Poätnina plačana v gotovini Gena 1.50 Din ^^B^l ^^^^H ^l^r^P^L ^^^^1 ^^^^H ^B^K ^I^L Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5'50 Din, za inozemstvo 10 Din // UredniStvo in uprava: Celje, Strosstnayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poštnem čekov- nem zavodu v Ljubljani štev. 10.666 // ŠJev. 1O. Celje, petek S. marca XQ37 Leto XIX. Nofi proracu* mesta Celja Ureditev avtomatske telefonske centrale v Gelju — Znižanje občinske doklade in kanalske naklade — Javna dela — Novo posojilo za konver- tiranje občinskili dolgov — Prlčetek gradnje Delavskega azila Celjski mestni svet je imel pretekli petek proračunsko sejo. V začetku je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri zahteva mestni svet ureditev nujno potrebne avtomatske telefonske centrale v Celju iz državnega kredita za izboljšanje telefonskih prilik. Resolu- cija podčrtava, da je Celje tretje največje mesto v dravski banovini, v kateri ima centralno lego, da leži sredi znanih zdravilišč, da je važno tujsko- prometno, industrijsko, trgovsko, obrtno in z Žalcem vred hmeljarsko središče, turistični kraj in važno izhodišče v Logarsko dolino in Savinjske Alpe. Celje ima sedaj 235 telefonskih uaro- čnikov, to število pa bi se z uvedbo avtomatske telefonske centrale, ki bi ne stala več kakor 1 milijon dinarjev, že v nekaj letih podvoiilo. Novi avto matski telefonski centrali v Celju naj bi se priključiM tudi kraji Rogaška Slatina, Dobrna, LaŠko, Rimske topli- ce in Žalec. Sledila je razprava o proračunu mestne občine celjske za 1. 1937/38. Novi proračun izkazuje 14,997.663 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov ter je za 287.711 |.Din večji od sedanjega proračuna. Osebni izdatki izkazujejo 3,037.461 Din (222.148 Din več nego v letošnjem proračunu), materialni iz- datki 5,962.375 Din (32.682.50 Din več) materialni izdatki mestnih podjetij in ustanov 5,997.827 Din, dohodki me- stnega zaklada 8,089.817 Din (275.565 Din več), dohodki mestnih podjetij in ustanov pa 6,907.846 Din (12.146 Din več. Občinska doklada na vse državne neposredne davke se zniža od 50 na 47%, 5-odslotna doklada za zaposlitev brezposelnih in 3- odstotna doklada za gasilske čete pa ostaneta neizpre- menjeni, tako da se celotna občinska doklada zniža od 58 na 55%. Občin- ske takse ostanejo v glavnem neizpre- menjene, kanalska naklada pa se zniža od 3 na 2 odstotka od uradno ugo- tovljene najemnine brez 25-odstotnega odbitka za vzdrževanje poslopja. Tro- šarine ostanejo neizpremenjene, pred- videni donos uvoznine je zvišan za 148.709.50 Din, donos užitnine pa za 30.000 Din. Med razpravo o proračunu je m. s. dr. Skoberne sporočil, da je mestno poglavarstvo prejelo od banske uprave šele po šestih mesecih odgovor na prvo pritožbo zaradi onesnaževanja Savinje. Banska uprava sporoča, da je treba v zvezi z onesnazevanjem Savinje pre- gledati tudi Voglajno, kar pa smatra mestni svet za nepotrebno, ker je bilo vprašanje Voglajne že pred nekaj leti rešeno. M. s. dr. Skoberne je ostro nastopil proti zavlačevanju definitivne rešitve vprašanja onesnaževanja Savinje in zahteval, da napravi oblast do nove kopalne sezone red. Pri razpravi o pro- računu je m. s. dr. Skoberne izjavil, da novi proračun ni idealen, ker pred- videva občinsko uvoznino, ki je ne- varen eksperiment, ker bi lahkouvoznino uvedle tudi druge občine in se tako obdale z nekakimi carinskimi zidovi. M. s. Fazarinc je kritiziral preveliko centralizacijo poslovanja mestnega po- glavarstva, zaradi katerega trpi eks- peditivnost, nastopil je proti luksuznim