoro vsako leto prilika na stroške „Pošumavske“ ali „Severočeške Jednote“ udeležiti se skupnega izleta v češko metropolo ob Voltavi. Kajti obrambni Jednoti sta si dobro v svesti, da morata v češkem ljudstvu gojiti že od mladih nog ljubezen do Prage, da bi ga ne zvabil Dunaj s svojim nemštvom. Praga postaja tako od leta do leta vedno bolj središče vsega češkega dejanja, središče češkega življenja, srce češkega telesa. Če izustiš „Praga“, imenoval si ves češki narod. — Kdaj pa pridemo mi do tega, da nam bo Ljubljana program? da bomo z Ljubljano vzgajali svojo deco — narodno? Ker smo že pri otrokih, naj navedem še tretje sredstvo, s katerim vzgajajo Čehi svojo mladino, in to so božičnice. Danes imajo božično obdarjenje otrok obrambna društva sama v upravi in sicer zaradi organizacije in pregleda. Izpočetka so prirejale božičnice izključno le privatne osebe. Tako se je izdalo v ta namen: Skupaj tekom 20 let: 90.918-80 kron. leta 1886 . 50 K — v „ 1888 . 72 „ 10 „ „ 1889 . 59 , 70 „ „ 1890 . 74 „ 20 „ „ 1891 . 90 „ — „ „ 1892 . 496 „ 65 „ 1895 . 2.000 „ — „ „ 1898 . 11.276,, — ,, „ 1900 . 12.243 „ — „ „ 1902 . 20.098 „ - „ „ 1903 . 21.446 „ 23 „ „ 1906/7 23.012 „ 93 „ Na te božičnice se je gledalo v zadnjem času, ko so njih napravo vzele v roko „Narodne Jed-note“, precej nezaupljivo. Cela vrsta narodnih delavcev je začela prigovarjati in nasvetovati, naj se božičnice odpravijo, ker so postale za Jednote prcogromno breme. N. J. P. je zato 1. 1902. izdala anketo o tej stvari, na katero je odgovorila večina v tem smislu, da za danih razmer ni mogoče odstopiti od božičnic zaradi velikih narodnih izgub, ki bi potem nastale. Pač pa se je svetovalo, naj se obdaruje le najubožnejše otroke in pa brez vsakega slavnostnega obreda, tiho in zasebno, da se ne razžali ponos ubožnih otrok. Vsak, kdor pozna narodnostne razmere v mešanih okrajih ve, kako eminentnega pomena so take božičnice pri vzgoji mladine v zavedne narodnjake. Koliko otrok so nam že ukradli Nemci baš z božičnicami, se ne da niti določiti! Kakor so nam svoje dni Turki ropali mladino in jo vzgajali v besne janičarje, tako nam jo trgajo danes Nemci iz rok in zalagajo z njo armado narodnih odpadnikov — poturic. Nekako dopolnilo božičnicam so takozvani „polevkove ustavy“ ali šolarske kuhinje, ki so važne posebno v zimskem času. Naloga in pomen takih zavodov sta več ali manj znana vsem. Uboge otroke navezati nase s tem, da se jih podpira, ni sramotilno za nobeden narod; ubožcem je narodnost šport, ki si ga ne morejo dovoliti — to si naj bi zapisali v svoj album vsi ozkosrčni moralisti! Ako se tak od usode in vseh pozabljeni in zavrženi siromak izneveri svojemu narodu in proda svojo narodnost skrbeč za vzdrževanje svoje rodbine, je to odpustljivo ali vsaj razumljivo; neodpustljivo pa je za narod, ki more, a noče preprečiti tega v drami narodno socijalnega življenja tako pogosto se ponavljajočega prizora, pač pa lomasti in ropota po izda-jicah, nemčurjih itd.! „Panem et circenses“ je klicala starorimska plebs svojim bogatim in trebušnatim rodoljubom — „panem et circenses" kličejo tudi naši proletarci. Velike važnosti je zalaganje narodnih manjšin in obmejnih krajev sploh s časopisjem, in to brezplačno. Vzemimo češko manjšino, ki je obkoljena od vseh strani °d nemške večine in obstoji več ali manj le iz gospodarskega proletarijata: dninarjev, uslužbencev, pomočnikov itd. Skupnega shajališča nimajo, organizacije še hlanj; dan na dan slišijo le nemško govorico, vidijo nemške običaje, občudujejo nemški kapital; nemški Je zrak, voda, sploh vse, kar leze in gre — kaj čuda, a'{o pozabijo polagoma na svoj jezik, svoje običaje in se prelevijo nehote v napolncmce. Da bi si naročevali čeških časnikov in čeških knjig, jim nedostaja potrebnih sredstev. Nevarnost velika, da preidejo in izginejo te 4* češke manjšine danes ali jutri v nemškem morju. Tu je pomoč nujno potrebna in obrambna društva so tista, ki jim je sveta dolžnost poseči vmes. S čim? S predavanji in slavnostmi, da pred časom opozorijo narodne nasprotnike, na svoje nedozorele načrte? ali s knjižnico, katere ne morejo spraviti nikjer pod streho? Ne, edino le časniki so v tem slučaju poklicani, spajati češko manjšino z duševnim svetom naroda in buditi narodno zavednost! Zato pa tudi žrtvujejo „Narodne Jednote“ vsako leto precejšnje vsote v to svrho, da preskrbujejo češke manjšine s češkim časopisjem. N. J. S. je bodisi potom svojega osrednjega odbora, bodisi potom podružnic izdala na časopise 1. 1906/7 9045, K. N. J. P. celo 11.232 K. Časopisi se, kakor že omenjeno, pošiljajo brezplačno in sicer brez ozira na njih politično barvo; v tej točki so obrambna društva popolnoma nevtralna. Časniki, ki so se prebrali že v enem kraju, se pošljejo drugam; s tem se prihrani tudi precej stroškov. Tako igra v narodnoobrambnem delu tudi časopisje neprecenljivo vlogo in obrambne organizacije delajo prav, ako obmejne kraje kar preplavljajo z novinami. Mnogokrat je nedostatek dnevnega oziroma vsakdanjega čtiva neposrednji vzrok potujčenja. Naše meje bi vedele v tem oziru marsikaj zanimivega povedali. Končno naj v rubriki o vsenarodnem delu omenim še eno sredstvo za probujo naroda in povzdigo narodne zavednosti, sredstvo, ki se uporablja le redkokdaj in redkokje, namreč: manjšinske kandidature in privatno ljudstveno štetje. Težko izvedljivo je to sredstvo, toda dobrodejno učinkujoče. Naloga manjšinskih kandidatur, postavljenih od narodnega sveta, je prote- stirati proti dosedanjemu ljudstvenemu štetju po občevalnem jeziku, na podlagi katerega so se delili okraji, proti temu, da se smatra tako ljudstveno štetje za določitev narodnosti in proti trganju češkega kraljestva, ki se je začelo z umetnim ustanavljanjem nemških volilnih okrajev ob meji. Zares, velika naloga, ki pa more vzdramiti na tisoče narodnih zaspancev iz otrp-nelosti in brezbrižnosti. Ves tisti politični nemir in nervozno beganje za časa volitev prispeva mnogo k razkrojitvi, ločitvi duhov in nazorov in vpliva jako ugodno tudi na narodno mišljenje ljudstva. In še celo, če je postavljen v kakem okraju od manjšine, ki ne more upati na zmago, „manjšinski“ ali „števni“ kandidat, se s tem ono „voljo k moči“, ki se nahaja več ali manj v vsakem bitju, le še podžiga in krepi. „Mi •mamo svojega kandidata0 — te besede učinkujejo v volilnem viharju z elementarno silo; ponos jih je rodil m one rode zopet ponos in samozavest. In ko se potem po volitvah izkaže, kako krivično je bilo uradno štetje, kako se Nemci z vsemi sredstvi trudijo prikriti svetu svojo dejansko slabost, kako igrajo že leta in leta prozorno zakulisno politiko — izgine mahoma Prejšnje precenjevanje nasprotnika in iz tega duševnega razpoloženja požene mnogokrat korenine narodna zavednost in odkritosrčnost. Velik greh in neodpustna brezbrižnost, ki se kruto maščuje, je za vsak narod, ako pusti svoje manjšine, predvsem nezavedne manjšine, brez lastnega kandidata iti v volilni boj! Danes, ko imamo pri lfas na Avstrijskem vpeljano splošno in enako volilno pravico, se nahajata med 10 komaj 2, ki ne čutita ne potrebe ne veselja, aktivno sc udeležiti volilnega boja; 80% volilcev se svoje pravice gotovo poslužuje. In ako narod v manjšini nima svojega kandidata, je tistih 80% volitve željnih politikov, ako nočejo glasovati za nemškega kandidata, v svojih pravicah občutljivo prikrajšano, ali pa direktno prisiljeno s svojimi slovanskimi glasovi pripomoči k zmagi — Nemcem. In prvo in drugo vpliva na ljudstvo skrajno neugodno, prvo in drugo je narodnostno demoralizu-joče, ker jemlje ljudstvu pravico, veselje in ponos. Že tisti moment sam na sebi, da mora, recimo: Čeh služiti, če tudi le s svojim glasom, Nemcu, in da ne more dokazati svojega narodnega prepričanja, ako bi tudi hotel — vzbuja v njem zavest nemške nad-sile in češke nezmožnosti, in otopi ostrost in gotovost njegovega narodnostnega čuta. Zato so pa tudi postavile „Narodne Jednote", uvažujoč te razloge, ob času volitev v skoraj vseh volilnih okrajih ob narodnostni meji »manjšinske11 ali „števne“ kandidature. Isto je tudi s privatnim 1 j u d s t v e n i m štetjem. Zasebno ljudstveno štetje ima nalogo, dokazati nemško krivičnost in nasilstvo, za katerim se skriva brutalnost in strah obupno za svojo nadvlado borečega se privilegiranca; ima nalogo, prepričati manjšine o njihovem faktičnem stanju, ki nikdar in nikjer ne odgovarja rezultatom uradnega štetja, uprizorjenega od Nemcev — sploh postaviti nasprotni narod v najslabšo luč. Ako je enkrat izpodkopana v nižjem, manj zavednem ljudstvu v obmejnih krajih in sploh vera v nadčloveškost in premoč nemško, je narejena prosta pot prodiranju pcTVečane narodne misli. Narod, ki se je znal postaviti pred očmi tudi najmanjšega svojih sinov enakovredno po boku svojega nasprotnika, si je s tem ustvaril tlak, na katerem lahko mirno zida svojo bodočnost... Drugo polje, na katerem delujejo češka obrambna društva v ohranitev in povzdigo narodnih manjšin, je kulturno polje. Ni treba posebej poudarjati, da se more in mora kulturno delovati tudi med narodom, v njegovi sredini, tam, kjer ni nobene nevarnosti potujčenja ; toda posebna pozornost se mora v tem oziru posvečati manjšinam in obmejnim krajem. Kulturno delo med narodom dviga njegov duševni nivo, mu daje višjo in večjo eksistenčno vrednost - kulturno delo ob meji rešuje narodu številno moč, ga hrani pred nazadovanjem po številu in mu vliva sile k narodnostnemu napredovanju. Kultura v manjšinskem delu v obmejnih, mešanih krajih ni in ne more biti sama sebi namen kakor v sredini narodnega ozemlja — kultura je v obmejnem narodnostnem boju le sredstvo, pripomoček, orodje k dosegi drugega namena: narodne zavesti. V kulturnem življenju naroda igra za današnjih razmer tudi pri Čehih veliko vlogo bogoslužje. Narod kot tak je veren — s tem dejstvom mora računati vsak manjšinski delavec. Treba je le, da se mu verska načela in zakoni verskega življenja sploh nudijo v jeziku, ki ga govori. Poslušati verske propovedi je za ljudstvo več ali manj življenska, duševna potreba, in če to ne, vsaj navada. V krajih pa, kjer imajo Čehi svoje narodne manjšine, se vrši celo bogoslužje •e v nemškem jeziku: obreduje se nemško, izpoveduje se nemško in propoveduje se nemško. Vsa verska kultura se nudi v teh krajih vernikom le v nemški obliki, pod tvrdko nemštva, in to tudi Čehom. Da to v narodnostnem oziru ne vpliva baš ugodno na sinove češkega naroda, je jasno. Kultura in narodnost se težko ločita, na vsaki kulturi in concrcto visi nekaj narodnega. Zato pa se tudi češke narodnoobrambne organizacije bore v vsakem manjšinskem kraju za to, da se vrši tam bogoslužje: torej propoved, izpoved itd. tudi v češkem jeziku, da se poučuje češke otroke v šoli veronauk v njihovem materinem jeziku, in da se v župnih uradih matrikulira tudi češko. Kjer tega ne dosežejo z lepa, nastopajo ostro in energično. Vodijo pritožbe čeških župljanov na škofijske ordina-rijate, plačujejo stroške procesov in organizujejo štrajk čeških otrok, kadar se jih veronauk ne poučuje v materinščini. Priboriti češkemu jeziku veljavo in vpo-števanje tudi pri najmanjšem in najneznatnejšem uradu je naloga ..Narodnih Jednot“. Dokler vlada med pri-prostim ljudstvom samim mnenje, da je češčina infe-rijorni jezik, jezik služabnikov, jezik gosposke pa in uradov da je nemški, ni upati trajnega uspeha. Da se more in mora uradovati tudi češko, to prepričanje mora prodreti v najširše vrste, do najnižjih slojev. Narod, ki si hoče ohraniti tudi najneznatnejšega svojih sinov, mora gledati na to, da se mu vse kulturne prvine, ves mednarodni kulturni zaklad nudi v narodni obliki; odtod to mrzlično prevajanje tujih literarnih del v češčino, odtod ta boj za češko bogoslužje in za veljavo češkega jezika v uradih v mešanih okrajih! V procvit prosvete delujejo seveda najbolj narodne šole; v obmejnih občinah pa teh navadno strahovito nedostaja. Kjer so Nemci v večini, je šola gotovo nemška in se na češko manjšino in njene kulturne potrebe sploh ne ozira. Da pa češka mladež ne ostane brez pouka in se ne ponemči v nemških šolah, skrbe po svojih močeh „Narodne Jednote“. Ker P>‘i nas manjšinskega zakona ni in se od vladnih uradov deluje v vsakem podrobnem slučaju pristransko, in sicer v prilog Nemcem, so češka obrambna društva v šolskih zadevah skoro izključno navezana na samopomoč. Vse šole in zavode, ki tvorijo danes na pr. Podlago in temelj južno-češkega kulturnega središča, Pozidali so si budjejoviški Čehi sami; ljudske šole, srednje, strokovne, nadaljevalne šole in otroški vrtci so se oživotvorili s samopomočjo, proti volji občinske uprave in brez prispevanja šolskih uradov. Niti država niti dežela nista ustanovili Čehom v Budejovicah nobene šole, le nekaj javnih narodnih in še to po pritisku — in Čehov je danes v Budejovicah čez 27.000 proti 12.000 Nemcem ! Kakor v Budejovicah godi se Čehom povsod, kjer so v manjšini; povsod so primorani na lastne stroške oskrbovati potrebno šolstvo. Za Čeha ne velja nikjer § 19. državnih osnovnih zakonov, ki tako lepo pravi: „V deželah, v katerih biva več narodnosti, naj se javna učilišča ustanove tako, da se nudi vsaki narodnosti zadostnih sredstev izobraževati se v svojem jeziku, ne da bi kdo bil prisiljen, učiti se drugega deželnega jezika" — za Nemca povsod. Vlada sama se nikdar ni in se prostovoljno nikdar ne bo ozirala na ta §, za »zadostna izobraževalna sredstva" morajo skrbeti češke obrambne organizacije same. Skupaj z „Osrednjo Šolsko Matico" ustanavljajo, naslanjajoč se posebno na § 1. češkega deželnega šolskega zakona iz 1. 1870., ki določuje 5 letno dobo, povprečno število 40 otrok in razdalje 4 km od sosednje šole za zadostujoče momente k ustanovitvi nove šole, v narodno izpostavljenih krajih narodnomanjšinske šole. Da jih vlada ne le ne podpira, temveč celo ovira v tem stremljenju, je znano (Prahatice). Nemci seveda delajo z vsemi sredstvi proti zidanju čeških kulturnih zavodov na ozemlju, kjer so gospodarji; izganjajo starše čeških otrok iz stanovanj, odslavljajo iz službe in dela in skušajo sploh gospodarsko uničiti češke manjšine zaradi tega, ker hrepene po lastni kulturi v svojem jeziku. „Narodne Jednote" poznajo že vsled dolgoletne izkušnje ta manever in ga vedo tudi preprečiti. Delavcem, ki so izgubili zaradi narodnosti kruh pri nemških delodajalcih, treba dati službo v čeških podjetjih, onim pa, ki so brez strehe, se mora poskrbeti stanovanje takoj in pod istimi pogoji, če mogoče, še pod ugodnejšimi. (Er-venice.) Priprosti narod ne sme s tem, da je javno izrazil svoje narodno prepričanje, biti poškodovan niti v gospodarskem niti v moralnem oziru! Slab tisti manjšinski delavec, ki bi delal le na narodno analizo, na njene posledice pa ne mislil! In te posledice so mnogokrat naravnost krute; narod, ki jili s svojo gospodarsko silo ne zna paralelizirati, je izgubil svoje manjšine . . . Veliko ulogo v podrobnem narodnem delu igrajo javne čitalnice in ljudske knjižnice. Njihov uspeh se ne vidi takoj na prvi pogled, ampak se opaža šele čez leta in leta, a takrat v vsej svoji veličini. Seveda morajo biti tako prve kakor druge v resnici ljudske, po svojem značaju demokratične in po možnosti javne, torej brezplačne. Naglašam to posebno zato, ker smo pri nas navajeni videti zlasti v čitalnicah nekak privilegij višjih 10.000, do katerega nimajo nižji sloji, za katere gre najbolj in v prvi vrsti, nobene pravice. Veda, znanost in umetnost se morajo popularizirati, književni trg in njegovi zakladi demokratizirati — le tako je mogoče narod,dvigniti kulturno. V tem oziru so češke manjšine, vsled res čisto demokratičnega duha obrambnih Jednot, izborno preskrbljene. V vsakem večjem kraju se nahajajo ljudske knjižnice, v mestih pa javne ljudske čitalnice, h katerim ima pristop vsak brez razlike stanu in političnega naziranja. Knjižnice na deželi se vsaka 3 leta menjajo in izpopolnjujejo s pomočjo glavnih ali prvotnih knjižnic po mestih, kakor so Budejovice, Plzenj itd. Demokratična ideja teh knjižnic in čitalnic pa rodi zato tudi naravnost očaru-joče sadove; tako n. pr. je v Č. Budejovicah na leto 28.000 čitateljev! N. J. P. je založila tekom 20 let svojega obstanka nad 400 knjižnic s 70.225 zvezki ; povprečno torej pride na eno knjižnico 175 knjig. N. J. S. je ustanovila v 1. 1906. samem 94 knjižnic z 8645 zvezki, kar da povprečno 9 2 knjig na eno knjižnico. Kako velika važnost se pripisuje kulturnemu delu teh ljudskih knjižnic, je razvidno iz tega, da je N. .!. S. potom osrednjega odbora ali potoni svojih podružnic izdala samo lani za nje 10.337 K, N. J. P. pa 7400 K. Krasna misel je tudi ustanavljanje takozvanili „ š o I s k i 11 knjižnic" na manjšinskih šolah, ki dopolnjujejo izobrazbo otrok in utrjujejo njihovo narodno zavednost. Razen tega se dela že precej časa na to, da se ustanovi osrednja gledališka knjižnica, iz katere bi podružnice obrambnih društev zajemale gradivo za gledališke predstave. S tem bi bilo gledališko diletantstvo gotovo jako zboljšano in bi se obrambnim Jednotam oziroma njihovim podružnicam tozadevno delovanje mnogo olajšalo. Silna organizacija diletantskih gledališč dviga ne le kulturni nivo priprostega občinstva, ampak tudi njegovo narodno zavest, zavest skupnosti, skupnih ciljev in skupnih stremljenj. V tem oziru deluje posebno „Severočeška Jednota" s silno energijo in velikim uspehom. L. 1906. je priredila 938 ljudskih veselic z gledališkimi predstavami in z dobičkom 2 5.0 8 0 K. Naloga in namen vseh teh knjižnic, čitalnic, ljudskih šol in gledaliških predstav je kulturna emancipacija češkega naroda. Ne moremo in ne smemo se torej čuditi, ako sta izdali „Severočeška“ in „Pošumavska Jednota" samo 1. 1906. za kulturne potrebe 55.000 K, in sicer prva 25.000 K, in druga blizu 30.000 K. Le kulturno popolnoma neodvisen narod lahko računa na zmago. In vendar — vkljub temu ogromnemu naporu vseh sil mora še zmerom hoditi krog 27.000 čeških otrok v nemške šole, neobhodno potrebno je torej, da se ustanovi še kakih 454 čeških razredov, ako se računa na razred 60 otrok, kar je gotovo preveč. Še 454 čeških razredov ali pa 114 čeških 4 razrednih ljudskih šol, in češko manjšinsko delo je dospelo do svojega vrhunca. In ako pomislimo, da se na leto ustanovi k večjemu 10—12 šol, bo trajalo gotovo še nad 10 let, predno bodo obrambna društva lahko rekla: „Dopolnjeno je, vsa naša mladež je v naših šolali." Razen tega pa se moramo ozirati še tudi na to, da narodne meje niso nikdar stalne, temveč da fluktuirajo, in da bodo po letih nastale zopet nove manjšine kakor znamenje in dokaz mogočne življenske sile češkega naroda! Potreba manjšinskega dela ne bo nikdar odstranjena, dokler bo trajal mednarodni boj na svetu, in to bo večno . . . Prehajam na gospodarsko delo čeških obrambnih društev. Da je gospodarski moment v narodnostnem boju velevažen, skoro bi rekel najvažnejši, razvidimo iz znanega izreka siidrnarkinega potovalnega učitelja Hoyerja, ki je rekel: ,,Kdor ima zemljo, ima m o č.“ Glavni princip gospodarskega boja je geslo: „Svoj k svojini*1, ki se pri nas tolikokrat ponavlja, a ravno tolikokrat pozabi. To geslo obsega ves program gospodarskega dela čeških obrambnih organizacij. Čeh naj kupuje, in naj je to prodajalec, proizvajalec ali konsument, le pri Čehu. V manjšinskih krajih pa, kjer tega gesla ni mogoče izvajati zato, ker tam ni nobenega češkega trgovca, gostilničarja, obrtnika itd., morajo Jednotc skrbeti za to, da sc tozadevno pomanjkanje odstrani. Naseliti morajo tam zanesljive ljudi, ki so pošteni, izvežbani v svoji stroki, in — narodno zavedni. Pravim: pošteni, kajti mnogokrat se zgodi, da izrabljajo gotovi sebičneži to geslo „svoj k svojim11 na ostuden način. Prodajajo blago, ki je mnogo slabše nego v nemških trgovinah, za isto ali pa še višjo ceno kakor tam. Taka vrsta ljudi je že mnogokrat oškodovala in občutljivo ranila komaj pričeto podrobno delo. V takih slučajih izgubijo konsumenti ne le do trgovcev oziroma gostilničarjev samih vse zaupanje, ampak tudi do voditeljev celega gibanja. In če je enkrat zaupanje izgubljeno, je vsako uspešno nadaljevanje započetega dela onemogočeno ali vsaj zelo otežkočeno. Zaupanje si pridobiti pri priprostem ljudstvu je prvo, na kar mora gledati vsak manjšinski delavec. Geslo „svoj k svojim** je dvorezen nož, s katerim se lahko smrtno rani tisti, ki ga je zavihtel nad svojim nasprotnikom. Le pametno in previdno izvedeno koristi. Nastavljanje gostilničarjev, trgovcev in drugih obrtnikov v narodno mešanih krajih je v gospodarskem kakor tudi narodnem oziru velikega pomena. P r v i č se potem osredotočuje češki kapital v čeških rokah, in drugič ima manjšina vsaj neko zaslombo, na katero se more opirati. Zato pa tudi posvečajo „Narodnc Jednote* v narodno popolnoma zanemarjenih krajih posebno pozornost prav te vrste obrtnikom, in jih podpirajo na vse mogoče načine. Organizujejo bojkot proti nemškim obrtnikom z raznimi sredstvi. Pri komur ne opravijo z opominom in svarili, tega ovadijo češki javnosti. Tako delajo posebno v C. Bu-dčjovicah in posledice niso izostale. Z gospodarskim bojkotom nemških trgovcev so Cehi dosegli, da izginja tam ena nemška tvrdka za drugo in izginilo bi jih še več, da ne stoji za njimi občinski svet s svojim kapitalom. Ko pridejo Cehi še v občinskem svetu do večine, obleži gospodarska sila Nemcev uničena na tleh . . . Na deželi se ustanavljajo v to svrho kmečke posojilnice po Reiffeisnovem ustroju; tam se zbira ves češki denar, katerega lahko uporabljajo po svoje v narodne namene. S tem denarjem sc polagoma osamosvaja češki kmet iz rok nemškega kapitala, s tem denarjem se nabavljajo stroji za racionalno obdela-vanje zemlje. „Samopomoč“ je vodilno načelo teh denarnih zavodov, in samopomoč je tista sila, ki ovira in zabranjuje proletarizacijo kmečkega ljudstva. Češka obrambna društva delajo le prav, ako z vsemi silami in čudovito energijo utrjujejo češkemu kmetu in prav tako obrtniku tla pod nogami. Posebno „Pošuinavska Jednota" mora v tem oziru napeti vse moči, kajti gospodarska proletarizacija južnočeškega prebivalstva in z njo izseljevanje v bogatejše pokrajine na severu raste uagloma. Ako bi ostala češka javnost hladna in brezbrižna napram temu pojavu, izselilo bi se na tisoče čeških delavskih rok iz teh krajev, in nemški kapital bi oblastno zagospodaril v njih. Čehi morajo prodirati proti jugu, ako se hočejo ohraniti in ako hočejo istomerno korakati z ekspanzivno silo svojega naroda — proti severu morajo postaviti le trden zid, vsako prodiranje je tam več ali manj izključeno . . . Kakor na naseljenje trgovcev in obrtnikov, tako morajo misliti obrambna društva na naseljevanje inteligence in razmnoženje industrijskih podjetij — vse po geslu ; „Svoj k svojim". Inteligenca je v vsakem manjšinskem okraju neobhodno potrebna, da vodi ves boj in mu da tudi pravniško lice. Zato je naloga Jednot, izbojevati pri dostojnih uradih zdravniške, notarske in advokaturske koncesije, katera naloga jim oprtuje neštetokrat dolgoletne procese in divje zasledovanje od strani Nemcev. Toda trdna volja in jeklena energija zmagata zmerom, in češke manjšine so danes preskrbljene skoro vse z inteligentnimi voditelji. Ti voditelji pa pazijo na vsak najmanjši pojav, ki bi utegnil imeti kakršenkoli pomen za posestno in narodno stanje češke manjšine, in obveščajo o tem okrajno podružnico obrambnega društva ali pa naravnost osrednji odbor. Opozarjajo na potrebo gospodarskih šol, nadzorujejo in vodijo s pomočjo volilnih odborov občinske volitve, volitve v okrajni zastop in okrajni šolski svet, in čuvajo nad vsako izpremembo v okrajnem katastru. Potom teh inteligentov na deželi imajo direktno ali indirektno „Narodnc Jednote“ vso češko posest v evidenci in zabranijo tako mnogokrat še pravočasno vsako zmanjšanje češkega ozemlja. Pri N. J. S. obstoja posebni takozvani „zemljiški zaklad11 (pozemkovy fond), ki je znašal 31. sušca 1. 1. 81.335'71 K. Osrednji odbor je sklenil, da naj ostane ta zaklad nedotaknjen tako dolgo, da doseže vsoto 200.000 K; z obrestmi tega fonda pa se bodo nakupovala potem vsako leto zemljišča in posestva na posebno važnih krajih. Danes je ta Jednota lastnica zemljišč in hiš v ceni 173.210 K, zadolženih 103.745 K, skupaj torej 276.955 K. Nakupovanje posestev je zlasti neobhodno potrebno v večjih mestih, kakor v Budčjovicah, Libercu in drugih, kjer staršem čeških otrok odpovedujejo stanovanje nemški lastniki hiš samo zato, ker jih pošiljajo v češke šole, ker so češkega mišljenja. Tudi nemški delodajalci, kakor tvorničarji, izpuščajo češke delavce iz službe samo zato, ker so češkega pokolenja in se ne boje to odkrito priznati. Gorje tistemu narodu, ki je prisilil svoje sinove do tega koraka, a ni mislil na njegove posledice! Češki delavec, ki je izgubil svoj kruh v nemških tvrdkah, ga mora dobiti sedaj v čeških. Na take slučaje morajo vodilni krogi biti že pripravljeni; njihova dolžnost je, da opozorijo narodne industrijske podjetnike na gospodarske potrebe gotovo za to primernih krajev. S tem se prepreči monopoliziranje, ki ga nameravajo nemški kapitalisti na polju industrije in se onemogoči tudi vsaka rušitev gospodarskega ravnovesja na škodo češkega premoženja. Združno z zidanjem čeških tvornic in ustanavljanjem obrtniških tvrdek pa mora iti tudi gospodarska izobrazba med ljudstvom. Zato podpirajo češke obrambne organizacije gospodarsko šolstvo, gradijo obrtnonadaljcvalne šole, strokovne šole in ustanavljajo štipendije za gojence različnih gospodarskih šol. Sploh pa se trudijo razširiti med narodom smisel za praktično izobrazbo in praktične poklice, in so v tem oziru res čisto preustrojile smer kulturnega hotenja v češkem narodu . . . Preostaja mi le še omeniti, kako vpliva gospodarsko podrobno delo v obmejnih občinah na politično lice narodnega boja. Po današnjem volilnem sistemu, ki velja za politične urade, kakor občinska in okrajna zastopstva, je politično-administrativna oblast zagotovljena le gospodarsko dobro razvitemu narodu. Le narod, ki ima v posameznih političnih občinah skupino veleposestva, industrijska podjetja, obrtniške in trgovske tvrdke na svoji strani, more računiti na to, da dobi vso upravo in z njo oblast v svoje roke. Politična samouprava pa je eden izmed najglavnejših pogojev k svobodnemu napredovanju in razvijanju kulturne in gospodarske sile vsakega naroda. In ker ima in mora imeti vsako manjšinsko delo isti cilj, namreč kulturno in ekonomično osamosvojo, mora biti vse njegovo stremljenje obrnjeno tudi na politično neodvisnost. Češke obrambne Jednote so si dobro v svesti, kake važnosti so politični uradi v notranjem življenju naroda, in zato je ves njihov gospodarski boj naperjen posredno na priboritev administrative. Nastavljanje trgovčev in gostilničarjev v manjšinskih občinah, nakupovanje veleposestev in njihova parcelacija, naseljevanje obrtnikov in zidanje hiš po mestih nima nobenega drugega namena nego dvigniti gospodarsko stanje manjšin in njih davčno silo, in s tern jim pridobiti primerno zastopstvo v občinskem uradu. Zanimivo je n. pr., kako naglo je rastla gospodarska moč Cehov v Budejovicah tekom zadnjih 20 let. Tako je bilo tam obrtnikov: leta čeških nemških v odstotkih češki: narastli nemški: 1885 786 781 1891 928 693 za 100% z :a 10%% 1905 1570 861 Število hiš je narastlo v dobi od 1 . 