SVOJO MAUČ STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 2. oktobra 2008 • Leto XVIII, št. 40 Slovenija: 5. parlamentarne volitve NOVO VLADO BO POSKUSIL SESTAVITI BORUT PAHOR Po petih parlamentarnih volit bomo spoznavali ta mesec, ko Franc Jurša -DeSUS, župan vah bo novo slovensko vlado se bodo nadaljevala pogajanja Ljutomera, in Miran Györek poskusil sestaviti predsednik o sestavi nove vlade in seveda - SNS, profesor in prevajalec. Socialnih demokratov -SD, o novih ministrih, ki bodo Kakor so se zamenjali vsi po-Borut Pahor. Socialni demo prevzeli posamezne resorje. murski poslanci, bo tudi sicer krati -rezultati še niso uradni Čeprav so že zakrožila imena v novem sklicu v državnem -so dobili 30,5 % glasov kar bodočih ministrov, med njimi zboru vrsta novih obrazov. pomeni 29 poslancev, Slo ni ministrskega imena za Slo-Tudi znana imena iz slovenvenska demokratska stranka vence v sosednjih državah in ske politike niso dobila dovolj -SDS dosedanjega premiera po svetu, kar predvideva pred glasov za poslance, denimo Janeza Janše 29.08 % glasov, dvema letoma sprejeti zakon, zunanji minister dr. Dimirij kar ji zagotavlja 28 poslanskih po katerem bo vnovič, kot pri Rupel - SDS ali Tone Anderlič sedežev, sledijo nova stranka prvi vladi, ta resor vodil mi-- LDS. Zanimiv je pogled v po-Zares, ki jo vodi Gregor Golo nister in ne državni sekretar. datke, ki kažejo, da je v 8. vobič, Demokratična stranka Med možnimi kandidati za lilni enoti, kamor spada tudi upokojencev -DeSUS s pred-Čeprav ob pisanju uvodnika Pomurje, dobila SDS Janeza sednikom Karlom Erjavcem, še ni uradnih rezultatov, ker Janše 31,86 % glasov, Socialni Slovenska nacionalna stranka niso prešteti glasovi iz tujine demokrati Boruta Pahorja pa -SNS Zmaga Jelinčiča, Sloven-in ker se je na rezultat na ne 23,01 % glasov. Slednji so bili ska ljudska stranka skupaj katerih voliščih pritožila SDS, v ospredju v osrednjem delu s Stranko mladih Slovenije je zelo verjetni mandatar za Slovenije in na Primorskem. -SLS+SMS z Bojanom Šrotom sestavo nove vlade prvak SD Izjavi po volitvah; Borut Pain Liberalna demokracija Slo-Borut Pahor, kar pomeni za hor, SD: »Moja želja je bila venije -LDS na čelu s Katarino suk k levosredinski politični že v predvolilni kampanji, Kresal. Štirih odstotkov glasov, naravnanosti Slovenije. Za da ljudje glasujejo za SD in kar je pogoj za vstop v Držav-vezništvo treh strank: SD, Za ne zgolj proti obstoječi vladi, ni zbor, ni uspelo zbrati Novi res in LDS nima dovolj glasov kajti glasovi razočaranih Sloveniji -NSi Andreja Bajuka - 46 poslancev od 90 jih mora po navadi niso glasovi, ki bi tudi v težkih trenutkih razuin še več malim strankam. V glasovati za novo vlado, zato meli nekatere poteze, ki jih je Državnem zboru bo Pomurje se bodo kmalu začeli uradni treba narediti, da se stvari zastopalo 5 poslancev, med pogovori, katera stranka se katerimi je uspelo dr. Lászlu bo pridružila levemu troj premaknejo naprej.« Janez Gönczu premagati dosedanjo čku. Najpogosteje omenjajo predsednik države dr. Danilo zunanjega ministra omenja-Janša, SDS: »V zadnjem tednu narodnostno poslanko Mário DeSUS, izključena ni tudi Türk odločil, komu bo podelil jo predsednika stranke Zares so bili opazni nekateri tren-Pozsonec, medtem ko Roberto SNS+SMS, medtem ko man-mandat za sestavo nove vla-Gregorja Golobiča, dolgolet-di, ki bi lahko pripeljali do Battelli ostaja poslanec itali-datar ne razmišlja o veliki de. V posebni izjavi je pozval nega tesnega sodelavca po-takega rezultata, prišlo je do janske narodnosti. Volitev se koaliciji z doslej vodilno Slo-k tvornemu obnašanju zma-kojnega predsednika vlade in izjemne mobilizacije tranje udeležilo 62,2 % volivcev. vensko demokratsko stranko govalcev in poražencev na države dr. Janeza Drnovška. zicijske levice na ideološki Največja poraženka je NSi, ki pa tudi Zmaga Jelinčiča - SNS, volitvah in poudaril, da si želi Ob Lászlu Gönczu so pomur-osnovi in do zelo opaznega jo vodi finančni minister dr. naj ne bi mikalo članstvo v pogovore brez etiketiranja in ski še Anton Kampuš -SD, pristranskega angažiranja Andrej Bajuk, iz Prekmurja vladi Boruta Pahorja. teorij o zarotah. Koliko bodo sicer gornjeradgonski župan, tranzicijskega velekapitala je bil njen poslanec Jožef Hor-Najprej morajo postati volilni zmagovalci in poraženci mag. Radovan Žerjav -SLS, prek svojih medijev.« vat. rezultati uradni, potlej se bo spoštovali predsednikove želje, aktualni prometni minister, Ernest Ružič 2 Dobitnica »Za Porabje« Andreja Kovač dela za pokrajino ob Rabi Andreja Kovač je ena od letošnjih dobitnikov priznanja Za Porabje. Kot sem imela možnost videti, svoje delo – da bi porabskim občinam zagotovi la čim več sredstev za razvoj – opravlja s srcem in polnim navdušenjem, tako da si je priznanje res zaslužila. Kot je povedala, ji je priznanje v veliko čast, in jo spodbuja, da svoje delo opravlja še bolj aktivno in mogoče še bolj uspešno. Andreja že deseto leto dela na Generalnem konzulatu RS v Monoštru, poleg tega pa od leta 2006 vodi še Razvojno agencijo Slovenska krajina, preko katere je izvedla že več uspešnih projektov. Do ideje za agencijo je prišlo tako, da sta konzulat in Zveza Slovencev na Madžarskem želela pomagati porabskim občinam pri izpolnjevanju razpisne dokumentacije oz. prijavnic za razna evropska sredstva. Tako je ZSM leta 2006 ustanovila agencijo, ki se lahko sama prijavi na razne razpise in skrbi za izvajanje projektov, saj samouprave za to nimajo ne dovolj denarja ne ustreznih kadrov. Agencija je najprej sestavila razvojni načrt, v katerem je določila, katera so tista področja, ki jih lahko razvija. Leta 2007 je bil največji projekt agencije – ki se še izvaja – domačija v Andovcih, ki jo je Agencija kupila skupaj s Porabskim kulturnim in turističnim Primož Trubar v Budimpešti REFORMACIJA JE PROCES, KI ŠE TRAJA Slovensko veleposlaništvo v Budimpešti je pripravilo slovesnost v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja. Na zelo dobro obiskanem dogodku je o pomenu Primoža Trubarja govoril škof