avtomobilskim vožnjam nekaterih gasil skih čet in ugotovil pomanjkanje tr- govske inciativnosti v mestnem vrtnar- stvu. lzredni proračun vsebuje naslednje postavke: Sklad za regulacijo mesta Celja : 21.000 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov. Sklad za regulacijo Savinje, Ložnice in pritokov : 702 000 Din izdatkov in ravno toliko dohodkov ki se krijejo z 20-odstotno občinsko doklado na neposredne davke. lzredni iždatki 1,023.000 Din, ki se naj krijejo z izkupičkom od prodaje nepremičnin. Ti izredni izdatki obsegajo sledeča investicijska dela: nadzidava drugega nadstropja na obeh dvoriščnih stranskih ) kriiih mefičanske sole 230.000 Din, prvi j obrok z'a ureditev železniškega podvoza pri hotelu »PoSti« 100.000 Din, obnova cestišča in hodnikov na Slomškovem trgu 220.000 Din, naprava tlakovanega j cestišča v Vodnikovi ulici in razširjenje j dela te ulice 200.000 Din, kanalizacija ! okoliša Westnova tovarne-Lastnega doma 120.000 Din, podaljSanje kanala ob DeČkovi cesti 60.000, obnova cen- tralne kurjave v Mestnem gledatišču 130.000 Din, napeljava vodovoda na Dečkovo cesto in mestno pokopališče 90.000 Din, ureditev hodnikov za pešce ob državni cesti v Gaberju in bano- vinski cesti v Zavodni 150.000 Din. Redni in izredni proračun sta bila sprejeta soglasno, prav tako tudi na- slednji samostojni predlogi k proračunu. Z novim proračunskim letom naj se uvede posebno mestno podjetje z ime- nom »Mestno zavetišče«. Delokrog tega podjetja obstoji iz preskrbe, prehrane in zdravljenja oskrbovancev v mestnem zavetišču in iz gospodarstva na tern posestvu. Uvoznina se v novem pro- računskem Ietu ne pavšalira razen izjem, navedenih v proračunu. Ker so bile Ietos place mestnega uradniStva zvišane, se bodo ponovne pro5nje urad- nikov za ureditev plač v novem proračunskem Ietu odklanjale. V inte- resu dvigadohodkov bo občina namestila Še enega kontrolorja za uvoznino, u- Žitnino in trošarino. Ob realiziranju posojila v znesku 5 milijonov dinarjev, ki ga jedovolila Drž. hipotekarna banka mestni občini celjski za plačilo njenih dolgov pri Mestni hranilnici, bo mestna občina uredila z Mestno hranilnico o- brestno mero ostalih posojil mestne občine pri tern zavodu, obrestovanje raznih hranilnih vlog, na katerih so na- loženi razni fondi, odnosno delno rea- lizacijo vlog ter koncentriranje vsega poslovanja mestne občine preko Mestne hranilnice. Odbor za socialno skrbstvo bo skupno s finančnim in gospodarskim odborom v teku dveh mesecev revidi- ral vse podpore pri meščanskem oskr- bovalnem skladu. Mestna elektrarna naj začne plačevati z novim proračun- skim letom mestni občini odškodnino odnosno priznalnino zanapeljavo svojih vodov, postavitev transformatorjev in drugih naprav na ozemlju mestne ob- čine. Ta odškodnina odnosno priznalnina naj znaSa najmanj 1 paro od metra. Uvoznina na eterična olja, ekstrakte in esence se zniža na 8 Din od kg. Od te uvozne je izvzeta rumova kompozicija odnosno rumove esence do 60% jakosti. Župan je pooblaščen, da ukrene vse potrebno za najetje posojila v okro- glem znesku 3,000.000 Din po naju- godnejših pogojih. S tern posojilom se naj plačajo stara posojila z vi§jo obrestno mero. Finančni in gospodarski odbor bosta skupno s pristojnimi činitelji pripravila načrt za uvedbo stojnine za tuje avtobuse in drugaprevozna sredstva. TežaSka, zidarska in železobetonska dela za gradnjo Delavskega azila na Vrazovem trgu so bila oddana podjetju Fr. Nerad v Celju kot najnižjemu po- \ vudniku za 670.487.75 Din. Podjetje naj prične ta dela po možnosti že v začetku