1890—1900 za 424, od katerih je 359 čeških. Čehi so torej v enem desetletju napravili tako ogromen korak naprej, da so po številu realitet dohiteli Nemce in Žide, toda niso jih dohiteli po svojih dohodkih. In tako plačujejo še danes budejoviški Nemci direktnega davka 50"/n, Čehi le 40"/o, in če štejemo Žide k Nemcem, je razmerje gospodarske moči obeh narodnosti 60 (*’/,,): 40 (%). Razumemo torej, zakaj so pri občinskih volitvah Čehi dosedaj zmagovali le v 3. razredu; kadar se kurijalni sistem teh volitev, odpravi in vpelje na njegovo mesto splošna in enaka volilna pravica tudi za politične urade in deželne zbore, postanejo Budejovice in še mnogo drugih obmejnih občin, kjer vlada dosedaj fingirana nemška večina, kar čez noč češka posest. Ne smemo se zato čuditi, ako najdemo v češkem narodu, zlasti pa v njegovi socijalni demokraciji kot zastopnici brezpravnih nižjih vrst, najbolj gorečega zagovornika demokratizacije v politični upravi. Dokler pa je taka reforma le želja, se morajo Čehi posluževati drugih sredstev, da pridejo do končnega cilja : politične samouprave, in tu je zanimivo, kako taktiko izvajajo n. pr. v boju za Budejovice. Na- rodni svet v Budejovicah hoče na vsak način dobiti upravo mesta samega v svoje roke, ker misli, da z mestom pade tudi nemški živelj v okolici (12 občin), ki ga vzdržuje nemški duh iz mesta. *,Kajti,“ pravi, >,ako bi ne bilo hujskanja Taschkovih kreatur, bi ta nemški jezikovni otok krog Budejovic bil že gotovo izginil v češki okolici." — N. J. P. na drugi strani pa sklepa tako-le: Narodnostno slabša je okolica; zakaj izčrpati vse svoje sile s sil n e j Šim nasprotnikom in tako umetno vzdrževati pri življenju slabšega, kateri silnejšemu proti nam pomaga? Pobijmo slabšega, pa se spustimo z vnemo in osveženimi silami v boj z oslabljenim silnejšim! Mesto živi od okolice, in ako ne bodemo gmotno jačili Nemcev v mestu, bo rastel v mestu češki živelj. — Težko je reči, katera taktika je boljša in sigurnejša, toda to je gotovo, da izoliranje mesta, kakor ga namerava N. J. P., in analiza ali razkroji te v njegove notranje sile, katero izvaja „Narodni svct“, ne moreta ostati brez uspehov, ako si gresta vzajemno na roko. Čutim, da nisem podal niti od daleč to, kar sem nameraval od začetka ; saj pa tudi kot Slovenec nisem mogel videti v bistvo češkega manjšinskega dela tako globoko, kakor sem hotel. Na drugo leto prirede Češka obrambna društva v Pragi manjšinsko razstavo, mi pa dosedaj še pojma nismo imeli, kaj je to — manjšinsko delo . . . Lev Brunčko. Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Mili. 'llll|i|IMIIl Hlllll l II' I I l'1'l l:l'|.|.li|i|ill:illllllllllllll!Mlllllllililililllill|i|i|l|i|illllqBr|f////y/Mi^i O dvajsetletnici slovenske družbine šole pri Sv. Jakobu v Trstu. Dne 20. sušca 1883. je vložilo 1428 slovenskih očetov v Trstu prošnjo na mestni zastop, da naj se za njihove otroke otvori slovenska šola. Kakor bi segli v sršenovo gnezdo, tako je bilo v tržaškem mestnem zboru vse po koncu, ko je dne 18. grudna i. 1. prišla omenjena prošnja na dnevni red. Ne le zaradi vsebine, že zato, ker je bila pisana slovensko, so jo kratkoma odbili italijanski zastopniki tržaškega mesta. Slovensko stvar je zagovarjal pokojni Nabergoj, ki jim je konec svojega dobro premišljenega govora zaklical : Mi smo doletni postali. Zavedamo se svojih narodnih pravic, ki jih zahtevamo v imenu svobode in vesoljnega napredka. Ni več mogoče, da bi vi ali drugi še dalje kontumacirali Slovane in ako bi se vi še tako upirali naši pravični zahtevi, mi Slovenci se tega ne bomo strašili in ne odstopimo od začetega pota ter bomo neprenehoma uporabljevali vsa postavna sredstva, katera nam morejo pridobiti in zagotoviti uživanje naših svetih narodnih pravic. Tržaški slovenski starši niso krenili s pota, ki s° ga bili nastopili. Prošnjo za slovensko šolo, odbito v tržaški mestni zbornici, so ponovili pri namestništvu v Trstu, ki je potrebovalo poldrugo leto, da je zavrglo to pritožbo z dopisom dne 5. mal. srpana 1887. Potem so se obrnili na ministerstvo, a na rešitev čakajo še dandanašnji. Kar nista hotela storiti mesto in država, izvršila je med tem družba sv. Cirila in Metoda. Takoj na prvi veliki skupščini dne 5. malega srpana 1886 je predlagal tržaški rodoljub Viktor Dolenec, da naj se ustanovi otroško zabavišče pri Sv. Jakobu v Trstu, kjer je jako mnogo slovenskih otrok. Dolenčev predlog se je kmalu uresničil. Dne 3. prosinca 1887 se je odprl* prvi slovenski otroški vrtec y Trstu v ulici Giuliani št. 476. Otvoril bi se bil že prčj, a tržaški mestni magistrat je zahteval, da se morajo narediti v najeti hiši kamenite stopnice in otvorjenje vrtca se je zavleklo do novega leta. Na drugi družbini veliki skupščini, ki je zborovala dne 19. mal. srpana 1887 v Trstu, je prvomestnik Tomo Zupan naznanil radostno vest, da je „tu niknil iz slovenske zemlje prvi otroški vrtec naše družbe11. Polni rodoljubnega navdušenja in veselih nad za bodočnost naše mladine so si ga po zborovanju ogledali skup-ščinarji. Prvo seme je vzklilo; a na tržaški skupščini je bilo vsejano že drugo seme. Vsejal ga je namestu obolelega Viktorja Dolenca Lovro Žvab, ki je predlagal, da naj družba sv. Cirila in Metoda osnuje v Trstu slovensko šolo. Toplo priporočen od poslanca Nabergoja je obveljal ob splošnem navdušenju Žvabov nasvet. Z odlokom c. kr. namestništva tržaškega od dne 4. vinotoka 1888, št. 15.880 je bilo dovoljeno družbi sv. Cirila in Metoda, da sme otvoriti pri Sv. Jakobu v Trstu prvi razred ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. Redni šolski pouk se je pričel dne 15. vinotoka 1888. To je rojstveni dan prve slovenske tržaške šole. Tedaj je posijal prvi žarek slovenske prosvete v tržaško mesto, ki je z nepopisno drznostjo odrekalo slovenski mladini duševno hrano v domači posodi. Otvorjenje slovenske šole v Trstu je bil najboljši odgovor na zahtevo, da naj slovenski otroci stanujoči v mestu hodijo v okoliške šole, ako njihovi starši žele, da bi se poučevali v slovenskem jeziku. Razred za razredom je priraščal slovenski šoli pri Sv. Jakobu. L. 1892. seje morala otvoriti vzporednica za deklice. V jeseni 1893. je bila tržaška šola že pet-razrednica — edina slovenska na Primorskem. L. 1891. je družbino vodstvo dvakrat prosilo, da bi se njeni tržaški šoli podelila pravica javnosti; a vlada ni odgovorila. Pxa[yico javnosti je dalo c. kr. na učno ministerstvo imenovani šoli šele dne 22. malega travna 1893 z odi. št.' 7790. Važna izpremernba se je zgodila v začetku šolskega leta 1895/6. Družbino vodstvo je ukrenilo, da naj se mešana 5razrednica pri Sv. Jakobu tako razdeli, da bi mešani 1. in 2. razred in 3. in 4. samo z dekliškim oddelkom prevzele šolske sestre iz Maribora, a 3. in 4. razred z deškim oddelkom naj bi ostala pod dotedanjim moškim voditeljstvom. Ali naval otrok v začetku leta 1895/6 je bil tolik, da tudi 1. in 2. razred nista mogla ostati mešana; zato so se ločile deklice popolnoma od dečkov — otvorila se je samostojna dekliška 2razrednica s 5 oddelki, ki so jo prevzele šolske sestre dne 30 kimavca 1895. Ker je nedostajalo učnih sob, moral se je deloma in začasno uvesti na deški 5 razredni šoli poldnevni pouk. Zaradi pomanjkanja prostorov se je tedaj opustil družbin otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Razpolovljenje šole v deško in dekliško je vzelo c. kr. tržaško namestništvo na znanje z odlokom od 17. dne kimavca 1895, št. 18.096 VII. Ko se je bila s 1. dnem vinotoka 1896 odprla c. kr. pripravljalnica za srednje šole v Rojanu, odšli so vanjo skoro vsi učenci 5. razreda šentjakobske šole. Kar jih je ostalo, pridružili so se kakor 2. oddelek četrtemu razredu. Petrazrednica se je skrčila tedaj v 4razrednico. V 5razrednico je narasla zopet s šolskim letom 1903/4. Željo, da bi se takisto dopolnila tudi dekliška šola, ki se je sredi vinotoka 1898 razširila v 3razrednico in jeseni 1899 v 4razrednico, je izjavil dr. Otokar Rybar na veliki skupščini v Ilirski Bistrici dne 7. vel. srpana 1902. Njegov predlog sc je uvaževaL Družbina dekliška šola pri Sv. Jakobu je postala v šolskem letu 1902/3 5 razredna. Jeseni 1. 1907. se je morala deška šola iznova razširiti; njen 1. razred je dobil 2 vzporednici za dečke in za deklice; vzporednica sc je dodala tudi 2. razredu. Izprva so bili posamezni razredi družbine tržaške šole razkropljeni po razni h hišah na kvar učnemu in vzgojnemu uspehu. Jeseni 1. 1892. pa je najelo načel-ništvo tržaške moške podružnice hišo št. 28 v ulici Giuliani in jo uredilo tako, da so se združili vsi družbini šolski zavodi pod eno streho. Največ zaslug sta si pridobila za to inžener Živic in trgovec Žitko. Izza posredovanja drž. poslanca Frana Povšeta je družba sv. Cirila in Metoda leta 1895. kupila to hišo pod jako ugodnimi pogoji za 19.000 gld. Takoj je plačala dotedanjemu lastniku banki „Phonix“ 6000 gld., ostali znesek pa se je zavezala poravnati v 13 letnih obrokih. Zadnji obrok je bil plačan lani. Šolske sestre so se o svojem prihodu nastanile v družbini hiši. Ker so naraščali deški in dekliški šoli razredi, najele so si pozneje v bližini udobnejše stanovanje. Da se pridobi par učnih sob, moralo se je druž-bino vodstvo odločiti za dozidek, ki se je izvršil leta 1897. 5. razred deške šole je moral leta 1896. bivati nekaj mesecev v prostorih nekdanjega otroškega vrtca na Belvederu, ki sc je bil preselil na Greto. Kako težko je dobiti v Trstu učno sobo za slovenske šolske namene, izkušala je družba sv. Cirila in Metoda zlasti lansko jesen, ko je hotela olvoriti prepotrebne vzporednice; po dolgem iskanju je našla prostor v zasebni hiši sredi mesta samo eni vzporednici v ulici Francesco št. 2. Iz velike zadrege je slovenskemu šolstvu v Trstu pomagala letos „Trgovsko-obrtna zadruga", ki je kupila dve hiši. V eni teh (ulica Acquedotto 22) dobi pribežališče vzporednica za deklice, dočim ostane deški razred i nadalje v ulici Francesco 2. Učni jezik v tržaški družbini šoli je, kakor se samo ob sebi razume, slovenski, a na željo staršev se je uvela že v šolskem letu 1889/90 v 2. razredu nemščina kakor učni predmet. Poleg običajnih šolskih predmetov se je gojilo zlasti petje in pri deklicah ročna dela. O uspehih v tej stroki so svedočile ne-katerekratne razstave dekliških ročnih del konec šolskega leta. Razen šolske dece so nekateri družbini učitelji poučevali tudi odrasle v petju in v drugih predmetih. V zimskem tečaju 1891/2 je imel voditelj družbine šole večerni pouk za slovenske delavce. Nekaj učiteljskih moči je vneto delovalo v raznih tržaških narodnih društvih. Učiteljstvo. Prva družbina vrtnarica pri Sv. Jakobu v Trstu je bila Justina Michelli, ki je na družbini šoli nekaj časa poučevala tudi ženska ročna dela. Učitelji so se izprva naglo menjali. Prvi je načeloval družbini šoli pred 20. leti Ivan Nekerman, a se je moral zaradi nekih zaprek kmalu vrniti v Marezige poleg Kopra. Načelništvo tržaške moške podružnice je nato poverilo novo šolo učiteljici Josipini Delkinovi, toda tržaški mestni magistrat ni odobril te naredbe in pretil, da zatvori družbino šolo. Tedaj je imenovano načelništvo samo zaprlo šolo, a hkratu prosilo c. kr. deželni šolski svet, da naj bi dovolil poučevati učiteljici Delkinovi pod začasnim vodstvom Antona Hrasta, učitelja na c. kr. deški šoli. Prošnja je bila deloma uslišana; Delkinova je smela zopet poučevati, Hrast pa ni smel biti šolski voditelj. Voditeljstvo šole se je izročilo učitelju 1. Španu iz Sp. Štajerskega, ki se je tedaj mudil v Trstu; on je vodil šolo do 5. dne sušca 1889. Za njim je postal učitelj-voditelj Mihael Kamuščič. Josipina Delkinova se je vrnila na Ciril-Metodovo šolo in vztrajala v njej do današnjega dne. Kamuščič je bil šolski voditelj izza leta 1889. do 1. dne vinotoka 1895. Pod njegovim voditeljstvom so poleg Dclkinove službovali: Ivan Kiferle (1890—1894), Fran Delcott (1891 2), Miroslav Pretnar (1892- 1896), Amalija Reichmannova (1892—1906) in deloma Andrej Godina (1894—1897). Ko se je bil Kamuščič odpovedal službi, postal je voditelj družbini šoli Fran Rakuša z dekretom od 27. sušca 1896; nastopil je službo dne 1. mal. travna i. 1. Rakuša je vodil družbin zavod pri Sv. Jakobu v Trstu do 1. dne vinotoka 1896. L. 1898. se je za par mesecev vrnil na družbino šolo kakor začasni učitelj. Potem ga je nadomestoval v vodstvu Anton Biten ec, ali ne dolgo, ker je zbolel. Dne 21. kimavca 1897 je bil imenovan za voditelja učitelj Mihael Kosec, ki je bil prišel po odhodu Andreja Godine. Kosec je bil na čelu družbini deški šoli izza rečenega dne do 15. dne mal. srpana 1900. Nato je bil učitelj in voditelj Vinko Krek izza 1. dne kimavca 1900 do 31. dne vel. srpana 1901. Za njim je zopet načeloval družbini šoli Kamuščič. L. 1903 dne 15. vinotoka je postal šolski voditelj Andrej Širok. Družbina dekliška 5razrednica je lepo uspevala pod vodstvom S. Mr. Rafaele Kovačičeve in njenih tovarišic šolskih sester: Metodije Kališekove, Benedikte Zupančičeve, Ivane Pfeiferjeve, Ljudmile Kokličeve, Ambrozije Gornikove, Danijele Šahovc, Eme Pirnatove, Engelberte Peršičeve, Bonaventure Kunstove, Romane Šoterjeve, Helene Mežekove, Alojzije Kocmut-ove, Eleonore Pirnatove, Virgilije Brataničeve in svetne učiteljice Ane Trstenjakove. Ročna dela sta poučevali: izprva s. Gabrijela Plohlova, zadnja leta pa s. Fidelija Berlanova. Kateheti na družbini šoli pri Sv. Jakobu so bili ondotni kapelani: Bernard Sever, ki je dne 7. prosinca 1890 postal tudi škofijski nadzornik družbinim zavodom, Fran Sila, ki je takisto združeval katehetski in šk. nadzorstveni posel, Ivan Koruza, Rudolf Valensitz, Josip Macarol, Anton Štemberger, Vinko Dolenec, Ivan Apollonio, Ludovik Šonc, Aleksander Martelanec in Matija Škabar. S 1. dnem kimavca 1908 se je sistemizirala katehetska služba na družbinih zavodih v Trstu. Prvi stalni katehet družbe sv. Cirila in Metoda je postal ondu Matija Škabar. Število slovenskih otrok godnih za šolo je v Trstu ogromno. Kar nič se ne motim trdeč, da jih je za 10 slovenskih šol. Njih število narašča, čim bolj se širi v nižjih slojih narodna z.avednost. Na stotine slovenske dece zahaja v italijanske in nemške učilnice tržaške, ker ni slovenskih šol. Ni čuda torej, da je vselej v začetku šolskega leta tolik naval na edino slovensko šolo pri Sv. Jakobu. Tržaški magistrat je vsekdar bistro pazil, da bi ne bil kak razred prenapolnjen. V šolskem letu 1891/2 se je na njegov ukaz moralo odstraniti več otrok iz 2. razreda. Takisto se je moralo v naslednjem šolskem letu odsloviti nekaj dece. V jeseni 1894 se je vpisalo vanjo 322 učencev in učenk, a zaradi pretesnih prostorov je tržaški mestni magistrat ukazal, da naj se jih odkloni 78. Zoper ta ukaz se je vložila prošnja na namestništvo, ki je imela toliko uspeha, da je bilo dovoljeno obdržati krog 300 otrok. — Tu podam podatke o številu šolske dece v družbinih zavodih v minulem 20letju. A. Mešana šola: 1888/9 (1 razr. z 2 odd.) 74 ( 41 dečk., 33 dekl.) 1889/90 (2 razr.) . . . 146 ( 85 + 61) 1890/1 (3 razr.) . . . 213 (129 + 84) 1891/2 (4 razr.) ... 284 (173 + 111) 1892/3 (4 razr.1); l.razr. z vzp.) 310 (198 + 112) 1893/4 (5 razr.) 311 (199 + 112) 1894.5 (5 razr.) 324 (201 + 123) B. Spolno ločeni šoli: a) deška b) dekliška 1895/6 (5 razr.) 224 (2 razr. s 5 odd.) 124 348 1896 7 (4-) n ) 225 (•J » n » » ) 144 369 1897/8 (4 M ) 212 (2 ,, ,, ,, » ) 168 380 1898 9 (4 „ ) 242 (3 „ „ ,, » ) 199 441 1899 00(4 )» ) 255 (4 „ „ 2 „ ) 224 479 1900/1 (4 n ) 278 (4 „ „ 3 » ) 253 531 1901/2 (4 n ) 346 4) III. in IV.2 J) ) 267 613 1902/3 (4 n ) 306 (5 razr. z 2 » ) 309 615 1903/4 (5 n ) 365 (5 „ „ „ n ) 372 737 1904. 5 (5 n ) 340 (5 n „ ,, n ) 363 703 1905 6 (5 n ) 389 (^ » » » „ ) 420 809 1906/7 (5 n ) 395 (5 „ ,, ,, ) 392 787 1907 8 (5:t) n ) 420 + 78 (5 „ „ „ n ) 428 926 O napredku učencev in učenk in hkratu o drugih važnih šolskih dogodkih so sc objavljale med leti 1893/4 in 1903/4 tiskana „Šolska poročila11. Družba sv. Cirila in Metoda se je zavedala, kolike važnosti je Trst nameščen ob Jadranskem morju za slovenstvo in za vesoljno slovanstvo, zato ni varčevala, ko je šlo za ustanovitev in razširjavo tržaškega šolstva. Izprva so bili stroški primeroma majhni ‘) 1. in IV. razred sta imela po 2 oddelka, takisto I. 1893/4. 2) IV. razred je imel 2 odd., takisto vse do 1. 1903/4. s) 1. razred s 2 vzporednicama, II. razred z 1. Navedene številke veljajo o učencih v začetku šolskega leta. Med letom so nekateri izstopili, drugi prišedši iz raznih šol pa vstopili. L. 1907/8. je bilo na deški šoli poleg 420 dečkov, 78 deklic. n. pr. 1. 1889. za šolo z vrtci vred 2921 gld. 56 kr., a tekoin let so se ti izdatki podvojili in potrojili. Sedaj treba šteti družbi sv. Cirila in Metoda okroglih 20.000 K na leto; a trdno se nadeja, da jo v kratkem izdatno razbremeni tisti činitelj, ki je imel dosedaj odprto blagajno samo za nemške šole na Primorskem. Zasluga za uspešni razvoj družbinega šolstva v Trstu gre v obilni meri tržaškim podružnicam sv. Cirila in Metoda. Iz moške mestne podružnice je prišla pobuda za ustanovitev šole, in ko je bila ustanovljena, je ves čas marljivo skrbela za njen vsestranski razvoj. Izredno trudoljubivo skrb ji je naklanjal njen prvornestnik, drž. poslanec Matko Mandič. Prav tako požrtvovalno je negovala družbina zavoda tržaška ženska podružnica, ki je prirejevala lepe božičnice; na teh veselicah so nastopali izprva otroci iz vrtca, a pozneje so sodelovali šolarji. Ubogi šolski mladini so naklonile tržaške narodne dame dokaj tople zimske obleke, a družbi tisočake nabranih darov. Imenovanima podružnicama so se družili v delovanju za prospeh slovenskih tržaških šol še drugi narodni činitelji, v poslednjem času zlasti „Trgovskoobrtna zadruga11. V proslavo 201etnice družbine šole v Trstu se je osnoval klub »Boljša bodočnost", ki mu bodo člani nekdanji učenci in učenke Ciril-Metodove šole. Klubu je namen ohranjevati in netiti rodoljubni ogenj, ki ga je užgala v mladih srcih družbina šola. Nobeden njenih gojencev se ne sme izneveriti materi Slavi. Svetilnik ob Adriji — slovensko šolo — je postavila družba sv. Cirila in Metoda našemu rodu pred 20. leti. Naj ne ugasne njegova luč sredi sovražnih navalov, nego še svetleje naj zagori v svojem 3. desetletju. .1. P. Pomen ,,legitimacijskega lista** za družbo sv. Cirila in Metoda in za narodna društva. V času, ko se je pričelo z vso odločnostjo poudarjati veliki pomen podrobnega dela med narodom in za narod, je založilo društvo svobodomiselnih akademikov „Sava“ na Dunaju takozvani „legitimacijski 1 i s t “ v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Prišlo je namreč do prepričanja, da ne sme narodni davek težiti samo nekaterih imovitejših rodoljubov, nego da se mora razširiti na vse sloje slovenskega naroda, da pridobi naša šolska družba kar največ gmotnih sredstev v izvrševanje svoje velike naloge, da more uspešno braniti naše vedno bolj krčeče se meje pred navalom tujca. A kako naj bi se izterjeval narodni davek od širšega, manj premožnega dela naroda, da bi ta niti ne čutil, da ga plačuje? Akademično društvo „Sava“ je krenilo pravo pot. Uvidelo je, da se da doseči ta smoter le potom narodnih društev sploh, ker se v njih takorekoč kristalizuje narodna zavednost, ker so ona ali neposredno ali vsaj posredno voditelj naroda, njegov svetovalec in branitelj v hudih 6 časih. Tudi je število društev na Slovenskem precejšnje in vsako šteje povprečno mnogo članov, tako da lahko trdimo, da je v njih združen lep del slovenskega naroda. Narodna društva naj bi šla torej na delo za družbo sv. Cirila in Metoda, postala naj bi takorekoč urad za izterjevanje narodnega davka. Legitimacijski list pa naj bi bil potrdilo, pobotnica, da je vsak društveni član res plačal majhno vsotico za slovensko družbo. To je namen legitimacijskega lista. Nič manjši ni njegov pomen za društva sama. Legitimacijski list, kakor društvena izkaznica, je sve-dočba, da je njegov lastnik, čigar ime stoji na naslovni strani, res član društva, kar potrdita s svojim podpisom predsednik in tajnik. Druga stran, ki je opremljena z lestvico vseh mesecev leta, služi blagajniku v potrdilo (mesečnega) prispevka, kar je gotovo precejšnje važnosti, ker spominja društvenika na izpolnjevanje važne dolžnosti — na redno plačevanje doneskov, od česar je tako često odvisen obstanek naših društev. Tudi je legitimacijski list lahko spomin na lepe, a že minule čase, spomin na prijetno družbo, na krog svojih prijateljev, ki so bili enakega prepričanja, enake volje in vzorov, in ki so se zavedali svojih dolžnosti napram zatiranemu rodnemu narodu. Da je pa prikladnejši, nima one velike, pri nas tako priljubljene in včasih zelo neokusne oblike društvenih „diplom“. Toda nima pomena samo za notranje društveno poslovanje, vpo-rabiti se ga da tudi za vstopnico h katerikoli prireditvi, pri ..šaljivih poštah*1, raznih ..tekmovanjih'*, društvenih ..loterijah**, „srečolovih“ in enakih točkah vzporeda različnih narodnih veselic. Seveda je njegova cena v v tem slučaju znatno nižja. Tudi ne smemo pozabiti omeniti, da se po legitimacijskem listu spoznavajo člani društev, zlasti onih, ki nimajo svojega enotnega kroja. Čestokrat čitamo: ,.Člani bratskih društev imajo prost vstop k naši prireditvi!" V tem slučaju je legitimacijski list res legitimacija ali izkaznica. Njegov namen je torej koristiti družbi sv. Cirila in Metoda in olajšati društvom njihovo notranje poslovanje. Prepričani smo, da sežejo po njem vsa društva, tudi ona, ki so iz potrebe uvedla lastnega, vsa društva, ki hočejo tudi pred svetom pokazati svoje narodno prepričanje, ki razumejo vzvišeno nalogo naše šolske družbe, zenice zavednega, res plemenito čutečega naroda. In pri tem ni nikake ovire, ker mu je cena tako nizka: kakor društvena izkaznica — in to naj bi plačal vsak društvenik sam — velja komad 20 vin., v vseli drugih slučajih samo 10 vinarjev.1) Zunanja oblika je jako prikupljiva. Sličica na naslovni strani — delo akad. slikarja H. Smrekarja — kaže slovensko mater v narodni noši, učečo sinka velike naše postave: „Biti slovenske krvi bodi Slovencu ponos!" Obračamo se torej na vsa rodoljubna srca, na naše zavedno ženstvo, na naše agilno narodno dijaštvo, na vse Slovence sploh brez razlike mišljenja in strank, ki jim gori v prsih sveti ogenj za najblažjo, najidealnejšo stvar, najlepši plod prizadevanj malega na samoobrambo navezanega naroda, za slovensko šolo na lastnem ozemlju in prosimo, da vsak po svojih močeh Priporoča in razširja legitimacijski list, kajti naloga ') Vsa naročila, informacije in nasveti naj se pošiljajo v času 0(t 1. mal. srpana do 1. vinotoka na »odsek za vseslovenski legitimacijski list" v Cerkljah (Gorenjsko), v ostalih mesecih pa na akademično društvo „Sava“ na Dunaju, I. — vseučilišče. družbe sv. Cirila in Metoda postaja od dne do dne težavnejša in zahteve, ki se stavijo nanjo, so vedno večje. Vam pa, narodna društva, kličemo: „Družba Vam bo hvaležna, to se pravi: kri naše krvi — vaš narod, ki se družba žrtvuje zanj, vam bode hvaležen!“ E. V .... n Delovanje vranske podružnice leta 1907/8. Vranska podružnica nadkriljuje s svojim vzornim delovanjem vse naše podružnice. Smelo trdimo, da je ta podružnica pravo središče narodne izobrazbe. Leta 1907/8 je priredila 16 javnih predavanj. Učitelj R. Vrabl je predaval lOkrat, učitelj I. Jakše trikrat, nadučitelj A. Petriček dvakrat in dr. R. Karba enkrat. Predavanja R. Vrabla: 1. Pomen javnih predavanj. 2. Vzgoja deklet po izpolnjenem 14. letu. 3. Žlahtno sadje, ki najbolj uspeva v našem kraju. 4. Zakaj propada kmetijstvo? 5. Gospodarske hibe pri trgovcih in obrtnikih. 6. Škodljivost opojnih pijač. 7. Živila s posebnim ozirom na njih redilno vrednost. 8. Potreba umetnih gnojil. 9. Zastareli nazori našega ljudstva. 10. Praznoverstvo. Predavanja I. Jakše ta: 1. Važnost kmetijskih šol. 2. Gorenjsko, s pomočjo skioptikona. 3. Srbija in Bolgarija, s pom. skioptikona. Predavanji A. Petrička: 1. Umno hmeljarstvo. 2. Škodljivci na hmelju. Predavanje dr. R. Karbe: 1. Človeško telo in vzroki raznih bolezni. Uspehi 3. in 8. predavanja so bili, da so si naročili poslušalci nad 200 Baumanovih rajnet. Umetnih gnojil so nakupili 170 q več nego lani. Prvega predavanja se je udeležilo samo 11 deklet, drugega 35 deklet, nadaljnih pa povprečno nad 120 mož in žensk. Podružnica je priredila veliko narodno slavnost, ki je dala 530 K čistega dobička. Nadalje je napravila podružnica 2 izleta in Gregorčičev večer s petjem, tamburanjem, deklamacijami in predavanjem 1. Jakšeta. Pripomnimo, da ima podružnica svoj pevski in tamburaški zbor pod vodstvom I. Jakšeta. Svoje knjižnice si podružnica ni ustanovila, ker se je izpremenila vranska čitalnica v javno ljudsko knjižnico, ki kaj lepo uspeva. Število podružničnih članov je naraslo letos od 20 na 64. Poleg tega je pridobila podružnica 17 narodnih davkoplačevalcev, ki plačujejo mesečno po 1 K za našo družbo. Za obmejne Slovence je poslala podružnica družbi v Ljubljano 180 knjig in ak. fer. društvu „Bodočnost“ 8 0 knjig. Mladina je nabrala nad 20.000 poštnih znamk; za stare časopise, stari denar, za pobito steklo, staniol itd. je izročila podružnici 12 K. Družbini nabiralniki, kise jev njih nabralo nad 200 K, se nahajajo po vseh vranskih narodnih gostilnah. Samo v gostilni K. Košenine na Vranskem se je v 7 mesecih nabralo 100 K. Meseca malega srpana t. 1. je plačala podružnica 2 pokroviteljnini. Na prošnjo podružnice so ji darovali: posojilnica na Vranskem 100 K za nabavo novega odra in vsakoletno običajno podporo 20 K, vranski okrajni zastop 20 K, občina Jeronim 20 K, vranska občina 10 K in občina Prekop 5 K v posnemanje vsem zavednim narodnim občinam. Podružnica je tudi založila razglednice s sliko pevskega podružničnega zbora in jih skoro že vse razprodala, Vplivala je tudi na trgovec, da prodajajo družbino blago. Letos bo njenih denarnih prispevkov nad 1000 K. Podružnice, kar more vaša sestra na Vranskem, možno je tudi vam. Bodite ognjišča vsestranskega prosvetnega delovanja! R. V. Podružnice, združite se! Vsakega organizma moč je v njegovih udih. Ako so ti krepki, zdravi in v zvezi z osrednjim organom — z glavo, tedaj uspeva telo. Njegov razvoj se vrši pravilno; ker vsak član izpolnjuje svojo dolžnost, možno je to tudi celoti. Moč našega organizma, ki se zove „Družba sv. Cirila in Metoda11, je v članih. Ne mislim tu posameznih članov; krepki člani naše družbe morajo biti njene podružnice. One so korenine naše šolske družbe, a tudi njen vrhunec. Po njih dobiva „Družba sv. Cirila in Metoda" svojo moč, svoje denarne prispevke, a deli po njih narodu tudi svoje blagodare. Živahno in uspešno delovanje in smotreno dosezanjc njenih vzvišenih namenov je „Družbi sv. Cirila in Metoda" le možno, ako je vsaka njena podružnica marljiva delavka, izvršujoča vsestransko svojo narodno dolžnost. Lanski družbin koledar Vam je razložil delokrog vzorne podružnice. Nekatere podružnice so hvalno uvaževale v omenjenem članku navedene napotke. Letos opozarjamo podružnice na neko uvedbo, ki utegne biti jako prospešna za moč in procvit „Družbe sv. Cirila in Metoda". Učimo se od svojih nasprotnikov! Nemški „Schul-verein“ in njegova sestra „Siidmarka“ imata povsod, kjer se koli nahaja kopa Nemcev in ponemčencev, svoje podružnice. V novejšem času so se jele te podružnice združevati po posameznih pokrajinah. „Siid-markine" podružnice na dolenjem Koroškem so se strnile v „Ostgau“; takisto so se združili kočevski sudniarkarji v svoj „gau“. Nedavno so prinesli časniki vest, da sklenejo gorenjske podružnice nemškega „Schul-vereina“ pokrajinsko zvezo. Te sovražne pokrajinske skupine utegnejo postati nam usodne; one bodo kruta veriga, ki bo neusmiljeno davila razkosano slovenstvo. Kaj nam je storiti? Tudi naše Ciril-Metodove podružnice naj se tesneje strnejo; osnujejo naj se podružnične pokrajinske zveze. Prvi korak v tem pogledu so storile vrle tržaške podružnice. Njih naj posnemajo ljubljanske. Uverjeni smo, da bi moglo naše stolno mesto mnogo več storiti za rešitev naših ogroženih rojakov, ako bi se napravila zveza vseh njegovih Ciril-Metodovih podružnic. Že to bi bilo nekaj vredno, ker bi zveza omogočila kontrolo naših narodnjakov. Za vsakega bi se vedelo, ali in pri kateri podružnici je vpisan; potem odpadejo vsi izgovori. Neizmerne koristi bi bila tesnejša spojitev koroških podružnic v eno in gorenjskih v drugo pokrajinsko zvezo. Taki podružnični skupini bi bila dva čvrsto organizirana oddelka naše skupne narodne vojske. Naloga pokrajinske zveze na zunaj bodi ta, da opazuje vsako potezo naših narodnih nasprotnikov. Čuvati ji je naše postojanke, da se jih ne polasti sovrag. Opozoriti mora osrednje narodno voditeljstvo na vsako nevarnost, ki se zazna v njenem okrožju. Na zunaj deluje podružnična pokrajinska zveza, ker si izbere gotovo točko ob ogroženi meji in deluje na to, da jo otme slovenstvu. Tako bi si n. pr. ljubljanska podružnična zveza izbrala kak kraj ob nemško-slovenski meji na Štajerskem, ki je v pogibeli, in napravila tamkaj knjižnico, pošiljala tja časopise, denarne podpore in v zvezi z glavno družbo poskrbela, da se ondukaj ustanovi šola. Na znotraj je pokrajinskim zvezam prav tako hvaležen posel. Paziti morajo, da se podružnice, ki so v zvezi, ne vdajo brezdelju, da ne padejo v razpredelek spečih ali celo mrtvih podružnic. Zveze naj opozarjajo svoje članice, da redno vsako leto skličejo občni zbor in da pošljejo svoje zastopnike na družbino glavno skupščino. Pregledati morajo svoje ozemlje in določiti kraje, kjer bi se mogla osnovati podružnica, stopiti v dogovor z vplivnimi osebami ondukaj in ukreniti, kar je treba, da se oživi nova družbina postojanka. Važna naloga pokrajinskih zvez bodi širitev narodne zavednosti po dotični pokrajini, kar se godi z izleti, veselicami, predavanji, z razdajanjem časnikov in letakov. V tem oziru je na Slovenskem še mnogo neizorane ledine. Le zaveden narod se more oteti; nezavedneže pogoltne tujstvo. Pokrajinska zveza naj čuva vzajemnost med svojimi podružnicami. Že v začetku leta se naredi načrt, kdaj napravi ta podružnica svojo veselico, kdaj njena soseda. Nekatere podružnice ne dobe predavatelja ali pevcev; zanje naj poskrbi, ako mogoče, pokrajinska zveza. V združenju je moč! To geslo naj se oživotvori v čvrstih pokrajinskih zvezah Ciril-Metodovih podružnic, potem bo napredovalo narodno delo slovensko na vsej črti na strah našim sovražnikom. Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXIII. velika skupščina dne 13. kimavca 1008 v IPtuju. Tretja velika skupščina je pred dvajsetimi leti zborovala v Ptuju. Tedaj je bila družba sv. Cirila in Metoda še zelo nežna rastlinica. Nemštvo jo je nekako preziralo, a dandanašnji se je boji. Njen ugled je zrastel. Ona je sedaj vsega uvaževanja dostojna organizacija za obrambo slovenstva. Kako boli in peče delovanje družbe sv. Cirila in Metoda Nemce in njihove sluge, videlo se je v nedeljo dne 13. kimavca 1908 ob njeni 23. skupščini v Ptuju. Izvršili so besen napad na skupščinarje. Najeta druhal je surovo, kolikor je mogla, sprejemala že prve prišelce v soboto, a glavni napadi so se dogajali v nedeljo dopoldne ob prihodu vlakov. Vpijoči „heil“ in pojoči „die Wacht am Rhein“ so metali nemški otnikanci v mirne Slovence, ki niso z ničemer izzivali, kamenje, gnila jajca, črnilo in še druge tekočine; pljuvali so vanje, suvali jih in prete-pavali s palicami in žilavkami v navzočnosti mestnih redarjev, ki niso prijeli napadalcev, pač pa vsakega Slovenca, ki je le črhnil, nikar da bi se bil postavil po robu. Skupščinarjem je bil pot s kolodvora do ptujskega ..Narodnega doma" prav križev pot; v skrajni nevarnosti je bilo njihovo življenje. Skrb za prireditev skupščine je prevzel odbor ptujskih rodoljubek ob sodelovanju „Slov. pevskega društva" in ptujske moške podružnice sv. Cirila in Metoda. V soboto zvečer je bil prijateljski sestanek tisti dan došlih skupščinarjev v ..Narodnem domu". Sv. maša za skupščinarje je bila sicer v podružnični cerkvi sv. Ožbalta napovedana, a je ob nastali zmešnjavi izostala. Na 23. skupščini v dvorani ptujskega „Nar. doma" je bilo navzočnih krog 250 udeležencev, med njimi mnogo narodnega ženstva, drž. poslanca dr. Ploj in Roblek, deželni poslanec in namestnik deželnega glavarja dr. Ju rt el a, deželni poslanec in mestni župan dr. Vilfan. Iz družbinega odbora so bili navzočni: prvomestnik Andrej Senekovič, njegov namestnik Luka Svetec, blagajnik Aleksander Hudovernik, odborniki: dr. Ivan Mrhar, Fran Pahernik in dr. Gregor Žerjav. Otvoritev. Ob 11. uri je pričel zborovanje družbin prvomestnik vladni svetnik Andrej Senekovič z nastopnim nagovorom: Slavna skupščina! Otvarjajoč današnjo 23. glavno skupščino Vas vse srčno pozdravljam, ki ste prišli iz daljnih krajev. Zborovanje se je naznanilo ptujskemu mestnemu magistratu, ki ga je vzel na znanje. Omenjam to zato, ker smo bili tako prijazno sprejeti. Pismeni pozdrav je poslal skupščini državni poslanec ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je zaradi bolezni zadržan udeležiti se zborovanja. — Zbrali smo se, da se posvetujemo, kako rešiti slovenske otroke potujčevanja. Naša družba je res obrambna družba. Nasprotne družbe niso nikake obrambne družbe, ker love le naše otroke, da jih potujčijo. Pri nas je pa bilo v minulem letu 2000 otrok, ki so bili vsi Slovenci. Delovanje naše družbe je bilo malo izdatno, ker je še mnogo krajev, kjer so slovenski otroci prisiljeni pohajati nemške, oziroma italijanske šole. Ti otroci postanejo renegati, ki so hujši od pravih Nemcev, oziroma Italijanov. Današnji naši napadalci so večinoma (potomci potujčenih Slovencev, večinoma ljudje, ki so se v nemških šolah navzeli nemškega duha in sovraštva do svojega lastnega rodu. Odbor polaga danes račun o delovanju v minulem letu. Lani so bile viharne volitve, a pravilne. Posledica je bil boj v raznih časnikih. Nekateri so rekli, da mora družba propasti. Danes polaga odbor mirno svoj račun o tem, kar je storil. Storil je toliko, kolikor so mu pripuščala omejena sredstva, ki so mu bila na razpolago. Trezno presojajte naše delovanje! Če najdete, da je bilo odborovo delovanje narodu v kakem oziru kvarno, jasno na dan s kritiko! Če pa ni bilo kvarno, potem pa mu dajte zadoščenje s tem, da odobrite njegovo delovanje in da daste prihodnjemu odboru smer, po kateri naj se ravna. Minulo leto nam je smrt iztrgala iz naše srede mnogo prijateljev in podpornikov. Omenjam le nekaterih. Preminul je Slavoj Jenko, gospa Marija Trčkova, Albin Avsenek, Fran Kollmann. Dolga je vrsta mož in žena, ki so pred svojo smrtjo mislili na družbo in ji volili večje ali manjše vsote. Ti so: Josip Pirš, posestnik v Mozirju 300 K; Valentin Šumak, župnik na Preberci 200 K; Ivan Zagorjan, župnik v Radečah, 100 K; Ivan Žužek, misijonar v Ameriki, umrl v Vodicah, 500 K; Ana Kukovčeva od Sv. Antona v Slov. Goricah 50 K; Helena Kaplanova v Ribnici 25 K; Jera Kavčičeva v Ljubljani 50 K; iz zapuščine prof. Janeza Trdine po L. Schwentnerju 140 K; Fran Praprotnik, učitelj v Preski 50 K; župnik Sovič v Slov. Gradcu 100 K; Anton Lavrenčič v Postojni 1000 K; Mihael Šlajhar na Koroškem 1000 K; Fran Kadilnik v Ljubljani 1000 K. Mecen naše družbe pa je Viljem Polak, rojen dne 4. sušca 1843 v Tržiču, umrl v svojem rojstvenem kraju dne 29. sušca 1908. Živel je večinoma v inozemstvu, deloval pa tiho in neprestano za narod. Določil je za ustanove 15.000 K, za narodne zavode in društva 22.000 K, za otroški vrtec v Tržiču 2000 K, družbi sv. Cirila in Metoda pa 187.413 K, katerih obresti začne družba uživati po smrti njegove soproge in sestre. Ta imena so dokaz, da vlada v našem narodu zavest, da moramo napeti vse sile, da rešimo naše otroke slovenstvu. Poživljam Vas, da zakličete „slava“ tem možem. Skupščinarji so se dvignili in trikrat zaklicali „slava“. Že prej, ko je bil prvomestnik omenil mecena Polaka, so brez poziva vstali s sedežev in mu vzkliknili „slava“. Predsednik „Zveze narodnih društev na Štajer-jerskem in Koroškem“ nadučitelj Anton Pesek je pozdravil skupščino naglašaje, da edinole izobrazba in probuja slovenskega naroda more zabraniti nemški naval v naše dežele. „Zveza narodnih društev" bode vedno stala na strani družbi sv. Cirila in Metoda, kateri želi na današnjem zborovanju najlepših uspehov. Poročilo tajništva. Družbin odbornik dr. Gregor Žerjav je govoril takole: Slavna skupščina! Stopili smo že v tretje desetletje, odkar deluje naša družba sv. Cirila in Metoda. Narodnostna ideja, narodnostni boj sta jo vzbudila pred 23 leti in ji dajeta še vedno poživljajoči ogenj. Naš že takrat nevarni nasprotnik pa je postal v tem času še nevarnejši. Borili smo se v prvih letih le s tistimi, nam sovražnimi oblastmi, ki so nam odrekale in nam še odrekajo izobraževalnih sredstev. Nasprotnik se je v prvi vrsti zanašal na izdatno pomoč javnih oblastev, zadnja leta pa je začel tudi sam po svojih organizacijah delovati proti nam, ker ga je začelo vznemirjati nevzdržno napredovanje slovanstva v naši državi in še prav posebno demokratizacija javnih zastopov. Sovražne napadalne organizacije sedaj skokoma rastejo in kmalu bo ves nemški svet organiziran v eno samo mogočno falango proti Slovanom. Že danes čujemo v vsakem kraju, kjer se nahaja le par nemških družinic, žvenketanje nemške marke. Toliko hujši mora biti naš odpor. Vkljub nasprotnikovi moči njegovi uspehi niso toliki, kolikršne so njegove žrtve, in lahko rečemo, da več nego polovico denarja, ki ga vržejo tuje organizacije v naše dežele, gre zanje brez uspeha v pogubo. Pa že druga polovica lahko zadošča, da nas uniči. Zato je bilo treba, da je začela družba sv. Cirila in Metoda delovati z novimi in pomnoženimi močmi. Minulo leto je bilo leto, v katerem smo zbirali sile, družbo najprej znotraj preustrojili in se pripravili za delo v večjem stilu. To poročilo lahko otvorim z mirno vestjo, da se še v nobenem družbinem letu na znotraj in na zunaj ni delovalo s tolikim uspehom, s tolikim napredkom, kakor v preteklem letu. Pa tudi požrtvovalnost ni bila še nikdar tolika, kakršna je sedaj, in to nam daje zavest, da mirno sprejmemo od narodnih nasprotnikov nam ponudeni boj in hočemo v njem zmagati. Družbin delokrog se je v minulem letu močno razširil. Ni bilo le ustanavljati vrtcev in šol ter obstoječe zavode dobro opremiti, treba je bilo podpreti vsakatero slovensko izobraževalno delovanje, kjer je grozila od nasprotnikov nevarnost. Pogrešali pa smo skoraj ob vsakem koraku, ki smo ga napravili v obrambo jezikovne meje, da se z nami ramo ob rami ne bori krepka gospodarska obrambna organizacija Slovencev. Uspeh pa ni in ne bo popoln, dokler prosvetnemu delu ne bo dala zaslombe in podlage gospodarska obramba. Zato pozdravljamo vest, da se že skoraj oživotvori, oziroma ponovi taka organizacija. Z njo bomo mogli roko v roki braniti slovenski svet in slovensko mladino potujčevanja. Tajniškemu poročilu pripada šolstvo in organizacija. Družbino šolstvo obsega vrtce in ljudske šole. Vrtcev je 15 s 17 oddelki, šol pa 5 z 19 razredi. Boj za narodno vzgojo mladine je prišel že tako daleč, da se skuša nasprotnik zvijačno polastiti nedolžnih otročičev v otroški dobi od 3. do 4. leta naprej. S hinavskim obrazom in judeževimi darili za starše in otroke vcepljajo mladini v srce, da se sramuje materinega jezika, da brezčutno momlja nemške besede in prepeva nemške pesmice. Zato so šolski vrtci potrebni kot protiutež nasprotnikom. To pa velja osobito o krajih z mestnim in industrijalnim značajem. Tam so vrtci socialna potreba, kajti starši so čez dan na delu po tovarnah, ne morejo puščati otrok brez nadzorstva doma, in tudi bivanje po nezdravih delavskih stanovanjih je otrokom škodljivo. V vrtcih pa se radujejo in bistrijo mlade glavice. Naša dolžnost je torej, da ti socialni potrebi odpomoremo. Seveda je tudi potreba, da imajo vrtci organsko nadaljevanje v slovenski ljudski šoli. Vseh 15 družbinih vrtcev je v krajih s takim značajem, da so vrtci z ozirom na delavske razmere potrebni. Osobito velja to o naših dveh vrtcih v Hrastniku, o tržaških 4 vrtcih, o tržiškem vrtcu, dalje o 3 vrtcih na Savi in Jesenicah ter o treh vrtcih v Podgori in Pevmi pri Gorici. Kjer nimajo otroci še po vrtcu možnosti, da ostanejo v slovenski ljudski šoli, jo bomo morali, hočeš, nočeš, prej ali slej ustanoviti. Družbine vrtce je pohajalo koncem leta 1907/08. 914 otrok, tned temi 425 dečkov in 489 deklic. Vrtci imajo povprečno po 53 otrok, kar priča, kako težavno je delovanje družbinih vrtnaric. Pri vzdrževanju družbinih šolskih vrtcev vrlo pomagajo krajevni činitelji, predvsem podružnice, županstva in denarni zavodi. Letos smo družbine vrtce temeljito nadzorovali, jim izpopolnili učila ter izdali tiskano navodilo vrtnaricam, kako naj postopajo, da bodo dosegle narodni smoter naših vrtcev. Osobito se jim je priporočalo, gojiti tesni stik z delavskimi starši, kar se je tudi ponekod že zgodilo. Lahko rečem, da so naši vrtci na poti do popolne dovršenosti. Ker imamo na Slovenskem še obilo krajev, kjer robuje slovenski delavec, ki ga skušajo nasprotniki potom otrok ujeti v svoje mreže, bo treba na Slovenskem ustanoviti še obilo narodnih zavetišč za slovensko mladino. Ker se letos že toliko govori in piše o jubi-lejski akciji otrokom v prid, bi bilo prav umestno, da bi se ta uradna, vse hvale vredna akcija pokazala tudi na ta način, da bi podprla naše družbine vrtce, ki so povsod prava vzgajališča, kjer se razvijajo pošteni, pridni in zdravi otroci. Mnogo važnejše nego otroški vrtci so naše ljudske šole. Družba jih vzdržuje 5 z 19 razredi, na katerih se vzgaja 1081 otrok, tako da je v druž-binili šolah vštevši vrtce, skupaj 2000 otrok, vsi katoliške vere, le 1 je evangelik. Krepka je naša pozicija v Trstu. Število otrok v tamošnjih naših šolah raste tako naglo, da ga družbine gmotne razmere ne morejo dohajati. V naših tržaških šolah je bilo letos 787 otrok, in sicer 390 dečkov in 397 deklic. Na deški šoli, katero vodijo posvetne moči, je bilo 8, na dekliški petrazrcdnici, ki je pod vodstvom šolskih sester, pa 6 oddelkov. Deška šola ima 2 paralelki I. razreda in eno 11. razreda. Šole so nameščene deloma v našem šolskem poslopju pri Sv. Jakobu, deloma v ulici Chiarbola, deloma pa v ulici Sv. Frančiška v sredini mesta v dvorcu tržaške »Trgovskoobrtne zadruge11. V tem poslopju se otvorijo bodoče nove vzporednice. Učni in narodni uspehi naše tržaške in še prav posebno deške šole so prav ugodni, tembolj, ker je družbino učiteljstvo delovalo tudi izven šole. Za tržaško šolstvo nam pač ne sme biti žal nobene žrtve, ker niso uspehi nikjer drugod tako jasni in lepi, kakor ravno v tem mestu naše bodočnosti. Vsa hvala gre tržaški podružnici in vodstvu tržaških Slovencev, oso-bito pa tudi „Trgovskoobrtni zadrugi1*, ki je z nakupom palače v ulici Sv. Frančiška omogočila krasen razvoj našemu šolstvu v sredini mesta. Že 26 let se pečajo javne oblasti z rešitvijo tržaškega šolskega vprašanja. Do tega hipa še ni rešeno, a mi obetamo, naj si se vnebovpijoča krivica vzdrži v polni meri, ali pa naj se nam vrže par drobtinic, mi bomo delovali z vso močjo na to, da vzra-stejo na vseh delih tržaškega mesta slovenske ljudske šole, ki se morajo izpopolniti s srednjimi in strokovnimi učilišči. Ponos družbe sv. Cirila in Metoda je bila vedno šola v Št. Ru prtu pri Velikovcu na Koroškem, kamor je slovenska požrtvovalnost postavila imenitno šolsko poslopje s telovadnico. Žalibog se je tej šoli boriti s tako velikanskimi težkočami, ker se je Nemcem posrečilo zabraniti njen napredek s tem, da z raznimi sredstvi lovijo slovensko šolsko deco v mestne nemške šole v Velikovec. Število otrok v naši šoli se je več let gibalo krog številke 200 tako, da si moramo odkrito priznati, da komaj ostaja na poprejšnji višini. Med 190 letošnjimi učenci je 63 dečkov in 127 deklic. 7* V I. razredu je bilo 13 dečkov, v II. razredu 28, v III. razredu 17, v IV. razredu pa jih je bilo le 5. Glavni vzrok temu dejstvu, katero tajiti bi bilo varanje samega sebe, je brezdvomno ta, da naša šola nima pravice javnosti in morajo vsled tega učenci po dovršenih šolskih letih delati, če hočejo dobiti odpustnico, še poseben izpit pred tujim, sovražnim učiteljem. Zategadelj se šolsko vodstvo v Velikovcu in ž njim osrednje trudita že izza leta 1900., da pridobita šoli pravico javnosti. Vse prošnje so bile odbite z utemeljevanjem, da bi bilo to zoper koroške deželne postave, ker poučujejo tu ženske učne moči dečke in to v višji starostni dobi. Šolski vodja v Velikovcu je že 1. 1902. nasvetoval, naj se za III. razred nastavi posvetno učiteljsko moč, v IV. razredu pa naj bi bile samo deklice. Vodstvo je ta nasvet odbilo, ker nam vendar gre v posebni meri za narodno vzgojo dečkov, pozneje pa se je na prošnjo šolskega vodje odločitev o tem vprašanju odložila. Velikovec je ena najvažnejših toček v našem narodnem programu in treba je, da se vodstvo ne straši nobenih žrtev, da preskrbi tamošnji naši postojanki pravico javnosti in šolskim razmeram tako ugodi, kakor zahteva krajevna potreba. Do letošnjega leta smo imeli na Muti le dekliško enorazrednico. Upravičeno so domačini, šolsko vodstvo na Muti in združeni mariborski podružnici izražali željo, naj se vendar tudi dečkom nudi priložnost pohajati našo šolo, saj v današnjih družabnih razmerah je narodna vzgoja dečkov razmeroma še važnejša nego za deklice. Ker za dvoje šol ni bilo zadosti šolskih otrok, se je družbino vodstvo odločilo, da izpremeni šolo v mešano dvorazrednico. Letošnjo spomlad se je otvoril I. razred in šteje 43 učencev, prihodnje leto se otvori II. razred, in šola dobi pravico javnosti. Ker so šolske sestre ob tej premembi odpovedale nadaljni pouk, se je nastavilo posvetno moč, ki naj bo središče krepkega delovanja za probujo slovenskega prebivalstva v mutski okolici. Slovenske vzporednice dekliške šole šolskih sester v Mariboru so imele letos 61 učenk ter so popolnoma zadovoljile krajevnim potrebam, kar se tiče dekliškega naraščaja. Na družbinih zavodih deluje sedaj 45 učnih moči in sicer: 4 svetni učitelji, 4 svetne učiteljice, 17 šolskih sester, 15 posvetnih vrtnaric in končno 5 veroučiteljev. Družbino vodstvo je v preteklem letu kot nekak prehod do definitivne uredbe učiteljskih plač izboljšalo plačilne prejemke s provizoričnimi dokladami. Mnogo pozornosti se je obrnilo na izpopolnitev oprave in učnih potrebščin ter šolskih knjižnic naših šol. Učni jezik je bil seveda povsod slovenski. Drugi deželni jezik pa se je poučeval v višjih razredih. Vodstvo stoji na stališču, da treba v zmislu doslednega vzgajanja v slovenskem duhu pouk nemščine oziroma italijanščine urediti tako, da pri tem ne bo trpela najmanj narodna zavest učencev niti njih značaj, sicer je pa v tem oziru ugoditi krajevnim zahtevam prebivalstva, ki pač odgovarjajo njegovim gospodarskim potrebam. Težka vzgojeslovna naloga našega učiteljstva bo, da najde način, kako poučevati v najzgodnji mladosti tuj jezik brez škode za razvoj otroške duše in značaja. Pa ne samo iz tega razloga, tudi z ozirom na šolsko in izvenšolsko nalogo si želimo, da vstopajo v družbino šolstvo le najboljše moči. Slovenska požrtvovalnost naj nam omogoči, da svoje delavce pošteno plačamo in jim zagotovimo izdatno pokojnino. Družba je tudi drugače delovala na šolskem polju s tem, da je gmotno podprla več požrtvovalnih obmejnih učiteljev, da je darovala sorazmerno velikanske zneske za stavbe obmejnih šol pod pogojem, da ostane učni jezik teh šol slovenski in da bodo poučevali slovenski učitelji. Opremila je celo vrsto takih šol s slovenskimi knjižnicami ter sploh, kjer se je nudila prilika, gmotno podprla vsako šolsko akcijo. Slavna skupščina mi bo iz umevnih razlogov oprostila, da ne naštevam ne oseb ne krajev, saj je znano, da je bila marsikatera slovenska akcija, ker se je iz želje po popularnosti in samohvali raztrobila v svet, če ne onemogočena, vsaj močno oškodovana. Tudi glede nameravane ustanovitve novih družbinih šol naj mi slavna skupščina oprosti poročilo o imenih in krajih, ker tozadevna pogajanja še niso končana in bi moje navedbe le utegnile nasprotnika predčasno opozoriti. Zborovalci so lahko prepričani, da smo v tem pogledu budni na braniku in da bližnje leto prinese toliko novih ustanovitev, da jih bo le največja požrtvovalnost mogla zmagati. Vso pozornost je obrnilo družbino vodstvo organizaciji. Priznati je namreč moralo, da je bila družbina organizacija doslej več ali manj na papirju. Ta naloga reorganiziranja še nikakor ni končana in se bo do ideala sploh dala izvesti le, kadar bodo po vseh slovenskih pokrajinah delovali potovalni učitelji, ki bodo neprestano gojili stik podružnic s centralo, z živo besedo vzbujali požrtvovalnost ter nadzorovali in urejali notranje poslovanje podružnic. Podružništvo so pač mnogi smatrali kot nekak družabni šport; silno grozeča nevarnost potujčenja jim ni vzbudila resnosti ne skrbi. Podružnic je danes 168, od katerih jili deluje 139, 29 pa jih je še spečih, in sicer jih spi na Kranjskem 10: ženska v Cerknici, Gorje z okolico, Loški potok, Begunje, Prem, Poljanska dolina, Smlednik, ženska v Starem trgu, St. Vid nad Ljubljano in na Vrhniki moška. Na Štajerskem jih spi 6, in sicer: Konjice, Laški trg, Ponikva, Sv. Benedikt, Šaleška dolina in Velika Pirešica. Na Goriškem: Naklo, Šempas, Ročinj. Na Koroškem deluje 9 podružnic, 10 pa jih spi. Poudariti pa je, da vse omenjene podružnice že spe skozi več let in da je v zadnjem letu prenehalo z delovanjem le 5 podružnic, med njimi 3 na Koroškem, po 1 na Štajerskem in na Kranjskem. Zato se je pa ustanovilo zadnje leto 13 novih podružnic: 3 na Kranjskem, 8 na Štajerskem in po 1 na Koroškem ter v Trstu. Oživelo je zadnje leto 33 podružnic, in sicer: na Koroškem 2, na Primorskem 8, na Kranjskem 18 in na štajerskem 5. Nekatere podružnice bodo še v bližnjem času oživele, nekaj jih je bilo pa že izprva mrtvorojenih, ker so bile le izraz hipnega navdušenja kakega rodoljuba, ki je pa kmalu nato zapustil dotični kraj. Storjeni so že koraki glede Koroške, da se vsaj polovica spečih podružnic prebudi, drugod pa ustanovijo nove podružnice. Število družbi n ih članov presega 8000. Majhno število za slovenski narod! Reorganizacijsko delo podružnic bo treba z vso močjo nadaljevati in v ta namen se je v vodstvu osnoval organizacijski odsek, ki začne že to jesen poslovati. Osnoval se jc pa tudi družbi prijazen konsorcij, ki izdaja časnik »Slovenski Branik". Ta list budi podružnice, jili navaja k rednemu delu in obenem zbira manjšinsko gradivo. Njegova vsebina je neprestan „memento“ k delu, redu in resnosti po podružnicah. Ni moja naloga, da ocenim delo podružnic po njihovih blagajniških uspehih. Poli valiti pa moram tukaj podružnice, katere poleg navadnega zbiranja in prirejanja veselic gojijo tudi intenzivnejše naloge ter pomagajo družbinemu vodstvu z informacijami in njim poverjenim izvrševanjem krajevnih nalog. Tako je naša vrla tržaška podružnica naša ekse-kutiva v Trstu in goriška moška podružnica se pripravlja, da postane nekaj podobnega za Gorico. Novomeška in črnomeljska podružnica vrlo opazujeta jezikovno mejo proti Kočevcem. Podružnica na Vranskem je prava centrala narodne izobrazbe. Ž njo tekmujejo mlade podravske podružnice, v katerili se osredotočuje ta-mošnje narodno življenje. Na meji se ne smemo cepiti v preveč društev, v naših podružnicah naj se osredotoči vse narodno delo. Osrednje vodstvo se je zbiralo skoro vsak mesec k sejam, vsak drugi teden pa so se vršile seje gospodarskega in šolskega odseka. V nujnih slučajih je reševal tekoče delo ožji odbor. Vodstvu je stalo na strani delavno družbino urad ni št vo, sestoječe iz tajnika, knjigovodje in šolskega referenta, ki je opravljal obenem registraturo, in dalje iz pomožnega uradnika. V vodstvu samem in v uradništvu je vladala sloga in veselje do vzvišenega dela. Koncem poročila me veže prijetna dolžnost, da izrečem posebno zahvalo družbe sv. Cirila in Metoda do slovenskega časopisja, ki je ves čas brezplačno priobčevalo družbine oglase in pozive. Mirno lahko rečemo, da tako požrtvovalnega časopisja nima noben narod. Slavna skupščina! Mnogokrat se čuje, da je našemu narodu grob že izkopan. Res je, da smo v smrtni nevarnosti, a naš napredek je viden na Primorskem in v kmetskih okrajih štajerskih vkljub štajercijanstvu in „Siidmarki“ tudi korakamo v celoti naprej. Pač pa se je Nemcem posrečilo ustaviti naravnost napredovanje Slovencev v spodnještajerskih mestih in trgih ter deloma tudi na Kranjskem. Tudi jezikovnemu otoku kočevskemu moramo posvetiti vso pozornost. Nazadujemo pa na Koroškem, ali bitka nikakor še ni izgubljena. Odločila pa se bo v prihodnjem desetletju. Tedaj se bo izvršila velika preizkušnja naših življenskih sil. V ta boj hoče družba sv. Cirila in Metoda odločujoče poseči. Zavest, da stojimo pred odločitvijo in pogled na veliki smoter mora u edin iti vse, katerim je narodna ideja sveta. Potem bo trobojni prapor družbe sv. Cirila in Metoda zmagovit. Debata o tajniškem poročilu. K debati o tajniškem poročilu se priglasi odvetnik dr. Rosina iz Maribora. Poudarja, da je bilo poročilo izborno in da je to najboljše zadoščenje za napade na poročevalca in vse vodstvo v preteklem letu. Sploh mora predvsem dve točki omeniti: da se ustanovi vzporedno obrambno društvo, ki pravzaprav že obstoji pod imenom „Naša straža1', a že štiri leta spi. Vlada ga vkljub temu, da ni bilo v tej dobi ni- kakega občnega zbora, še dosedaj ni razpustila, torej lahko prične s svojim delovanjem, da le dotični gospod v Ljubljani zopet predloži pravila vladi. Nemci bi bili seveda veseli razpusta; pisali bi o vsakovrstnih vzrokih, zakaj je bilo razpuščeno, le o pravih ne. — Pri tako hudi sili in potrebi pa moramo nastopiti skupno in vodstva se ne sme polastiti nobena politična stranka. Posebno pri nas na Štajerskem bi potrebovali posredovalnice za nakup zemljišč in oddaje služeb. Temu zadostiti ne morejo posamezniki z nasveti in informacijami, pa tudi ne posojilnice, ki so le kreditni zavodi. Posvetili so Slovenci skoro največ pozornosti morju, ne opažajo pa, da jim gori za hrbtom, da je sovražnik koncentriral vse svoje sile na mariborski okraj. Tu ne zadostujejo posamezniki, doseči kaj more le celokupnost. Posebno moramo paziti na industrijalne kraje, kjer se naj ustanavljajo šole in vrtci. Maribor sam ni trgovsko ali nemško mesto, ampak delavsko in le par sto slovenskih delavcev je potreba, pa zrušijo nemški nacijonalizem. Da pa bo to mogoče, je treba posredovalnic. Kar se je dosedaj storilo, dosegla je mariborska podružnica sama in dolžnost družbe je, da mesto Maribor bolj podpira, da mu pripisuje isto važnost kakor Trstu. Tu je treba ustaviti nemški tok. Doslej je ustavljeno samo rapidno prodiranje nemštva. A ne le ustaviti moramo nemški tok, tudi prodirati moramo, da si osvojimo izgubljene postojanke. Predsednik akad. fer. društva „Prosveta“ Fran Trampuž je poudarjal, da obstoji med „Prosveto“ in Ciril-Metodovo družbo zveza, ker je obema namen izobrazba naroda. „Prosveta“ je kazala vedno veliko zanimanje za prospevanje družbe. Ni nobena vsiljivost, če stavi „Prosveta“ na skupščinah razne predloge. Družbino vodstvo je upoštevalo v minulem poslovnem letu več od „Prosvete“ na lanski skupščini stavljenih predlogov. Predlagana izprememba pravil pa se še ni izvršila. To je nujno potrebno, kajti sedanja družbina pravila ne odgovarjajo več današnjim razmeram. Prav tako je potreben družbi potovalni učitelj. „Sudmarki“ je tak potovalni učitelj ustanovil v enem letu 120 podružnic. Neobhodno je potreben nam, ki imamo še celo vrsto spečih podružnic in krajev, kjer je ustanovitev podružnic mogoča. Govornik prosi družbo, da, če nastavi učitelja, naj bi se tudi »Prosveta11 smela nanj obračati. Delovanje „Prosvete“ je osredotočeno večinoma na meje in zato je treba Pogostoma informacij, za katere bi se „Prosveta“ obračala nanj. Govornik opozarja nato družbo na glavno ljudstveno štetje leta 1910., ko bodo naši biro-kratje našteli po stari navadi manj Slovencev, nego jih je v resnici. Treba je napraviti zasebno ljudstveno štetje. V tem oziru bo stavila „Prosveta“ konkretne predloge. — Glede podrobnega dela omenja govornik, da bi se z nabiralniki dalo še mnogo več doseči uego dosedaj. Naj se uvedejo v imovitejše hiše domači nabiralniki, ki se prav gotovo dobro obneso. Misliti je tudi na loterijo. Če jo je dobila „Stidmark“, dobiti jo mora tudi naša obrambna družba. Naši poslanci ‘majo vendar toliko vpliva, da nam izposlujejo to. Da se loterija obnese, za to napne „Prosveta“ vse moči. Družba naj na svojih šolah uvede božičnice, s čimer se s primeroma majhnimi stroški pridobe otroci. Nadalje naj se započne akcija, da bodo imovitejši stanovi darovali družbi zavržene igrače svojih otrok, ki se porabijo potem za otroke v družbinih vrtcih. Končno je misliti na to, da bi se zbirali stari časopisi, ki bi se pošiljali na mejo. Ondotni ljudje bodo brali in sčasoma dobili tak nagon do branja, da brez njega ne bodo mogli živeti. Govornik stavi sledeči resoluciji: 1. Družbi se naroča, da do 1. prosinca 1909 izdela nova pravila, ki naj jih pošlje podružnicam v pregled in potem predloži prihodnji skupščini v potrdilo. 