evangeličanske cerkve na Slovenskem mag. Geza Erniša, prekmursko podružnico Protestantskega društva Primož Trubar je predstavil Geza Farkaš, sodelovanje med slovensko in madžarsko evangeličansko cerkvijo pa je pozdravil škof te cerkve Péter Gáncs. Dejal je, da cerkvi dobro sodelujeta, čeprav sta številčno majhni, temelj sodelovanja sta evangelij in reformacija. Prireditev so popestrili člani rakičanskega fotokluba, ki so pripravili razstavo o evangeličanskih cerkvah v Prekmurju. Škof Erniša je poudaril, da je bil Primož Trubar slovenski in evropski intelektualec, ki je že govoril in pisal o slovenski deželi. Med protestantizmom je prekmurščina s Štefanom Küzmičem postala knjižni jezik. Škof je tudi poudaril, da smo s Trubarjem dobili tudi slovensko cerkev. Ob tem, da se počasi končuje Trubarjevo leto, škof Geza Erniša pravi, da smo v Sloveniji spoznali, kako velika je njegova dediščina. Marsikaj iz Trubarjevega življenja še ni raziskano, na kar so opozarjali na letošnjih znanstvenih srečanjih, slavnostnih akademijah in drugih dogodkih, ki so se zvrstili v Sloveniji, Nemčiji in med zadnjimi tudi v Rimu. Manj raziskano je Trubarjevo teološko delo in poslanstvo. Delo pomurske podružnice Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar, ustanovljenega pred petnajstimi leti, je predstavil Geza Farkaš in poudaril dobro sodelovanje z evangeličansko cerkvijo na Slovenskem. V prostorih slovenskega veleposlaništva je postavljena razstava tridesetih fotografij desetih avtorjev rakičanskega fotokluba. Na fotografijah je večina evangeličanskih cerkva z detajli iz notranjosti. Na slovesnost so prišli člani Slovenskega društva v Budimpešti, slovenski gospodarski predstavniki in slovenski generalni konzul v Monoštru Drago Šiftar. Predsednica Slovenskega društva Irena Pavlič je bila navdušena ob dogodku na veleposlaništvu, zlasti pa ob tem, kar je o Primožu Trubarju povedal škof Geza Erniša. Protestantski duhovnik in pisatelj Primož Trubar je pomembna osebnost za Slovence v Budimpešti, čeprav jih je večina katoliške vere. Zato bo letošnji Slovenski dan v Budimpešti 18. oktobra posvečen življenju in delu Primoža Trubarja. S prireditvijo je bil zadovoljen tudi veleposlanik Ladislav Lipič, kajti to, za kar se je zavzemal Primož Trubar, je pomembno za Slovence na Madžarskem tudi zdaj: ohranjanje in učenje slovenskega jezika in kulture. Tekst in fotografija: E. Ružič društvom Andovci, katerega vodi Karel Holec, drugi dobitnik priznanja Za Porabje. Ta hiša naj bi v prihodnje postala center Andovcev, kjer bi se lah ko prebivalci družili, saj Andovci nimajo kulturnega doma. Leta 2008 se je Agencija prijavila na razpis Ministrstva Republike Madžarske za samouprave. Pri tem projektu gre za turistični marketing Porabja, ki vsebuje turistični vodič za Porabje, ki je sestavljen tako, da je na eni strani zemljevid, na drugi strani pa opis Porabja v štirih jezikih, to je v sloven-ščini, nemščini, angleščini in seveda madžarščini. Agencija se zavzema tudi za to, da bi Porabje imelo blagovno znamko, kar bi dalo porabskim izdelkom prepoznavnost. Tretji del tega projekta pa je spletna stran, ki bi bila povezana z nekaterimi že obstoječimi portali, preko nje bodo lahko tisti, ki se zanimajo za to pokrajino, dobili vse informacije ter se lahko direktno povezali z agencijo. Sedaj dela agencija na projektu Sosed k sosedu (bivši Interreg), v katerega so vključene vse porabske občine in organizacije. Projekt vsebuje naprimer obnovo kulturnega doma na Gornjem Seniku in ustanovitev Hiše porabskih običajev na Dolnjem Seniku. V projekt pa bi še vključili vrtec v Sakalovcih, in sicer bo tukaj težišče na zdravi prehrani. Za Verico pa načrtujejo film o lončarju Karlu Dončecu, ki bi se vrtel v spominski sobi nekdanjega lončarja. Agencija torej pripravlja in izvaja veliko projektov, ki jih koordinira nagrajenka. Prav med najinim pogovorom so jo po telefonu obvestili, da je agencija dobila podporo iz intervencijskih sredstev Urada predsednika vlade za obnovo strehe domačije v Andovcih in za krušno peč, s tem da morajo to izpeljati do konca leta in seveda pravilno obračunati. Povedala je še, da pri tem pro jektu zelo dobro sodelujejo s Porabskim kulturnim in turističnim društvom Andovci. Medtem ko se ona prijavlja na razpise, društvo pomaga pri izvajanju projekta, saj oni nadzorujejo dela in dajejo nasvete. Andreji iskreno čestitamo in ji želimo še veliko uspeha. Nikoletta Vajda Porabje, 2. oktobra 2008 3 Slovenci iz Subotice v Porabji V Subotici (Szabadka) v Vojvo-je pa zvekšoma vsakšo leto bar Najprvin je bijo pozvan pevski bi se ma posaba molili. Tau je v pisanjom, knjigov pa kejpi deje dini (Vajdaság) v najvekšom gnauk doma v Porabji. No, njeg-zbor z Gorejnjoga Senika, po-nisterni vasaj sploj nej šega več. za Slovensko Porabje. Tau, ka je tistim ljudske pevke iz Števanovec, ljudski pevci z Gorejnjoga Senika, lani pa mlašeča folklora iz Števanovec. Pevska skupina Sombotelske spominčice je pa s pomočtjauv Slovenskoga dröjštva pa samouprave leko prišla v te dalečni kraj. Med tejm časom se njim je pršikalo vküper prinesti en pevski zbor. Na Slovenskoj zvezi se brigamo za tau tü, naj njijvo lüstvo, njijvi pevski zbor tü leko pride do nas v Porabje. Oprvin smo njim pripravili nastop na Gorejnjom Seniki, letos v petek, 19. septembra, pa na Verici-Ritkarovci. Mlajši pa mladi so zašpilali dvej lutkovne igre, so naprej dali pesmi v knjižnoj slovenskoj rejči, pevski zbor je pa zapopejvo par prekmurski, porabski pesmi tü, kak povejmo Nede mi več rasla ali Kje so tiste stezice. Tak goste kak domanjo lüstvo smo želeli razveseliti šče s porabskim programom tü. Gora sta šče staupila mlašeča folklora iz števanovske šaule pa Duo Fodor gledališke držine Nindrik indrik, skupine Slovenske zveze. Če smo že prišli v rojstno ves možaka Šlemera, smo ga organizatorji zaprosili, naj on tü pozdravi, tapovej svoje mišlenje svojim domanjim lidam. Leko povejm, ka smo bili fejs radi, ka se je verički kulturni daum napuno pa tau zvekšoma z domanjimi lidami. Župan Andraž