marca. Drž. realna gimnazija v Celju, ki jo obiskuje nad 1-000 di- jakov, ima Se vedno železne peči. Za- radi teh peči in zaradi nekurjenih hodnikov se pojavljajo v zimskem času Stevilna obolenja profesoriev in dijakov. Zato bo občina intervenirala pri pristojnih oblasteh, da bi se v gimnaziji že s prihodnjim šolskim le- tom uvedla centralna kujava. Dunajska vremenska napoved za soboto 6. t. m.: Na zahodu in jugu Avstrije padavine in ponehanje juž- nih vetrov, v vzhodnih Alpah le malo srememb. Zborovanje celjskega trgovstva Celje, 5. marca. I Združenje trgovcev za mesto Celje je imelo v četrtek zvečer redno letno skupščino. Predsednik g. Stermecki je , pozdravil navzoče članstvo ter tajnika i Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino g. Gornika, zastopnika Zdru- ženja trgovcev v Litiji g. Sterrnana in zastopnike tiska ter se spomnil v pre- j teklem poslovnem Ietu umrlih članov j gg. Josipa Kvedra, Mihe Kostajnška ter ge. Ncže Omerzove, Marije Baumgart- nerjeve in Marije Šimenčeve. Iz pred- sednikovegaporočila posnemamo: Zdru- ženje ima že nad 300.000 Din rezerve v gotovini. Članske vpisnine kljub go- spodarski krizi stalno rastejo. Pisarna združenja rešuje vse zadeve točno in vestno, pri čemer ji nudi Zbornica za TOI vso pomoč. Predsednik je apeliral na vse članstvo, naj brez izjeme upo- števa odpiralni in zapiralni čas. Po kratkem poročilu o splošnem gospo- darskem stanju in o aktualnih gospo- darskih vprašanjih ie predsednik po- ročal, da je združenje lani opozarjalo oblasti na razne nedostatke v železni- ški in poštni stroki, se zavzelo za u- vedbo avtomatske telefonske centrale v Celju, sestavilo spomenico glede Ste- vila trgovskih vajencev in interveniralo zaradi pospešitve regulacije Savinje. Velikega trgovskega kongresa, ki je lani od 16. do 18. maja v Beogradu, so se udeležili trije delegati celjskega združenja, ki so predložili na kongresu 14 resolucij proti raznim privilegijem Nabavljalnih zadrug in konzumnih dru- štev itd. Tajnik g. Blazon je poročal, da je imelo združenje ob koncu preteknega leta 222 članov in 125 članic, Stevilo trgovskih nameščencev pa je v teku leta naraslo od 697 na 731. Trgovsko j nadaljevalno šolo je obiskovalo 90 va- jencev in vajenk, učni uspehi pa niso bili posebno povoljni. Pisarna združe- nja opravlja tudi posle bolniške bla- gajne TBPD v Ljubljani. Število bol- niških zavarovancev je lani naraslo od 703 na 740. ZdruŽenje je tudi lani iz- vrsilo nešteto intervencij v raznih za- devah trgovstva. Prejemkov je bilo lani 410.229.39 Din, izdatkov 115.716.55 Din, saldo znaSa torej 294.512.84 Din. Premoženje združenja se je lani zviSalo od 790.504.57 Din na 842.739.07 Din. Na predlog revizorja g. Jagodiča je prejala uprava razreSnico. Proračun hi- še združenja za leto 1937. izkazuje 49.800 Din prejemkov in 31.200 Din izdatkov, torej 18.600 Din prebitka, proračun združenja brez hiše pa 46.800 Din prejemkov in 62.842 Din izdatkov. Primanjkljaj v znesku 16.042 Din se bo kril s članarino. Sledile so volitve za dobo treh let. Za predsednika je bil zopet izvoljen g. Stermecki, za 1. podpredsednika g. Jagodič, za II. podpredsednika g. Do- bovičnik, za člane uprave gg. Loibner, Lukas, Lečnik, Mislej, Plavc in Mar- tinčič, za Člane nadzornega odbora gg. Kramar in Nardin, za člane špecerij- skega odseka gg. Fazarinc, Jagodič, Šafar, Ravnikar in Golmajer, za člane manufakturnega odseka gg. Stermecki, ; Hladin, Dobovičnik, Mislej in Šumer, za člane častnega odbora pa gg. Ster- mecki, Kramar in Dobovičnik. Sprejeti so bili sledeči samostojni predlogi uorave : Uprava je pooblašče- na, da lahko tudi za leto 1937. zniža članarino onemoglim, obubožanim ali [ pa plačila nezmožnim članom, v skraj- nem primeru pa jim lahko popolnoma popusti članarino. Za šolsko 1. 