2. Z ozirom na velik pomen, ki ga ima potovalni učitelj za vsako narodno obrambno društvo, se poživlja družbino vodstvo, da v najkrajšem času nastavi stalnega potovalnega učitelja. Prva resolucija se je sprejela soglasno takoj, takisto druga, toda šele pri slučajnostih, ko je nadučitelj Pesek poudarjal potrebo potovalnega učitelja zlasti za Spodnje Štajersko. Nato je govoril Fran Treiber, župnik v Št. Ruprtu pri Velikovcu, takole: Slavna skupščina! Zahvaljujem gospoda glavnega tajnika, da je v svojem letošnjem poročilu ubiral take milodoneče strune, katere nam vsem zelo ugajajo. Tako bomo prišli zopet nazaj v stari tir, v katerem smo dosedaj v družbi skupno delali. V narodnem delovanju nam morajo biti za zgled naši bratje Čehi. Ko sc je sedanji državni zbor sešel, sedeli so češki socijalni demokrati samo eden dan v državni zbornici pri drugih socijalnih demokratih, a že drugi dan so zapustili svoje rdeče tovariše in sedli k svojim češkim sorojakom. Tako sedi sedaj v državnem zboru vodja katoliških Čehov dr. Hruban poleg vodje realistov dr. Masaryka. Tako nioraino tudi mi Slovenci v narodnih stvareh biti edini, kakor so Čehi. Kar nas razdružuje, to moramo odstraniti; kar nas pa druži, moramo poudarjati. Gospod tajnik je rekel, da na Koroškem nazadujemo. Kako je neki pri nas na Koroškem? Da se ob nemški meji od časa do časa pri nas odtrga majhen kos od slovenske zemlje in se zvrne v nemško morje, je žalibože res. Ali v ostalem se naš narod na Koroškem čimdalje bolj utrjuje. Zakaj še nikdar se ni na slovenskem Koroškem toliko delalo, kakor se sedaj deluje. Nastalo je veliko število izobraževalnih društev, ki se v njih vrste govori in glediške predstave, vpri-zorjene po priprostih kmetskih fantih in dekletih. Samo v našem velikovškem sodnem okraju delujejo tri izobraževalna društva. Da bo družba, kakor je tajnik omenil, nastavila potovalnega učitelja, to misel pozdravljamo. Saj je vendar le pomanjkanje govornika vzrok, da je nekaj podružnic pri nas zaspalo. Seveda bo moral, kar je samo ob sebi umevno, družbin potovalni učitelj v soglasju s krajevnimi rodoljubi postopati. Govornik se je zahvalil družbinemu vodstvu, ki je prišlo do edino pravega prepričanja, da je v družbinih Šolali treba predvsem vcepiti v otroška srca narodno mišljenje in zavednost, vse drugo pa se prikroji krajevnim razmeram. Razveselilo ga je tudi naznanilo, da 'se bo že v jeseni nasproti „Stidinarki“ ustanovilo novo gospodarsko obrambno društvo, kakršna je bila „Straža“. Izjavil je, da slov. Korošci vsi pristopijo k temu društvu, Pri katerem naj bosta, kakor je dr. Rosina izjavil željo, °be slovenski stranki. Ako novo obrambno društvo bidi ne bi nabralo toliko denarja, nekaj ga bo pa le skupaj prišlo. Nato je govornik obširno pojasnoval, kako pridobiti velikovški šoli pravico javnosti. Naposled se je zahvalil družbinemu vodstvu, vsem druž-binim članom in dobrotnikom za naklonjenost, skazano imenovani šoli, in jo priporočal njihovi nadaljni naklonjenosti. Prvomestnik Senekovič pripomni, da so razen Čehov tudi Nemci vsi edini glede na „Sclnilverein“, pa naj so brezverci, Židje ali katoličani. Dr. Kukovec iz Celja želi, naj družba deluje na to, da se razširijo na zaseben način slovensko-nemški gimnazijski razredi v Celju v popolno gimnazijo. Stvar je izvedljiva. Česar ne morejo izposlovati poslanci, česar nam ne da država, to naj nam omogoči družba in mi, najbolj prizadeti, jo bodemo iz vseh moči podpirali. Naj se deluje na to, da se prihodnje leto otvori peti razred na imenovani gimnaziji. Prvomestnik Senekovič odgovori, da se je taka prošnja, ki je bila vodstvu predložena, odložila, da pa se bo takoj skušala ugodno rešiti, kadar bo dana priložnost za to. Ravnatelj v pokoju Ivan Lapajne je sprožil misel, da je že skrajni čas, da prenehamo prenašati krivice, ki se nam gode dan za dnevom vsepovsod. Zato je edini pripomoček, da se pritožujemo zoper te krivice do zadnje instance; pri upravnem sodišču na Dunaju je še nekaj pravice. Ko bomo dosegli par pozitivnih uspehov, bodo že dobili pred nami rešpekt in nehali pometati z nami. Zakaj je § 19. t. d. z.? Gotovo se ne branimo tujih jezikov, toda ne smejo biti učni; učni mora biti le slovenski jezik. V slovenske kraje hočemo slovenske šole s svojim učnim jezikom. Posnemajmo tudi v tem svoje brate Čehe, ki so že mnogo na zgoraj omenjeni način dosegli. Bojujmo se z uma svetlim mečem. V tem boju naj dela propagando „Slov. Branik", ki naj objavlja vse krivice, vse pritožbe. Dr. Ernest Dereani iz Gorice je opozoril družbo, da naj bolj skrbi za Gorico, kjer Slovencem danes ne preti tolika nevarnost od Italijanov kakor od Nemcev. Italijanskega gospodstva smo se takorekoč že oprostili, toda boj mora nastati proti drugemu nasprotniku, zahrbtnemu Nemcu, ki ima že jako trdno postojanko v Gorici. Poseči mora družba vmes in ustanoviti otroški vrtec v Gorici. Goriški Slovenci se zavežejo, da ga bodo vzdrževali sami. Da bode imela družba boljše informacije o stanju v Gorici, svetuje, da se voli v vodstvo kdo z Goriškega. Gospodična Gregoričeva je govorila kot zastopnica škedenjske podružnice in želela, da bi družba bolj podpirala ondotni otroški vrtec. Izrekla je zahvalo za plačo, ki se je dajala vrtnarici, dasi je bila zasebna, prosi pa, da družba sama prevzame vrtec v svojo oskrbo ter plačuje vrtnarico tako kot ostale družbine vrtnarice. Družba sama morebiti ne ve, kako silno je Skedenj izpostavljen, kar dokazuje pojasnitev ondotnih razmer. Otroci v Skednju so v veliki nevarnosti, da se potope v nemškem ali laškem morju. — Dr. Mrhar in Engelman sta ustanovila tam podružnico dne 14. malega srpana t. 1. in danes šteje že do 155 članov; v blagajni je do 1000 K denarja, iz česar je razvidno, da se jako hitro in lepo razvija. Ponavlja še enkrat svojo prošnjo: Družba naj poveča vrtnarici plačo in naj vrtec popolnoma prevzame v svojo oskrbo. Dr. Žerjav je izrekel v imenu vodstva vsem iskreno zahvalo za podane nasvete. Precejšnji del se jih že izvaja, ostali se izvedejo. Taka vprašanja se razmotrivajo v ..Slovenskem Braniku" in edina škoda je, da pridejo člani tako redko skupaj. Z župnikom Treiberjem se v glavnem strinja zlasti glede na potrebo skupnega delovanja v obrambi naše narodnosti in naše slovenske zemlje. Zastopnici škedenjske podružnice je pripomnil, da vodstvo do sedaj ni moglo povsem ugoditi Škedenjcem; prepričano pa je bilo, da podružnica sama napne vse sile in pripomore k temu, česar družba pri sedanjih razmerah ne more izvesti. Svetuje ji pa, naj se s prošnjo obrne še enkrat na družbo, ki ugodi njeni želji. Nato se je tajniško poročilo odobrilo soglasno. III. Poročilo blagajnikovo. Slavna velika skupščina 1 Kakor izkazuje tiskani račun, imela je družba sv. Cirila in Metoda leta 1907. dohodkov: K 95.15103 stroškov pa: K 76.160'67, in je znašal prebitek koncem leta 1907 K 18.990-36, ki se je prenesel na novi račun za leto 1908. Ker je prebitek iz leta 1906. znašal K 9306-79, znaša torej čisti prebitek iz leta 1907. K 9683 57. Podružnice so v zadnjem letu začele krepkeje delovati; njihovih dohodkov je bilo namreč leta 1907. K 36.106-55, dočim so znašali oni leta 1906 K 22.458-37, kar pomeni K 13.648-18 več nego leta 1906. Od podružnic jih je delovalo 103, od katerih odpade na: Kranjsko 49, Štajersko 32, Koroško 7, Goriško 9, Trst in okolico 5, Istro 1, skupaj 103. Nedelavnih podružnic, ki se niso zavedale svoje dolž- nosti napram družbi, jc bilo 29. — Glede delovanja posameznih podružnic naj pripomnim sledeče: Na Kranjskem je bila najbolj delavna šentpetrska ženska podružnica, ki je izkazala K 1072 dohodkov, na Štajerskem moška podružnica v Mariboru z dohodki v znesku K 112790, na Koroškem celovška z dohodki v znesku K 102, na Goriškem ženska podružnica v Ajdovščini z dohodki znašajočimi K 389'87, v Trstu tržaška moška, ki je izkazala znesek K 11.125-35 in ženska, ki je izkazala K 4052-94 dohodkov. Prvenstvo med vsemi ima torej tržaška moška podružnica, ki naj bo sijajen zgled narodne požrtvovalnosti vsem drugim podružnicam! Darila in prispevki občinskih zastopov, denarnih zavodov in slovenskih društev so znašali K 4382-87. To nam je dokaz, da vedo te korporacije ceniti in uvaževati delovanje naše družbe. Slovenski časniki so nabrali za našo družbo K 6563-70, od katerih je ..Slovenski Narod” sam nabral vsoto K 5223-40. Narodnega kolka se je spečalo za K 4966-23, tedaj za dobrih 500 kron več, nego leta 1906. Za družbine razglednice smo prejeli K 3279-03, torej za prilično 1800 kron več nego leta 1906. Največ'dohodkov so nam donesle užiga-lice, namreč K 6000. Na novo vpeljani računski listki so se dobro obnesli. Če tudi so prišli še le meseca listopada v promet, so nam donesli dohodkov K 855-76. Če bodo slovenski gostilničarji in kavar-narji segali po njih, pričakovati nam je iz razprodaje teh listkov trajen dohodek, za letošnje leto pa do 5000 kron. Družbini nabiralniki so nam dali K 1318-56 dohodkov, dasi se je jelo slovensko občin- 8 stvo za nje še le izza meseca vinotoka intenzivneje zanimati. Razni plemeniti rodoljubi tudi na smrtni postelji niso pozabili naše šolske družbe. Iz volil smo dobili K 3275'93. Slava tem plemenitim rodoljubom, ki so se še zadnji hip svojega življenja zavedali svojega slovenskega pokolenja ! Potroški za šole so znašali K 49.850. Iz položenega računa posnamete, da znaša čista iinovina koncem leta 1907. K 192.842-02 in da se je torej z ozirom na leto 1906. pomnožila za K 23.154-38. Dejstvo je, da je družba v minulem letu tudi v gmotnem oziru napredovala. Če pregledate proračun za bodoče leto, izpre-vidite, da bodo znašale potrebščine približno do K 137.060, dočim imamo pokritja le K 100.580, in da znaša torej nedostatek K 36.480. Družba je namreč svesta si svoje naloge nastavila za ustanovitev novih šol in za podporo šolam znesek 50.000 kron. Velike so žrtve, ki jih pričakujemo od Vas, pa mi zidamo na slovensko rodoljubje in na zanimanje za našo družbo, ki raste, hvala Bogu, od dne do dne. In to Slovensko rodoljubje, upajmo, nas ne bode zapustilo v našem delovanju. Naporno delo čaka našo družbo v bodoče, kajti naš politični nasprotnik preži od vseh strani na nas ter nam hoče ugrabiti našo deco in jo pridobiti za se dobro vedoč, da sc uresničijo vse njegove nakane, ako nam odtuji našo mladino! Boriti se nam je na eni strani proti nemškemu Schulvereinu, na drugi strani pa proti laški Legi nazionale! Ako se pa hočemo zavedati nevarnosti, katera preti naši narodnosti, moramo motriti pred vsem delovanje naših nasprotnikov. Nemški Seli ul vere in je ustanovil v prvih petih mesecih letošnjega leta 100 novih podružnic, od katerih odpade na Štajersko 5, na Koroško 7 in na Kranjsko 5. Na Štajerskem je otvoril nemški šolski vrtec v Ljutomeru, južno od Maribora ležeča občina Teženj sezida z njegovo pomočjo novo šolo, za katero je daroval Schulverein 10.000 kron. Novi nemški šoli v Slov. Bistrici je daroval za učila in upravo 3000 kron, dovolil je izdatne podpore za stavbo nemške šole v Šent Lenartu in na Sladki gori pri Cmureku. Samo meseca grudna 1. 1. in meseca prosinca t. 1. je izdal za vzdrževanje šol v Sevnici, Rogatcu, Šoštanju in Velenju 19.500 kron. Končno je nemški Schulverein lansko leto ustanovil tudi svojo dvorazreduico v Hrastniku, za katero se je, kakor poroča „Der getreue Eckart", prijavilo 55% slovenskih otrok. Za stavbo nove nemške šole v Šent Lenartu v Slovenskih goricah je založilo omenjeno društvo polovico stavbnih stroškov, to je 30.000 kron. Na Kranjskem začetkom tega šolskega leta otvori nemško šolo v Tržiču. V to svrho je najel pet velikih prostorov za dobo treh let ter odpre že letos dva razreda. Nadalje je sklenil staviti nemške šole v Štalah in Lazih na Kočevskem, svoji nemški šoli v Šiški, katero so sedaj prekrstili v Schonau, je pridobil pravico javnosti; omenjeno šolo primerno razširi. V Ljubljani, v srcu slovenskega ozemlja, je ustanovil zavetišče za nemške dijake. Od treh strani Skušajo naši nasprotniki pridobiti si Kranjsko. Eno postojanko imajo že na Jesenicah, kjer že vzdržujejo svojo nemško šolo, v Tržiču so si napravili drugo Postojanko in opravičen je klic, da je Gorenjska v nevarnosti! Da hočejo tudi v Lazih v novomeškem 8* okraju napraviti nemško šolo, jc dokaz, da hočejo tudi tu prodirati. In kaj naj rečem o Koroški? Lansko leto so otvorili nemški otroški vrtec v naših Borovljah. Za ta vrtec so nabrali doslej 12.509 kron in so k stavbi med drugimi prispevali nemški Schulverein 4000 kron, društvo „Siidmark“ pa 2000 kron. Schulverein ustanovi na novo in sezida otročji vrtec v Železni Kaplji, dovolil pa je znatne denarne podpore za šole v Spodnjem Dravogradu, v Vovbrahu (Haimburg) pri Velikovcu, Kotmarji vesi, Ribnici in za celovško okolico. Doslej je nemški Schulverein za Koroško izdal 300.000 kron, na osem krajev na južnem Koroškem pa daroval do 1000 knjig. In vendar niso še Nemci zadovoljni s svojimi uspehi na Koroškem! Na zadnjem občnem zboru so poročali, da nekatere občine, katerim so dovolili stavbne podpore, niso hotele obesiti spominskih plošč, ki naj spominjajo, da jim je Schulverein prispeval k stavbi. Sedaj so se lotili Rožne doline. Da opozore svoje somišljenike na to krasno našo zemljo, izdali bodo narodni kolek, ki bo donašal slike iz teh krajev. V Gorici so nakupili stavbišče za nemško šolo, za katero so izdali 30.000 kron; v Skednju pri Trstu pa že vzdržujejo svojo nemško šolo. To naj bode le splošna slika o delovanju nemškega Schulvereina v naših pokrajinah. Nemški most, ki naj sc gradi do Adrije, ni po tem delovanju nobena utopija več in naša stvar bodi, preprečiti, da ta nemški most ne bode po naši lepi slovenski zemlji nikdar zgrajen. Da more nemški Schulverein tako delovati, zahvaliti se mu jc v prvi meri zavednim svojim rojakom. Vsi Nemci, brez razlike stanu in političnega mišljenja so edini, kadar je treba nastopiti in propa-govati nemštvo, ker se v tem hipu čutijo samo Nemce. Za to je pa tudi nemški Seliu 1 vcrcin preteklo leto dosegel višek svojih doliodkov namreč K 636.473-35 in sicer za K 134.655' 10 več nego leta 1906; izdal pa je za šole K 368.25279. Kako deluje, naj Vam bo dokaz, da je izdal za potovalne učitelje K 11.064 proti K 6241 leta 1906. in na takozvanem „Werbeauslagen-konlo“ K. 17.685, dočim so ti potroški znašali leta 1906. samo K 791 20, torej okroglih 11.000 kron več, nego leta 1906. Še na nekaj se Vas dovoljujem opozoriti, častiti skupščinarji! Na Nemškem eksistuje nemško božično drevesce: „ReichsdeutschesWeihnachtsbaumchen“, ki mu je naloga o božiču obdarovati ubožno nemško deco na jezikovnih mejah v Avstriji in na Ogrskem. To društvo je nabralo lansko leto 5909 kron; od teh se je razdelilo na Kranjskem in Primorskem 334 mark, na Koroškem 300 mark in na južnem Štajerskem 600 mark. Da so bili teh daril naši slovenski otroci deležni, ki napolnjujejo schulvereinske šole, o tem ne dvomimo. Vidite, tako se celo Nemci iz rajha zanimajo za nas. „Lega nazionale" je imela leta 1907. samo na Primorskem dohodkov K 159.715, stroškov pa K 134.147, njena imovina pa znaša 746.562 kron; samo narodnega kolka je prodala za K 15.000. Če sem Vas predolgo mudil s temi podatki, storil sem to le zategadelj, da Vas opozorim še na intenzivneje delovanje naših nasprotnikov (o Stldmarki, ki ima drugi namen, niti ne govorim) — katero mora tudi nas napotiti k odločnemu odporu. V zgled, kako je treba narodnost čuvati, naj nam bodo Čehi. Ustredni matice školska je izkazala na svojem letošnjem občnem zboru dohodkov K 784.238-50, z volili in ustanovami vred pa čez en milijon kron. Njen proračun za prihodnje leto izkazuje en milijon kron potrebščine, od katerih pa je s članarino pokrit le znesek 142.823 kron. Češka šolska družba plačuje samo na obrestih od posojil, katera je prejšnja leta najela za šolske namene, na leto 32.000 kron. V očiglcd temu, da ustanavlja nemški Schulverein na naši zemlji nove šole ter podpira ponemčevalnice in nemško misleče učitelje, treba bode od naše strani prav odločnega odpora zoper raznarodenje naše dece. Naša družba bo morala ustanavljati nove otroške vrtce in nove šole v vseh takih krajih, ki so v narodni nevarnosti, v drugo pa podpirati take šole, ki se še krepko branijo proti tujemu navalu. V ta namen v proračun postavljeni znesek 50.000 kron utegne komaj zadostovati. Predvsem pa je nujno potreba, da nastavi družba za posamezne slovenske dežele potovalne učitelje. Dober potovalni učitelj je brezprimernega pomena za naše stremljenje. Potovalnemu učitelju bodi naloga, nadzorovati obstoječe podružnice, zbujati zaspane in ustanavljati nove v krajih, kjer potreba nanese, likratu pa z dobro premišljenimi govori bodriti in navduševati ljudstvo, ki sc ga je že lotila narodna letargija ali sc le še malo zaveda svoje narodnosti in se že potaplja v nemškem morju. Njegova naloga pa bode tudi vestno zasledovati gibanje in delovanje naših nasprotnikov ter poročati družbinemu vodstvu, kje da bi bilo potrebno ustanoviti nov zavod ali že obstoječo šolo gmotno podpreti. Za vse to pa treba mimo energičnega in doslednega narodnega delovanja v prvi vrsti denarja, denarja in zopet denarja. In treba bode novih in izdatnih narodnih žrtev. Pa vse to se bode vsaj deloma doseglo, ako se vsi Slovenci zavedamo svoje dolžnosti n a p ra m edinemu slovenskemu obrani b-n e iti u društvu, n a p r a m družbi sv. Cirila in Metoda. Vsak zaveden Slovenec bi moral biti član družbe sv. Cirila in Metoda. Splošno nemško telovadno društvo v Gradcu je sprejelo na občnem zboru dne 5. svečana t. 1. v svoja pravila dostavek, da mora vsak izvršujoči član biti član vsaj enemu nemškemu obrambnemu društvu. Slovenski Sokoli, posnemajte jih in skrbite za to, da bo vsak Sokol član naše družbe! Slovenci, spominjajte se pri vsaki priliki naše družbe! Segajte pridno po blagu, ki se razprodaja v korist naše družbe, kol kuj te vse svoje dopise z narodnim kolkom! Skrbite za to, da naš nabiralnik ne manjka v nobeni slovenski gostilni ali kavarni in polnite ga, kadar ste dobre volje! Zahtevajte v vsaki gostilni in kavarni naše računske listke! Kjer se Vas shaja po več Slovencev, ki morete pogrešati po krono na mesec, žrtvujte jo za družbo kot narodni davek, ki naj bi sc odslej pobiral po vseh večjih krajih, kjer živijo Slovenci. Slovenci, podpirajte »Slovenski Branik", ki brani in čuva našo zemljo in je glasnik naše družbe! Kakor so poročali svoj čas nemški listi, prevzeli so graški nemški burši v svojo oskrbo Št. Ilj na Štajerskem in okolico. Slovenski akademiki, ki čutite živo ljubezen za svoj narod, pojdite in storite ravno tako ter prevzemite v svojo oskrbo to ali ono postojanko našo, ki ji preti narodna poguba! Ko se je jel širiti stari poganski Rim, molil je avgur vpričo zbranega rimskega naroda: „ut dii res romanas augerent!“ Ko pa je bil Rim na vrhuncu svoje moči in slave, ko je bil takorekoč gospodar vsemu svetu, molil je avgur na veliko presenečenje naroda: „ut dii res romanas incolnmes servarent!“ In tudi vse naše stremljenje gre na to, „ut dii res slove-nicas incolumes servarent“, da se naj nam naša zemlja ohrani v svojem sedanjem obsegu! Kar je našega in kar nam je ostalo v teku stoletij, to hočemo varovati kot zenico v očesu, ljubiti z vso dušo in negovati, kakor neguje ljubeča mati svojega prvorojenca. Naš inilodoneči jezik, v katerem je z nami govorila naša mati, ko nas je stiskala na svoje ljubeče grudi, nam bodi najdražji zaklad, ki ga hočemo zapustiti neoskrunjenega še poznim rodovom! Na krov torej vsi, ki ste edini v ljubezni do svojega materinega jezika in ki se zavedate, da je naša sveta dolžnost čuvati in ohraniti lepo našo domovino! Blagajnikovo poročilo je skupščina soglasno odobrila. Poročilo nadzorništva. Izmed družbinih nadzornikov ni bil nihče na-vzočen. Nadzornik dr. Vladimir Ravnihar je poslal izjavo, ki hvali v nji vzorni red v družbini blagajni in knjigovodstvu. Hkratu predlaga absolutorij blagajniku in zahvalo pisarni za vzorno poslovanje. Oba predloga sta bila soglasno sprejeta. Volitve. Prvomestnik je naznanil, da izstopijo letos po pravilih iz družbinega odbora: nadučitelj Fran Črna-goj, prošt Gregor Einspieler, odvetnik dr. Fran Novak in notar Luka Svetec. Dr. Novak je izjavil, da zaradi bolezni ne more več sprejeti izvolitve. V nadzorništvu so bili doslej: prof. dr. Fran Ilešič, odvetnik dr. Danilo Majaron, mestni župnik Fran Pavlič, komercijski svetnik Fran Povše in odvetnik dr. Vladimir Ravnihar. Izmed nadzornikov se je takoj po izvolitvi odpovedal Fran Pavlič, Povše pa je naznanil, da ne sprejme zopetne izvolitve. V razsodništvu so bili dosedaj: prelat Andrej Kalan, ces. svetnik Karol Šavnik, odvetnik dr. Fran Tekavčič, odvetnik dr. Karel Triller in deželnosodni svetnik Fran Vedernjak. Prelat Kalan je odklonil zopetno izvolitev. Prvomestnik sc voli kakor drugi odborniki na tri leta; lani je bilo pomotoma omenjeno, da le za eno leto. Župnik Matej Ražun iz Št. Jakoba v Rožu je pismeno predlagal vodstvu, da naj dela na to, da bi se dosegel zaradi volitev sporazum. Vodstvo torej prepušča glavni skupščini, naj sama odloči, kdo pridi v odbor. Ko se je bilo zborovanje za nekaj minut prekinilo, je predlagal dr. Žerjav, da naj se voli vzklikoma.. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Izvoljeni so: v odbor na tri leta: nadučitelj Fran Črnagoj, zdravnik dr. Ernest Dereani, prošt Gregor Einspieler, notar Luka Svetec; v nadzor n ištvo: profesor dr. Fran Ilešič, odvetnik dr. Danilo Majaron, odvetnik dr. Ferdinand Mii 11 er, odvetnik dr. Vladimir Ravnili ar, vladni svetnik Ivan Scheinigg; v ra zso d n išt v o: notar Jakob Kogej, župnik Matej R a ž u 11, ces. svetnik Karol Šavnik, odvetnik dr. Fran Tekavčič, odvetnik dr. Karel Triller. Prvomestnik je izjavil, da so se volitve izvršile pravilno in sporazumno z vsemi volilci. Nasveti. Nadučitelj Anton Pesek je predlagal, da naj družba sv. Cirila in Metoda na svoje stroške najame potovalnega učitelja za Spodnje Štajersko. Dopolnjeni predlog društva „Prosvete“ je prišel tedaj na glasovanje in soglasno obveljal. Učitelj Rudolf Vrabl je nasvetoval: 1. Vsi prispevki iz kakega kraja naj se štejejo za prispevek dotične podružnice in za njih delo. 2. Trgovcem prodajajočim družbine razglednice naj se dovoli večji popust. 3. Poleg užigalic naj se uvedejo družbine žveplenke. Kmetsko ljudstvo kupuje rajši žveplenke, ki so cenejše in jih dalje rabi. 4. Družbino poslovanje naj se uredi po šolskem letu, takisto izkazi in koledar. Prvomestnik je obljubil, da pridejo vsi ti nasveti v vodstvenih sejah v pretres. Darovi o skupščini. Družbin blagajnik je naznanil nato, da je o skupščini došlo preko 4000 K raznih prispevkov. Izročen mu je bil dohodek plesa, ki ga je napravila tržaška slovenska mladina, v znesku 1750 K; »slovenska mati“ gospa Dimnikova mu je izročila 600 K t. j. čisti dobiček jubilejne slavnosti trboveljskih narodnih društev. Namestu brzojavnih pozdravov so razni rodoljubi poslali družbini blagajni denarne darove. Zaključek. Ko se je bil prvomestnik hvalno spomnil znamenite veselice »Izza kongresa", ki sta jo priredili dve ljubljanski ženski podružnici: šenklavškofrančiškanska in šentjakobskotrnovska in na ta način naklonili družbi preko 4000 K — in se nihče ni več oglasil, je zaključil skupščino s toplo zahvalo ptujski čitalnici za prepustitev zborovališča, pripravljalnemu odboru za njegovo požrtvovalno trudoljubivost, vsem skupščinarjem za vdeležbo na skupščini, kjer so bile navzlic raznim ne prijetnostim zastopane vse slovenske pokrajine. Prvomestnik je želel, da bi se vresničilo, kar so naglašali mnogi govorniki; potem bo mogoče uspešno nadaljevati delo. Pozabimo današnjega škandala in delujmo marljivo vsak v svojem kraju. Uspeh ne more izostati. Nasvete dobljene na skupščini bo odbor uvaževal. Naj napreduje požrtvovalnost v našem narodu; potem bo družba lažje izvrševala svojo vzvišeno nalogo. Dal Bog, da se zberemo na prihodnji skupščini v veselejših okolnostih nego danes. Nadučitelj Jakob Žebre je izrekel v imenu zborovalcev zahvalo vodstvu. Nato je prvomestnik ob 2V4 popoldne izjavil, da je družbina velika skupščina zaključena. Bilanca družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za XXII. upravno leto 1907. I3 rej e m ki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1906. 1. . . . 9.306 K 79 h Dohodki leta 1907. 1.) Račun prispevkov podružnic in sicer udnine, pokroviteljnine, darila i. t. d. a) Kranjsko.............. 9.517 K 68 li b) Štajersko............. 7.703 „ 08 . c) Koroško................ 308 „ 39 „ d) Primorsko i. s. Goriško. 1.331 K 81 li Trst . . 17.045 „ 29 „ Istra . 200 „ 30 „ 18.577 „ 40 , Skupaj ... 36 106 K 55 h 2.) Račun dohodkov izvenpodruž- ničnih veselic........... 2.080 „ 46 „ 3.) Račun daril in podpor i. s. občin ... 2.444 K — h posojilnic in hranilnic . . 1.479 „ 33 „ društev . . 159 „ 54 Skupaj . . . 4,382 „ 87 „ 4.) Račun darov Mohorjanov . . 229 „ 31 „ 5.) „ raznih darov . . . . 3.377 „ 07 „ Odnos . . . 46.176 K 26 h C.) Račun dohodkov iz drtižbinih nabiralnikov 1.318 „ 56 „ 7.) Račun zbirk časnikov i. s. .Slov. Naroda" 5.223 K 40 li .Slovenca” . 457 . 92 „ .Glasa Naroda” 315 „ — „ .Mira” ... 285 . 70 . .Slov. Gosp.” 240 „ 18 „ .Soče” . . . 41 „ 50 „ Skupaj . . . 6.563 . 70 „ 8.) Račun dohodkov iz prodaje drtižbinih vžigalic 6.000 „ — . 9.) Račun dohodkov družbine kave 200 „ — „ 10.) Račun dohodkov družbinega toaletnega mila 38 . 90 . 11.) Račun dohodkov družbinega šampanca 16 „ 80 „ 12.) Račun doliodkov družbinega cigaretnega papirja 319 „ — „ 13.) Račun doliodkov družbinih svinčnikov 22 „ — . 14.) Račun doliodkov družbinega platna 200 . — „ 15.) Račun dohodkov družbinih cilindrov za svetilke .... 508 „ 52 „ 16.) Račun dohodkov družbinih drož 30 . — „ 17.) Račun dohodkov družbinih šolskih knjig 1.377 „ 15 . 18.) Račun dohodkov družbinih knjig 91 „ 70 . Prenos . Prenos . . . 62.862 K 19.) Račun dohodkov iz prodaje družbinega koledarja za leto 1907 .... 2.646 K 15 h 1908 . . . . 2.123 „ 74 . Skupaj . . . 4.769 „ I 20.) Račun dohodkov narodnega kolka 4.966 „ 1 21.) Račun dohodkov družbinih razglednic i. s. za božične razglednice od I. 1906 . . . 1.230 K 27 h spomladanske in velikonočne 701 „ 75 „ Mcškove . . 288 „ 64 „ božične razgl. od leta 1907. 1.058 „ 37 „ Skupaj . . . 3.279 „ 22.) Račun dohodkov računskih, ozir. gostilničarskih listkov . 855 „ 76 23.) Račun volil........................ 3 275 „ 93 24.) „ obresti od naloženega denarja...................... 621 „ 29 25.) Račun dohodkov iz prodaje Veselove knjižnice.......... 1.057 „ 35 26.) Račun. dohodkov iz družbinih poslopij in posestev .... 450 „ 45 27.) Račun dohodkov družbinih vsprejemnic......................... 93 „ 64 28.) Račun prehodnih prejemkov 811 „ 77 29.) „ narodnega davka . . 65 „ 86 30.) „ daril za vrtec na Savi 2.477 „ 23 31.) „ raznih dohodkov . . 257 „ 22 Skupaj . . . 9.306 K 79 h h » . 85.844 . 24 . . 95.151 K 03 li Izdatki. 1. Račun stroškov deške ljudske šole v Trstu. a) Plače in remuneracije učiteljem in katehetom 11.046 K 60 h b) Plača strežnici 275 „ - . c) Učila in razne šolske potreb- ščine 980 . 51 . d) Stroški pri šolskem poslopju in predelava najetih novih lokalov 2.233 , 72 „ e) Najemnina za vzporednice . . 1.421 . — . f) Kurjava za šolske sobe . . . 372 „ 54 „ g) Davki 33 . 38 „ Skupaj . . . 2. Račun stroškov dekliške ljudske šole v Trstu. a) Plače, stanarina i. dr. šolskim sestram in katehetom .... 6.780 K - h b) Plača strežnici 275 „ — „ c) Učila in razne šolske potreb- ščine 553 „ 16 . d) Kurjava za šolske sobe . . . 186 . 26 , e) Davki 33 „ 38 „ Skupaj . . . 3. Račun stroškov otroškega vrtca v Rojanu. a) Plača vrtnarici i. s. za leto 1906 . . 66 K 67 h . . 1907 . . 800 . - „ Skupaj . . . 866 K 67 h b) Najemnina za vrtec .... 934 . 78 . Skupaj . . . 16.362 K 75 h 7.827 . 80 , 1.801 . 45 . 4. Račun stroškov otroškega vrtca pri Sv. Ivanu poleg Trsta. a) Plača in nagrada vrtnarici . . 1.094 K — h b) Najemnina za vrtec 300 „ — „ c) Učila 99 „ 18 „ d) Kurjava................................. 30 „ — „ e) Razno................................... 36 „ — „ Skupaj . . . 5. Račun stroškov otroškega vrtca v Rocolu. a) Plača in darilo vrtnarici . . . 837 K — h b) Najemnina za vrtec..................... 320 „ — „ c) Plača strežnici 72 „ — „ d) Kurjava................................. 30 „ — „ e) Razno 47 „ 62 . Skupaj . . . 6. Račun stroškov otroškega vrtca v Pevmi pri Gorici. a) Plača vrtnarici........................ 600 K — h b) „ strežnici 80 „ — „ c) Najemnina za vrtec 320 „ — „ d) Kurjava................................. 30 „ — „ Skupaj . . . 7. Račun stroškov otroškega vrtca v Skednju. Plača vrtnarici..................................... 8. Račun stroškov otroškega vrtca v Devinu. Podpora županstvu v Devinu za vzdrževanje otroškega vrtca ......................................... 1.559 „ 18 . 1.306 „ 62 . 1.030 „ - . 