Dončec je velko poštenje pokazo do gostov pa Slovenske zveze ranč tak, ka je dvorano dau pripraviti pa je sam tü prišo na program, brezi toga, ka Škoda! Za tašno ves je rejsan vrejdno pripravlati program. Baug plati vsejm domanjim! Gostje iz Vojvodine so na drügi den, v soboto bili pozvani v Sombotel, v nedelo smo ji pa pelali v Andovce, v najmenšo, döjšno pa najbola bogato ves v Porabji. Med potjauv smo se stavili v števanovskoj cerkvi pa nota pokazali glavni trg pa samo ves. Karči Holec, predsednik Porabskoga kulturnoga in turističnoga dröjštva pa Slovenske samouprave v Andovci, nas je pozdravo pred originalno staro kučov dröjštva, dosta vse pripovejdo od svoje vesi pa nota pokazo mali Triglav, simbol slovenstva. Karči Holec si je v moji očaj že davnik zaslöjžo, ka gdakoli dem k njim s kakšnimi gosti od Slovenske zveze, ga furt nota pokažamo. Mamo ka prajti od njega, gnes je en najbola ijrašnji, aktiven mladi Slovenec v Porabji, steri najbola s svojim števili žive vogrski narod, žive pa slovenski narod tü, če gli dosta menja. Kakoli je malo Slovencov, so döjn ustvaurili svojo Slovensko drüštvo Triglav, ka etak želijo vküper držati te mali narod, goučati pa svojim mlajšom prejk dati slovensko rejč pa kulturo. Pred lejti gnauk na ednom Državnom srečanji Porabski Slovencov smo se leko spoznali z možakom Jožetom Šlemerom (Mécin Djauži). Kak smo tistoga ipa leko zvedli od njega, je bijo rojen v Ritkarovci, depa kak mali pojbič je mogo pistiti nej samo svojo rojstno ves, liki svojo domovino tü. Zgodovina (történelem) našoga rosaga ma je držino raztrgala pa ga je pregnala daleč od Porabja. Dugo pa dugo je mogo čakati, dočas je leko nazaj staupo na zemlau svoje domovine. Že kak zrejli človek, 1996. leta je leko spuno svojo željo, ka ga je mantrala od mlašeči lejt. Od tistoga mau va želja je bila naj njijvi Slovenci tü leko spoznajo vrejdnosti Porabski Slovencov. Najbole so ga zgrabile domanje lejpe pesmi. Samo ka smo trno daleč eden od drügoga, z avtobusom kaulek šest vör. Tau pa košta tü. Možak Šlemer se je obrno na Slovensko zvezo, stera je omogaučila tridnevno paut že več skupinam. Slovenska zveza leko pogostila goste v njijvoj staroj porabskoj kuči, sta Karči pa brat Laci omogaučila. Tašne gustušoške, lejpe sklejce sta vöpostavila z domanjim djestinom, kak šunka, klobasi, kröj, mleti cvirki..., ka se dosta vertinj leko skrija pred njima. Najbole za dobro smo pa vzeli vsi, ka sta pripelala z daumi kala, naj nas leko s toplo ižov čakata, če je že tak ladno vrejmen bilau ranč te dneve. Po mojom se v Andovci vsakši furt, z menov vred, trno dobro pozna zatok, ka so tej domanji lidgé trno baratšagoški, lepau gora primajo vsakšoga, so prausni pa majo nišno posebno dobro döjšo pa srcé. Baug plati vsejm! Naši gostje so se po obedom v restavraciji Lipa zadovolno poslovili pa srečno napautili domau. Klara Fodor Fotografije: Gyöngyi Bajzek Porabje, 2. oktobra 2008 4 Velki svetek v Monoštri V kratkom časi smo dvakrat bili s Slovenskim društvom iz Budimpešte doma v Porabji. Na konci augustuša na državnom srečanji Porabskih Slovencev, zdaj 13. septembra pa na 10. obletnici Slovenskega doma v Monoštri. Velki svetek je bijo za Porabske Slovence. Leko smo radi, ka mamo takšen dom. Mislim, ka je te dom vsakšoga Porabskoga Slovenca, gde koli živé v rosagi. Mi tak čütimo v Budimpešti, ka je naš dom tö. Tak smo se leko pelali v Monošter, ka nam je Zveza Slovencev plačala avtobus, ovak nej bi mogli, najlepše se zahvalimo. Svetek se je začno s sveto mešo v Varaškoj cerkvi. Mešo sta darovala dekan Lojze Kozar pa župnik Dejan Horvat iz Slovenije. Kak vsigdar, zdaj so tö lejpe bile reči gospauda Kozarja. Po maši je v gledališči bijo kulturni program enkraten. Našim članom se je najbola vidlo špilanje Dua Fodor. Tej dvej sta rejsan tak špilale, ka smo se vönasmedjali. Čestitamo! Fajnska je bila pogostitev, küjarji so se fejs vöpokazali tak domanji kak iz Slovenije. Na konci, večer pa šče ognjemet lejpi, no in cejli večer muzika. Tak ka se je vsakši dobro počüto in nam ostanejo lejpi spomini. Slovenci iz Budimpešte smo se na drügi den v nedelo, 14. septembra, srečali s Slovensko samoupravo Monošter-Slovenska ves. Če smo v Porabji, vnoči nedemo nazaj, zato se na drügi den vsigdar srečamo z domanjimi. Tak je bilau zdaj tö. Lejpi program so nam vküp postavili člani samouprave. Erika Köleš Kiss nas je čakala pred Muzejem Avgusta Pavla. Muzej nam je sploj lepau notri pokazala Micka Svetec, ki dela tam. Muzej je že 25 lejt star. Zdaj je razstava Ruta in predpasnik (Vacalejg pa förtok, kak mi pravimo). Vse razstave je pripravila Marija Kozar Mukič. Vse razstave smo si poglednili. Črno künjo, kakšna je bila iža na vesi, lončarstvo. Našim članom se je sploj vidlo, ka so šče nej tam bili. Potejm smo pa šli v urad župana, tü smo pa poglednili spomenike cistercijancov. Tü je bijo njini samostan pa cirkev so tüdi oni meli. Bili smo šče v welnes kopališči. Tü sta se že pridružila nam Iluška Bartakovič (ona je predsednica samouprave) pa Feri Nemet iz Slovenske vesi. Kopališče je lejpo pa dobro vögleda, samo ka je prej za največ lüdi drago. Odtec smo se pelali v Slovensko ves. Sedli smo si v posebni sobi gostilne. Tü smo se pogučavali, notri pokazali vsakši svojo delo. Erika Köleš Kiss pa Iluška Bartakovič sta nam povedale, kakšne programe majo cejlo leto. Prireditve pa držijo bola v Slovenski vési. Oni tö malo pejnaz majo, ka od varaške samouprave nika ne dobijo. Prva lejta so kaj dobili, zdaj pa več nika nej. Sploj so nas pogosti li. Mi smo je tö pozvali k nam v Pešt, če de takšna prilika, naj se pridružijo skupini pa nas tö obiščejo. So koristna takšna srečanja. Človek se spozna, vse leko zvej od drügoga, ka delajo pa šče kraj ali ves tö spozna, gde je srečanje. Najlepše se zavalimo, ka so nas sprejeli. Dosta lejpi pauti mamo vsakšo leto, tüdi letos je tak bilau. Ali na 10. obletnico se pelati je čisto drügo, zdaj pa je šče tau bila 10. obletnica Slovenskega doma. Našo lüstvo je prajlo, škoda bi bilau, če bi na tau nej šli, tak je lepau