1936/37 se podeli trgovski nadaljevalni šoli v Celju podpora v znesku 4.500 Din. Uprava bo ob koncu letoSnjega šolske- ga leta podelila po tri nagrade po 200, 100 in 50 Din najboljšim učencem vseh razredov trgovske nadaljevalne sole. Trgovsko strokovno nadaljevalno solo prevzame Združenje trgovcev za mesto Celje od mestne občine. Uprava naj sestavi utemeljeno spomenico na ban- sko upravo, da postane celjska po- družnica Hranilnice dravske banovine samostojen zavod, ki ne bo več odvi- sen od zavoda v Mariboru. Uprava je pooblaščena, da čimprej pristopi k vprašanju nadzidka enega ali dveh nadstropij na hišo združenja v Razla- govi ulici, če je tak nadzidek potreben. Po daljši debati je skupSčina skle- nila, da pristopi Združenje trgovcev za mesto Celje zopet k Zvezi trgovskih združenj za dravsko bunovino pod po- | gojem, da bo imel vsak delegat na skupSčini Zveze pravico staviti predlo- ge, da bo uprava Zveze izvrševala j sklepe skupščine, kakor so bili spre- jeti, da bo Zveza krila potne stroške za svoje skupščine in seje ter da se zvezna doklada razdeli po davčni moči združenj in ne po Stevilu članstva. V predsedstvo Zveze sta bila izvoljena gg. Stermecki in Fazarinc, za delegate za zvezno skupščino pa so bili izvo- lieni gg. Fazarinc, Ravnikar, Lukas in Sumer. Pri slučajnostih je g. Mislej predla- gal, naj se v prihodnjem proračunu zviša vpisnina in inkorporacijska pri- stojbina na vse inozemske tvrdke, ki imajo obratovalnice in podružnice v Celju, za 100%. za tuzemske tvrdke, ki imajo sedež izven Celja, pa za 50%« Ob zaključku je g. Blazon priporočal članstvu, da bi pristopalo k Trgovski samopomoči v Mariboru. Važno delo Muzejskega društva v Celju Celje, 5. marca. Muzejsko društvo je imelo v sre- do zvečer svoj redni letni občni zbor v Celjskem domu ob lepi udeležbi. Društveni predsednik g. prof. Orožen je poročal, da so muzejski prostori že popolnoma natrpani, za- radi česar bo treba čimprej rešiti vprašanje novih, primernih muzej- skih prostorov. Društvo j-e lani ku- pilo od posestnika Oseta na Rifniku pri Št. Juriju ob juž. žel. iz tamkaj- šnjega starega grobišča veliko žaro s tremi manjšimi posodami. Pridobilo je fragment rimskega nagrobnega spomenika, ki so ga izkopali pri pre- zidavi hišo g. Kolbezna v Prešernovi ulici v Celju, iz Šmartnega v Rožni dolini pa kapitel z malo štirioglato marmornato posodo in še nekaj pred- mctov od drugod. C-eljski muzej je obiskalo lani 250 oseb. Gosp. prof. Brodar je poročal o svo- jih prazgodovinskih najdbah. V Mornovi zijalki v Šoštanju je odkril lani poleg plasti stare kamene dobe tudi prazgodovinske plasti (rimskc, latenske in poznohallstatske izkop- nine). Našel jo 72 predmetav in 312 kolov, ostankov stavbe na koleh; to je prvi primer stavbe v jami. Izkopal je še 10 rimskih novcev in 20 koma- dov paleolitskega orodja v paleolit- ski plasti iz stare kamene dobe. V Špehovki nad Hudo luknjo je izko- pal doslej nad 30 zelo pom-embnih artefaktov z naprednejšo kulturo. Morda se bo dala tukaj najti zveza med tukajšnjo staro in pa med no- vopaleolitsko kulturo v Potočki zi- jalki na Olševi, ki je edimi znana postaja z mlajšim paleolitskem ma- terialom. Gosp. prof. Brodar je imel v preteklem Ietu več znanstvenih predavanj v raznih mestih, na pale- ontološkem kongnesu na Dunaju pa je dosegel izreden uspeh. V soboto zjutraj bo odpotoval