480 „ - , 200 „ - „ 9. Račun stroškov otroških vrtcev v Podgori pri Gorici. Podpora županstvu v Podgori za vzdrževanje obeh vrtcev.............................................. 10. Račun stroškov otroškega vrtca v Tržiču na Gorenjskem. n) Plača in nagrada vrtnarici . . 1.108 K — li b) Najemnina za vrtec........... 420 „ — . c) Razna popravila v vrtcu ... 45 „ 31 „ d) Kurjava...................... 29 . 60 . e) Učila in razne potrebščine . 156 „ 82 „ Skupaj . . . 11. Račun stroškov otroških vrtcev na Savi pri Jesenicah. a) Plače za obe vrtnarici .... 1.756 K 25 li b) Plača za strežnico........... 120 . — „ c) Učila........................ 121 , 08 , d) Za zidavo poslopja.......... 1.592 „ 50 „ e) Davki......................... 65 . 60 „ Skupaj . . 12. Račun stroškov otroškega vrtca na Jese nicali. Plača vrtnarici........................................ 13. Račun stroškov otroškili vrtcev v Hrastniku. a) Plače obema vrtnaricama. . . 1.033 K 29 li b) Učila 141 „ 09 Skupaj . . . 900 . — . 1.759 „ 73 . 3.655 „ 43 . 833 . 27 . 1.174 . 38 , Odnos . . . 38.890 K 61 h 9 14. Račun stroškov šole v Št. Ruprtu pri Velikovcu. Plačani zneski i. s. a) za leto 1905: Šolskim sestram povrnjeni stroški i. s. za učila .... 107 K 90 h „ plačana popravila, vzdrža-vanje in sna-ženje poslopja . 242 „ 24 „ za kurjavo. . . 150 „ — „ Skupaj . . . 500 K 14 b) za leto 1906: Šolskim sestram povrnjeni stroški i. s. za učila .... 79 K 75 li „ plačana popravila, vzdrža-vanjcinsnaženje poslopja . . . • 154 , 50 „ Skupaj . . , c) za leto 1907: Plače šolskim sestram . . . 3.600 K - li Za šolsko ko- misijo .... 85 „ — „ Kurjava za šol- ske sobe. . . 400 „ - „ Zavarovalnina. 52 „ 87 „ Davki .... 8 „ 73 . Skupaj . . 4.146 „ 60 Skupaj . . li 4.880 „ 99 „ 15. Račun stroškov šolstva v Mariboru. a) Stroški za otroški vrtec: Šolskim sestram plača letnih 1000 K i. s. za 2. semester 1905 6 . . . 500 K - h za 1. in 2. sem. 1906 7. . . 1.000 „ - ., Skupaj . . . 1.500 K — h b) Stroški za 2. razred ljudske šole: Šolskim sestram plača letnih 900 K i. s. za šolsko leto 1906 7 ... . 900 K — h za božičnico . . 60 „ — „ „ majnikova izleta po 8 K . . 16 , — „ za razne šolske potrebščine . . 70 „ 44 „ Skupaj . . . 1.046 K 44 h Skupaj . . . 16. Račun stroškov dekliške ljudske šole na Muti. a) Plača šolskim sestram .... 1 200 K - h b) Kurjava 200 „ 23 „ c) Učila 31 „ 45 „ d) Vzdržavanjc poslopja .... 141 „ 64 „ e) Zavarovalnina poslopja ... 35 „ 73 „ f) Davki od poslopja in posestva 255 „ 10 „ g) Razno................................... 17 75 „ 2.546 „ 44 . 1.881 „ 90 „ 48.199 K 94 h 9* 17. Račun stroškov otroškega vrtca v Celju. a) Šolskim sestram na plači i. s. za šolsko leto 1905 6 ostanek................. 248 K — li za šolsko leto 1906 7 .... 720 „ — „ b) Šolskim sestram najemnino za vrt in sobo za šolsko leto 1906 7 360 „ — „ c) Učila.......................... 72 „ - „ d) Razna popravila..........................30 „ 60 „ Skupaj . . . 18. Račun stroškov otroškega vrtca v Gabrju pri Celju. Plača vrtnarici.................................... 19. Račun raznih podpor............................... 20. Račun vrnjenih posojil............................ 21. Račun plačanih obresti od posojil . . 22. Račun stroškov za družbin koledar. Stroški za koledar za leto 1907 . 1.445 K 32 li » „ 1908 1.737 „ 24 , Skupaj . . . 23. Račun stroškov za družbine razglednice. a) Stroški božičnih razglednic od leta 1906 647 K 55 li bi Stroški velikonočnih in spomladanskih razglednic. . . . 664 „ 40 „ c) Stroški Meškovih razglednic . 102 „ 25 „ 1.430 „ 60 „ 299 „ 99 „ 720 „ - „ 7.148 „ 96 „ 1.217 „ 55 „ 3.182 „ 56 , 1.414 , 20 , 24. Račun stroškov računskih, oziroma gostilničarskih listkov. Tisek za 500.000 komadov listkov..................... 25. Račun stroškov za družbine nabiralnike. Nabiralniki „angeljčki“.............................. 26. Račun stroškov za šolske knjige in učila . 27. Račun stroškov družbine pisarne. a) Plače uradnikom..................... 2.810 K — h b) Plača slugi 96 „ — „ c) Najemnina in kurjava za pisarniške prostore 292 „ — „ d) Potni stroški........................ 169 „ 36 „ e) Poštnina, ekspedicija družbi- nega blaga i. t. d..................... 1.027 „ 79 „ /) Razne tiskovine, papir i. t. d. 1 105 „ 05 „ g) Nova blagajna......................... 519 „ 90 „ //) Razno................................. 294 , 51 „ Skupaj . . . 28. Račun prehodnih stroškov......................... 29. Račun stroškov za Veselovo knjižnico. Stroški za tisek imenika............................. 30. Račun stroškov za pokojninski zaklad za učitelje, učiteljice in vrtnarice. 313 „ 60 „ 493 „ — „ 2.016 „ 80 „ 6.314 „ 61 „ 875 , 11 . 194 . - , 500 . 38 . 31. Račun stroškov za vsprejemnice. Tisek za 10.000 komadov vsprejemnic................. 689 „ — „ 32. Račun raznih stroškov 1.150 „ 37 „ Skupaj . . . 76.160 K 67 li Račun glavnice dne 31. grudna 1907. 1............... 8.133 „ 86 „ Gotovina dne 31. grudna 1907. 1..................... 10.856 „ 50 . Skupaj . . . 95.151 K 03 h Družba je imela 31. grudna 1907. 1. a) glavnico......................................... 8.133 „ 86 ,, b) blagajniški ostanek.............................. 10.856 „ 50 „ Leta 1907 je bilo pri družbi dohodkov (brez prebitka iz leta 1906)............... 85.844 „ 24 . stroškov........................................... 76.160 . 67 , torej prebitka . . . 9.683 K 57 h Družbina imovina d ne 31. grudna 19 0 7. 1. A. Aktivna imovina. I. Posestva. a) Posestvo vložna St. 2204 katastralne občine mesta Trst, vredno....... 44.000 K — li b) Grajščina Kienhofen (Muta), vložna št. 1114 deželne deske za Štajersko, vredno. . . . . 18.000 „ — „ c) Posestvo vložna št. 211 katastralne občine Velikovec, vredno........ 100.000 . — . d) Posestvo na Savi, vložna št. 463 katastralne občine Jesenice, vredno .... 24.000 „ — „ Skupaj . . . 186.000 K — h II. Šolski inventar in učila..................... 2.522 » 72 , III. Pisarniški inventar 942 » 80 , IV. Zaloga knjig......................................... 590 „ 30 „ V. Veselova knjižnica 300 , — „ VI. Zaloga družbinih razglednic.......................... 523 , 20 „ a) za koledar.................. b) „ narodni kolek .... c) „ razglednice............... d) „ računske listke . . . Vili. Družbi na glavnica. a) Vložna knjižica kmetske posojilnice v Ljubljani št. 3560 ...................... b) Vložna knjižica posojilnice v Mariboru, št 2386. . . c) Vložna knjižica posojilnice v Marenbergu, št. 448 . . d) Delnica „Narodne tiskarne" v Ljubljani št 65 pr. 200 K, vredna. . . e) Brunšviška srečka serija št. 7690 št. 16................ 435 K 40 h 1.374 „ 70 „ 1.320 „ 40 „ 270 . — „ Skupaj 7.723 K 86 li 200 20 120 70 Skupaj IX. Pokojninski zaklad za učitelje, učiteljice in vrtnarice. Vložna knjižica kmetske posojilnice ljubljanske okolice št. 8129..................................... X. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1907.1 in sicer naložen a) pri c. kr. poštno hranil, uradu na Dunaju, ček. konto št. 810.153 . . 2.347 K 21 h b) pri kmetski posojilnici ljubljanske okolice v Ljubljani, vlož. št. 55 (tekoči račun) 8.509 . 29 . Skupaj . . . Skupaj . . . 3.400 „ 50 n 8.133 „ 86 , 1.000 „ 76 „ B. Pasivna imovina. 1. Posojilo pri mestni hranilnici v Ljubljani, vknjiženo na posestvu na Muti 11.318 K 59 h 11. Posojilo pri posojilnici in hranilnici na Jese- nicah, nevknjiženo 8.000 » — » lil. Razni dolgovi v skupnem znesku 2.110 . 03 „ Skupaj . . . 21.428 K 62 h C. Čista imovina. Ako od aktivne imovine 214.270 K 64 h odštejemo pasivno imovino 21.428 62 „ dobimo čisto imovino dne 31 grudna 1907. 1. 192.842 K 02 h i Družbine imovine dne 31. grudna 1906. 1. je bilo i. s : Aktivna imovina . . . 202.025 K 71 h Pasivna imovina 32.338 . 07 „ Čista imovina 169.687 K 64 h Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna 1907. 1. s 192.842 K 02 h s čisto imovino z dne 31. grudna 1906. 1. s . 169.687 „ 64 . vidimo, da se je družbina imovina pomnožila v letu 1907 za 23.154 K 38 h Vodstvo : Andrej Senekovič 1. r. Aleksander Hudovernik I. r. prvomestnik. blagajnik. Za nadzorništvo: Dr. Vladimir Ravnihar I r. Proračun družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubija za leto 1909. StrošLci. 1. Deška ljudska šola v Trstu 23.000 K 2. Dekliška........................................ ' 11.000 „ 3. Otroški vrtec v Rojanu........................... 1 900 „ 4. „ „ pri Sv. Ivanu 1.500 „ 5. „ „ v Rocolu 1.300 „ 6. „ „ „ Skednju................................ 600 „ 7. „ „ „ Pevmi pri Gorici 1.300 ,, 8. „ „ „ Devinu 200 „ 9. „ „ „ Podgori 900 „ 10. „ „ „ Tržiču......................... 1 800 „ 11. „ „ na Savi 2.000 „ 12. „ „ „ Jesenicah 900 „ 13. „ „ v Hrastniku 1.800 „ 14. Šolstvo v Št. Rupertu 5.000 „ 15............Mariboru.................................... 2.200 „ 16. „ na Muti.......................................... 4.000 „ 17. „ v Celju 1.200 „ 18. „ „ Gabriju 900 „ 19. „ ,, Krminu............................... 4.000 ,, 20. Vrnjena posojila in obresti........................... 1.260 „ 21. Razne podpore......................................... 2.000 „ 22. Šolske knjige, učila.................................. 2.000 „ Odnos . . . 70 760 K 23. Družbin koledar.......................................... 1.800 24. Družbina pisarna ........................................ 8.000 25. Narodni kolek.............................................. 600 26. Računski listki............................................ 500 27. Nabiralniki.............................................. 000 28. Razglednice.............................................. 2.000 29. Pokojninski sklad: ■ a) redni prispevek . . , . . 800 K — h b) Izredni „ .... 1.000 „ — „ Skupaj . . . 1,800 30. Razni stroški............................................ 1.000 31. Za ustanovitev novih šol, potem posojila itd. 50.000 Skupaj . . . 137.060 no h o c 1 lci. 1. Podružnice 36.000 K — h 2. Veselice............................................... 3.000 „ - „ 3. Podpore občin, posojilnic i. t. d...................... 5.000 „ — „ 4. Mohorjani................................................. 50 „ — „ 5. Razni darovi........................................... 4.000 „ — „ 6. Dohodki iz nabiralnikov............................... 10.000 „ — „ 7. Časniki................................................ 6.000 „ — „ 8. Vžigalice ............................................................................. 6.000 „ — „ 9 Drugo družbino blago.................................... 1.200 „ — „ 10. Šolske knjige 1.400 „ — „ 11. Družbine knjige 50 „ — „ 12. Koledar 2.700 „ — „ 13. Družbina poslopja in posestva 380 ,, — „ 14. Nilrodni kolek 7.000 „ — „ 15. Razglednice 6.000 „ — „ 16. Volila 1.500 „ - „ 17. Obresti od naloženega denarja........................ 1.200 „ — „ 18. Računski listki 6.000 ,, — „ 19. Vsprejemnice 100 „ — „ 20. Nilrodni davek.......................................... 2.000 ,, — „ 21. Razni dohodki........................................... 1.000 ,, — „ Skupaj . . . 100.580 K — h Stroški za leto 1909 ..................................... 137.060 K — h Dohodki . „ 1909 ................................. 100.580 „ - „ Primanjkljaja torej . . . 36.480 K — h Podružnice A.. Doneski podružnic leta 1007 I. Kranjsko. 1.) Ljubljana, šentpeterska, ženska................ 1 072 K — h 2.) „ prva ljubljanska 1.058 „ 92 „ 3.) Mokronog.................................... 651 „ 08 „ 4.) Ljubljana, šentjakobskotrnovska, ženska . . 546 „ 02 „ 5.) Velike Lašče, ženska........................ 404 ,, — „ 6.) Novo mesto, ženska........................... 390 „ — ,, 7.) Tržič........................................ 378 „ 26 „ 8.) Logatec, ženska.............................. 291 ,, 72 „ 9.) Ljubljana, šentpeterska moška............. 228 „ — „ 10.) Šiška......................................... 222 „ 37 „ 11.) Zagorje ob Savi............................... 207 „ — ,, 12.) Kranj, ženska................................. 202 „ — ,, 13.) Ljubljana, šentjakobskotrnovska, moška . . . 202 „ — „ 14.) Stari trg ............................................ 200 „ — ,, 15.) Vrhnika, ženska................................. 193 „ — ,, 16.) Ribnica, ženska............................... 192 „ — „ 17.) Brdo.......................................... 172 „ 92 „ 18.) Bohinjska Bistrica............................ 162 „ 16 ,, 19.) Ribnica, moška................................ 158 „ 95 „ 20.) Sava.......................................... 150 „ — „ 21.) Radovljica, ženska............................ 148 „ 70 „ 22.) Ljubljana, šenklavškofrančiškanska, ženska . 134 „ 42 ,, 23.) Kranj, moška.................................. •132 „ — „ 24.) Novo mesto, moška............................. 130 „ — „ 25.) Postojina, moška.............................. 126 „ 40 „ 26.) Bistriški okraj na Notranjskem, ženska . . . 126 ,, — „ Prenos . . . 7.879 K 92 h 27.) Idrija, moška............................................ 125 „ 94 „ 28.) Krško, moška............................................. 125 „ 20 „ 29.) Kamnik, ženska.......................................... 121' „ 20 „ 30.) „ moška............................................. 114 „ 74 „ 31.) Logatec, moška........................................... 102 „ — ,, 32.) Škofja Loka............................................... 89 „ 20 „ 33.) Žužemberk................................................. 83 „ 47 „ 34.) Radovljica, moška......................................... 83 „ — „ 35.) Črnomelj, ženska"......................................... 82 „ — „ 36.) Postojina, ženska........................................ 82 „ — „ 37.) Litija.................................................... 74 „ 38 „ 38.) Krško, ženska............................................. 66 „ 70 „ 39.) Gorje..................................................... 62 „ — „ 40) Cerknica 61 „ — „ 41.) Gorenjska dolina (Kranjska gora).......................... 61 „ — „ 42.) Ilirska Bistrica, moška 61 „ — „ 43.) Idrija, ženska............................................ 52 ,, — „ 4.) Poljanska dolina........................................... 50 „ — „ 45.) Unec...................................................... 40 „ — „ 46.) Jeseniška občina........................................ 36 „ 63 „ 47.) Vipava.................................................... 30 „ - 48.) Brdski okraj (zaspala).................................... 20 „ 30 „ 49.) Pivka (Št. Peter)......................................... 14 „ — „ Skupaj . . . 9.517 K 68 h II. Štajersko. 1.) Maribor, moška 1.127 K 90 h 2.) Maribor, ženska 906 „ — „ 3.) Trbovlje, moška 673 ,, 54 „ 4.) „ ženska...................................... 640 „ — „ 5.) Gradec, izvenakademiška................................. 523 „ — „ 6.) „ akademiška 391 „ i 1 „ 7.) Brežice 324 „ 37 „ 8.) Celje, moška 300 „ „ 9.) ,, ženska 300 ,, — „ 10. Šmarje-Slatina Prenos . . 5 185 214 K 92 h 11. Slovenska Bistrica . . . . 200 „ — ,, 12. Ormož, moška 198 „ 33 „ 13 Kozje 195 „ 98 „ 14 Gradec, ženska 192 H „ 15 Ljutomer 189 „ 86 „ 16. Žalec, ženska 180 „ — n 17. Ptuj 148 75 „ 18. Vransko 127 „ 50 „ 19. Sv. Lenart 120 „ 06 „ 20. Sv. Lovrenc 119 „ 66 „ 21. Ormož, ženska 118 „ H) „ 22. Vuhred 116 ,, — „ 23 Gornji grad 77 „ 60 „ 24. Žalec, moška 51 79 „ 25. Ruše 50 „ — „ 26. Slovenji Gradec 50 .. — >, 27. Laški trg 43 „ — ,, 28. Št. Jurij ob južni železnici, moška .... 38 .. 13 „ 29. Polzela 35 „ 25 „ 30. Škofjavcs 25 » — ,> 31. Lehen 16 .. 04 „ 32. Velika Pirešica 10 „ — „ Skupaj . . 7.703 K 08 h III. Koroško. 1.) Celovec in okolica 102 K - h 2.) Velikovec 74 „ 60 „ 3.) Pliberk 45 87 „ 4.) Rožek 30 5.) Beljak in okolica 25 .. — .. 6.) Šteben in okolica 15 92 7.) Kotmaraves in okolica 15 »> »> IV. Primorsko. a) Goriš Uro. 1.) Ajdovščina, ženska................................ 389 K 87 h 2.) Gorica, ženska.................................... 300 „ — „ 3.) Sežana, ženska.................................... 285 ,, — ,, 4.) Vrtojba 141 „ .44 „ 5.) Gorica, moška...................................... 65 „ — „ 6.) Kobarid............................................ 62 „ 78 „ 7.) Ajdovščina, moška.................................. 38 „ — „ 8) Prvačina............................................ 33 „ — „ 9.) Briška podružnica.......................... ._______16 „ 72 „ Skupaj ... 1.331 K 81 h b) Trst. 1.) Trst, moška............................... 11.125 K 35 h 2.) „ ženska................................ 4.052 „ 94 „ 3.) „ Grcta-Rojan, moška.......................... 740 „ — „ 4.) „ Sv. Ivan................................. 577 „ — „ 5 ) „ Sv. Jakob................................ . 550 „ — „ Skupaj . . . 17.045 K 29 h c) Istra. Podgrad................................................. 220 K 30 li Posnetek. 1.) Kranjsko 49 podružnic 9.517 K 68 h 2.) Štajersko 32 „ 7.703 „ 08 „ 3.) Koroško 7 ,, 308 „ 39 „ 4.) Primorsko a) Goriško 9 ,, 1.331 K 81 li b) Trst 5 „ 17.045 „ 29 „ c) Istra 1 _220 „ 30 „ 18.597 „ 40 „ Vkup 103 podružnice 36.126 K 55 li H. Imenik podružnic leta 1908. I. Kranjsko. 1. Bistriški okraj na Notranjskem: Ženska podružnica Ustan.dne 16./X. 1887. 1. Pavlina Baehmann, zdravn. vdova; 2. Minka Brinšek, trg. hčerka; 3. Bibijana Bisail, učit. Namestnica: Julija Valenčič, tovarn, sopr. — Ust. 11, let. 46, skupaj 57. 2. :i Bled: Ustan. dne 30./1II. 1886 z odi. min. za notr. stvari št. 1775. 1. Jakob Peternel, 2. Marica Peternel; 3. Katarina Drall. Namestniki: Ivana Pretnar, Hronekova, J. Ži- rovnik. Pokr. 7, ust. 3, let. 83, skupaj 93. 3. Bohinjska Bistrica: Ustan. dne 23./VI 1907. 4. Brdo: Ustan. dne 24. X. 1907 z odi. e. kr. dež. vlade št. 5848. 1. Janko Rahne, c. kr. notar; 2. Ivan Hrast, c. kr. ofi-cijal sod.; 3. Jak. Slapar, nadučit. Odborniki: Fr. Benkovič, velepos.; Franjo Šimenc, župan; Franjo Konšek, pos. in c. kr. poštar; Josip Zarnik, pos. in vin. trg. Odborniki pomožnega odbora: Anton Osolin, župan; Janko Vilar, pos. in vin trg.; Ivo Rokavec, pos.; Fran Zupančič, pos. 5. Brdski sodnijski okraj: Ustan. z odi. c. kr. deželne vlade dne 24. IX. 1886, št. 9627. — Pokr. 2, ust. 5, skupaj 7. 6. 'Cerklje pri Kranju: Ustan. 1889. — Andrej Kmet, nadučit.; 2. Evgen Vavken, filozof; 3. Milka Kernova. Odborniki: Ivan Barle, pos. v Gradu pri Cerkljah; Ivan Kalan, učit. v Velesovein. - Pokr. 1, ust. 18, let. 15, skupaj 34. 7. Cerknica in okolica: Ustan. dne 18. VII 1907 z odi. c. kr. dež. vlade v Ljubljani, št. 4288. 8. Cerknica in okolica: Ženska podružnica. Ustan. dne 30.,VIII. 1892, z odlokom c. kr. dež. vlade, št. 11.278. 9. :i:Črnoinelj: Moška podružnica. Ustan 1886, potrjena z odi. c. kr. okr. glav. v Črnomlju 21./I. 1887. — 1. Dr. Josip Malerii; 2 Melliijor Dolenc; 3. Rudolf Schiller. Odborniki: Janko Puhek, Avgust Blažon, Alojzij Štepec, Ust. 1, let. 48, skupaj 49 10. Črnomelj: Prva belokranjska ženska podružnica. Ustan. dne 8. X. 1892. — 1. Zofija Haring. 2 Olga Haring. 3. Albina Praprotnik. Namestnice: Rafaela Malerii, Anica Jeršinovic, Josipina Primožič. Ust. 7, let. 45, skupaj 52. 11. Gorenjska dolina: Sedež v Kranjski gori. Ustan. z min. odi. dne 8. IV. 1886, št. 6134. — 1. Dr. Josip Tičar, zdravnik; 2. Ivo Petrovčič, nadučit.; 3. Vinko Čibašek, kapelan. Namestniki: Jakob Černe, hotelir; Alojzij Klofutar, c. kr. davčni ofic.; Vilko Praprotnik, c. kr. davčni asistent. Preglednika: Ivo Jalen v Radečah, Cecilija Ambrožič, v Mojstrani 12. Gorje in okolica (pri Bledu). Ustan. dne 24. VI. 1890, št 2772. 13. Idrija: Moška podružnica. Ustan z odi. c. kr. dež. vlade dne 1. IX. 1886, št. 8837. — 1. Josip Pogačnik; 2. Josip Seljak; 3. Filip Svetec. Namestniki: Jos. Oblak, Valentin Vidman, Fr. Tavzes. Preglednika računov: Josip Modrijan, Anton Vončina Ust. 1, let 64, podp. 9, skupaj 74. 14. Idrija: Ženska podružnica. Ustan. dne 29./X. 1892, z odi. c. kr. dež. vlade, št. 13.037. — 1. Karla Šotolova; 2. Sonja Peganova: 3. Davorinka Bažljeva; namestnica: Mafenka dr. Stverakova; tajnica: Rozalka Tavzeseva; namestnica; Franja Sedejeva; rač. pregledovalki: Franja Lapajnetova, Apolonija Vičičeva. 15. Ilirska Bistrica-Trnovo: Moška podružnica. Ustan. dne 13./VIII. 1886. Pokr. 1, ust. 2, let. 32, skupaj 35. 16. Jeseniška občina: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 11./VII. 1905, št. 2534. — 1. Dr. Fr. Kogoj, dež. okr. zdravnik; 2. Jak. Špicar, posojilu, uradn.; 3. Lovro Ihimer, obč. tajnik. Namestniki: Fr. Pavlin, fotog ; Fr. Kerstein, obč. sluga; Fr. Novak, brivec; Peter Vitar, trg Let. 40 17. Kamnik z okolico: Moška podružnica. Ustan. dne 31.111. 1889, št. 3502. 1. Jos. Močnik, lekarnar; 2. Fr. Stele, zas. uradnik; 3. Anton Križman, c. kr. davčni oskrbnik. Namestniki: Mart. Novak, c. kr. višji poštar; Iv. Rojko, c kr. davčni pristav; Makso Koželj, akad. slikar. Odborniki: lv. Hudo-bilnik, pos.; dr. Alojzij Kraut, odvetnik, Fr. Martinčič, c. kr. oficijal v p. — Pokr. 5, ust. 7, let. 48, podp. 31, skupaj 91. 18. Kamnik: Ženska podružnica. Ustan. dne 6. IX. 1891 z odi.c. kr. dež. vlade, št. 11.014. — 1. Anica dr. Kraut; 2. Marija Kratner; 3. Rezika Karolnik. Namestnice: Franja Debevec, Marija Ahčin, Ivanka Trpine. — Pokr. 8, let. 58, podp. 1, skupaj 67. 19. Kostanjeviški okraj: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 17. V. 1890, št. 5826. 20. Kranj: Moška podružnica. Ustan. dne 28. XI. 1885, št. 4426. — 1. Fr. Šavnik; 2. Ant. Šinkovec ml.; 3. Jos. Meden. Namestniki: Ant. Šlamberger, Makso Rock, Pavel Mayr. Pokr. 6, ust. 7, let. 52, podp. 2, skupaj 67. 21. Kranj: Ženska podružnica. Ustan. dne 13./V1II. 1892, št. 10 889. — 1. Lcopoldina Šavnik, soproga lekarnarja; 2. Janja Miklavčič, učiteljica; 3. Marija Pirec, sogroga pos. in trg. Namestnice: Matilda Majdič, soproga veletržca; Ra-dojka Ullrich, pos ; Mar. Ros, učiteljica. — Pokr. 2, ust. 21, let. 66, skupaj 89. 22. *Kropa-Kamnagorica-Dobrava in okolica: Ustan. z min. odi. dne 30. 111. 1886, št. 4775. - 1. Juri Magušar, pos. in trg.; 2. Zdravko Žmitek, zas. uradnik; 3. Luka Lazar, trg. Namestniki: Ant. Pogačnik, župan; Jos. Ambrožič, pos.; Fr. Šolar, župan. Odborniki: Iv Fister, Iv. Potočnik, Ljudmila Pleničar, lv. Kralj, lv. Markovič, Jos. Pogačnik, Anton Pezdič, Minka Medič, Fil. Pogačnik, Leon Jerše. Pregledovalca računov: Ana Božič, Jos. Pleničar. Pokr. 5, ust. 4, let. 16, skupaj 25. 23. Krško: Moška podružnica. Ustan. dne 6.111. 1887, z odi. c. kr. dež. vlade dne 24. 111., št. 3013. — 1. Iv. Lapajne, ravnatelj v p ; 2. Janko Stare, c. kr. davčni asistent; 3. Dr. Vilko Maurer, not. kand. Namestniki: Jos. Perovšek, c. kr. evid. geometer; Fr. Antolič, not. uradnik, I lorjan Rozman, učitelj. — Ust. 5, let. 35, podp. 12, skupaj o2. 24. Krško in okolica: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c. ki. dež. vlade dne 27./V1I. 1894, št. 13 985. 25. Litija: Ustan. dne 1 ./XI. 1886, št. 10.929. — 1. Bern. Andolj-šek, nadučit.; 2. L. Svetec, c,-kr. notar; 3. Vinko Watzak, c. kr. poštar. Namestniki: Fr. Slanec, velepos.; Frid. Nerat, c. kr. sod. pristav; Iv. Demšar, živinozdravnik. — Pokr. 36, ust. 9, let. 17, podp. 53, skupaj 115. 26. Ljubljana: Podružnica 1. ljubljanska. Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 14./X. 1885, št. 10.133. — 1. Dr. Vinko Gregorič, primarij; 2. Fr. Novak, c. kr. profesor; 3. Dav. Karlin, c. kr. profesor v p. Namestniki: Rajko Perušek, e. kr. profesor; Anton Bartel, c. kr. profesor; Alojzij Tavčar, c. kr. profesor. Drugi odborniki: Dr. Jak. Žmavc, c. kr. profesor; Fr. Vajda, c. kr. profesor; Štef. Podboj, c. kr. gimn. učitelj. — Pokr. 60, ust. 42, let. 211, podp. 25, skupaj 338. 27. Ljubljana: Šenklavškofran čiškanska ženska podružnica. Ustan. dne 25./V11. 1892. 28. Ljubljana: Št. Jakobsko trnovska moška podružnica. Ustan. z min. odi. dne 29./I1I. 1886, št. 3164. - Pokr. 7, ust. 15, let. 49, skupaj 71. 29. Ljubljana: Št. Jakobsko trnovska ženska podružnica. Ustan. z odi. c. kr dež. vlade dne 4 /Vlil. 1892, št. 9208. — 1. Ivana Snpančič, stavbenika soproga; 2 Vera Souvan; 3. Jela Lozar in Josipina Vidmar. Namestnici: Brigita Souvan, Mar. Petrovčič. Odbornice: Franja dr. Tavčar, Jelka dr. Bretl, Uršida Souvan, županja Milica Hribar, Ivana Beg, M. Marolt, Antonija Kadivec. — Pokr. 21, ust. 32, let. 114, podp. 50, skupaj 217. 30. Ljubljana: Šentpetrska moška podružnica. Ustan. dne 14./IV. 1886, št. 5771 odi. c. kr. min. — 1. Fr. Mally, tovarnar in obč. svet.; 2. Fr. Podkrajšek, žel. ofic.; 3. Fr. Mase/j, c. in kr. rač. stotnik v p. Namestniki: Viktor Rolir-tnann, tovarnar; Fr. Žan, mesar, mojster; Fran Medic, trg. sotr.; Ivan Bonač, tovarnar. Odborniki: Al. Lenček, klep. mojster in obč. svetnik; Tomo Mencinger, trg.; Fr. Potočnik, pristav juž. žel. — Pokr. 13, ust. 30, let. 114, skupaj 157. 31. Ljubljana: Šcntpctrska prva ženska. Ustan. dne 12./IV. 1891. — 1. Antonija Mally, soproga tovarn.; 2. M c I. Bavdek, pos.; 3. Ana Podkrajšek, pos. Namcstn.: 1. podpredsednica je blagajničarka; 2 Minka Vrančič; 3. Kat. Žan; Antonija Kadivec. Odborn.: Pavla Senekovič, Ana Vičič, Ivana Vičič. — Pokr. 7, ust. 32, let. 113, skupaj 152. 32. Logatec: Moška podružnica. Ustan. dne 6. 1. 1887. — l.Jos. Prevec, c. kr. sod. pristav; 2. Stan. Legat, šolski vodja; 3. Val. Vončina, c. kr. sod ofic. v p. Namestniki: Fr. Majdič, ' Iv. Rihar, Jos. Tollazzi. — Pokr. 1, let. 51, skupaj 52. 33. Logatec: Ženska podružnica. Ustan. dne 21 Vlil. 1892, št. 9854. 1. Josipina Mazi; 2. Mara Palme, učiteljica; 3. Mar. Legat. Namestnice: Ana dr. Kraut; Ana Lavrič; Ivana Smole, učiteljica. Odbornici: Klementina Vončina, Mar. Strmole. — Pokr. 6, ust. 4, let. 55, skupaj 65. 34. Loški potok: Ustan. s c. kr. min. odi. dne 28./IV. 1886, št. 6133. • 35. Meniševska v Begunjah: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 16. XI. 1886, št. 10.511. 36. 'Metlika: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 16.,'IV. 1886, št. 4866. — 1. Josipina dr. Weibl: 2. Pavla Fleischmann-, 3. Vilma Gangl Namestnice: Cecilija Guštin, Agata Mahar, Franja Lavrič. Odbornice: Amalija Weibt, Karolina Fux, Josipina Skušek, Julijana Hrehorič, Klementina Vukšinič, Amalija Podgornik, Amalija Sturm, Rada Grbec, Regina Fran, Otilija Trampuš. — Let. 65 37. Mokronog: Ustan. z min odi. 1886, št. 1. Dr. Matija Hočevar, okrož. zdravnik; 2. Jos. Tratar, učitelj; Marica Pasetzky. Namestnica: Josipina Rozina, sprg. c. kr. davčn. upravitelja. Odborniki: Konrad Rozman, c. kr. davčni upravitelj ; Ant Mejač, c. kr. sodnik; M Pintar, notar. kand. Odbornika namestnik Ivan Žagar, dež. dacar. — Pokr. 2, ust. 1. 38 Naklo z okolico na Gorenjskem: Ustan. dne 18. IX 1887. Let. 2, podp. 18, skupaj 20. 39. Novo inesto: Moška podružnica. Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 3.111. 1886, št. 3318. — 1. Iv. Krajec, pos.; 2 Edm. Kastelic, trg.: 3. Iv. Maselj, c kr. prof. Namestniki: Ant. Žlogar, kanonik; Dav. Majcen, c. kr. prof.; Jos. Ogo-reutz, trg. — Pokr. 3, ust. 17. 40. Novo mesto: Ženska podružnica. Ustan. z dop. c. kr. okr. glav. v Novem mestu z dne 15./XII. 1901. — 1. Jakobina dr. Žitek; 2. Frida Vavpotič; 3. Ana Kompare. Namestnice: Marica Kozina; Ivana Levec: Mar. dr. Vavpotič, Odbornice: Matilda Rohrman, Malnerič, Preatoni in Skale. — Ust. 9, let. 76, podp. 62, skupaj 147. 41. Pivka s sedežem v Št. Petru: Ustan z odi. c. kr dež. vlade dne 3. X. 1886, št. 9917. - 1. Rud. Horvat, nadučit.; 2. Marica Dovgan, učiteljica; 3. Mih. Kalan, nadučit. Namestniki: Fr. Verbič, nadučit.; Al. Domicelj, ml., trg ; L. Špilar, trg. — Pokr. 3, ust. 22, let. 42, podp. 50, skupaj 117. 42 Poljanska dolina: Ustan. dne 17. IX. 1886. 43 Postojna: Moška podružnica. Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 13.;1X. 1886, št. 8053. • 44. Postojna: Ženska podružnica. Ustan. 'dne 28./Vil. 1892, potrjena z odi c. kr. dež. vlade dne 17., IV. 1893, št. 2161. 45. Prem: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade z dne 3. IX. 1886. št. 8964. 46. **Radomlje: Ustan I. 1908. 47. Radovljica: Moška podružnica. Ustan. dne 27. IX. 1892. — 1. Dr. Janko Vilfan, župan; 2. Iv. šega, učit.; 3 Leopold Fursager, trg. Namestniki: Val. Žun, Fr. Jaklič, Iv. Sartori. Odbornika: Jos. Pogačnik, Rud. Kunstelj. — Pokr. 3, ust. 5, let. 53, skupaj 61. 48. Radovljica in okolica: Ženska podružnica. Ustan. dne 8. Vlil. 1900, št. 3502. — 1. Jela dr. Vilfan; 2. Kristina Fajdiga; 3. Josipina Resman. — Pokr. 2, ust. 2, let. 26, skupaj 30. 