bilau. Vsakši de dugo paumno na te svetek v Monoštri. Lepo je pa veliko delo, gda se naša maloštevilna slovenska manjšina tak gori drži, se lahko pohvali s takšnim domom. Te dom pa Zveza dosti prireditev mata pa združujeta Porabske Slovence iz cejloga rosaga, tak iz Budimpešte, iz Mosonmagyaróvára in Sombotela. Tau je veliko delo, veliki trüd. V imeni Slovenskega društva v Budimpešti čestitamo za tau uspešno delo. Želimo, naj naprej tak vküp držijo slovenstvo na Vogrskom, naj tadala tak uspešno delajo, naj nam pomagajo tadala s takšno zavzetostjo kak do zdaj. Irena Pavlič Zveza Slovencev na Madžarskem in kolesarsko društvo 1896 iz Monoštra sta 20. septembra organizirala prvi »Porabsko-gorički« kolesarski maraton, ki je bil rekreativne narave in za vse starostne skupine. Tisti, ki so se hoteli udeležiti maratona, so se lahko registrirali med 10. in 11. uro pred Hotelom Lipa. Kljub slabemu vremenu se je na maraton prijavilo 29 udeležencev, med njimi je bil tudi Drago Šiftar, generalni konzul RS v Monoštru. Udeležence je pred Hotelom Lipa pozdravil predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök in jih seznanil s postajami 42 kilometrov dolge proge. Predsednik je izrazil veselje, da se je kljub slabim vremenskim razmeram – deževalo ni, je pa pihal močan veter in je bilo precej hladno – registriralo kar lepo število udeležencev, med njimi tudi nekaj otrok, pa tudi mali psiček v košari kolesarke iz Šalovec. Kolesarji so štartali malo po 11. uri in so prekolesarili progo v krogu Monošter, Dolnji Senik, Gornji Senik, Martinje, Šulinci, Čepinci (tu so imeli prvi postanek), Verica, Števanovci in spet Monošter. Po vrnitvi v Hotel Lipa so imeli kosilo, ob katerem so se lahko malce odpočili in pogovarjali o doživljajih kolesarjenja. Tudi naslednje leto se bodo lahko udeležili maratona, pa morda tudi tekmovanja na krajši progi, o čem se že govori – pa upamo, da takrat ob boljših vremenskih razmerah. Nikoletta Vajda Porabje, 2. oktobra 2008 5 Srečanje gledališki skupin v Števanovci REJČ MA SVOJO MAUČ 21. septembra je Slovenska samouprava Števanovci organizirala srečanje gledališki skupin, na stero je pozvala tri skupine: gledališčnike Kulturnoga društva »Rožika« iz Trdkove, gledališko skupino Kulturnoumetniškoga društva Budinci in Duo Fodor iz Gledališke držine Nindrik-Indrik. Nastopajoče pa publiko je pozdravila predsednica slovenske samouprave Agica Holec. Najprva so se notrapokazali člani Kulturnoga društva Rožika iz Trdkove, stere vči pa za nji piše tekste Irena Kalamar. S kratkim skečom (jelenet) so nas pelali v svejt šaule, steroga vsi dobro poznamo ali iz tistoga časa, gda smo mi v šaulo ojdli ali iz pripovejdanj gnešnji mlajšov. V vsakšom klasi se gvüšno najde eden takšen Janezek (v madžarski vicaj je tau Móricka), steri je lagvi kak stau vragauv, ne vči se, ne napiše domače naloge. Janezek v toj igri je ranč takši, dapa gda ga ščé leranca na red pobrati, naprej potegne svojo »karto«. Un je prej čüu, kak sta leranca pa snažilka šinfale prejdnjoga, ravnatela. Zatok pa pá on dobro skauz pride. Ka bi nej vözloboto ravnateli, ka je čüu, ma tak leranca kak snažilka data pejnaze za sladoled (fagylalt). Člani Kulturnoumetniškoga društva Budinci so posrečeno kombinirali igro pa ples. V skeči gre za mladoga moškoga, steri ma dvej lejve nogé, zatok z njegvo ženo na balaj vsigdar drugi plešajo. Rad bi se navčo plesati, za leranco ma padaš ponidi svojo ženo, stera dobro zna plesati. Pa tam je tö dvakrat v redej stala, gde so talali lampe. Ka je gvüšno Vogrinka, si pa leko mislimo po tejm, ka sloven-ski guči z vogrskim naglasom (hangsúly), törska je pa tö, pri iži gvüšno ona lače nosi. Moški, steri je batrivnost daubo od vina tö, steroga je s padašama spiu, bi pa pauleg toga, ka se plesat vči, bi malo kaj šlato pa se stiskavo tö. Z merov pa okusom pripravlene prizore ešče bole popestrita glavna lika, stera sta bila s srečno rauko vöodebrana. Na konci pa te tak notri pridejo v plesanje, ka vküpspravijo fol klorno skupino, stera pokaže par plesov, med njimi sotiš tö, s sterim se je neroden plesalec največ mantro. Besedilo za skeč je napiso Andrej Lainšček. Program gledališkoga popaudneva je zaklüčo Duo Fodor iz Gledališke držine Nindrik-indrik. Naslov kratke igre, stero je napiso pa na oder postavo Miki Roš, je Čisto pa zamazano. Pa če rejsan na prvi pogled mislimo, ka ide samo za senje dvej čistilk (takarítónő), kak bi baukše živele, bogate gratale (»šoubiznis«), če malo bole poslüšamo, leko vpamet vzememo, ka so v tej igri socialne nepravičnosti (szociális igazságtalanság) gnešnjoga časa tö. Po senjaj, kak ta pisale knjige, ka bi si za tiste pejnaze, ka z njimi zaslüži ta, küpile glasbeno škir za šoubiznis, brž goraprideta, kak leko ležej bogate gratata. Najbaukše bau, če ženi od prejdnjoga vöovadita, ka je njeni mauž dober s svojo tajnico (titkárnő). Gda sta se že cejlak prejkdale tau-ma, ka sta bogate (v misli sta že küpüvale najbaukše autone, šle na lepotno operacijo ptt.), se – kak z neba – čüje glas njinoga prejdnjoga, zakoj ne delata. Tak včasin se spistita nazaj na zemlau, v realni svejt. Pri vsej trej nastopaj je sküpno bilau, ka se je čüla žmana domanja rejč, eni so gučali po trdkovsko, drügi po büdinčarsko, tretji po števanovsko, vsi vküper (igralci pa publika) so go pa dobro razmeli. Pa tau je dalo tomi popaudnevi pristnost pa domanjost. Marijana Sukič Porabje, 2. oktobra 2008 6 Marija, pomagaj! Vörno katoličansko lüstvo septembra dvakrat sveti Marijo, Mater Božo. Oprvin 8. septembra na Malo mešo, na svetek Narodjenja Blajžene Device, za štiri dni pa se spominajo Marijinoga dneva. Kauli te datumaj pa eške v ovakšom cajti v leti se dosta vörnikov napauti k Marijinim prauškarskim cerkvam ali kapejlam po cejlom svejti. Najbole erično takšo cerkev v Sloveniji najdemo na Brezjaj na Gorenjskom, v najbole goratoj, sövernoj krajini v rosagi. Od vsej prauškarski poti je najbole globko v srci slovenskoga človeka paut k Mariji Pomagaj na Brezjaj. Erični kejp o Blajženoj Devici z detetom v rokej zove