v NemCijo ter bo predaval v Vratislavi, Gorlicah in Berlinu. Blagajnik g. ravn. Zorko je poro- čal, da je imelo društvo lani 35.717.06 Din dohodkov in 21.996.25 Din izdat- kov; prebitek znaša torej 13.720.81 Din. Gosp. prof. dr. Strmšek je po- ročal, da s© bo sekcija celjskega Muzejskega društva za šmarski srez najbrž v kratkem osnovala in da je Stran 2. »NOVA DOBA« ___Štev. 10. društvo izdalo njegovo brošuro »Medvedje selo«. Na predlog revi- zorja g. ravn. Cern-eja je prejel odbor razrešnico, nakar je bil na predlog g. dr. Jura Hrašovca spet izvoljen do- sedanji odbor. Da konca aprila bo odbor izdelal program bodočega dela, tako pro- gram za zgodovino, geologijo in pri- rodoslovje, za sliko dravske banovi- ne, za arhiv, za narodopisje itd. Ma- gistratni direktor g. Šubic je izjavil, da namerava občina premestiti mu- zej in morda tudi javno mestno knjižnico v sedanje prostore jetniš- nice v pritličju Grofije, ki bodo na razpolago prej irego ostali prostori v tern poslopju, iz katerega se bo preselilo okrožno sodišče v bodočo justično palačo. Magistratni direktor g. Šubic je predlagal, da bi se znameniti kip »noriškega vojaka« premestil iz ne- dostatnega lapidarija v muzejskem poslopju v vdolbino, ki jo namcrava občina okusno izdelati >v zidu vojaš- 1 nice kralja Petra desno od vhoda v ; Oficirski dom. Zadevni načrti so že [ izd-elani. Namestitev omenjenega ki- pa bi tvorila lep zaljuček Gosposke ulice in bi prikazovala novo znaine- nitost Celja. Odbor Muzejskega dru- štva bo v kratkem rešil to zadevo. j Občni zbor je izrekel g. Josipu Skazi j st. v Velenju zahvalo, ker je brez- plačno prepustil društvu Mornovo zijalko v raziskovanje. Prof. dr. Strm- j šek je poudaril nujno potrebo siste- j matskega izpopolnjevanja društve- nega arhiva s starimi akti in zem- Ijiškimi knjigami sodišč t/er starimi j akti in zapisniki občin. Na predlog g. prof. dr. Strmška je | bil izredno zaslužni predsednik Mu- zejskega in Zgodovinskega društva v Mariboru, urednik zgodovinskega i časopisa in avtor velikih zgodovin- skih del, prelat g. dr. Fran Kovačič v Mariboru, ki bo 25. t. m. dopolnil 70 let, soglasno izvoljen za častnega člana Muzejskega društva v Celju. Obsodba zaradi krvavega napada na tajnika JNS v Konjicah Na okrožnem sodišču v Celju se je 1. t. m. nadaljevala 22. februarja prekinjena razprava pix>ti 32-letnemu posestnikovemu sinu in drevesničar- ju Antonu Kuku z Zg. Pristave pri Konjicah zaradi težke in lahke teles- ne poškodbe. Dne 1. t. m. je bila za- Bilišana vrsta novih prič. Obtožnica navaja: V nedeljo 25. oktobra 1936. so bile V Konjicah občinske volitve. Sres- Ha organizacija JRZ je poverila dan prej svojim 12 zaupnikom, nied nji- mi tudi Antonu Kuku nalogo, naj čez. noč v trgu in bližnji okolici pa- eijo in poberejo vse letake, ki bi jibJ raztrosila opozicija. Opoziciji pripa- da tudi Ciril Žagar, poslovodja Kme- tijske družbe v Konjicah, ki je tudi tajnik JNS v Konjicah. Ker so se po Žagarjevem zatrjovanju iznašale tik pred volitvami zoper njega resne grožnje, je Žagar povabil 24. okto- bra zvečer v svoje stanovanje osem svojih znancev, da bi imel pri eventualnem napadu primerno o- branibo. Ko so se začeli znanci poz- no zvečer poslavljati, jih je Žagar spremil do dvoriščnih vrat, ki so j bila v njegovo' presenečenje odprta, čeprav jib je on prej za seboj zakle- nil. Trgovski pomočnik Dominik Tur- jak je na Žagarjev poziv prižgal e- lektrično luč na pročelju hiše Kme- tijske družbe, ki stoji že bolj na sa- mem. V tem hipu so opazili pred seboj An ton a Kuka, Franca Tiča in 6e nekega