49. Ribnica: Ustan. z min. odi. dne 5. II. 1886, št. 1571. — 1. Dr. Ant. Schiffrer, zdravnik in župan; 2. Ant. Spende, c. kr. sod. ofic.; 3. Št. Tomšič, nadučitelj. Namestniki: lgn. Gruntar, c. kr. notar; Iv. Toporiš, c. kr. sodnik; Iv. Arko, posoj. tajnik. — Pokr. 5, ust. 18, let. 68, skupaj 91. 50. Ribnica in okolica: Ženska podružnica. Ustan. dne 1 ./IX. 1898, št. 18 964. — 1. Franja Picek, trg. soproga; 2. Julija Tomšič, nadučit. soproga; 3. Anka Podboj. Namestnice: Ana Podboj, Vida Picek, Ana Lovšin. Odbornice: Karolina Go-derer, Angela Križman, Ivana Klun, Klementina Pauser, Franja Pakiž, Ana /'odboj, Amalija Fajdiga, Franja Razinger. — Pokr. 9, ust 13, let. 95, skupaj 117. 51. Sava-Javornik-Koroška Bela: Ustan. z odi. c. kr. okr. glav. Radovljica dne 4. X. 1907, št. 5554. — 1. Andrej Soklič, topilec in pos.; 2. Fran Trojar\ 3. Anton Ravnik, tovarn, vratar. Odborniki: Karol Lorene, Fran Potočnik, Urban Rav-hekar, Peter Prevec, Fran Mencinger, Jakob Stupnikar. — Pokr. 4, let. 63, skupaj 67. 52. Selce na Gorenjskem: Ustan. z odi. c. kr. okr. glav. v Kranju dne 31./V. 1886, št. 5007. 53. Senožeče: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 23./IV. 1886 št. 4033. 54. Smlednik in okolica: Ustan. dne 20. VI. 1887. 55. Stari trg pri Ložu: Moška podružnica. Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 19. 1. 1893, št. 15.820 de 1892. — 1. Jakob Kogej, c. kr. notar; 2. Justina Kozamernik, učit.; 3. Ladko Zakrajšek, pos. sin. Namestniki: Franja Benčina, sopr. pos.; Mara Lencen, c. kr. davkarja hči; Franjo Žagar ml., prokurist, Markovec. Odbornik: Ferdo Vigele. —- Pokr. 4, let.,67, podp.2, skupaj 73. 56. Stari trg: Ženska podružnica. Ustan. dne 12./II. 1893. 57. Šiška: Ustan. dne 17 /11. 1886 z odi. c. kr. min. št. 1269. — 1. Makso Lavrenčič, pos.; 2. Drag. Mohar, pos.; 3. Ant. Rojina, pos. Namestnik: Ant. Javoršek, nadučitelj. Odbornika: lv. Škarjovec, Iv. Kovič. — Pokr. 4, ust. 12, let. 14, podp. 62, skupaj 92. 58. in 59 Škofja Loka in okolica: Moška podružnica. Ustan. z min. odi. dne 23. III. 1886, št. 4772. — Ženska podružnica ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 16./1I. 1894, št. 3084. — 1. Slavko Flis, učit.; 2. Ivanka Flis, pos.; 3. Rafko Thaler, trg. Namestniki : Dr. Karol Zakrajšček, okr. zdr.; Otilija Logar, pošt. ofic.; Leo Lavrič, trg. Odborniki: Albina Deisinger, zaseb. Pregl.: Josip Deisinger, trg.; Andrej Oblak, trg. — Pokr. 3, ust. 18, let. 27, skupaj 48. 60. '-'Trebnje in okolica: Ustan. dne 4. Vlil. 1908 z odi. dež. vlade št. 3714 p. — 1. Viljem Tomič; 2. Vinko Šerak; 3. Silvija Praznik. Namestniki: Fr. Potokar, Olga Vozelj, Mervar, Mila Tomič, Janko Bukove, Marija Z ure. —• Pokr. 4, let. 54, skupaj 58. 61. Tržič in okolica: Ustan. dne 29. VIII. 1899, št. 4547. — 1. Fr. Špendal, duh. svetu, in župnik; 2. Rili. Mally, c. kr. davčni kontr. v p.; 3. Jos. Šter, krčmar. Odbornika: Fr. Ahačič, Rajko Pollak. — Pokr. 3, ust. 7, let. 60, podp. 16, skupaj 86. 62. *Turjak: Ustan. dne 26./111. 1886. — 1. Jem. Žužek, c. kr. poštar; 2. Pavlina Marn; 3. Helena Medved. Namestniki: Katarina Bergant, Helena Kožar, Ivana Prusnik. Pokr. 3. 63. Unec in okolica: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 13. V. 1904, št. 8581. - 1. Avgust Bele; 2. Peter Repič\ 3. Matilda Sebenikar. Namestniki: Ant. Kozlevčar, Viljclmina Repič, Antonija Gnezda. — Let 27. 64. Velike Lašče: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c. kr. okr. glav. v Kočevju dne 2. I. 1896, št. 12 271. — 1. Ana Hočevar■; 2. Franja Hočevar; 3. Marija Somrak. Namestnice: Ema Pucelj, Nežika Somrak, Milka Hočevar. Odbornice: Leopoldina Stefančič, Ana Fink, Marija Hočevar, Ana Hočevar, Lenček, Mar. Zadnik, Franja Strah, Preglednice: Leopolda Garbeis in Lea Bakovič. — Pokr. 6, ust. 5, let. 80, skupaj 91. 65. *!|:Vič: občina. Ustan. 1. 1908. Let. 50. 66. Št. Vid nad Ljubljano: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 12.. XII. 1892, št. 15.434. 67. Vipava: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 24. IX. 1886, št. 9656. — 1. Jurij Hus, lekarnar; 2. Rado Grum, učitelj; 3. Dr. Pavel Kanc, okr. zdravnik. Namestniki: Karolina Kanc, zdravn. soproga; Leopoldina Vadnjal, učiteljica; Ljudmila Boršt nar, učiteljica. — Pokr. 2, ust. 1, let. 79, skupaj 82. 68. Vrhnika: Moška podružnica. Ustan. dne 19. III 1887, potrjena z odi. c. kr. dež. vlade dne 19./IV. 1887, št. 4123. 69. Vrhnika: Ženska podružnica. Ustan. dne 10./X. 1892 z odi c. kr. dež. vlade št, 12.368. — 1. Ema dr. Modiceva. 70. Zagorje ob Savi: Ustan. z odi. c. kr. okr. glav. v Litiji dne 27. XI 1892, št. 3152. — 1. Janko Levstik, nadučitelj; 2. Miloš Lazar, računovodja; 3. Ferdo Poljšak, pos. Namestnica: Mar. Weinberger, pos. Odborniki: Fr. Kozjak, naduč.; Tomo Koprivc, pos ; Fr. Weinberger, župan; Ognjeslav Firm, računovodja; Janko Stepišnik, učit.; Štefanija Korbar; Amalija Koprivc; Mar. Levstik: Leopolda Ašič. —■ Pokr. 7, ust. 3, let. 82, skupaj 92. 71. *Zatičina-Višnja gora: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 3./IX. 1886, št. 8967. — 1. Fr. Kovač, nadučitelj; 2. Janko Škrbinec, nadučitelj; 3. Jos. Škufca, trgovec. Namestniki: Karol Gorišek, učitelj; Mirko Drmelj, učitelj; Fr. Zbrizaj, c. kr. kancelist. — Pokr. 3, ust. 16, let. 14, podp. 4, skupaj 37. 72. ^Železniki na Gorenjskem: Ustan. dne 17. VI. 1886, št. 5. — 1. Anton Hafner, pos.; 2 Matej Klopčič, županov sin; 3. Jos. Demšar, lesni trgovec. Namestnik: Jos. Košmelj. — Pokr. 1, let 30, skupaj 31. 73. Žužemberk in okolica: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 2. VII. 1887, št. 6490. — 1. Josip Pehani, pos. in gost.; 2. Iv. Cirk, davčni asistent; 3. Greg Koželj, trgovec. Ust. 5, let. 23, skupaj 28. II. Štajersko. 1. Sv. Benedikt v Slov. Goricah: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c kr. namest. v Gradcu dne 21. Vil. 1904, št. 26 257. 2. ^Braslovče: Ustan. dne 3. 111. 1886, št. 6521 odi. min. za notr. zadeve. 1. Florijan Kak, pos.; 2. Ivan Vogrinec, kapelan; 3. Rud Salaba, trg. pom. Namestniki: Fr. Lorber, nadučitelj; Iv. Kramer, učitelj, Iv. Zotter, nadučitelj v Gomilskem. Ust 3, let. 23, podp. 10, skupaj 36. 3. Breški okraj v Brežicah: Ustan. z odi. c kr. vlade z dne 27./Vil. 1890, št. 15.332. — 1. Andrej Levak, velepos.; 2. Fr. Pišek, tajnik posojilu.; 3. Jos Uršič, trg. Namestniki: Jos. Mešiček, mest. župnik; Pet. Gorjup, kapelan; Ign. Polanšek, pek. mojster. 4. *:!:Brežice: Ženska podružnica. Ustan. dne 26. IV. 1908. 1. Ivanka Levak; 2. Anica Poljanšek; 3. Fani Mešiček. Na- mestnice: Olga Balon, Frida Preče, Ter. Frece. — Ust. 2, let. 73, skupaj 75. 5. Celje: Moška podružnica. Ust. z min. odi. dne 14. XII. 1885, št 3563. - 1. Dr. A. Dolar; 2. Dr. Janko Sernec; 3. Dr. Štefan Rajh. Namestniki: Dr. Gvidon Sernec. Odbornika: Fr. Voglar, Rud. Stermecki. Pokr. 6, ust, 9, let. 136, skupaj 151. 6. Celje: Ženska podružnica. Ustan. z odi c. kr. namest. v Gradcu dne 19. XI. 1893, št. 29.547. — 1. Ana dr. Kukov- čeva; 2. Melanija Sernec; 3. Mila Sernec. Namestnica: Antonija dr. Schvvabova. Odbornici: Minka Kos, Kalan. — Pokr. 4, ust. 5, let. 141, skupaj 150. 7. *Gornja Radgona: Ustan. 1901. — Dr. Fr. Simonič, kustos vseučiliške knjižnice v p.; 2. Iv. Ašič, not. kand; 3. Jos. Zemljič, posoj. tajnik. Namestniki : dr. Fr. Strelec, c. kr. not.; Ant. Korošec, trg.; Terezija Petovar, učiteljica; dr. Lev Kreft, zdravnik; Jos. Korošec, učitelj. — Ust. 4, let. 28, podp. 4, skupaj 36. 8. Gornji grad: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 27./II. 1886, št. 2593. — 1. Josip Kranjc, 2. dr Maks Ko-nečnik, 3. Avgust Drukar. Namestnika: Rud. Vivod, Fr. Kocbek. Pokr. 1, ust. 23, let. 36, podp. 6, skupaj 66. 9. Gradec: A kad c m iška podružnica. Ustan. z min. odi. dne 26. I. 1886, št. 1112. 10. Gradec: Iz ve na kadem iška podružnica. Ustan. z min. odi. dne 15./V. 1886, št. 7231. — 1. Iv. Benedik, župnik v p.; 2 Pavel Glaser, c kr. poštni računski asistent; 3. Iv. Vouk, c. kr. poštni nadkontrolor. Namestniki: Drag. Lubec, dvorni svetnik; Ant. Batič, c. kr. poštni nadoficijal; Fr. Vršič, zavarovalni uradnik. Drugi odborniki: Ant. Klemenčič, c. kr. poštni asistent; Vek. Baš, črcvljarski mojster. — Pokr. 5, ust. 22, let. 130, podp. 15, skupaj 172. 11. Gradec: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c. k. namest. v Gradcu dne 12./VI. 1907, št. 8, 1844/1. - 1. Jela dr. Murkova, soproga vseučil. prof.; 2. Zorka Kavčičeva, uradnica; 3. Gerta Gomilšakova. Namestnice: Sigismunda Wendlerjeva, soproga dež. sodn. svetnika; Marijanica Glaserjeva, uradnikova soproga; Pavla Žmavčeva. — Ust. 1, let. 52, skupaj 53. 12. "“"Hrastnik-Dol: Ustan. z odi. c. kr. okr. glavarstva v Celju dne 26./1I. 1908, št. 8, 867/1. — 1. Ant. Gnus, nadučitelj; 2. Mar. Poglajen, vrtnarica; 3. Igri. Jan. Namestniki: Alojzija Roš, Fr. Peklar, T. Dolinšek. Drugi odborniki: Dom. Majcen, Fr. Plaznik, Lila Štefančič, Mar. Sorčan, Ur. Koželj, Ivan Sovre, Al. Pinter. — Pokr. 2, ust. I, let. 122, skupaj 125. 13. Šent Jurij ob južni železnici: Moška podružnica. Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu 8., V. 1886, št. 895. — 1. Josip Čulek, učitelj; 2. Karol Kveder, učitelj; 3. Alojzij Recelj, učitelj. Namestniki: Jos. Drofenik, Andr. Oset, Oton Kartin. — Let. 24, podp. 29, skupaj 53. 14. Št. Juri ob južni železnici: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c kr. naniest. v Gradcu 9./XI. 1891, št. 19.609. 15. Konjice: Ustan. z min. odi. dne 26. III. 1886, št. 4252. — Pokr. 1. 16. Kozje in kozjanski okraj: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 18. II. 1904, št 6044. — 1. Rupert Brovet, davčni upravitelj; 2. T. Hohnjec, nadučitelj; 3. Otmar Golob, notarski kandidat. Namestniki: Dr. Ferdo Kunej, zdravnik; Fr. Vadnal, učitelj; Fran Gostinčar, učitelj. — Let. 32, podp. 7, skupaj 39. 17. Laški trg in okolica: Ust. z odi. c. kr. namest. v Gradcu z dne 18, IX. 1891, št. 21 236. 18. Lehen pri Ribnici: Ustan. z odi. c. kr. deželne vlade v Gradcu dne 27. III. 1887. — 1. Jak. Vrbanec, velepos.; 2. I. Pahernik, velepos.; 3. Marija Vrbanec, veleposestnika liči. Namestniki: Lev Bruniko, visokošolec; Vekoslava Medved. — Let. 12, podp. 13, skupaj 25. 19. Lembah in okolica: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu 2./X. 1907, št. 8, 2731 1. — 1. Anton Kocuvan, župnik; 2. Rudolf Kranjc, organist; 3. Marica Godec, učiteljica. Namestniki: Ant. Črnko, Feliks Robič, Jurij Kaloh, posestniki — Let. 23. 20. Sv. Lenart v Slov. goricah: Ustan. z odi c. kr. namestništva v Gradcu dne 13./X. 1888, št. 21.440. — 1. Fr. Breznik, veleposestnik; 2. Fr. V rabelj, zasebni uradnik; 3. dr. Milan Gorišek, odvetniški kandidat. — Let. 27. 21. Ljutomer z okolico: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Gradcu dne H). X. 1892, št. 23.714. — 1. Janko Karba, učitelj; 2. —; 3. Fr. Zacherl, učitelj. Namestniki: Fr. Čeh, učitelj; Pero Veselič, brijač; Marica Lebar, učiteljica. Odbornice: Marija dr. Cliloupkova, Matilda dr. Grossmanova, Mar. Seršenova. — Let. 49, podp. 76, skupaj 125. 22. Sv. Lovrenc in okolica nad Mariborom: Ženska podružnica. Ustan. dne 1 . VIL 1901, z odi. c. kr. namestništva v Gradcu, št. 22 692. — 1. Mar. Brezočnik, 2. Mina Pernat, 3. Marica Kašovic. Namestnice: Julija Skerbinjek, Micika Ladinik, Milica Lampreht. Odbornice: Filomena Skerbinjek, Brigita Šiker. Jožica Pernat. — Ust 4, let.‘21, skupaj '25 23. Maribor: Ustait. z min. odi. 10.1.1888, št. 353. — 1. l)r. Anton Medved, gimn. prof ; 2. Fr. Majer, trg. uradnik; 3 dr. Via dimir Sernec, odvetniški koncipijent. Namestnik: dr. Radivoj Pipuš, odvetnik. — Pokr. 14, ust. 12, letn. 64, več podpornikov, skupaj 90. 24. Maribor in okolica: Ženska, podružnica Ustan. dne 14./V. 1898, št. 12.381. — 1. Pavlina tir. Voušekova, soproga sodnega nadsvetnika; 2. Mara Koprivnikova; 3. Mar. dr. Poljančeva, prof. soproga Namestnice: Julija Sternova, Ivanka Sernečeva. ■ l.et. 76. 25. ** Mozirje: Gornjesavinski ženska podružnica. Ustan. dne 23. XII. 1907, št. 8, 3362 1, 1907 I. Ana dr. Goričarjeva. 2. Antonija Jeiovnikova; 3. Antonija Jeiovnikova Namestnice: Mar. Drukarjeva, Avg. Schusterjeva, Pavla Terbejeva. Odbornice: Frančiška Goričarjeva, Mara Lajkaufova, Ivana Lipoldova, Marica Pepelnakova, Terezija Praprotnikov a. Pavla Tribuševa, Vilma Kocbekova; Karla Petkova, Elizabeta Matkova, Amalija Turnšekova, Julija Bizjakova. Ust. 1, let. 25, skupaj 26. 26. Ormoški okraj: Moška podružnica. Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 17. X. 1887, št. 21.101. 1. Dr. Anton Žižek, zdravnik; 2, Anton Porekar, nadučitelj; 3. Ciril Geršak, inženir. Namestniki: Jakob Menhart, župnik; Jakob Potočnik, črevljarski mojster; Jakob Zadravec, posestnik paromlina. Odbornik: Fr. Kovač, tajnik okrajnega zastopa. - Pokr. 1, ust. 14, let. 24, skupaj 39. 27. Ormoški okraj: Ženska podružnica. Ustan. z odlokom c. kr. namestništva v Gradcu dne 21.T. 1892, št. 721. 1. Ana Rozinova; 2. Uršika Knharičeva; 3. Jerica Onudčeva. Namestnice: Roza Miklova, Ivanka dr. Žiiekova, Angela Porekarjeva. — Ust 10, let. 45, podp. 5, skupaj 60. 28. Polzela: Ustan. z odi c. kr. namest. v Gradcu dne 8. 111. 1887, št. 4219. — 1. Jos. Repič; 2. Jul. Sevnik; 3 Jos. Cizel. Namestniki: Fr. Turnšek, Ana Kandušer, Josipina Koderman Odborniki: Fr. Repič, Antonija Cizel, Mar. Repič Pregledovalec računov: Julij Žigan. — Let. 15, podp. 11, skupaj ‘26. 29. PonikVa: Ustan. z odi. c. kr. nainest. v Gradcu dne 8., III. 1887, št. 4219. 30. Ptuj: Ustan. z odi. c. kr. nainest. v Gradcu dne 27. XII. 1885, št. 25.288. — 1. O. Lenart Vavpotič, gvardijan; 2. dr. Josip Komljanec, c. kr giiun. profesor; 3. Ferdinand Skuhala, posoj. uradnik. Namestniki: Jos. Zelenik, posestnik; Andrej Babič, posojilnični uradnik; Anton Kolarič, c. kr. profesor; Mar. Lukmar, učiteljica. 31. **Ptuj: Ženska podružnica. Ustan. dne 10. VIII. 1908, št. L, 6795/08, odi. c. kr nainest. v Gradcu. — 1. Vida dr. Horvatova, soproga odvetnika; 2. Marijana Luknarjeva, učiteljica; 3. Ida Toplakova, hčerka davkarja. Namestnice: Valentina Kaukler-jeva, soproga nadučiteljeva; Ema Trstenjakova, učiteljica; Langerholzeva in Fleckova. 32. ** Rajlienburg -Videm in okolica: Ustan z minist. odi. z dne 11. IX 1907. — 1. Dr. M. Sdimirmaul, 2. Lavoslav pl. Rain-hofen; 3. Josipina Kosar. Namestniki: Ant. Kunej, Janko Knapič, Fr. Kocjan, Karolina Podjet. Odbornika: Fr. Kužnik, Juro Klemenčič. — Let. 45, podp. 16, skupaj 61. 33 Rečica v Savinjski dolini: Ustan. z minist. odi. dne 15./IV. 1886, št. 5233. — 1. Ant. Turnšek; 2 Karol Mayer; lv. Veit. Namestnika: Rud. Pevec, Ivanka Sdivvarz. — Ust. 2, let. 31, skupaj 33. 34. Ruše in okolica: Ženska podružnica. Ustan. z dne 26. XII. 1898. — 1. Ema dr. Gorišekova; 2. Davorin Lesjak; 3. Ela Lichtenvvallnerjeva. Namestnice: Julija Srnčeva, Terezija Haričeva, Alojzija Glaserjeva. Odbornica: Ivanka Hlebova. — Letn. 52. 35. Sevnica: Ustan. z min. odi. dne 27./V. 1886, št. 8017. 36. Slovenji Gradec in okolica: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 3.'III. 1887, št. 3926. — 1. Konrad Šmid. cand. iur.; 2. Fr. Pičhler, c. kr. davčni pristav; 3. Vlad. Ferjan. c. kr. oficijal. Namestniki: Šim. Šalamun, nadučitelj; Albert Zavodnik, cand. iur.; Ant. Valenčak, trgovec. — Ust. 19, let. 43, skupaj 62. 37. Slovenska Bistrica: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 13. IX. 1892, št. 20.790. 38. Šaleška dolina v Šoštanju: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 20. 11. 1896, št. 3698. 39. Škofja ves pri Celju; Ustan. z odi c. kr namest. v Gradcu dne 3. X. 1890, št. 35.890. — 1. Ivan Prekoršek; 2. Fran Lešnik; 3. Anton Gmeiner. Namestnik: dr. Branko Žižek. 40. Šmarje-Slatina: Ustan. z odi. c. kr. dež vlade v Gradcu dne 10./X1I. 1886, št 24 839. - 1. Dr. Jos. Rakež, zdravnik; 2. Evstahij Kobal, privatni uradnik; 3. Janko Ilc, kaplan; Namestniki: Fr. Ferlinc, župan; Lovro Kuharič, davčni asistent; Davorin Zavrač, c kr. sodni oficijal. Odbornik: Mili. Skale, gostilničar. — Ust. 5, let. 27, skupaj 32. 41. Trbovlje in okolica: Ustan. kot podružnica za „Zidani most in okolico" z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 7. XII. 1886, št. 24.545. Dne 25./X 1891. sc je preselila in ima svoj sedež v Trbovljah, kar je na znanje sprejelo c. kr. namestništvo dne 30.,III. 1892, št. 6047. - 1. Robert Plavšak, učitelj; 2. Juro Naglav, paznik; 3. Slavko Cimperšek, učitelj Namestniki: Fr. Dreo, velepos.; Josip Velkavrh, učitelj; Niko Pintarič, krojač. Odborniki: Anton Kuhar, učitelj; Oskar Mol, učitelj; Dragotin Režun, uradnik. — Pokr. 4. 42. Trbovlje in okolica: Ženska podružnica. Ustan. dne 13./II. 1901, z odi. c. kr namest. v Gradcu dne 19. 11 1901, št. 5466. — 1. Ana Dimnik, pos.; 2. Ruska Frankovič, modistinja; 3. Zlata Kuhar-Mol, učiteljeva soproga Namestnice: Neža Dreo, velepos.; Reza Pust, prodajalka; Josipina Šen tj ure, pazn. sopr. Odbornice: Štefka Cimperšek in Mar. Arzenšek, učiteljici; Pavlina Volker in Mar. Mayer, gost. hčerki; Roza Les, rud babica. — Pokr. 3, ustan. 1, letn. 120, podp. 20, skupaj 144. 43. Velenje: Ustan. z odi. c kr. glavarstva v Slovenjem Gradcu dne 19. IX. 1894, št. 2879. — 1. Dr. M. Podlesnik, okrožni zdravnik ; 2. J. Armič, učitelj; 3. Cirila Ježovnikova. Namestniki : A. Jankovičeva, nadučit. soproga; Senica, trgovka in posestnica; B. Hrence, učiteljica. 44. Velika Pirešica: Ustan. z odi. c. kr. namest. dne 22./V11. 1888, št. 15 216. 45. Vransko: Ustan. dne 9./1891, z odi. c. kr. namest. v Gradcu dne 30./XIl 1890, št. 45.968. — 1. Rud. Vrabl, učitelj. 2. Bebi Kolšek, učiteljica; 3. Ivan Jakše, učit. Namestniki: Anica dr. Karbova, Jos. Rotner, Kar. Košenina. — Pokr. 2, ust. 2, let. 60, skupaj 64. 46. Vuhred-marenberški okraj: Ustan. z odi. c kr namestništva v Gradcu dne 10./I1. 1886, št. 2958. — I Matej Bežan, c kr. notar; 2. Iv. Lederhas, org.; 3. Fr. Mravljak, modroslovec. Namestnika: Ant Osrajnik, Peter Mravljak. Odbornika: Fran Pahernik, Ed. Kocbek. — Ustan. 7, let. 51, skupaj 58. 47. ** Vuzenica, Muta in okolica: Ustan dne 29./Xll. 1907. — 1. Jak. Verdnik, pos ; 2 Emerik Mravljak, trg. sin; 3. Alojzij Grubelnik, posestnik. Namestnika: dr. Maks Pregl, zdravnik; Fr. Korbar, učitelj. Let. 42. 48. Žalec pri Celju: Moška podružnica. Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 28./II. 1886, št. 2621. — 1. Anton Petriček; 2 Fr .Piki; 3. Fr. Pristovšek. Namestniki: Benjamin Kunej, Rajko Vrečer, Vinko Kveder. — Pokr. 2, ust 12, letn. 20, skupaj 34. 49. Žalec pri Celju: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Gradcu dne 5. XII. 1905, št. 54.651. — 1 Marija Roblek; 2. Dora Pristovšek; 3. Dora Bergman. Namestnice: Terezija Kordiš, Ljubica Lipold, Marija Černej. — Let. 58. III. Koroško. 1. Apače: Ustan. z odi. c kr. dež vlade v Celovcu dne 16./V. 1888, št. 601. 2. Beljak in okolica: Ustan z odi. c. kr. dež. vlade v Celovcu dne 21./X 1886, št 1954. 3. ** Borovlje: Ustan. leta 1908. — 1 Anton S/angl, puškar; 2. Ludovik Borovnik, puškar; 3. Miha Turk, puškar. 4. Celovec in okolica: Ustan. dne 8. 1. 1886, št. 96 min. odi. 5. Črna in okolica: Ustan. dne 12. V. 1889. 6. Haber pri Medgorjali: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade v Celovcu dne 20. X. 1888, št. 1447. 7. Št. Janž v Rožni dolini: Ustan. dne 16.'IX. 1888. 8. Št. Kancijan in okolica: Ustan. dne 21. IV. 1888, z odi. c. kr. dež. vlade št. 636. 9. Kotmaraves in okolica: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade 11./111. 1890, št. 298. 10. Libeliče: Ustan. dne 8. II. 1891, z odi. c. kr. dež. vlade 20/111. 1892, št. 400. 11. * Libuče in okolica: Ustan. z odi. c. kr. dež. vlade dne 30./VI. 1902, št. 1175. 12. Pliberk in okolica s sedežem v Šmihelu: Ustan. 2. IV. 1888. 13. Pokrče in okolica: Ustan. 13./X. 1897, št. 1686. 14. Pribla ves in okolica: Ustanov, z odi c. kr. dež. vlade 22./111. 1890, št. 385. 15. Rožak in okolica: Ustan. z odi. c kr. dež. vlade dne 19. VII. 1893, št. 1178. 16. Št Šteben in okolica na Zilji: Ustan z odi. c. kr. dež. vlade dne 22,11. 1890, št. 249. 17. ;i:Tolsti vrli in okolica: Ustan. z odi. dež. vlade dne 6./VI. 1888, št 677. — 1. Andrej O raži’m, mlinar; 2. A. Križej, župnik; 3. Lavoslav Abraham. Namestniki: Luka Kotnik, Simon Vertnik, Fr. Kogelnik. — Ust. 1, let. 12, podp. 45, skupaj 58. 18. Velikovec in okolica: Ustan. z odi. c. kr. dež. preds. v Celovcu z dne 6. X. 1893, št. 1616. - 1. Jos. Pušl; 2. Anton Kasl\ 3. Matej Škofič. Namestnik: Fr. Treiber, župnik. — Let. 20, podp. 35 skupaj 55. 19. Ziljska dolina in župnija Vrata: Ustan. kot podružnica v „Ziljski Bistrici", a razširila si je okrožje pod zgornjim naslovom, odobrenim z deželnovladnim odlokom dne 6, XI 1887, št. 1492. IV. Primorsko. a) Goriško. 1. Ajdovščina in okolica: Moška podružnica. Ustanovljena z odlokom c. kr. okr glavarstva v Gorici dne 9./IX. 1886, št. 11.979. — 1. Artur Lokar, notar; Mihael Malik, trgovec; 3. Štefan Štekar, trgovec. — Pokr. 2, let 17, skupaj 19. 2. Ajdovščina in okolica: Ženska podružnica. Ustanovljena z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 11./XI. 1892, št. 19 261. 1. J. Lokarjeva; 2. Marica Mahorčiteva; 3. Ž. Godi nova. 3. * Bovec: Ustanovljena 20./Xll. 1886, z odi. c. kr. namestništva v Trstu, št. 19.586. — 1. Rudolf Pretnar; 2. Josip Ivančič; 3. Krist. Bratina. Namestnika: Albert Dominko in Klementina Pretnar. 4. Briška podružnica, sedež v Biljani: Ustanovljena 29./XI. 1888, z odi. c. kr. namestništva v Trstu št. 18.671. — 1. Ludovik Kumar, župnik; 2. Izidor Kožlin, občinski tajnik; 3. Rihard Orel, učitelj. 5. ** Brje pri Rihenberku: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c. kr. namest. v Trstu z dne 30./I. 1908, št. 114. — 1. Josipina Možina; 2. Helena Čebron: 3. Kristina Besednjak. Odbornice: Franica Makovec, Franica Kodrič, Viktorija Čebron, Rafaela Pečenko, Josipina Štoke/j, Alojzija Furlan. _______________ Let. 40, podp. 20, skupaj 60. 6. Cerkno in okolica: Ustanov, z odi. tržaškega namestništva, dne 10. XII. 1887, št. 18.322. 7. *Dornberg. Ženska podružnica. Ustan. z odi. e. kr. namestništva v Trstu 14. Vlil. 1892, št. 13.893 I. 8. Gorica: Moška podružnica Ustan. 29.111. 1886, št. 4773, z odi. c. kr. ministrstva. — 1. Dr. Ernest Dereani; 2. Martin Mastnak; 3. dr. Josip Faganel. Odbornika: Dr. Ivo Šorli, Benedikt Poniž. Namestniki: dr. Karol Ozwald, Ludovik Vazzaz, Ivo Kočnik. — Pokr. 6, ust. 15, let. 90, skupaj 111. 9. Gorica: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 9./V. 1889, št. 7300/1. — 1. Amal. Drufovkova; 2. Ida Žilih; 3. Ivanka Deklevova. Odbornice: Ema Arko, Ivanka Gabršček. Namestnice: Josipina Komač, Marija Kopač, Lavoslava Koršičeva. — Ust. 39, let. 135, podp. 24, skupaj 198. 10. *Kanal: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Trstu, dne 23. 11. 1888. U. Kobarid: Moška podružnica. Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 11. XII. 1886, št. 18.847 1. - 1. Fr. Bogataj; 2. Franja Stres; 3. Ljudmila Kregati. — Let. 31, podp. 1, skupaj 32. 12. *Komen: Ustan. dne 5./VIL 1891. — 1. Dr. Ivo Reja; 2. Josip Kavčič; 3. Tomo Šorli. Namestnik: Fran Nemec. Odborniki: Viktor Adamič, Anton Abram, Luka Sila, Anton Kosovel. - Let. 42. 13. Naklo na Krasu: Ustan. dne 24./IV. 1887. 14. * Prvačina, Dornberg in Gradišče: Moška podružnica. Ustan. z odi. c. kr. min. dne 15. X. 1887, št. 17.813. — 1. Vinko Gregorič, pos.; 2. Fr. Gregorič, c. kr. poštar; 3. Rili. Orel, učitelj. Namestniki: Fr. Gregorič, pos.; Vinko Zorn, posestnik; Jos. Črne, posestnik. — Let. 25. 15. Prvačina: Ženska podružnica. Ustan. 19. 1. 1894, z odi. c. kr. nainest. v Trstu 1894, št. 1264 — 1. Avgusta Orel, soproga nadučitelja; 2. Metoda Pahor, trg. hčerka; 3. Ter. Pahor, sopr. trg. in gost. Namestnice: Ter. Saksida, sopr. posestnika; Lucija Gregorič, sopr. posestnika; Josipina Gregorič, soproga posestnika. Odbornici: Vikt. Paganelj in Kristina Gregorič, hčerki posestnikov. — Pokr. 2, let. 25, podp. 14, skupaj 41. 16. Ročinj in okolica: Ženska podružnica. Ustan 25./II. 1899, št. 2405. 17. Sežana in okolica: Moška podružnica. Ustan. diic 10./VI11. 1894, z odi. c. kr. namestništva v Trstu št. 14.126. 18. Sežana in okolica: Ženska podružnica. Ustan. z odi. tržaškega namestništva dne 6./X. 1892, št. 16.977/1. 19. Šempas: Ustan. z odi tržaškega namestništva dne 15. XII. 1887, št. 9830/1. 20. Tolmin: Moška podružnica. Ustan. z odi. tržaškega namestništva 22.'Vlil. 1887, št. 12.278. 21. * Tolmin: Ženska podružnica. Ustan. dne 24. X. 1892. 22. Vrtojba in okolica: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Trstu dne 27.1. 1905, št 317,'pr. — 1. 1 v. Zorn, nadučitelj; 2. Ema Batistič, trg.; Ernesta Černe. trg. Namestniki: Ant. Batistič, trgovec; Iv. Paganelj, posestnik: Roza Lasič. — Let. 32. h) Trst. 1. Greta pri Trstu: Ustan. dne 2. II. 1889, z odi. tržaškega namestništva št. 2377,1. — 1. Matija Lavrenčič; 2. Josip Katalan; 3. Julij Mikota. Namestniki: Emanuel Schrey, Mihael Vončina, Fran Mikolič. - Pokr. 5, ust. 8, let. 45, skupaj 58. 2. Sv. Ivan v Verdell pri Trstu: Ustan dne 24. Vlil. 1887. 3. Trst: Moška podružnica. Ustan. z min. odi. dne 27. II. 1886, št. 3267. — I. Dr. Jos. Abram, odvetnik; 2. Vinko Engelman, učitelj; 3. Iv. Vrščaj, c. kr učitelj. Namestniki Miro Pretnor, c. kr. učitelj-voditelj; Justin Arhar, c. kr. učitelj; odbornik: I. Levičar, trgovec. 4. Trst: Ženska podružnica. Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Trstu, dne 12.11. 1887, št. 1800,1. — 1. Karla Ponikvar; 2. Olga Dekleva; 3. Irma Štrekelj. Namestnice: Maša Grom, Mira Engelman, Ema Bartelj. Pregledovalki računov: Milka Mankoč, Marica Bartol. — Pokr. 8, ust. 32, let. 178, podp. 25, skupaj 243. 5. Trst. Pri Sv. Jakobu: Ustan. z odi. c. kr. namestništva v Trstu z dne 3. V. 1907, št. 534,1 — 1. Peter Može, delovodja; 2. Andej Širok, šol. vodja; 3. Rudolf Može, agent. Namestnik: lv. Hvastja, delavec. Odborniki: Fr. Jančar, Ant. Kresevič, Avgust Kompara, Rozalija Dobčnik, Marija Fabjančič, — Ustan. 4, let. 104, skupaj 108. 6. ** Trst -Skedenj: Ustan. z odi. c. kr. namest. v Trstu z dne 30. VII 1908, št. Pt. 811/1. — 1. Ant. Sancin, dež. poslanec; 2. Marica Gregorič, učiteljica; 3. lv. Godina, posestnik. Namestniki: Dragica Gregorič, otr. vrtnarica; And. Godina, učitelj; Ivanka Sancin, učiteljica. Odbornika: Iv. Godina-Kudrič, posestnik; Anton Stanislav Sancin, uradnik. — Ust. 26, let. 152, skupaj 178. c) Istra. 1. Podgrad: Ustan. 2. Vlil. 1886. Priponmja. Z zvezdico * zaznamovane podružnice so v poslednjem času oživele. Z dvema zvezdicama ** označene so novoustanovljene. 2. do glavne skupščine naj se vsako leto izvrši podružnični občni zbor in nato naj se takoj naznanijo vodstvu družbe sv. Cirila in Metoda imena izvoljenih odbornikov in število članov; 3. podružnični blagajniki naj blagovole poslati nabrane novce (letnino in dr.) do 31. dne grudna glavnemu vodstvu, da se morejo sprejeti kot podružnični prispevki v račun za tekoče leto. o O--0 o m ° p- 3 D. o a -i 'c' 3 N< -O-'1 3 O n> o -o S-S s- 2.1 g< §. 2 0.2. ššH*. “O o 03 (V CA T) TD O D. n s N< 3 3 O co 3 “3 O Cu O p* 3 05 3* S o* D- n< 2?- 3 o M° < O o. 3 o™’ N< -1 O* M 0Q 3' 3 S- ■ 0 O 1 2° TD 3 o < 3" i—■* 3 05 3: oo B 2iO 03 O 0-3 ° o o-- crq o CD Co Co Cn 3 co O CfQ ro 3 - 05 D. ft> kj" 05 "J 3 , . fsj C/) 05 TD 3" Cd O. &P =• S- “ N< _ O) 03 £/g “ g s:™ g.°8 D. n> - s? pr' H* D a CD S 2- O ?r 3 crq ft fD O . Cn g o ^ » o o E ° £ g 75 05 3 o' 3. ?r >—* tO CO oo co cn cn io m ^ s cn to CD CD to I I I co co Cn O cn cn co cd cn g ►-* to cn 4* ^1 4* to to CD to 4-» —1 4^ CO "0 to to 4— 3. _ p? o-O 7*- CD to to CD < to co tO Cn 00 —* CO Cn CD O tO ^0 --4 to CO < 4-* O) cn to "-I 7T CD to OJ to cn ~-l cn 3 cn to CD CD to -4 O) TD 3 3 3. O si C/) N< 7T a) ^3 C T3 3. 3* 35 «s.S- O I < O 3. 3 C ?rO £ o < 03 pr*o "g s 3 a n< Družbe sv. Cirila in Metoda število podružnic in članov po XXIII. veliki skupščini: Častna člana družb§ sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, namcstni prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar, posestnik v Litiji i. dr. Mons. Tomo Zupan, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, bivši prvomestnik in pokrovitelj družbi sv. Cirila in Metoda, konzistorijski svetnik, gimnazijski profesor v p., odbornik ..Društva za krščansko umetnost", vlastelin i. dr. Pokrovitelji družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki so po § 4 a) družbinih pravil Vplačali vsa| po 200 kron. 1. Abiturijenti slovenski 1896. leta v Ljubljani, zastopnik dr. Leon Stare. 