vsakšoga, šteri nüca pomauč v stiski, nevoli ali betegi. Prosijo go mladi podje pred začetkom nauve šaule, sneje pred zdavanjom ali materé z malim detetom. Slovenski človek že več kak 1250 lejt časti Marijo. Za svoj tronuš na Slovenskom si je vöodebrala Brezje, gde so prvo kapejlo na mesti zdajšnje bazilike zozidali leta 1800. Milostivni kejp Matere Bože je v kapejlo prišo v Napoleonovi cajtaj, gda go je molar Leopold Layer iz Kranja namalo. Francuzi so majstra v vauzo zaprli, pa je v stiski obečo Mariji, ka če živ ostane, naredi veuko sveto podobo (szentkép). Tau se je leta 1814 zgodilo, eške gnes leko na sliki vidimo maloga Jezoša, šteri stiska glavau k svojoj Materi, iške go z očami pa bi go rad držo z rokami. Če smo v kapejlici, kamakoli staupimo, nas Marija vsigder skrb má s svojimi očami. Ta kejp je brž eričen grato med Slovencami, ojdli so od blüzi pa daleč k brezjanskoj Mariji. Leta 1863 je mlada dekla Marija Tavčar molila pred podobov, pa je zdrava gratala. Svoje palce je vkrajličila, v kisnejši lejtaj je takši botov eške dvejstau petdeset vküpprišlo. Vörnikom pa so nej samo tejlove baje v red prišle, liki eške zlato. V katoličanskoj Cerkvi Gda so Nemci leta 1941 prejkvbole düševni betegi. Za zavalo je navada, ka svetešnjo okro-zeli Slovenijo, so mogli frančiso prauškarge dosta tablic pa najo podobe, štere lüstvo škanski menihi (szerzetesek) kejpov ali fotonov na stejnaj najbole časti. Leta 1907 so zbejžati v Ljubljano. Sveti kejp kapejle postavili. Geste pa ljubljanski püšpek Anton Bo-so v Brezjaj njali, depa ednoveč stau takši knig tö, gde se naventura Jeglič prosili Sveto-mi barati se je posrečilo, ka je je podpisalo več stau gezero ga Očo za dopüščenje, pa sta vnoči podobo odneso s cerkve prauškarov. Za telko lüstva bi edna mala kapejlica nej dojšla, zatok so pred več kak stau lejtami nauvo baziliko zozidali. Za deset lejt, leta 1900, je bila cerkev gotova, duga je štirideset mejterov, tören pa je visiki petdeset mejterov. Med štirimi zvonami je najvekši žmeten tri gezero tristau kilogramov. Za vsigder več prauškarov pa so nücali pomočnike pa spauvednike tö. Zavolo toga so eške frančiškanski klaušter pri baziliki zozidali. Pred trestimi lejtami so vözbrodili, ka bi trbölo Marijin kejp v ramek dati, tau so napravili iz zlata, kak liki bi Mati Boža v nadzemski višinaj med raužami bila. mali Jezoš pa njegva mati tak pa go odpelo v glavni varaš. Na kejpi je nej samo cvejtke dobila zlato krono. Samo dvej leti po končanoj bojni se je prišikalo povrnauti kejp na njegvo mesto, štero si je vöodebrala sama Devica. Petdeset lejt kisnej, gda je Slovenija že sam svoj rosag bila, so svetili, ka je lüstvo pred 1250 lejtami krščansko vöro nasé vzelo. Te so v rosag prišli sam Sveti Oča Janez Pavel II., veuki Marijin čestilec pa prvi prauškar na svejti. Gda se je fligar v Sloveniji na zemlau spüsto, so se Peter našoga časa oprvin nej k predsedniki republike, liki h Kralici Slovencov napautili. Pokleknili so pred Marijov z raužnim vejncom, pa goreče molili. Na spomin toga dneva stoji gnes pred bazilikov kip (szobor) Svetoga Očo s pasterskov palcov. Prauškarge odijo v Brezje cejlo leto. V zadnji dvejstau lejtaj je tam molilo več milijonov vörnikov. Največ je geste v soboto pa nedelo ali na Marijinaj svetkaj, na priliko na Veuko mešo avgusta. Odijo v merni dnevaj pa v vöraj trplenja tö. Odijo na priliko invalidi (mozgássérültek) tö, štere sprevajajo mlajši, majo pa spauved za takše tö, šteri ne morejo gučati. Pridejo Slovenci s cejloga sveta, vej so pa Brezje gnesden narodno svetišče vsej Slovencov, najvekši slovenski dühovni center. Kopije svetoga kejpa majo naši rojaki vseposedik po svejti, tak v Chicagoni, Buenos Airesi, kak v Londoni pa Müncheni. Slovenski narod je v parminauči 1250 lejtaj v Blajženoj Devici Mariji vsigder vüdo neskončno Lejpo, Sveto pa Močno. Našim starcom je bila Marija vsigder prečista Devica, lüblena Mati pa mogaučna Kralica. Miseu na njau je vörnikom v vsakšoj vöri trplenja, stiske ali betega dala mauč, vüpanje pa veselje tö. Kejp Marije v brezjanskoj baziliki je davala pomauč vsakšomi, što se je napauto k njej, pa na tüma zmolo: Marija, pomagaj! -dm- Porabje, 2. oktobra 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA KUKARCO SMO LÜPALI Na Dolenjom Seniki (Tanya) ojdle, liki roke so tö flajsno de-* * * so 16. septembra lüpali kukar-lale. Dosta vicov, stari zgodb Tau delo se več tö ne dela tak, co skurok po indašnjo. O tom smo čüli. Gda smo pau kukar-kak so ga naši predniki (elesmo pri novinaj dobili dva ce olüpali, so se odprla šked-ink) delali. Tistoga ipa, gda godili čüdeži. Depa po drugoj strani bi trno radi bili, ka bi se godili. Te je pa sploj nej čüdno, ka v zlate ribice ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. GOREČA VODA Na svejti geste vsefele čüde. Depa največ od toga si je človek vözbrodo. Malo od toga je bilou za istino. Dosta več je vö iz človekove glave prišlo. Na, zlata ribica je za istino na taum svejti. Pa goreča voda se je tö zgodila. Nej lidam, ribam se je zgodila. Tou pa je istinsko čüdo. Biu je tisti čas, gda se drevdje podejra. Pa se je nej podejralo samo v lesej. Kouli potoka naše zlate ribice so tö djauše, vrbe pa drugo drevdje vöpucali. Pa kak je šega, so si možakarge kürili ogenj. Na njem so si špek pa klobasi pekli. Pa segrejvali so se tö. Kak bi pa nej, vej je pa eške mrzlo bilou. Pa je eške bole mrzlo gratalo. Eške bole kuste pa vekše vejke so na ogenj zmetali. Tak dosta, ka je trno velki ogenj grato. Takši ogenj, ka ne zgori brž doj. Tak dugo so delali, ka je že kmica gratala. Zmantrani so šli domou, ogenj pa je pri potoki goro tadale. Ribe so se že prva, kak so začnoli delati, potülile. Zdaj so pomalek začnile vö nastrgavati spod kamnov. Zlata ribica je tö z njimi bila. Gledale so pa li samo gledale. Če bi roké mele, bi si vejn po očaj menole. Nejso mogle vörvati. Cejli potok je biu na tistom mesti rdeči od ognja. - Naš potok se je gor vužgo, - so bile cejle postrašene. V vesi so ništerni lidge vö na okna gledali. Tistoga ognja so nej