tretjegia moškega, ki ga ga niso poznali. Obe skupini sta se sporekli. Kuk in ostala njegova dva tovariša so imeli pal ice v rokah, dočim so bili Žagar in njegovi znanci neoboroženi. Prišlo je do spo- pada. Po Žagarjevem zatrdilu je Kuk podrl Zagarja na tla in ga za- bodel z nožem v levo stran hrbta. Poškodba je bila težkega značaja. Kuk se je s svojima tovarišima spr- va oddaljil, nato pa je pohitel za bišo, kjer se je bil Žagarjev pristaš Franc Bertoncelj skril za nekim kompostom. Kuk je skupno z neka- terimi svojimi tovariši napadel Ber- tonclja, ki je dobil več udarcev s palicami, nekdo ga pa je tudi z no- žem vsekal po glavi in temenu. Ber- toncelj je slednjič obleža] nezave- sten. V bližini je bila zbrana druga gruča Kukovib somišljenikov iz ka- tere je padlo več strelov, ki pa niso nikogar zadeli. Na podlagi izpovedi prič je prišlo ; sodiSče do zaključka, da je Anton Kuk kriv po obtožbi, in ga je zaradi dvoh pi'estopkov zoper življenje in telo po 8§ 180/11 in 181/11 obsodilo , na tri meaece in 15 dni strogega za- pora, na 500 Din povprečnine in na plačilo stroškov kazenskega posto- panja. Kuk mora plačati ('irilu fta- garju 2.000 Din za bolečine, 400 Din za zdravniäke stroške in 70 Din za zdravniŠko izpiičevalo, Francu Ber- tonclju pa 500 Din za bolečine in OUZD 750.25 Din za zdravljenje. Politični pregled p Glavni odbor Jugoslovenske na- cionalne stranke je iinel te dni v Beogradu yejo, katere ae je videlezilo vseh 87 članov odbora. Sejo jc otvo- ril z daljšim ggvorom predsednik g- Peter Liykovic in poudarjal program- sJ^e točke JNS, ki čisto u,strezaJQ pravw življcnjs^im p^tröb^ni dr^a- ¦ye in uarod,a. Samo. s tem, da se str- i^ensto y čvrsto povezane vrste in da preidemo preko vseh razli^, pretek- loati,, bon\v lahko l^qt nosilci zdrave j[ygosloYensKe poJitike po h,udi borbi na,posled tudi zniagali. V daJjših iz- vajaniih jc g- Živkovic naglašal, da & bila strajil&a pripi'avljena podpre- ti 7, vspmi sredstyi .vlado, ko aß je sprpžilo vpražanje o uvedbi demo,- kr^cije in svobodouimiejše vladayine. V zvez| s hryatskiui yprasanjem je izjayil, d^ se to vprašanje ne sme re- gevati z vi,dika, prevzema ali obcbr- žapija oblasti, marveč kot skupno notranj,c dj'zavno vprašauje v duhu nedeljive državne celoto in narod^ier ga edinstva. Izvajanja preds-edijika Živkoviča so zbudila toplo pritrje- vanje. Sledila so poi'ocila senatorja g. Jovana Banjanina o političnem položaju^ glavnega tajnika, s.enator- ja g. dr. Kramerja, o potrebi in na- Cinu preosnove sreskih in banovin- skih organizacij JNS po vsej drŽavi in senatorja g. Milana Popoviča o izvedbi strankino organizacijo ])o banovinali. p Narodna skupščina jo pred dnevi zaCela podrobno proračunsko raz- pravo, ki bo v nekaj dneh zaključena. p Poslanca Jovan Zdravkov|^ in Radivoj Nikohč, ki sta bila izyoljc- iia na listi Združene opozicje, sta iz- ročilft predsodniku Nai-odne skup- ščiivo syoje pooblastilne listine in s tem pretrgala abstiuenco, ki jo izya- ja Združena opozicija- l,zjavila sta, da sta prišla v skupščino, ker so /a- htevali tako ujuni volilci, ki iina,jo zarad,i njun,e abstinence äkodo. Oba poslanca sta bila izvoljena v srbskih srezih. Domače vesti d ^premeniba uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Po vesteb iz Beo- grada vlada ne bo predlagala nika- k'ega amandmana k finančnemu za- konu, s katerim bi se spreininjala uredba o likvidaciji knieČkih dolgov. Spremembc te urcdbc bodo izvršene s posebno uredbo na osiaovi poobla- stila, ki ga ima vla4a za izdajanje gospodarskih uredb v finančnem | zakonu. (I