2. Abiturijenti slovenski in iirvatski 1891. 1. 3. Abiturijenti II. drž. gimnazije v Ljubljani 1904. 1., zastopnik Ivan Kcclj, sedaj medicinec na Dunaju. 4. Gospa Accettova Ivana, posestnica v Ljubljani. 5. „Adrija“, pevsko društvo v Barkovljab pri Trstu. 6. Akad. društvo ferijalno „Prosveta", I. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni predsednik. 7 n < II, v Ljubljani, zastopnik vsakokratni podpredsed. g „ lil. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni tajnik. 9. , , slov. kat. „Danica“ na Dunaju. 10. Akademija slovenskih bogoslovcev v Celovcu, šolskega leta 1905 6, zastopnik Štefan Singer, župnik v Škofičali. 11 Alijančič Andrej j-, prelat in stolni kanonik v Celovcu. 12. Gospa Alijančičeva Marija na Dobravi pri Kropi. 13. Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. 14. Gospica Arcetova Josipina, posestnica v Ljubljani. 15. Bogoslovci slovenski, Gorica 1891.1. 16. „ „ „ 1892. 1. 17. „ „ 1893. I. 18. „ „ „ 1894. 1. 19. „ „ „ 1895. 1. 20. Bogoslovci ljubljanski 1892. 1. 21. „ „ 1897. I., zastopnik Ivan Baloh, kaplan. 22. „ „ 1906. 1., zastopnik Ivan Pogačar, kaplan. 23. Bogoslovci mariborski 1892. 1. 24. „ „ šol. leta 1895 6. 25. „ „ 1899. 1. 26. „ „ 1902. 1 27. „ „ 1903. I. 28. „ „ 1904.1., zastopnik Josip Friedauer, bogo- slovec. 29. „ „ šol. leta 1904/5. 30. „ „ „ „ 1905/6., zastopnik Ivan Širec, bogoslovec. 31. Gospa Brataničeva Marija f, veleposestnica v Celju. 32. Bralno društvo pri Sv. Ivanu na Verdeli. 33. Brezničani mašniki, zastopnik najmlajši župnik-rojak, sedaj Fran S, Finžgar. 34 Bukovec Fr., župnik v Trvižtt v Istri. 35. Bukvama kat. v Ljubljani, zastopnik vsakokratni poslovodja, sedaj Ivan Mesar. 36. Bulovec Ivan f, kupec in posestnik v Radovljici. 37. Dr. Celestin Fr. f, vseučiliški profesor v Zagrebu. 38. Čitalnica Narodna v Kranju. 39. Čitalnica v Postojni. 40. Čitalnica v Planini pri Rakeku. 41. Čitalnica v Spodnji Šiški. 42. Čitalnica Slovanska v Trstu. 43. Čitalnica v Vipavi. 44. Gospa dr. Dečkova Adela, odvetnikova soproga, graščakinja v Celju. 45. Dekanija Šmartin pri Litiji, zastopnik vsakokratni dekan, sedaj Matej Riliar. 46. Dr. Dolenec Josip, konz. svetnik in prof. bogoslovja v Ljubljani. 47. Dolenec Oroslav, posestnik v Ljubljani. 48. Dom Gorjanski v Gorjali, zastopnik njegov prvomestnik. Darovalec ameriški misijonar Josip Zalokar. 49. Dom Katoliški na Vrhniki. 50. Domoljub, neimcnovr v Idriji. 51. Drčar Martin f, župnik v Preski. 52. Gospica Druškovičeva Ana, trgovčeva hči v Ljubljani. 53. Gospa Druškovičeva Valentina, omožena Goljaž v Pulju. 54. „Društvo bralno" pri Sv. Ivanu poleg Trsta. 55. „Društvo bralno" Litija. 56. „ „ Trebnje. 57. „ „ slovensko, Tržič. 58. „Društvo delavsko podporno" v Trstu. 59. Društvo gasilno v Trbovljah. 60. Društvo hranilno in posojilno" v Ptuju št. I. 61. „ » „ št. 11. 62. „Društvo Kamnik" v Kamniku. 63. „ „ zastopnica gospa Alojzija Žar- gijcva. 64. Društvo kat. delavsko na Jesenicah. 65. Društvo kat. izobraževalno sv. Josipa v Tržiču. 66. Društvo kat. tiskovno v Ljubljani, zastopnik Andrej Kalan, prelat. 67. ..Društvo konsuinno" pri Sv. Ivanu v Vrdeli. 68. ..Društvo pevsko Kolo" v Trstu. 69. Društvo pevsko „Zvon“ v Šmartinu pri Litiji. 70. Društvo slov. katoliško politično za radovljiški okraj v Radovljici. 71. »Društvo slovensko učiteljsko" v Ljubljani. 72. »Društvo učiteljev in šolskih prijateljev" za okraj Kamnik. 73. »Društvo učiteljsko za kranjski šolski okraj." 74. Društvo vzajemno in podporno v Ljubljani, zastopnik Andrej Kalan, prelat. 75. Društvo „Zvezda“ na Dunaju. 76. Družba Vincencijeva v Tržiču. 77. Družba zabavna na Dolu, Štajersko, zastopnik nadučitelj Anton Gnus. 78 Duhovščina ljubljanskega mesta št. L, zastopnik mestni župnik Martin Malenšek f. 79. Ista št. II., zastopnik stolni kanonik dr. Fr. Lampe +. 80. Einspieler Andrej f, ninsgr., profesor v Celovcu. 81. Ferk Feliks, zdravnik in veleposestnik v Mariboru. 82. Fon Jak., župnik v Kredi. 83. Gerdol iv., posestnik v Škorklji p;' Trstu. 84. Dr. dlančnik Jem., odvetnik v Mariboru. 85. Govedič Ivan, župnik v Šoštanju. 86. Gregorčič Sim. f, duhovnik, slovenski pesnik v Gorici. 87. Dr. Gregorič Vinko, dež. primarij v Ljubljani. 88. Gričar Ivan, trgovec v Ljubljani. 89. Gruden Jak. f, župnik. 90. Hajšek Ant. f, č. kanonik, dekan v Slov. Bistrici. 91. Gospa Hočevar Josipjna, veleposestnica v Krškem. 92. Gdč. Hrenova Ana, posestnica v Ljubljani, Krakovo. 93. Hren Jak., c. kr. dež. sod svetnik v Ljubljani. 94. Hrovatin Ant. f, mnsgr., č. kanonik'v Trstu. 95. Jan Juri j-, č. kanonik in dekan v Dolini v Istri. 96. Dr. Jeglič Ant. Bonaventura, knezoškof ljubljanski i. dr. 97. Jurca And., veletržcc v Ptuju. 98. Jurca Fr., trgovec v Postojni. 99. Gospica Kadivčeva Antonija, posestnica v Ljubljani. 100. Kalan Andrej, stolni kanonik v Ljubljani. 101. Kalister Fr. f, veletrgovec v Trstu. 102. Gospa Kalistrova Ivana, soproga velctrgovčeva v Trstu. 103. Kavčič Hinko f, posestnik in deželni poslanec v Razdrtem. V hvaležni spomin njegovega delovanja zbrali in darovali prijatelji po njegovi smrti 1893. 1. 104. Klub slovenski v Celovcu. 105. Klub slovenskih napr. akademikov v Celju, zastopnik vsakokratni predsednik. 106. Koblar Anton, dekan v Kranju, c. kr. konservator. 107. Gospa Koblarjeva Marija f, posestnica v Litiji. 108. Gospa Koblarjeva Vekoslava, omož. Slanec v Litiji. 109. Kogej Jakob, c. kr. notar v Ložu. 110. Kollmaun Franj, veletržcc, namestili prvomestnik trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani, prvomestnik Mestni hranilnici. 111. Dr. Košmelj Fran, c. in kr. višji štabni zdravnik v Ljubljani. 112. Košmerlj Frančišek, župnik v Ameriki. 113. Kotnik Fr. f, veleposestnik na Vrhniki. 114. Kranjc Viktor, c. in kr. generalni major v pokoju v Gradcu. 115. Dr. Krek Gregor j, dvorni svetnik, vseučiliški profesor v p., akademik v Ljubljani, št. 1. 116. Isti, št. II. 117. Dr. Krisper Valentin,, odvetnik v Ljubljani. 118. Kržič Anton, c. kr. učiteljiški profesor, častni kanonik, član c. kr. dež. šolskega sveta, kot zastopnik »Katoliškega društva detoljubov". 119. Gospa Kukovec Ana, soproga odvet. kand. v Celju. 120. Dr. Lesar Josip, častni kanonik, konz. svetnik, član c. kr. dež. šolskega sveta, ravnatelj semenišča v Ljubljani. 121. Ljudska pesmarica, zastopnik dr. Pečjak Gregorij, c. kr. gintn. profesor. 122. Luckmann Karel f, ravnatelj na Jesenicah. 123. Luxa Marino, posestnik in gostilničar na Proseku. 124. Gospa Majdičeva Ana, veletovarnarjeva soproga v Hudlnju pri Celju. 125. Majdič Peter, veletovarnar v Hudinju pri Celju. 126. Majdič Vinko, veletovarnar v Kranju. 127. Gospa M?.llyjeva Antonija, tovarnarjeva soproga v Ljubljani. 128. Mally Fr., tovarnar v Ljubljani. 129. Dr. Marinko Josip, k š. duh. sv., c. kr gimn. prof. v Novem mestu. 130. Dr. Marolt Janko, okrožni zdravnik na Vrhniki. 131. Martelanec Drag. -}\ hranilnični uradnik na Greti pri Trstu. 132. Matjan Jak, veleposestnik v Zgornji Šiški. 133. Mejač Ivan, trgovec v Ljubljani. 134. Mestna občina Idrija. 135. Mestna občina Ljubljana. 136. Miklavčič Karel, župnik v pokoju. 137. Mladina litijska, zastopnik vsakokratni nadučitelj, sedaj Bernard Andoljšek. 138. Dr. Munda Fr., odvetnik in posestnik v Ljubljani. 139. Murnik Iv., ces, svetnik, vitez železni kroni III. vrste in Fran- Josipovemu ledu v Ljubljani. 140. Gospa Murnikova Marija t, soproga ces. svetnika. 141. Nabergoj iv. t. posestnik na Proseku. 142. Naselbina slovenska v Pulju, zastopnik c. kr. mornarski kaplan Iv. Ambrož. 143. Maselj Fran, c. in kr. rač. stotnik v p. 144. Notar Ant, eksposit v Štorjah, p. Sežana. 145. Občina Draga. 146. Občina Selce na Gorenjskem. 147. Občina Sežana na Krasu. 148. „0bitelj Truden-Bogdaničeva" v Barkovljah pri Trstu v spomin •j- gospe Natalije Trudnove. 149. Oblak Ivan, župnik na Bledu. 150. Omizje Ciril-Metodovo pri Rošu v Hrastniku, zastopnik Miloš Roš, učitelj v Hrastniku. 151. Omizje „Za plotom", zastopnik Vojcli Vidmajer v Ljubljani. 152. Omizje stalno pri „Roži", št. I., zastopnik Ubald pl. Trnk6czy. 153. Isto št. II., zastopnik Viktor Rohrmann. 154. Perdan Ivan f, prvomestnik trgovski komori in veletrgovec v Ljubljani. 155. Dr. Perne Fr., c. kr. gimnazijski profesor v Kranju. 156. Petričič Vaso, velctržcc v Ljubljani. 157. Planian Ivan, c. kr. notar v Ljubljani. 158. Pleteršnik Makso, vitez Fran - Josipovemu redu, c. kr. gimn. profesor v pokoju v Ljubljani. 159. Podružnica moška v Ajdovščini. 160. Podružnica akademiška v Gradcu. 161. Podružnica Bled v proslavo 50let. vladanja cesarja Frana Josipa I. 162. Podružnica Brežice. 163. Podružnica Gornji grad,zastopnik Fran Kocbek, nadučitelj. 164. Podružnica Sv. Ivan pri Trstu. 165. Podružnica Kropa-Kamna-Gorica-Dobrava št. I. 166. Ista št. II. 167. Ista št. III. 168. Podružnica v Litiji št. L, zastopnik vsakokratni prvomestnik, sedaj nadučitelj Bernard Andoljšck, 169. Podružnica Litija šl. II., zastopnica gospa Terezija Svetcc. 170. Podružnica v Loškem potoku. 171. Podružnica v Mokronogu. 172. »Podružnica pivška" v Št. Petru na Krasu št I. 173. Ista št. II. 174. Podružnica Šiška št. 1. 175. Ista št. II., zastopnik trgovec Ant. Pogačnik. 176. Podružnica v Železnikih. 177. Podružnica moška v Kamniku št. I. 178. Ista št. II., zastopa c. kr. višji okrajni živinozdravnik Jos. Nik. Zadnikar. 179. Ista št. III, zastopnik lekarničar Jos. Močnik. 180. Podružnica moška v Kranju št. 1. 181. Ista št. II. 182. Podružnica moška šentpetrska v Ljubljani, zastopnik trgovski poslovodja Fr. Mulaček. 183. Podružnica moška v Postojni. 184. Podružnica moška v Ribnici št. I. 185. Ista št. II., zastopnik c. kr. višji dež. sod. svetnik Fr Višnikar. 186. Ista št. III., zastopnik c. kr. sodni kancelist Anton Spendč. 187. Ista št. IV., zastopnik dr. Anton Schiffrer. 188. Podružnica moška v Sežani št. I. 189. Ista št. 11. 190. Podružnica moška v Starem trgu, št. I, zastopnik vsakokratni prvomestnik. 191. Ista št. II., zastopnik nadučitelj Jakob Žcbre. 192. Podružnica moška v Trbovljah št. I. ( zastopnika voli vsako 193. Ista št. II. I lcto občni zbor 194. Isla št. III. 195. Podružnica v Trebnjem št I. 196 Ista št. 11. 197. Ista št lil. 198. Ista št IV. 199. Podružnica v Turjaku št I. 200. Ista št. II. 201. Podružnica v Vipavi. 202. Podružnica moška na Vrhniki št. I. 203. Ista št. II. 204. Podružnica ženska v Ajdovščini št. 1. 205. Ista št. II 206. Ista št. III. 207. Podružnica ženska v Celju. 208. Podružnica ženska v Cerknici. 209. Podružnica ženska v Dornbergu. 210. Podružnica ženska v Idriji. 211. Podružnica ženska v Št. Juriju ob južni železnici. 212. Podružnica ženska v Kamniku št I. 213. Ista št. II. 214. Ista št. 111., zastopnica gospa Marija Fischerjeva. 215. Ista št. IV., zastopnica odvetnikova ter županova soproga Ana dr. Krautova. 216. Ista št. V., zastopnica gdč. Terezija Karolnikova. 217. Ista št. VI., zastopnica gospa Marija Vremšakova. 218. Ista št. VII., zastopnica gospa Terezija Kemperlejeva. 219. Ista št. VIII., zastopnica gdč. Ivanka Trpinčeva 220. Podružnica ženska v Kranju, št I. 221. Ista št. II. 222. Podružnica ženska v Krškem. 223. Podružnica ženska v Laščah, št. I., zastopnica gospa Ema Šuflaj. 224. Ista št. II., zastopnica gdč. Kristina Grebenc. 225. Ista št III, zastopnica gospa Ana Hočevar. 226. Ista št. IV., zastopnica gospa Ema Pucelj. 227. Ista št. V., zastopnica gdč. Francika Hočevar. 228. Ista št. VI., zastopnica gdč. Marija Somrak. 229. Podružnica ženska šenklavško - frančiškanska v Ljubljani št. 1. zastopnica gospa nam. žup. Marija pl. dr. Bleivvciss-Trsteniška. 230. Ista št II, zastopnica viš. svet. gospa Julija dr. Ferjančičeva. 231. Ista št. III., zastopnica gospa Ana Lahova f. 232. Ista št. IV., zastopnica gospa vlad. svet. Marija dr. Zupančeva. 233. Ista št V., zastopnica »Glasbena Matica" po vsakokratnem svojem prvomestniku, sedaj po c. kr. gimn. prof. Antonu Štritofu. 234. Ista št. VI., zastopnica gdč. nadzorovalna dama mestne višje dekliške šole Marija Wessnerjcva. 235. Ista št. VIL, zastopnica gospa odvetnikova soproga Lina dr. Hudnikova. 236. Ista št. VIII., zastopnica gospa ravnateljeva soproga Marija pl. Grassellijcva. 237. Ista št. IX., zastopnik vsakokratni prvomestnik akad. kluba »Mladost" v Zagrebu 238. Ista št. X., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar Luka Svetec. 239. Ista št. XI., zastopnica gospa Vera dr. Šlajmerjeva. 240. Ista št. XII., zastopnico voli vsako leto občni zbor. 241. Podružnica ženska šentjakobsko-trnovska v Ljubljani št. L, zastopnica gospa ravnateljeva Jadviga Šubičeva. 242. Ista št. II., zastopnica gospa Ivanka Gutnikova f. 243. Ista št. III., zastopnica gdč. mestna učiteljica-voditeljica Minka Maroltova. 244. Ista št. IV., zastopnica gospa mestna učiteljica v p. Ivanka Beg-Praprotnikova. 245. Ista št. V., zastopnik magistratni oficijal Anton Gutnik. 246. Ista št. VI., zastopnica gospa revid. Marija Petrovčičeva. 247. Ista št. VIL, zastopnica gospa prvomestnica Ivanka Zupančičeva. 248. Ista št. VIII., zastopnica gospa Marija prot. Pcrušckova. 249. Ista št. IX., zastopnica gospa Marija dr. Kušarjeva. 250. Ista št. X., zastopnica gospica trg. Jelica Lozarjeva. 251. Ista št. XI., zastopnica gospica veletrg. hči Brigita Souvanova. 252. Ista št. XII., zastopnica gospa Josipina Vidmarjeva. 253. Ista št. XIII., zastopnica gospa županja Milica Hribarjeva. 254. Ista št. XIV., zastopnik konc vodja »Glasbene Matice" Matej Hubad. 255. Ista št. XV., zastopnica gospa tovarnarjeva Jelka Naglasova. 256. Ista št. XVI., zastopnica veletrg. liči gdč. Vera Souvanova. 257. Ista št. XVII., zastopnica not. soproga gospa Lea Demšarjeva. 258. Ista št. XVIII., zastopnica gospa Antonija Gogola. 259. Ista št. XIX., zastopnico voli vsako leto občni zbor. 260. Podružnica I. ženska šentpetrska v Ljubljani št. I. 261. Ista št. II. 262. Ista št. III., v spomin f prvomestniku Martinu Malcnšeku. 263. Ista št. IV., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda c. kr. notar Luka Svetec. 264. Ista št. V., v spomin f prvomestnici g. Mariji Trčkovi. 265. Podružnica ženska v Logatcu št. I. 266. Ista št. 11. 267. Ista št. III., zastopnica gospa Ivana Šegova. 268. Ista št. IV., zastopnica gdč. Marija Tollazzijeva. 269. Ista št V., zastopnica gdč. učiteljica Evgenija Petianijeva. 270. Ista št. VI., zastopnica gdč. Marija Puppisova. 271. Ista št. VIL, zastopnica gospa Josipina Mazijeva. 272. Podružnica ženska pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. 273. Podružnica ženska v Novem mestu. 274. Podružnica ženska v Postojni. 275. Podružnica ženska v Prvačini št I. 27«. Ista št. II. 277. Podružnica ženska v Radovljici št. I. 278. Ista št. II. 279. Podružnica ženska v Ribnici št. I., zastopnica gospa notarjeva soproga Marija Gruntarjeva. 280. Ista št. II., zastopnica gospa Albina Višnikarjcva, soproga viš. dež. sodnega svetnika. 281. Ista št. 111., zastopnica gospa Ana Podboj-Cenetova, posestnica. 282. Ista št. IV., zastopnica gospa notarjeva soproga Marija Gruntarjeva. 283. Ista št. V, zastopnica gospa Amalija Fajdiga, soproga veleposestnika v Sodražici. 284. Ista št. VI., zastopnica gospa Ana Tomšičeva, naduč. soproga. 285. Podružnica ženska v Sežani št. I., zastopnica gospa Marija dr. Treova v Gorici. 286. Ista št. II, zastopnica gospa Zinka dr. Rybareva v Trstu 287. Ista št. III., zastopnica gospa Franja Guličeva. 288. Ista št. IV., zastopnica gdč. Ivanka Lozejeva, učiteljica v Tomaju. 289. Ista št. V., zastopnica gospa Maša Gromova v Trstu. 290. Ista št. VI., zastopnica gdč. Ant. Drufovka. 291. Ista št. VII., zastopnica gospica Zvezdoslava Delakova, učiteljica v Štorjah. 292. Ista št. VIII., zastopnica gospa Janja Stolfova. 293. Ista št. IX. 294. Ista št. X., zastopnica gospa Antonija Grahlijeva v Klancu, Istra. 295. Podružnica ženska v Škofji Loki št. L, zastopnica gdč. Jerica Dolenčeva. 296. Ista št. II. 297. Podružnica ženska v Trbovljah št. I. j zastopnico voli vsako 298. Ista št. II. j leto občni zbor. 299. Ista št. III. 300. Podružnica ženska v Trstu št. L, zastopnica j gospa Natalija Trudnova. 301. Ista št. II., zastopnica gdč. Milica Mankočeva. 302. Ista št. III., zastopnica gospa Franja dr. Pertotova. 303. Ista št. IV., zastopnica gospa učit. Marica Nadlišek-Barlolova. 304. Ista št. V., zastopnica gospa Karla Ponikvarjeva. 305. Podružnica ženska v Št. Vidu nad Ljubljano. 306. Podružnica ženska na Vrhniki št. 1. 307. Ista št. II. 308. Ista št. 111. 309. Ista št. IV. 310. Pogačar Simon, c. kr vojni oskrbnik v p. in posestnik v Ljubljani. 311. Pollak Karol, tovarnar v Ljubljani. 312. Posojilnica v Celju. 313. „ kmetska za ljubljansko okolico 314. „ v Logatcu. 315. » „ Mariboru št. I. 316. , „ „ ,št. II. 317. „ „ „ št. 111 318. , št. IV. 319. „ notranjska v Postojni. 320. Posojilnica v Ormožu. 321. „ „ Radovljici 322. „ „ Ribnici. 323 „ Savinjska v Žalcu. 324 „ in hranilnica v Trstu. 325. „ v Vitanju. 326. Potočnik Tomo, župnik na Breznici. 327. Predovič Elija, veletrg. v Ljubljani. 328. Prezlik Jarolim, mag. pharm. v Litiji 329. Profesorji slovenski ljubljanske I. drž. gimn., zastopnik vpok. c. kr. prof Makso Plcteršnik. 330. Ramoveš Andr., veležupnik v Dobrepoljah. 331. Ramoveš Jern., župnik v Poljanah nad Škofjo Loko 332. Oospa Ravniharjeva Franja, vdova dež. knjigovodje v Ljubljani. 333. Resman Iv. Ncp. +, vpok. nač. železnične postaje v Ljubljani. 334. Roblek Fran, državni poslanec v Žalcu. 335. Rodbina Lovro Vcrbičeva. V spomin očetove smrti 11. avgusta 1897. Zastopnik .los. Verbič, posestnik v Borovnici. 336. Rode Jos. f, posestnik v Kamniku. 337. Rodoljub, neimenovan v Celovcu. 338. ..Rodoljubi lokovski," zastopnica gospa Marija Muliova. 339. Rohnnan Vikt., posestnik in tovarnar v Ljubljani. 340. Rozina Julij r, trgovec v Pudobu pri Ložu. 341. ..Samci novomeški.'* 342. ..Samci šentpeterski" na Krasu. 343. Schrey Alojzij, c. kr. višji poštar in posestnik na Jesenicah. 344. Dr. Sedej Fr., knez in nadškof v Gorici, i. dr. 345. Skočir Avgust, župnik deželne bolnice v Gradcu. 346. Škrinjar Sim, uradnik v Trstu. 347. Skupina poštnih uradnikov v Ljubljani, zastopnik c. kr. oficijal Iv. Hafner. 348. Slavija, banka v Ljubljani št L 349. Ista št. 11. 350. Ista št. III. 351. ..Slovenke litijske" št L, zastopnic^ gospa Jos. Koblarjeva. 352. Iste št. II, zastopnica gospa Hcl. Bevkova. 353. Iste št. III., zastopnica gospa Milivoja Vončinova. 354. Iste št. IV., zastopnica gospa Agneza Lenčkova f. 355. Iste št. V., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar Luka Svetec 356. Iste št. VI., zastopnica gospa Minka Vrančičeva, vdova železniškega uradnika v Ljubljani. 357. Iste št. VIL, zastopnica gospa Kristina Gregorčičeva. 358. Iste št. VIII., zastopnica gospa notarjeva Ter. Svctčeva. 359. Iste št. IX., zastopnica gospa Hel. Bevkova. 360. Iste št. X., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Motoda, c. kr. notar Luka Svetec. 361. Iste št. XI., zastopnica gospa Ana Kozlevčarjeva, soproga po-stajenačclnika v Litiji 362. ,,Slovenke litijske in šmartinske" št. L, zastopnica gospa Ter. Svetčeva. 363. Iste št. II., zastopnica gdč. Ljudmila Roblekova. 364. Iste št. III., zastopnica gospa Marija Zoretova. 365. Iste št. IV., zastopnica gospa Iv. Knafličeva. 366. Iste št. V., zastopnica učiteljica gdč. Kristina Demšarjeva. 367. Iste št. VI., zastopnica gdč. Minka Demšarjeva f. 368. Iste št. VIL, zastopnica gdč. Amalija Jenkova. 369. Iste št. VIII., zastopnica gospa Jos. Bartlova, nadučiteljeva soproga v Ljubljani. 370. Iste št. IX., zastopnica gospa Emilija Beneševa f. 371. Iste št. X., zastopnik častni član družbe sv. Cirila in Metoda, c. kr. notar Luka Svetec. 372. Iste št. XI., zastopnica gdč. Ana Moosova, učiteljica v Šiški. 373. Iste št. XII., zastopnica gospa Jos. Lebingerjeva, posestnica in trgovka v Litiji. 374. Slovensko omizje v Pliberku, zastopnik g. Ivan HornbOck. 375. Slovenski rimski romarji, zastopnik knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. 376. Smolnikova rodbina pri Sv. Križu nad Mariborom, zastopnik Fran Hauptmann, profesor v Gradcu. 377. Smrekar Ivan, katehet v Ljubljani. 378. „Sokol Dolenjski" v Novem mestu. 379. „Sokol ljubljanski." 380. Souvan Fr. Ks. f. veletrgovec v Ljubljani. 381. Gospa Souvanova Uršula, vdova veletrgovčeva v Ljubljani. 382. Dr. Srnec Jos., odvetnik, deželni poslanec v Celju. 383. Dr. Stare Josip, c. kr fin. prok. adjunkt v Ljubljani. 384. Gospa dr. Storova Ana, soproga odv. v Teliarjih na Štajerskem. 385. Dr. Stor Frančišek, graščak v Teliarjih na Štajerskem. 386. Dr. Stor Fr., graščak. 387. Stor Stanko, gimn. dijak v Kalksburgu. 388. Častni član družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Svetec Luka, vitez Fran Josipovega reda, c. kr. notar, posestnik i. dr. v Litiji. 389. Svetec Terezija, soproga c. kr. notarja v Litiji. 390. Dr. Svetina Iv., k.-š. duh. svetnik, c. kr. gimnazije profesor v Ljubljani. 391. Šabec Iv. f, veletrgovec v Trstu. 392. Škrjanec Ivan, župnik v Vremah. 393. Gospa dr. Škofic-Trtnikova lv. f, soproga prof. 394. Stepančič Fr. f, veleposestnik v Temnici. 395. Gospa dr. Tavčarjeva Franja, soproga odvetnika in deželnega odbornika v Ljubljani. 396. Tiskarna Blaznikova v Ljubljani, zastopnica gospica f Albina Blaznikova. 397. ..Tiskarna Narodna" št, I. v Ljubljani. 398. Ista št. II. 399. Tomažič Iv. F. f, mestni župnik v Škofji Loki. 400. Treven Anton, posestnik in trgovec ob Savi na Jesenicah. 401. Trg Litija. 402. Trg Vrhnika, zastopnik vsakokratni župan, sedaj dr. Marolt Janko. 403. Trpin Ivan, župnik v Mošnjali. 404. Dr. Turner Pavel, veleposestnik v Mariboru. 405. Dr. Ušeničnik Aleksij, profesor bogoslovja v Ljubljani. • 406. Valenčič Ivan, trgovec v Trnovem pri Ilirski Bistrici. 407. Vas Podholm pri blejskem jezeru, zastopnik duhovni predstojnik gorjanske župnije. Darovalec misijonar Josip Zalokar. 408. Vas Šmartin pri Litiji. 409. Vas Št. Vid pri Zatičini. 410. Vatovec Ivan Marija, deželni poslanec v Trstu. 411. Vavru Ivan j, vpok. c. kr. gimn profesor v Ljubljani. 412. Gospa Velkovrhova Franja, tovarnarjeva soproga v Ljubljani, 1898. leta, v spomin 50-lctnice vladanja cesarja Frana Josipa I 413. Velkovrh Ivan, tovarnar in mestni odbornik v Ljubljani, 414. Verbič Josip, tovarnar v Bistrici. 415. Dr. Vicco Anton f, graščak v Podgradu v Istri. 416. Dr. Vidrič Lovro f, odvetnik v Zagrebu. 417. Vilhar Ivan f, ravnatelj, hišni posestnik in meščan v Ljubljani. 418. Visokošolci slovenski na Dunaju leta 1892. 419. Volk Ivan f, župni upravitelj pri Sv. Lenartu. 420. Dr. Vošnjak Jos., zdravniški svetovalec, posestnik v Venčeslu pri Slov. Bistrici. 421. Vošnjak Mih., posestnik v Gorici 422. Vrhovnik Ivan, trnovski župnik v Ljubljani. 423. Vršeč Makso f, bankir v Ljubljani. 424. Vuti Matijeva družina na Ločilu pri Beljaku. 425. Gospa Wiesel Ana v Divači. 426. Zalokar Jos., duhovni pastir v Red Jacketu, Michigan, United States of North America. 427. Zamejic Andrej j-, vitez železne krone III. vrste, stolni dekan v Ljubljani i. dr. 428. Zarnik Anton f, posestnik in trgovec v Krtini. 429. „Zaveza zagorskih Slovenk** št. L, zastopnica gospa M. Wein-bcrgerjcva. 130. Ista št. II., zastopnica gdč. Amalija Čerinova. 431. Ista št. III., zastopnica gdč. Lavoslava Eibcnsteinerjeva. 432. Ista št. IV., zastopnica gospa Uršula Jerinova. 433. Ista št. V, zastopnica gospa Ivana Poljšakova. 434. Zelenik Josip, posestnik pri Sv. Vrbanu poleg Ptuja. 435. Msgr. Zupan Tomo, tajni komornik Nj. Svetosti papeža Pija X., vitez Fran-Josipovega reda, konzistorijski svetnik, c. kr. gimn. profesor, vlastelin i. dr. 436. Dr. Zupanec Jernej f, vitez Fran-Josipovega reda, notarske komore prvomestnik 437. Žižek Fr., zdravnik v Gradcu 438. Žlogar Anton, kanonik v Novem mestu. 439. Župnija Breznica, zastopnik vsakokratni župnik brezniški ali pa njegov namestnik, sedaj župnik Tomo Potočnik. 440. Župnija Cerklje na Gorenjskem. 441. Župnija Sv. Ivan pri Trstu. 442. Župnija Kranjska gora, zastopnik vsakokratni župnik v Kranjski gori ali njegov namestnik, sedaj Ljudevit Škufca. 443. Župnija Št. Lambert pri Zagorju ob Savi, zastopnik župnik Anton Berce. 444. Župnija trnovska v Ljubljani, zastopnik župnik Ivan Vrhovnik. 445. Župnija Rojan pri Trstu. 446. Župnija Višnja gora. 447. Župnija Zagorje ob Savi, zastopnik starosta zagorskega „Sokola“. Dodatek: 448. Dr. Pertot Simon f. zdravnik v Trstu. Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani: A. Vodstvo po volitvi na XXIII. veliki skupščini v Ptuju dne 13. kimavca 1908. 1. Prvomestnik: Andrej Senekovič, c. kr. vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju, izvoljen leta 1907. 2. Dr. Dragotin vitez Bleivveis-Trsteniški, ljubljanski častni meščan in namcstni župan, hišni posestnik i. dr., 1907.1. 3. Fran Črnagoj, nadučitelj na Barju pri Ljubljani, 1908. 1. 4. Dr. Ernest Dereani, zdravnik v Gorici, 1908. 1. 5. Gregor Einspieler, prošt v Tinjali ob Velikovcu na Koroškem, konzist. svetnik, 1908. 1 6. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, c. kr. notar, posestnik i. dr. 1906. 1. 7. Dr. Ivan Mrhar, c. kr. gimnazijski profesor v Trstu, 1907. 1. 8. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu, 1907. 1. 9. Namcstni prvomestnik: Častni član »družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani" Luka Svetec, vitez Fran-Josipovega reda, c. kr. notar v Litiji, posestnik i. dr., 1908. 1 10. Dr. Ivan Svetina, k.-š. duhovni svetnik, gimn, profesor, izpraševalec iz veronauka na učit. izpitih, 1906. 1. 11. Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 1906. 1. 12. Tajnik: Dr. Gregor Žerjav, odvetniški kandidat, 1907. 1. Ožji odbor: Načelnik Senekovič, Svetec, Hudovernik, dr. Svetina, Vrhovnik, dr. Žerjav. Gospodarski odsek: Načelnik Hudovernik; dr. Bleivveis, Vrhovnik, dr. Žerjav. Šolski odsek: Načelnik dr. Bleiweis; Črnagoj, dr. Svetina, Vrhovnik, dr. Žerjav. B. Nadzorništvo. 1. Dr. Fran Ilešič, c. kr. profesor v Ljubljani. 2. Dr. Danilo Majaron, prvomestnik odvetniške zbornice, odvetnik v Ljubljani. 3. Dr. Ferdinand Muller, odvetnik v Celovcu. 4. Dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. 5. Ivan Scheinigg, c. kr. vladni svetnik, prof. v p. v Celovcu. C. Razsodništvo. 1. Jakob Kogej, c. kr. notar v Ložu. 2. Matej Ražun, župnik v Št. Jakobu v Rožu. 3. Cesarski svetnik Karol Šavnik, vitez Fran-Josipovega reda, častni kranjski meščan, mestni župan v Kranju. 4. Dr. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani. 5. Dr. Karol Triller, odvetnik, ljubljanski mestni odbornik, deželni poslanec. Č. Svetovalci. 1. Oroslav Dolenec, hišni posestnik, svečar i. dr. 2. Dr. Fran Munda, odvetnik, hišni posestnik. 3. Cesarski svetnik Ivan Murnik, vitez reda železne krone 111. vrste, vitez Fran-Josipovega reda. 4. Makso Pleteršnik, vitez Fran-Josipovega reda, c. kr. gimnazijski profesor v pokoju. 5. Henrik Schreiner, ravnatelj c. kr. učiteljišča i. dr. v Mariboru. D. Pisarna v ..Narodnem domu" v Ljubljani v 1. nadstr. na vogalu poleg „Čitalnice“; uradne ure ob' delavnikih od 3.-6. pop. Vodja: Andrej Senekovič. Uradniki: Pisarniški tajnik: Anton Berce, župnik v p. Knjigovodja: Emanuel Josin. Registrator: Fran Škulj. Družbini zavodi. i. Število otrok v družbinih zavodih v šolskem letu 1907/8: jTek. Vrtci 1 Skupno štev. Po spolu št. jv ul leta konec leta delkov deklic 1. A. Družbini: v Celju 32 37 13 24 2. „ Gabriju pri Celju 45 45 22 23 3. „ Hrastniku 1 36 61 30 31 4. „ „ H 38 42 20 22 5. na Jesenicah .... 40 50 26 24 6. v Mariboru 50 53 23 30 7. „ Pevini pri Gorici. 41 37 18 19 8. „ Rocolu pri Trstu . 90 90 35 55 9 „ Rojanu „ „ . . . 112 65 31 • 34 10. na Savi pri Jesenicah I. . 60 61 28 33 11. • „ H. ■ 56 58 26 32 12. pri Sv. Ivanu poleg Trsta . 79 74 34 40 13. v Skednju „ ,, . 34 55 30 25 14. „ Tržiču 55 54 29 25 15. B. Podpirani: „ Devinu 22 22 10 12 16. „ Podgori poleg Gorice I. 65 65 26 39 17. H- 46 45 24 21 Vkup . . . 901 914 425 489 1 Vsi otroci so bili rimskokat. vere, le v Podgori II. je bil eden evangeljske. frčk. Šole Skupno štev. Po spolu Ištev v zai. leta konec lela deiki deklice 1. Slovenski vzporednici ljudske šole šolskih sester v Mariboru 67 61 61 2. Mešana enorazrednica na Muti 43 43 21 22 3. Petrazredna deška šola pri Sv. Jakobu v Trstu . 