vidli. Samo so vidli ogenj v potoki, kak bi v gledalo gledali. - Naš potok se je gor vužgo, - so bili cejli postrašeni. Kak bi pa nej bili, vej pa takšno dun ne more biti. - Potok trbej doj pogasiti, - so se zgučavale ribe. - Potok trbej doj pogasiti,- so se zgučavali lidge. - Depa kak, - so se spitavali edni pa drugi. - Vej pa z vodou, - so prajle ribe. - Vej pa z vodou, - so prajli lidge. Pa so se po tejm samo z debelim gledali. Kak edni tak drugi. - Kak naj gorečo vodou pogasimo z vodou? - Vej pa tou néde! V tom časi je ogenj pomalek dola zgoro, samo eške malo se je tü pa tam zosvejto. Že je pounouč taodišla, je vcejlak vgasno. Ribe so se zmirile. Lidge so se tö zmirili. Kak bi se pa nej, vej je pa čüdo preminoulo. Na drugi den so meli od koga gučati! Gorejla je voda, so si pripovejdali lidge pa ribe tö. Pa so si tadale tumačili, ka je potok sam sebe doj pogaso. Vej je pa potok napravleni iz vode. Pa se je zato sam sebe doj pogaso. Ja, tou je bilou velko čüdo, od steroga eške gnesden gučijo. Ribe tö. Depa samo une vejo, ka je zlata ribica nej mejla nika članka, od vsakšoga objavla mo samo en-en tau, ka naj nej bi se ponavlali. *** Predsednik Slovenske samouprave na Dolenjom Seniki Laci Bajzek se je žaurgo, ka ma dosta-dosta kukarce, lüstvo pa nema vcüj, ka bi go olüpali. Ništrni v »Tanji« (pristava), gde se on tö drži, smo se zgučali, ka mo ma šli na pomauč. Laci se je nika nej brano, biu je veseli in je začno organizirati. V soboto je pobrau dvej kaule kukarce, 16. septembra smo pa bili pozvani na lüpanje. Pozvau je ljudske pevce z Gorenjoga Senika (v tej skupini un tö popejva), harmonikaša Cirila Kozara iz Martinja pa nas, sausede. Kauli pau sedme vöre smo se spravili v škedjen, gde nas je čakalo dosti kukarce. Eni so se spravili gor na küp, drugi so pa sejdli po mali staucaj, šamlinaj. Bilau nas je kauli dvajsti. Prva liki bi začnili delati, smo dobili malo krepkoga, nej ka bi nas zeblo po rokaj pa bi nej mogli stisniti kukarco. Venej je tö mrzlo bilau, zato nam je požirek palinke trno dobro spadno. Ženske smo lüpale, njina vrata pa je vert Laci sta upo z glažami, ka je prej sjüča. Pili smo pa delali tadale. Kauli devete vöre smo zgotauvili, pau škednja kukarce smo ma olüpali pa zvezali. Vse je žuto bilau od lejpe kukarce. Domanji so se trno pripravili. Kak smo zgotovili, so se pá oprla dvera pa so nam prinesli pogače, reteše (djabočne pa kapüstine), kolače (orejove, goškicove, prazne), v dvej krbülaj pa sad. Gda je »naš« Ciril namesto kukarce harmoniko vzeu v roke, smo sploj dobro volau dobili. Spejvali smo, koštavali dobrote, pili žmano pijačo. smo ešče mladi bili, smo komik čakali, gda de se kukarca brala, ka mo leko šli lüpat. Cejlo »Vreje«, se pravi s cejloga Janezovoga brega smo ojdli eden drugomi pomagat. Gde je že vse tau? Dosta ji že na njivi vöolüpa, ništerni pa raj sami vöolüpajo, ka te nej trbej drugim nazaj pomočti. Meni se bola vidijo naše stare navade, da se leko srečamo, pogučavamo, vej pa v tom letečom časi si tak malo cajta vzememo za eden drugoga. Kak pevec Andrej Šifrer spejva: »Za prijatelje si je treba čas vzet«. Dapa pojmo nazaj k Tošinim. Že sam dugo nej vidla takšoga lejpoga pauva. Istina je tau tö, ka gde go pauvajo, je dobra zemla pa z Božega blagoslova se tö ne smejmo spozabiti. Flajsne roke so kukarco flajsno vöolüpale. Veselje se je samo po tejm začnilo. Domanji so telko gesti pa piti pripravili, ka če bi nas petdeset bilau, bi tö dojšlo. Po tistim pa smo vküper spejvali stari pa mladi. Najpra svete Marijine, po tistim pa vesele ljudske. Ciril je fude tak vlejko, ka smo mislili, ka se razpaučijo. Korajžno je bilau, lepo je bi moški so pa vezali, dapa nej Sploj nas veseli, ka smo bili lau videti vesele obraze. Že za so zandoleli, zatok jim je na vküper in smo tau staro nava-toga volo se je vredno srečati, pomauč staupila domanja Ma-do znovič preživeli. Na žalost pomagati eden drugomi kak v rika. Dosta smo se pogučavali, se tau v Porabji pomalek že stari cajtaj. Miki Roš dapa nej so nam samo lampe pozabi. Marija Čato Vera Gašpar Porabje, 2. oktobra 2008 Pavlova hiša v Potrni DELO IN ŽIVLJENJE UMETNICE V IRANU PETEK, 03.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 TROJČICE, CITY FOLK: LJUDJE EVROPSKIH MEST: SLOVENIJA, 12.25 ALPE-DONAVAJADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 KOMISAR REX, NAD., 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 15.55 IZ POPOTNE TORBE: OTROK, 16.10 ČARODEJEV VAJENEC, ANGL. NAD., 16.40 SLIKE IZ SEČUANA: TRŽNICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.35 TV POGLED, 17.45 ZEMLJA IN NAPREJ, ANGL. ZNANS. SER., 6., 18.40 RISANKA, 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, NAD, 20.30 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.10.1990, 0.35 ZEMLJA IN NAPREJ, ANG. ZNANS. SER., 1.25 DNEVNIK, PON., 1.55 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL PETEK, 03.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.30 21. BIENALE INDUSTRIJSKEGA OBLIKOVANJA, 11.30 SUŠNO OBMOČJE, AVSTRAL. NAD., 13.15 GLASNIK, 13.40 OPUS, 14.05 EVROPSKI MAGAZIN, 14.35 ČRNO BELI ČASI, 14.50 ŠPORT ŠPAS, 15.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 03.10.1990, 15.40 BRAM IN ALICE, AM. NAD., 16.00 TV PRODAJA, 16.30 PRIMORSKI MOZAIK, 17.00 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 ZDAJ!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA: JOŽE POGAČNIK, 20.00 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANGL. DOK. SER., 20.55 STATISTI, ANGL. NAD., 21.20 STATISTI, ANGL. NAD., 22.00 ROKA, KI ZIBLJE ZIBKO, AM. FILM, 23.40 VROČINA, ITAL. FILM, 1.30 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 2.