URN_NBN_SI_doc-PIVSG4DZ

9 UVODNIK ODGOVORNE UREDNICE Editorial Alenka Kavčič-Čolić Uvodnik Editorial Zaključuje se še eno razburkano leto na področju knjižničarske stroke v Sloveniji. Poleg razprave o novem Zakonu o knjižničarstvu , za katerega upamo, da bo v letu 2015 sprejet, si bomo leto 2014 zapomnili tudi po izvajanju Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF). Z njim so bila že drugo leto ustavljena vsa napredovanja in zaposlovanje v javnem sektorju, kamor sodi večina slovenskih knjižnic. Posledice ukrepov ZUJF-a bo čutiti čez nekaj let, saj obstaja celotna generacija zelo sposobnih in dela željnih knjižničarjev, ki kljub željam nima možnosti, da bi delovala v praksi in tako prispevala k razvoju stroke. Potrebujemo veliko pozitivne energije in bolj ugodno politiko, ki bo odpravila trenutno stanje ter omogočila strokovno in kadrovsko osvežitev. Kljub razmeram se naši knjižničarji še naprej posvečajo strokovnemu in znanstvenemu ra- zvoju bibliotekarstva in informacijske znanosti ter prispevajo k njemu. Dokaz tega so pri- spevki, ki jih prejemamo v naši redakciji. V zadnji številki letnika 58 revije Knjižnica smo zbrali prispevke, za katere upamo, da bodo ne le zanimivi za naše bralce, ampak jih bodo tudi spodbudili k razmišljanju in inovativnemu delovanju. Prvi trije prispevki obravnavajo področje knjižnične inventure in so za razvoj naše stroke dokaj pomembni, saj se o tematiki v zadnjih letih premalo razpravlja, kljub temu, da je in- ventura v knjižnicah po zakonodaji obvezna. 1 Zadnji prispevek na to temo je objavila Tereza Poličnih Čermelj v naši reviji leta 2010. To področje pa je bilo že pred tem dolgo časa za- nemarjeno, kajti starejši članki o knjižnični inventuri so bili v reviji Knjižnica objavljeni sredi devetdesetih let. Zato smo zelo veseli, da se je ta tema ponovno obudila. Prvi prispevek je delo avtorice Marijane Abe, ki podaja zakonske in druge osnove za iz- vedbo inventure v knjižnicah ter se osredotoča na izvajanje novejših metod inventure knjižničnega gradiva. Poseben poudarek pa je namenila inventuri s pomočjo tehnologije RFID. Naslednja dva prispevka o knjižnični inventuri pa sta delo treh avtoric, in sicer Tereze Poličnik-Čermelj, Tamare Lekić in Polone Gorkič. Prispevek Knjižnične evidence in njihova uporaba pri ročno izvedeni inventuri v Narodni in univerzitetni knjižnici predstavlja inventuro 1 Več o zakonodaji je napisano v omenjenih člankih.