420 469 390 79 4. Petrazredna dekliška šola pri Sv. Jakobu v Trstu . 428 318 318 5. Mešana štirirazrednica v Št. Ruprtu poleg Velikovca. 202 190 63 127 1) Vkup . . 1 1160 II 1081 474 607 Ko rec šolskega leta 1907 8. je bilo torej 1995 otrok. v družbinih zavodih II. Učno osobje v zeičetlcu šolskega leta 1008/0: 1. Otroški vrtec v Celju. Otvorjen dne 20. grudna 1886. Voditeljica: Bivša prednica šol. sestra, s. Mr. Angelina Križaničeva. Vrtnarica: Sestra Uršula Zikulnigova. Pomočnica: Antonija Selišekova. 2. Otroški vrtec v Gabriju pri Celju. Otvorjen dne 16. kimavca 1907. Voditelj: Arniin Gradišnik, nadučitelj v Celju. Vrtnarica: Cirila Kržanova. 3. Otroški vrtec v Hrastniku I. Otvorjen dne 2. prosinca 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Alojzija Kustrova. 4. Otroški vrtec v Hrastniku II. Otvorjen dne 5. vinotoka 1907. Voditelj: Ivan Sorčan, nadučitelj v Hrastniku. Vrtnarica: Marija Poglajenova. 5. Otroški vrtec na Jesenicah. Otvorjen dne 15. kimavca 1903. Voditeljica: Margareta Podkrajšekova, vrtnarica na Savi. Vrtnarica: Angela Rekarjeva. 6. Otroški vrtec v Mariboru. Otvorjen dne 1. vinotoka 1894. Voditeljica: S. Mr. Stanislava Voliova. Vrtnarica: S. Sabina Reboljeva. Pomočnica: S. Gracijana Peršakova. 7. Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici. Otvorjen dne 1. vinotoka 1888. Vrtnarica: Roza Maraževa. 8. Otroški vrtec v Rocolu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1900. Voditelj: Andrej Širok, vodja družbine deške šole v Trstu. Vrtnarica: Malvina Plaperjeva. 9. Otroški vrtec v Rojanu. Otvorjen dne 19. kimavca 1889. Voditelj: Andrej Širok, vodja družbine deške šole v Trstu. Vrtnarica: Marica Črnigojeva. 10. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah I. Otvorjen dne 15. vinotoka 1903. Voditeljica in vrtnarica: Margareta Podkrajšekova. 11. Otroški vrtec na Savi pri Jesenicah II. Otvorjen dne 1. vinotoka 1905. Voditeljica: Margareta Podkrajšekova, vrtnarica. Vrtnarica: Ivanka Kastelčeva. 12. Otroški vrtec pri 5v. Ivanu poleg Trsta. Otvorjen dne 1. malega srpana 1898. Voditeljica in vrtnarica: Antonija Grmekova. 13. Otroški vrtec v Skednju pri Trstu. Otvorjen dne 1. vinotoka 1899. Voditelj: Andrej Širok, vodja družbine deške šole v Trstu. Vrtnarica: Dragica Gregoričeva. 14. Otroški vrtec v Tržiču. Otvorjen dne 22. prosinca 1900. Voditeljica in vrtnarica: Agncza Staralova. 15. Mešana enorazrednica v Krminu. Otvorjena dne 29. kimavca 1908. Voditelj-učitelj: Rudolf Reja. Katehet: — verouk poučuje učitelj pod nadzorstvom dekana Josipa Peteanija. 16. Slovenski vzporednici dekliške ljudske šole s pravico javnosti na zavodu šol. sester v Mariboru. Otvorjeni dne 15. kimavca 1905. Voditeljica: S. Mar. Stanislava Vohova. Učiteljica: S. Mr. Anastazija Kopitarjeva. Učiteljica: S. Avrelija Plankarjeva. Katehet: dr. Anton Jerovšek, prof. verouka na drž. realki v Mariboru. 17. Dvorazredna mešana ljudska šola na Muti. Otvorjena kot enorazredna dekliška šola dne 23. malega travna 1900, kot dvorazredna mešana šola dne 9. rnal. travna 1908. Učitelj-voditelj: Anton Hren. Katehet: Ivan Hauptman, kapelan na Muti.*) 18. Petrazredna deška ljudska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu s 3 vzporednicami za 1. razred in z 2 vzporednicama za 11 razred. Otvorjena dne 15. vinotoka 1888. Voditelj: Andrej Širok. a) Od družbe nastavljene učiteljice: Mira Kovač-Engelmanova. Josipina Delkinova. Ema Zamejčeva. Rozalija Golijeva.**) *) V šolskem letu 1907/8 je bil katehet na tej šoli kapelan Josip Kodrič. Šolske sestre so odšle z Mute dne 17. malega travna 1908. Začasno je namestu njih poučeval do konca šolskega leta 1907/8 učitelj Ciril Petrovec, ki je bil izza listopada 1907 nastavljen na družbini tržaški deški šoli. Njega je ta čas nadomestovala učiteljica Mira Kovač-Engelmanova. — Drugi razred na Muti se otvori v prihodnjem šolskem letu. **) Rozalija Golijeva je službovala na družbini tržaški šoli že izza listopada 1907. b) Od družbe nastavljen katehet: Matija Škabar. c) Službovanju prideljeni c. kr. učitelji: *) stalni vadniški učitelji: Vinko Engelman. Andrej Čok. Anton Šeme. fj) provizorična vadniška podučiteija: Karol Mahkota. Ciril Petrovec. 19. Petrazredna dekliška ljudska šola s pravico javnosti pri Sv. Jakobu v Trstu. Otvorjena dne 30. kimavca 1895. Voditeljica: S. Mr. Rafaela Kovačičeva. Učiteljica: S. Romana Šoterjeva. Učiteljica: Helena Mežekova. Učiteljica: Alojzija Kocmutova. Učiteljica: S. Eleonora Pirnatova. Učiteljica: S. Bonaventura Kunstova. Učiteljica ženskih ročnih del: S. Fidelija Berlanova. Katehet: Matija Škabar. 20. Štirirazredna ljudska šola v Št. l^uprtu pri Velikovcu. Otvorjena dne 25. vinotoka 1896. Voditelj in katehet: Fran Trelber, kanonik in župnik. Učiteljica: Sestra prednica Mr. Cirila Šijančeva. Učiteljica: S. Alfonza Ribežlova. Učiteljica: S. Kornelija Zegova. Učiteljica: S. Ambrozija Gornikova. Učiteljica ženskih ročnih del: S. Klotilda Strnadova. Od družbe podpirani zavodi: 21. Otroški vrtec v Devinu na Goriškem. Ustanovljen leta 1899., v podporo sprejet dne 1. kimavca 1900. Voditeljica in vrtnarica: Ana Durjanova. 22. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici I. Otvorjen dne 1. kimavca 1887 Voditelj: Josip Budal, nadučitelj v Podgori. Vrtnarica: Antonija Čargova oinož. Ipavčeva. 23. Otroški vrtec v Podgori pri Gorici II. Otvorjen dne 26. listopada 1896. Voditelj: Josip Budal, nadučitelj v Podgori. Vrtnarica: Marija Bunčeva. Slovenci! Ko smo lani pošiljali v dežel družbin koledar, navdajala nas je bojazen: kaj bo z družbo sv. Cirila in Metoda? ali se uresniči prerokovanje, da bo razpadla? Ni razpadla naša družba. Prebolela je srečno težko izkušnjo in z novo čvrstejšo močjo jela delovati za rešitev slovenske mladine. Podružnice, ki so že leta in leta spale, so se vzbudile in jele tekmovati s svojimi vztrajnimi sestrami. Poleg obojih so vstale nove podružnice. Brezbrižnost za družbo sv. Cirila in Metoda, ki je bolj ali manj objemala poprej nekatere pokrajine, je izginila. Glejte sedaj slovensko Goriško, kako vzorno delujejo njene oživele podružnice — ali Štajersko, ki še nikdar ni toliko storila za družbine namene, kakor v pravkar minuli letni dobi. Najiskrenejša zahvala vsem blagomislečim Slovencem, ki so delali na procvit naše šolske družbe! Kakšna bo bodočnost družbe sv. C. in M.? Ne bojimo se. Zagotovljena ji je sijajna bodočnost, saj smo trdno uverjeni, da ne ugasne ogenj rodoljubne požrtvovalnosti, ki plapola sedaj širom prebujene Slovenije. Vsak Slovenec naj stori svojo narodno dol- žnost in ni se nam bati, da bi omahnila družba sv. C. in M. in bi se na njenih razvalinah veselil naš narodni nasprotnik. Vsi, ki Vam bije srce za prospeh naše slovenske mladine — vsi, ki želite, da bi se čez sto in sto let še razlegala po naših krasnih planinskih in obmorskih krajih mila slovenska govorica, vsi stopite v kolo družbe sv. Cirila in Metoda ! Spominjajte se naše šolske družbe v radosti in v žalosti! V vsaki imovitejši slovenski hiši bodi družbin nabiralnik kakor nekak hišni oltarček, kamor naj se o raznih prilikah vlagajo novčni darovi. Vsak mesec naj družbin poverjenik izprazni nabiralnik in naj pošlje denar družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Vsaka slovenska gostilna, kavarna, prodajalna imej nabiralnik za družbo sv. C. in M. Prostorišču, kjer se je nabralo vsaj 200 K, pošlje družbino vodstvo prizna nico — lepo sliko mladega junaka, ki ubija tujega zmaja. O novem letu in o godovih so primerni darovi za voščilni odkup. Kadar se sklene kaka kupčija ali se spravlja prejeti dobiček, vselej dobodi družba sv. C. in M. nekaj v dar. Kadar se združita dve srci — o poroki, posveti naj njuno ljubezen rodoljubna darovitost. Kadar se oglasijo rojenice v slovenski rodbini, vselej naj se proslavi njihov prihod z darom namenjenim družbi sv. C. in M. Ko trka smrt na duri in se sklepa oporoka, ne ostani brez volila družba sv. C. in M. Namesto venca na krsto dobodi dar naša šolska družba. Vsak letni čas naj nas izpodbuja k požrtvovalnosti: pomladanski izleti, zabava na kegljiščih, god sv. Cirila in Metoda, dolgi jesenski in zimski večeri s svojimi igrami. Družbin narodni kolek bodi znak Ciril-Meto-dove rodoljubne čete. Vsak narodnjak si štej v dolžnost, da ozaljša z njim svoje poslatve, svoja pisma, spise in knjige. Narodni kolek naj rabi slovenskim društvom, ki naj se vrli tega okoristijo z ,.legitimacijskim listom". Kadar napravljajo veselice, naj naklonijo vsaj del dohodkov blagajni družbe sv. C. in M. Slovenska pevska društva prosimo, da skupno s krajevno podružnico prirejajo veselice na korist naši šolski družbi. Vesele vesti naj nosijo križem domovine družbine razglednice: božične, novoletne, velikonočne, pomladanske in tiste, ki so opremljene s slikami naših veljakov Vodnika, Blciweisa, Gregorčiča, Polaka. Na knjigah naših šolarjev in dijakov naj se bleste sličice sv. Cirila in Metoda, ki jih prodaja družba po 10 h. Nekoliko več — 20 h — veljajo večje podobe naših blagovestnikov na družbinih sprejemnicah. Računski listki, izdani v prid družbi sv. C. in M., so znak slovenskih gostilen, kavaren, prodajalnic. Zahtevajmo jih povsod ! Dolžnost vsakega zavednega Slovenca bodi vpo-raba družbinega blaga (glej str. 195.). Sami ga kupujmo in priporočajmo ga svojim znancem. Opozarjamo zlasti na družbine vžigalice Nadejamo se, da bodo slovenski občinski za-stopi posnemali nemške občinske odbore, ki se vsako leto z večjo ali manjšo vsoto spominjajo nemškega Schulvereina. Znesek, ki ga namenite družbi sv. C. in M., prinese blagoslov Vašemu trudapolnemu delovanju. Slovenske hranilnice, banke in posojilnice in druga narodna podjetja: v vašem vsakoletnem računu stoj vselej denarni prispevek družbi sv, C. in M. Kranjska hranilnica je žrtvovala že na stotisoče za nemške šole; storite tudi ve, kolikor morete, za slovensko šolstvo. Slovenski narodni časniki, bodite i v bodoče vneti priporočevalci družbe in prijazni poročevalci o njenem delovanju. Komur je mar, da slovenstva ne zagrnejo tuji valovi, bodi član vsaj ene Ciril-Metodove podružnice. Imovitejši rojaki, žrtvujte družbi sv. C. in M. 200 K, da postanete njeni pokrovitelji! Ob spominu na Ptuj izgini slehrno domače nasprotstvo zoper družbo, ki ima v vsakem oziru blage, poštene namene. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Knjige izšle v založbi družbe sv. Cirila in Metoda ali podarjene ji v razprodajo. Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda: II. zvezek: »Rudolf Habsburški", str. 77, stane 30 h. V. zvezek: »Matej Ravnikar", tržaško-koperski škof, str. 36, stane 30 h. VI. zvezek: »Pesmi Valentina Vodnika", str. 64, stane 60 h. VII. zvezek: »Junaki", II. snopič, str. 102, stane nevezan 60 h, vezan 70 h, 100 izvodov vkup nevezanih 50 K, vezanih 60 K. IX. zvezek: »Ljubezen do mamice", str. 74, stane vezan 80 h. X. zvezek: »Igre in pesmi za otroška zabavišča in ljudske šole", str. 141, stane vezan 1 K 20 h. XI.zvezek: „Naš cesar Fran Josip 1.1848—1908“. III. natis. Str. 70, stane nevezan 40 h. Spisal, založil in družbi podaril mgsr. Tomo Zupan. XII. zvezek: „Franc Jožef I.“, cesar avstrijski. III. natis. Str. 70, stane nevezan 30 h. Spisal Frančišek Hubad, c. kr. dež. šolski nadzornik v spomin 601etnice cesarjeve vlade. Oba ta zvezka, zlasti Toma Zupana „Naš cesar Fran Josip I.“, ki je bogato in zanimivo ilustriran, sta jako prikladna za razdelitev šolski mladini o 60 letnici cesarjevi. XIII. zvezek: »Andrej baron Čehovin", slavni junak slovenski.“ Str. 39, stane nevezan 20 h. Zvezki: I., III., IV., VIII. in XIV. so razprodani. Poleg omenjenih zvezkov se nahajajo v družbini zalogi še: »Materine sanje." Slika v enem dejanju, str. 20, stane 30 h. Spisal Engelbert Gangl, mestni učitelj v Ljubljani. Psalmi. Preložil Ivan Vesel. Cena 1 K. „Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik", str. 35. Cena 20 h. »Mučenci". Starokrščanska povest Milutina Ma-yerja* Cena 90 h. »Koledar družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani", za 1. 1904, 1905, 1906, 1907, 1908 — po znižani ceni 60 h vsak letnik. Dr. Jos. Vošnjaka Zbrani dramatični in pripovedni spisi. II. zvezek. Vsebina: Životopis d rja. Vošnjaka, spisal dr. P. Turner — in Lepa Vida, drama v 5. dejanjih. Po znižani ceni 60 h. III. zvezek. Vsebina: Doktor Dragan, drama v 5. dejanjih. Po znižani ceni 60 h. Josip Lavtižar, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj, 312 str. Po znižani ceni 1 K. Iz zapuščine pokojnega dekana Ivana Vesela ima družba sv. Cirila in Metoda na prodaj še mnogo knjig razne vsebine. Kdor želi kaj kupiti, naj se obrne na družbo po »Imenik knjig", ki se mu takoj pošlje brezplačno. #------------ Založništvo blaga, ki se prodaja v prid družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, imajo sledeče tvrdke: Jernej Bahovec v Ljubljani: Peresa družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Bonač v Ljubljani: Svinčniki družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Drufovka v Gorici: Voščilo za čevlje v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Adolf Jacobi na Dunaju VIII.: Svalčični papirčki in svalčični ovitki v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Keber v Ljubljani (Stari trg št. 9): Krema (čistilo) za usnje in čevlje v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Frančišek Kollmann v Ljubljani: Cilindri za svetilke v korist družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ivan Perdan v Ljubljani: Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Makso Salokar v Ljubljani (Kladezne ulice št. 19); droži v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. A. E. Škaberne v Ljubljani: Ciril-Metodovo platno. Pravkar našteto blago najtopleje priporočamo vsem rojakom, katerim je mar prospeh družbe sv. Cirila in Metoda. Kakor so se domalega povsod po Slovenskem vdomačile družbine vžigalice, tako naj se prikupi in vsepovsod razširi med nami tudi ostalo blago, ki se prodaja na korist družbi sv. Cirila in Metoda. Dolžnost vsakega slovenskega narodnjaka bodi, da sam kupuje družbino blago in da ga priporoča svojim znancem. Vodstvo. Vsebina.. Koledar. Nekaj spominov leta 1909. Poštne določbe. Lestvice. Narodnemu delu. Spomin na Viljema Polaka (s podobo)...........................25 O šolstvu med beneškimi Slovenci..............................29 Sistem češkega manjšinskega dela..............................40 Vestnik družbe sv. Cirila in Metoda XXIII. O 201etnici družbine šole pri Sv. Jakobu v Trstu .... 71 Pomen »legitimacijskega lista“ za družbo sv. C. in M. in za narodna društva........................................81 Delovanje vranske podružnice leta 1907/8...................... 85 Podružnice, združite se!......................................88 Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXIII. vel. skupščina . . 91 II Naznanila ^ v ..Koledarju" družbe sv. Cirila in Metoda ^ naj blagovole cenjeni mnogobrojnl člani družbe uva-ževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v družbinem »Koledarju"; sklicevanje na inserat uveri p. n. uvr-stitelje o uspehu inseriranja. J Slovenci in Slovenke, kupujte pri narodnih slov. trgovcih, zlasti pri tistih, ki so (lani družbe sv. Cirila in Metoda! n Prijateljem družbe sv. Cirila in Metoda priporočamo list »Slovenski Jranik" ki ga je izšlo 1. 1908. deset številk, a z novim letom 1909. postane mesečnik. Poleg zanimivih aktualnih člankov A prinaša vesti z našega narodnega bo- A jišča, zasleduje pogubno delovanje naših nasprotnikov in opozarja na požrtvovalno samoobrambo bratov Slovanov; zlasti mu je pr srcu naša družba sv. Cirila in jVletoda. Kdor hoče biti natančno obveščen o nji, naj si naroči »Slovenski Branik" . Naj bi ne bilo slovenske narodne rodbine, kjer bi ne bil doma »Slovenski Branik". Vsi, kar nas je rodila slovenska mati, moramo stati na braniku domovine v ljutem boju, ki nam je napovedan in ki odloči obstanek ali pogubo našega naroda. Boj za slovenstvo! je geslo .Sloven- skemu Braniku”. Rojaki, podpirajte ga! f Cena listu 1. 1909. bo 3 K. Dijakom bode znižana cena 1H 80 h. 1 r Naročajo naj ga skupno. Narotnina naj se pošilja upravništvu „Slov. Branika", Ljubljana, Tržaška c. 33. □ 1 Konsorcij »Slov. Branika". 1 , ■ i 1 i 1 1 1 i 1 J 1 I L Vžigalice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani44 ter »Kavni pridatek v korist družbe sv. Cirila In Metoda v Ljubljani44 priporoča založnik: Ivan Perdan v Ljubljani. IVflfl BONAČ Ljubljana, ielenburgove ulice it. 5 in 6, Knafflove ulice it. 9. Zaloga in trgovina papirja ter vseh uradnih in šolskih potrebščin. En gros, en detail. Edina zaloga izbornih svinčnikov v korist družbi sv. Cirila in Metoda Hardtmuthovega fabrikata. 5K5T Cenovnik franko in brezplačno. Največja izber različnih slov. narodnih razglednic. lPreVctipoom volile rabat. Izdelovanje razglednic v svetlo- ali kromotisku prevzemam po jako nizki ceni v priznani fini izvršbi. Dopošljejo naj se mi fotografije, na kar postrežem z vzorci in ceno franko in brezplačno. Tovarniška zaloga ovijalnega papirja za sladkor, maslo po nizkih cenah. Priznano izborne vreče iz močnega papirja, dobro lepljene. Vzorci za papir in vreče brezplačno in franko. Tovarna papirne in kartonažne industrije. Zaklopnice (Faltschachtel) za eks-port s tiskom in brez tiska. Vzorci na zahtovo. Izdelovanje vsakovrstnih škatelj za skupno in domačo rabo. Za gg. špecerijske trgovce imam vedno v zalogi škatljice za 10, 20 in 40 v čaja po jako nizki ceni. Vzorci n ti razpolago. Kažipot mesta Ljubljane v 5 barvali a 40 v, s pošto 50 v. £jubljana Kolodvorske ulice 32. i i »—— ALOJZIJ VODNIK -------KflHENflR--------- DELAVNICE IN = KAMENOLOMI ZA POHIŠTVENE PLOŠČE, KAMENARSKA CER- SPOMENIKI IN KVENA UMETNA STAVBNI PROIZVODI. DELA. (3 j J Mizice cene. CD n >N 0 u ■M te o a cD C >0 0 Obče znana manufakturna trgovina Česnik s jtiilavec v £jubljani, JCingarjevc ulice priporoča sl. občinstvu pri nakupovanju različnega oblačilnega blaga svojo bogato zalogo. Točna postrežba. g N h-4 rt 0 O 0 D 0 Tovarna strojev in livarna železa ? K. & R. JEŽEK 1 — v Blanskem, Moravsko — se priporoča v dobavo vsakovrstnih kmetijskih in drugih strojev. Posebna izdelava sesalk, vodovodnih naprav, bencinovih in petrolinovih motorjev in lo-komobil, motornih naprav na sesalni generatorjev plin, vrtalnih strojev in strojev za ===== kroženje obročev. ===== Popolne opreme opekarn, Samotnih in cementnih tovarn. Zmerne cene in ugodni plačilni pogoji Premovana na vseh razstavah z najvišjinii priznanji. Lluftljonsko plinarno. Slav. občinstvu v Ljubljani in v okolici priporočamo svoj angleški plinov koks kot kurivo, ki je prosto dima, saj in smradu ter pripravno za kurjavo v stanovanjih, kakor tudi za industrijske namene in prav posebno za kovaške namene. Cenjeno občinstvo tudi vabimo, da si v našem skladišču ogleda naše plinove peči in aparate za kuhanje s - plinom. ===== Lj ubija n slcei plinarna. ini piiiii i. j. nun v Ljubljani, Turjaški trg št. 7. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti. * Najnižje cene. Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in £jo-sposlce sobe. Žimnati modroci, otroški vozički itd. Najsolidnejše blago. Predno si nabavite potrebno orodje, stavbni niaterijal, poljedelske stroje in dr., obrnite se na tvrdko fr. STUPiea v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1 in Valvasorjev trg St. E. Tu dobite vsak čas za zmerno ceno najfinejše slamoreznice, mlatilnice, čistilnice; stiskalnice za grozdje, mline za sadje, pluge in brane. Edina zaloga na Kranjskem originalnih amerikanskih kosilnih strojev „Doering“, ki prekašajo vse do danes sestavljene stroje te vrste. Portland in roman cement zajamčene kakovosti, traverze, železniške in tramvajske šine, strešna lepenka, trsje za strope, palično železo, pločevina, stavbinski okovi, pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, fino pozlačeni nagrobni križi, štedilniki, peči, kuhinjska oprava, konve in posne-malniki za mleko, vse orodje za obrtnike, kakor razne kovine, vedno v zalogi. Stare kovine se kupujejo po najvišjih cenah! )\lajcenejše solnčnike in dežnike domačega izdelka priporoča X Vidmar v Ljubljani Pred Škofijo 19, Stari trg k, Prešernove ulice 4. ^ Popravila in preobleke točno in ceno. Popravila in preobleke točno in ceno. nu hbhhhhhhhhhb Cenik s koledarjem zastonj in poštnine prosto. Največja in najbogatejša tvorniška zaloga. Primerna lepa in krasna darila za krste, birme, gg. ženine in neveste. Pripomnim vljudno, da je moja trgovina svetovno znana, ki obstoji že čez 23 let ter pošiljam blago po vsem svetu. Imam najboljše in zanesljive ure z imenom „Union“ in tudi druge prav fine, kakor: Glashiitte, Scliafhausen, Omega, Bilodes, Schild, Genfer, Intakt, Graciosa, Urania, Roskopf itd. Krasne salonske ure s prijetnim novim bitjem za pisarne in kavarne in navadne stenske ure za gostilne in prodajalne. Verižice in prstane najmodernejše fa^one. Velika izbira jedilnega orodja in nastavkov iz kina in pravega srebra. Velika zaloga koles in kolesarskili potrebščin. Priporočam se vljudno za obilen obisk in ogled moje zaloge z vsem spoštovanjem franc Čuden urar in trgovec, delničar švicarskih „Union“ ur v Ljubljani, Prešernove ulice. D) lO —1 O cr 3 «—► CD >r o < N 3 Q> •o IS) J /]n sj\ /p* /p. /|\ /jn Sj\ /|N /|N /p. /p /p /p Podpisani priporoča vclečastiti duhovščini in sl. občinstvu čebelno-voščene sveče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zvitke in med za prodajo v škafih po 15, 20 in 40 kg težkih prav po ceni. Zaloga in prodaja brinja in brinjevca. Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo O 1*0 S LAV DOLENEC svežar in lectar, trgovina z medom in voskom v Ljubljani, Wolfove ulice štev. 10. JD VJ. Priporoča vse v modno stroko spadajoče vrste blaga: letno in zimsko životno perilo, rokavice oj (gl KAREL JELOVŠEK parna opekarna na Vrhniki. flvstro-ogrski patent št. 62.309 13.339. Nemški državni patent št. 112.981. Francoski patent št. 311.282. Švicarski patent št. 20.907. 0- 0 O 9. Izdeluje ter se priporoča za : postavno velik zidak, kakor tudi mali zidak za okrajek, veliki tlakovec, podstrešni tlakovec, opeko za vodnjake ter dimnike po vsaki meri ali velikosti, navadni žlebak, strešnik, »kavljar« imenovan, posebno lepo, dobro žgano ( zarezano strešno opeko »Falz« po sestavi »Stein* briick«, kakor tudi lep zarezan žlebak iste sestave. Navadni strešnik na Q rn 30 komadov. Zarezana strešna opeka na f~) m 15 komadov. Žlebaki, 3 kosi na m dolžine. 1 1 -■■■:—: MQo Vrhniška opeka priznana v oble kot najboljša. o_0 Q-S — ■ m Leskovic & JVIeden Jurčičev trg itev. 1. Zaloga najfinejših :: vrst laja :: .Popoff*. Moskva, Mandarin, Ceylon :: itd., pristni :: :: jamaika rum.:: — m Trgovina špecerijskega. :: kolonijalnega blaga:: raznib barv, žganja in deželnih pridelkov na drobno in na debelo. Fina namizna vina :: ter Malaga, :: Ruster, Rizling, pelinkovec, šampanjec, zdravilni konjak in Fernet :: Branca. :: ■ Točna in solidna postrežba ■ ... 1 i mr IVAN KORENČAN LJUBLJANA, STARI TRG št. 5. mr ahrb tnlkl. Vseh vrst gorske in izprehajalne palice ter tudi druge potrebščine za turiste. Prodaja tudi sanke. Turistovske srajce, nogavice, dokolenice itd. itd. Nahrbtniki od 2 K dalje. Gorske visoke palice po K 1'60. JOS. POLAK, LJUBLJANA 5v. PETRA GESTA št. 9. i= Poleg hotela Lloyd. Preje Orešek. : Zaloga špecerijskega blaga, : prodaja žganja, špirita na debelo : in na drobno. : Eksport pristnega kranjskega bri-novca, borovničarja in hrušovca. Prodaja vseh poljskih semen, trave, detelje, pese Itd. Zm gotovo leetl so L ■■■■■■| !■■■■■■ DROGERIJA MJ^TOfl Ji^Kf4C DROGERIJA LJUBLJANA, ŽIDOVSKE ULICE št. 1. sssasastfssssssaa Priporoča: drogve, kemikalije, ustne vode in prašek, redilne in posipalne moke za otroke, ribje olje, parfume, toaletne predmete, obvežita, fotografične aparate in potrebščine, sredstva za de-:: :: :: sinfekcijo. :: :: :: ■■■■■■~ Čaj. rum, konjak, mineralne vode, soli za kopeli. * -K Oblastveno kon-:: cesijonirana:: oddaja strupov. Kupuje razna ze-:: lišča (rože),:: cvetje, korenine, : semena, skorje: i. t. d. i. t. d. ★ ★ Zaloga karbida. _■■■■■■ Vid jjratovž, Sv. Jakoba nabrežje št. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno pa ženinom in nevestam svojo zalogo pohištva. Solidno blago 1 Najnižje cene! Najbolje in najceneje se dobivajo I klobuki in kožuhovina J pri Antornu Krejčijn v Wolfovih ulicah 5. i| Trgovina cvetlic: Selenburgove ulice sšt. S v neposredni bližini c. kr. glavne posle, bolela pri Jlonu" in „Pri Maliču". ■ Vrtnarija : ===== Cesta na Rožnik štev. 25. Točna postrežba In takojšnja Izvršitev vsakovrstnega vezanja cvetlic. r F. P. VIDIC & K0MF- LJUBLJANA OPEKARNA Ih ZALOGA PEČI hUDIJO VSAKO POLJUBNO MNOŽINO PATENTIRANIH ZAREZNIH STREŠNIKOM L /T Telefon št. 192. CPvrcllca Telefon Št. 192. T. MENCINGER v Ljubljani, na 5v. Petra cesti štev. 37 in 42. (T Špecerijska in delikatesna trgovina. Vin ar n a. Najtopleje priporoča po solidnih cenah pristna dolenjska, štajerska, istrljanska in gorlška vina. Pivo v zabojih od raznih pivovaren dostavlja brezplačno. J Kakovost mojih izdelkov brez konkurence. JOSIPINA SCHUMI tovarna kanditov in sladčič — Gradišče 9 * LJUBLJANA a Gradišče 9 1 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih v njeno ■ stroko spadajočih izdelkov, kot: mnogovrstnih sladčic (bonbonov) od navadnih do najfinejših vrst. Razno navadno pecivo, piškote, vafelne itd. Edina zaloga za Ljubljano čokoladne tvornice Josip e. Mannerja na Dunaju; čokoladne in druge predmete na drobno in na debelo. j I I I I I Postrežba točna, cene zmerne. Največja zaloga izgotovljene obleke za gospode, gospe in dečke GRIČAR & MEJAČ v Ljubljani v Prešernovih ulicah Domača tvrdka! Najnižje cene I □ □□□□□□□□□□□□□o -=> \?elika izbira «■ po poljubnem kroju izvršene obleke iz najrazličnejšega blaga za vsak letni t a čas. A g □□□□□□□□□□□□□ao m Najcenejše nakupovanje dobro in trpežno izgotovljenih oblek za lovce, - turiste in potovalce, ~ različno prikrojenih vrhnih in zimskih sukenj itd. za gospode; za gospe plaščev in plaščkov tudi s krznino obloženih in ob- - - robljenih. - - \? zalogi imava tudi najrazličnejše blago ter sprejemava naročila za izvršitev oblek po izbranem blagu. Nujna naročila v najkrajšem času. Franc Ks. Stare slikar, pleskar in pozlatar v Ljubljani, FBreg št 20 se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor zunaj mesta ob dobri, solidni izvrčitvi in primernih cenah. FR. SUTTNER, urar, Ljubljana Mestni trg, nasproti rotovža priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih švicarskih ur, briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri po najnižjih cenah. Hazpoiiljanje blaga na vse kraje! Najcenejša, največja eksportna tvrdka I Prosim, zahtevajte veliki cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. f-------------------- filijalka: Glavni trg št. 6. p- ZALAH" ANA, STARI TW ŠT. 21. J i - I Filijalka: Sv. Petra cesta št. 26 L-_ f' -j Slovenci! Spominjajte se družbe sv. Cirila in Jttetoda v Ijubljani - v svojih oporokah. L-— d Šober želodec je podlaga splošnemu zdravju! UnUnnn >!.■■■•>• imnlitrn ne služi želodcu ta ko dobro kot po- noliena uriisa kapljica žirek pristnega želodčnega likčrja FL0RIHNZV*! ,,FLORIAN“ slovi že po vseli deželah koi Kdor s „Florjanom“ Se krepča, Vedno dober tčk ima! najboljše krepčilo za želodec! Če želodec godrnja, Pij „Floriana“, Pa neha „Florian“ ne slabi In ne omamlja človeka. Uživanju „FLORIANA“ ne sledi glavobol in potrtost — njegov učinek je okrepčanje telesa in razvedrilo duha, veselje dodela. To je tudi že priznano od učenjakovi Ni otožen, Ni bolan, Ta, ki vživa „Florlan“. Ako se v katerem kraju v prodajalnah pristni »FLORIAN** ne dobi, naj se po dopisnici naroči iz Ljubljane od Rastlinske destilacije »FLORJAN*4. Zadostuje naslov: ..FLORIAN", Ljubljana. Cena je : za »Kabinetno kakovost*4 steklenica 1 liter 4 krone 80 vin. za »Ljudsko kakovost** steklenica 11/2 litra 3 krone 60 vin. Svarilo! »FLORIANa** se ne sme zamenjati z različnimi opojnimi pijačami, katere zdravju ne koristijo! — »FLORIAN** Je edino eden in se izdeluje samo v Ljubljani. Zahtevajte vedno razločno „FLORIAN“ in zavrnite krepko vsak ponaredek, s katerim bi Vas hotel kdo prevariti! Ime „FLORIAN*‘ Je postavno varovano ; zloraba tega imena je po kazenskem zakonu strogo kazniva! ..FLORIBN!”"