Oddaja sečnje v Vitanju. V sobo- to 6. inai'ca 1937. ob 10. bo v Vitanju v gostilni Kuzmap licitacija sečnje v gozdovih1 M'estne hranilnice mari- borske. Natančnejži pogoji se dobijo na kraju samem. d 40-letnico novinarskega udejstvo- vanja je praznoval v torek urednik | g. Ante Beg v Ljubljani, ki je v le- j tih 1897. do 1901. v tcžkih razmerah z uspehbm urejeval celjsko »Domo- vino«. Zaslužnemu jubilantu iskreno &es-titamo k redkemu jubileju in mu želimo še mnogo let krepkega zdrav- ; ja in uspešnega udejstvovanja! ! d Narodna veseloigra »Mkki je treba moža« je doživela v letošniem ; kratkem predpustu velike uspehe. V • januarju jo je uprizorilo 30 slovenskih j odrov, pri čemer je bilo v laskavih pohvalah ugotovljeno, da je to domače delo kakor nalašč za krajevna narečja. igro so uspešno uprizorili tudi slovenski Korošci v Vogrčah v Avstriji dne 7. februarja, v Splitu pa jo pripravlja j Ciril-Metodovo društvo, v Milwaukel v Združenih državah pa eno najmo- čnejših društev »Lüija« za svoj jubilej- igra je zelo posrečena in kakor nalašč za vsak letni čas, zlasti pa je priklad- na za uprizoritev na prostem, n. pr. pod lipo, da oživi rajanje stari slo- venski običaj. Avtor g. Vinko Korže iz Cirkovc pri Pragerskem je tako zopet za eno delo obogatil našo ve- seloigrsko literaturo. Celje in okolica ( Gradnja moderne vremenske hi- ] šice in avtobusne čakalnice ter uvedba električnih ur v Ceiju. Ne- znani storilci so v zadnjih letih1 po- kvai'ili odnosno pokradli dele instru- mentov na stari vrem'enski hišici v mestnem parku. Ker je park nepri- kladen za vremensko hišico, je Olep- ševalno in tujsko-prometno društvo odstranilo ostanke instrumentov, niestna občina pa je osvojila predlog društvenega predsednika rnagistrat- nega direktor ja g. Šubica, naj se zgradi na zadnji gredi v nasadih na- sproti hotela »Pošte« moderna vre- menska hišica z barografom, hidro- grafoin in termografom z diagi^ami ter z minimom, maksimom, emajli- ranini termom-etrom in uro. Aparati sanii l)i stali okrog 10.000 Din. V no- vem občinskem proraCunu je pred- videnih za novo vreinensko hišico, ki jo bo^o začeli v kratkem graditi, 15.000 Din, s temer pa seveda ne bo- do kriti vsi stroški. Olepševalno društvo bo namestilo ob poti pred klopini med kolodvorskim poslopjein in hotelom »Pošto« lepe pergole, da zakrije nelepe skladiščne stavbe po- » leg kolodvora. Pergole bodo od po- mladi do jeseni okrašene s cvetlica- mi, ker rvamerava društvo gojiti tam vrtnice, ki cvetijo trikrat, poleti na take cvetlice, ki imajo dolgotrajen cvet. Pergole bodo vodil-e do nove vremenske hišice. Ker že izdelani načrt predvideva preveliko vremen- sko hišico, bodo izdelali nove načrte za man j šo stavbo. Nujno potrebna bi bila tudi gradnja čakalnice in pi'odajalne voznih listkov za avto- busne potnike ob severnem zidu kolo- dvorskega poslopja, ker potniki ne smejo postajati v kolodvorskem ves- tibulu in morajo ob slabcm vremenu čakati na prostem pred kolodvorom. Uvedba električnih ur je postala v Celju kot tujskopronietnem mestu nujno potrebna, zlasti, ker sedanje j javne ure ne kažejo točno in so po i ¦večini tudi jiokvarjene. Mestna obči- na nanrerava namestiti na poslopju mestnega poglavarstva elektriCno uro s stransko električno uro na poslop- ju mestne elektrarne. Stroški bi zna- Sali okrog 14.000 Din. Na elektriCno uro pa bi lahko priključili tudi o- stale javne ure. Olepševalno in tuj- sko-prometno društvo namerava tudi premestiti znameniti kip »noriškega vojaka« iz lapidarija v muzeju v vdolbino v zidu vojašnice kralja Pe- tra. O tej zadevi poročamo v današ- njem porot'ilu o občnein zboru Mu- /.