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 04.10.2008, I. SPORED TVS 6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.40 IZ POPOTNE TORBE: OTROK, 8.00 POD KLOBUKOM: OD ZRNA DO MIZE, 8.35 SMRKCI, RIS., 9.05 KINO KEKEC: BUNKEC, ŠVED. FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB, PON., 12.00 TEDNIK, POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VELIKI SPOMLADANSKI KONCERT GIMNAZIJE KRANJ, 14.05 MLADI, DRZNI IN LEPI, DOK. ODD., PON., 14.25 DRAGULJ, KANADSKI FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.10 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 POPOLNA DRUŽINA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 RISANKA, 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 UTRIP, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.00 FOYLOVA VOJNA: KONEC PREPLAHA, ANGL. NAD., 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.35 HRI-BAR, 23.35 SVITANJE, AM. NAD., 0.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.10.1990, 0.45 DNEVNIK, PON., 1.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.30 INFOKANAL SOBOTA, 04.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.20 SKOZI ČAS, 9.30 VROČI STOL, 10.45 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 04.10.1990, 11.10 POSEBNA PONUDBA, 11.25 TV PRODAJA, 11.55 PRIMORSKI MOZAIK, 12.25 STARI RIM: VZPON IN PROPAD CESARSTVA, ANG. DOK. SER., 13.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 14.10 AFNA FRIKI, DOK. NAN., 14.35 TV PRODAJA, 17.00 NOGOMETNI MAGAZIN, 20.00 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: DOMŽALE -MIK CM CELJE, 22.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.00 SOBOTNO POPOLDNE, 1.15 PREISKOVALNI SODNIK, FR. TV FILM, 2.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 05.10.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV: SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS., 9.00 ŠPORT ŠPAS, 9.25 KLJUČ DO SVETLOBE, DAN. NAD, 9.50 OGLASI+NAPOVEDNIKI, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.25 FINA GOSPA, ANGL. HUM. NAD., 15.00 NLP, 15.00 5 MINUT SLAVE, 15.05 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.10 GLASBENI DVOBOJ, 15.40 ČLOVEŠKI FAKTOR, 15.45 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 16.25 HUMORISTIČNODOKUMENTARNA ODDAJA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 RISANKA, 18.55 VREME, DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.50 TV POGLED, 19.55 DOBRODELNI KONCERT, PRENOS, 21.30 INTERVJU, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 DESET BOŽJIH ZAPOVEDI: PETA, POLJSKA NAD., 0.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.10.1990, 0.25 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL NEDELJA, 05.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.25 SKOZI ČAS, 9.35 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 05.10.1990, 10.00 GLOBUS, 10.30 28. TEKMOVANJE SLOVENSKIH GODB, 10.30 Z GLASBO IN S PLESOM, 10.55 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 11.25 POMAGAJMO SI, 11.55 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.20 RAD IGRAM NOGOMET, 12.50 TV PRODAJA, 13.20 FILM, 15.20 TV PRODAJA, 15.55 NOGOMET, TEKMA ANGLEŠKE LIGE: MANCHASTER C. - LIVERPOOL, 17.55 TEKMA LIGE MIK V ROKOMETU: GORENJE -CIMOS KOPER, 19.30 ŠPORTNI FILM, 20.00 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 20.55 BERLIN ALEXANDERPLATZ, NEMŠ. NAD., 22.00 ODDAJA O ŠPORTU, 22.45 RIM, AM. NAD., 23.35 NA UTRIP SRCA: ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 0.05 D. BOŽIČ - M. VOGELNIK: OKNA, SAMA GLUHA OKNA, 0.35 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 06.10.2008, I. SPORED TVS 6.30 UTRIP, ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 ŠPORT ŠPAS, 9.35 GUMBEK IN RJAVČEK, 10.00 RISANKA, 10.10 IZ POPOTNE TORBE: OTROK, 10.30 ČARODEJEV VAJENEC, 11.00 ZEMLJA IN NAPREJ, ANG. SER., 11.55 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 STOPIMO SKUPAJ, DOBRODELNI KONCERT, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KULTURA, 16.15 BISERGORA, LUT. NAN., 16.30 AFNA FRIKI: STOLPNICA, DOK. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 PIKIJEVE GLASBENE DOGODIVŠČINE, RIS., 18.45 DRAGI DOMEK, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 BRAT BRATU, HUM. NAN., 20.40 VROČI STOL, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 GLASBENI VEČER: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, 1.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.10.1990, 1.20 TIHOMORSKO BREZNO, ANG. DOK. SER., 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL PONEDELJEK, 06.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.35 SOBOTNO POPOLDNE, 13.50 TV PRODAJA, 14.20 SLOVENCI V ITALIJI, 14.50 POSEBNA PONUDBA, 15.05 ROGER FEDERER: DUH PRVAKA - POT DO PRVAKA, 15.30 ROGER FEDERER: DUH PRVAKA - PRVAK, 15.55 RAD IGRAM NOGOMET, 16.25 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 06.10.1990, 16.45 OSMI DAN, 17.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 DR. WHO, ANG. NAN., 20.00 TIHOMORSKO BREZNO, ANG. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.50 50 LET TELEVIZIJE: VELIKI DOSEŽKI SLOVENSKE KIRURGIJE, 23.20 TAJNA SLUŽBA, AM. NAD., 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 07.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NA POTEP PO SPOMINU, 9.30 BISERGORA, LUT. NAN., 9.45 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: KULTURA, 9.55 AFNA FRIKI: STOLPNICA, DOK. NAN., 10.20 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.05 TIHOMORSKO BREZNO, ANG. DOK. SER., 12.05 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 PLANET ROCK: NICK CAVE, 13.55 PODOBA PODOBE, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE, RIS., 16.10 NAUČIMO SE PESMICO Z MELITO OSOJNIK, 16.20 POD SVETO TROJICO V SLOVENSKIH GORICAH, 16.35 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 KSENIJA BARAGA VPLETENA, RADOVAN JENKO GRAPHICS, DOK. ODD., 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.35 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 KRTEK, BINKO, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 SKRIVNOSTI YUCATANA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 RESNIČNI ROMMEL, ANG. SER., 23.45 PRAVA IDEJA!, 0.10 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.10.1990, 0.35 KSENIJA BARAGA VPLETENA, RADOVAN JENKO GRAPHICS, DOK. ODD., 1.00 DNEVNIK, 1.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL TOREK, 07.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 9.25 NLP, 12.35 TV PRODAJA, 13.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.35 RESNIČNA RESNIČNOST, 14.05 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.35 STUDIO CITY, 15.30 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 07.10.1990, 15.50 IZVIR(N)I, 16.20 GLASNIK, 16.45 MOSTOVI – HIDAK, 17.20 BRAT BRATU, HUM. NAN., 18.00 REG. PROGRAMI, 19.00 OPERNI VEČER, 19.15 KRIŽIŠČE KULTURNIH VPLIVOV, DOK. SER., 20.00 MUZIKAJETO: ROCK, 20.35 GLOBUS, 21.05 PRAVA IDEJA!, 21.30 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 22.20 DEDIŠČINA EVROPE, DOK. FILM, 23.50 TEMNOPOLTI ARIJEC, NEMŠ. NAD., ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 08.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 MOBY DICK IN SKRIVNOST DEŽELE MU, RIS., 9.30 POD SVETO TROJICO V SLOVENSKIH GORICAH, 9.40 SPREHODI V NARAVO: BUKOVJE V JESENI, 10.00 KNJIGA MENE BRIGA, 10.20 ODDAJA ZA OTROKE, 10.55 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.20 KSENIJA BARAGA VPLETENA, RADOVAN JENKO GRAPHICS, DOK. ODD., 11.55 SKRIVNOSTI YUCATANA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VROČI STOL, 14.25 50 LET TELEVIZIJE: OBALA SLOVENSKEGA MORJA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 16.10 MALE SIVE CELICE, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 BACEK JON, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, 20.05 STALIN I, AM. FILM, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET, 0.20 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.10.1990, 0.40 TURBULENCA, 1.35 DNEVNIK, 2.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.35 INFOKANAL SREDA, 08.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.40 SLAVNOSTNI KONCERT OB 50-LETNICI OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA RTV SLOVENIJA, 12.40 VRHUNCI ANGLEŠKE NOGOMETNE LIGE, 13.30 HRI-BAR, 14.30 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 15.00 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 08.10.1990, 15.25 PRAVA IDEJA!, 15.55 ČRNO BELI ČASI, 16.10 KOKTAJL, 17.25 MOSTOVI -HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 50 LET TELEVIZIJE: PRIJATELJI, OSTANIMO PRIJATELJI, 20.00 TARČA, 21.30 TEA TIME NA GORIČKEM, DOK. FELJTON, 22.00 IVAN CANKAR: ROMANTIČNE DUŠE, 23.50 SLOVENSKA JAZZ SCENA: BIG BAND RTV SLOVENIJA, STEVE KLINK, TADEJ TOMŠIČ IN MIA ŽNIDARIČ, 0.30 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 09.10.2008, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS., 9.30 MALE SIVE CELICE, 10.15 SORODNI DUŠI, ANGL. NAD., 10.45 TURBULENCA, 11.40 SVETO IN SVET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VEDRANA GRISOGONO NEMEŠ: BLISK, 13.50 PIRAMIDA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.10 FILIZ LETI, KRATKI IGRANI FILM EBU IZ NEMČIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 TV POGLED, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 18.55 VREME, DNEVNIK, ŠPORT, 19.55 KOMISAR REX,NAD., 20.50 TEDNIK, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PREISKOVALNI SODNIK, FR. TV FILM, 1.15 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.10.1990, 1.35 DUHOVNI UTRIP, 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.50 INFOKANAL ČETRTEK, 09.10.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 11.10 GLOBUS, 11.40 TARČA, 13.10 POGLED Z NEBA, FR. DOK. SER., 13.55 50 LET TELEVIZIJE: TV DNEVNIK 09.10.1990, 14.20 PRVI IN DRUGI, 14.40 50 LET TELEVIZIJE: OBISKUJEMO SLOVENSKE MUZEJE IN GALERIJE, 15.20 ZGODOVINA KOMUNIZMA: KOMUNIZEM IN NJEGOV DVOJNIK: 1929-1939, FR. DOK. SER., 16.25 EVROPSKI MAGAZIN, 16.55 DOBROTE ISTRSKE KUHINJE, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 IMPROMPTU, ODDAJA O UMETNOSTI GLASBE IN PLESA, 20.10 OTROK LUNE, ITAL. FILM, 21.55 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.35 VELIKI MALI DRUŽINSKI UMORI, FR. NAD., 0.10 PLANET ROCK: NICK CAVE, PON., 0.40 ZABAVNI INFOKANAL Iran5 je nadaljevanje prejšnje razstave, s katero so opozorili na rasizem, izkoriščanje in kolonizacijo. Ali kot tokrat poudarja Maryam Mohammadi: »V šovinističnih družbah je videti možnost osvojitve moškega sveta za žensko precej majhna. Moški imajo na voljo moč in vpliv, medtem ko se morajo ženske podrediti tradicijam, ki so jih njihove matere sprejele in posredovale.« Spoznanje, ki je izhodišče besed in fotografij dveh književnic in treh avtoric fotografij. Pomenljivo v zvezi z razstavo v Pavlovi hiši tudi je, da se je otvoritve udeležilo vseh pet avtoric, kajti vprašljivo je bilo, ali bodo pravočasno dobile vize za potovanje v Evropo, konkretno v Avstrijo. Kurator razstave Stephan Schawarz poudarja, da so avtorice družbenokritične in da se zavzemajo za medkulturni dialog. Ne kaj, kar uspešno uresničuje Pavlova hiša – kulturni dom štajerskih Slovencev v Avstriji. Predstavljajo se književnici Farkhondeh Aghaei in Nahid Nahid Tabatabai in fotografinje Maryjam Mohammadi, Sabet Sarvestani in Sara Sasani. Sodijo v srednjo oziroma mlajšo in vsestransko izobraženo generacijo Irančank, o katerih v Evropi nimamo dovolj pravih informacij, čeprav so mnoge aktivno vključene v kulturno dogajanje v Nemčiji, Franciji in drugih državah. Ali kot pravi uvodoma omenjena avtorica: »Ženske, ki bi se zadrževale na mestu, ki pripada moškim, morajo upoštevati vrsto strogih pravil in kodeksov vedenja. Ne samo da morajo pokrivati telo, isto velja tudi za lase, četudi so v družbi najbližjih moških sorodnikov ... Med moškimi in ženskami potekajo sicer pogovori, toda med njimi se vzpenja neviden zid, ki so si ga ženske same zgradile in ki naj prepreči moškim oddaljevanje od poti kreposti.« eR Fotografija L. Klar Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada manjšine na Madžarskem. datanet.hu ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Številka bančnega računa: HU15 1174 Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 7068 2000 1357, Glavna in odgovorna urednica Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB Marijana Sukič