•ejskega družtva. Advokat dr. Ivan Belle je otvoril advokatsko pisarno v Celju, Prešernova ulica 6 c Gradnja justične palace v Celju. Minister pravde jc v torek izjavil, ¦ da bo Naix)dni skupisčini predložil amandma k finančnemu zakonu, s Kino METROPOL Celje ,„,„,¦., otoka 8mi*ti Velefilm iz najtemnejšega poglavja ameriške zgodovine, ob katerem zastane gledalcu sapa. V glavni vlogi sloviti Warner Baxter Mareo Se^ifa *: Kontert na dvoru Ponedeljek 8. (Hof konzert) Grandiozna opereta z najboljšim pevskim parom. V glavnih vlogah koloraturna pavka Martha Eggerth in tenorist Johannes HeesterBf znan iz film a »Dijak prosjak« Mafec Torek 9. MflBIIS Sreda IÖ. ¦wbmbbj« Četrtek II. Krasen film o herojski borbi mlade žene za njeno ljubezen in proti uničujoči strasti igranja. V glavnih vlogah «taria Andiergast, Peter Petersen« Olga Čehova in drugi li at! ne j ei V soboto 6. ob 14. V nedeljo 7. ob 10.15 in 14. Dijak prosjak Vsi prostori po 350 in 450 Din katerim bi prejel minister pravde pooblastilo, da najame pri Drž. hi- potekarni banki posojilo v znesku 107 milijonov dinarjev za gradnjo justičnih palač v Beogi-adu, Zagrebu in Gelju. Obenem bi bil minister pravde pooblaščen, da vnaša vsako leto v svoj proračun 16 milijonov dinarjev za odplačcvanje tega po- sojila. c Drž. krajevna zaščiii dece in tnladine v Celju je imela svoj občni zbor y čelrtek zvečer \ Narodnem iloinu. Predsednica ga. Eia Kalano- va je pozdravila udeiežefjca in ^a Kahvai'la vs-em dobrotnikom. Tajnik ßol. upr. g. Janko Kramer je poročai, da je tilo druätvo 1 ani navezano lo na domače dobrotnike, ki so društvo kljub težkim gospodarskini prilikaiu kropko podpirali. Tnko je inoglo društvo poinagati, kjerkoli in kadar- koli jj izvedelo za osiroieio ali zano- niai-jeno deco. Poleg č!ai:arine ter podpor mestne občine in dobrotnikov jo imelo društvo Ian' doliodek tudi pri prodaji oljk. Odbof ie namreč sklenil, da se namesto dosedanjih cvetlici'.ih dnevov uvede prodaja oljk na cvetno nedeljo, ki se je zelo obnesla. Z Miklavževim ohdarova- njem je društvo uvedlo obšii-no ka- ritativno delo in je lani naklonilo v to'svrho' celjskim šolam 12.000 Din za ubogo deco. Akcijo je vodila pred- sednica ga. Kalanova, ki so ji pri nabiranju prispevkov pomagale g«e. Logarjeva in Pest'ervskova ter gdČ. Zupančičeva in Manica Kalanova. K tej nabiralni akciji so prispevali mestna občiira, denarni zavodi in i drugi obrtniki. Blagajnicai'ka šol. uprav. gdč. ZupanCičeva je poročala, Umetne oči izdelujemo točno po naravi za svoje pacijente. F. Ad. Müller sinoTi, Wies- badeu. — V Zagrebu: Uni- vcrzitctna oCesna klinika od 16. do 18. marca 1937. da je imelo druätvo 15.409 Din do- tiodkov in 15.952 Din izdatkov. Na predlog revizorja g. Zemljiča je pre- jel odbor razrešnico, blagiajničarka pa poleg tega pohvalo. Izvoljen je bil ves dosedanji odbor s predsednico go. Kalanovo na čelu, na novo pa sta bila izvoljena v odbor gg. šol. upr. Franc Lužnik in sodnik Verbič. Ga. prodsednica je prosila navzoče, da bi čimbolj podpirali društvo, da bo rnoglo izkazati nai^i revni deci vso skrb in ljubezen. c Ljudsko vseučilišče. \ ponede- ljek 8. t. m. ob 20. bo predaval v risalnici mešCanske šole zgodovinar g. prof. dr. Fran Zwitter iz Ljublja- ne o »Prebivalstvu in gospodarstvu na Slovenskem v zadnjih dveh sto- letjih«. Opozarjamo na to zanimivo predavanje mladega znanstvenika, ki uživa že velik sloves. c- Literaini večer. Kakor lajii, bo priredilo Jugoslov. akademsko dru- štvo v Celju tudi letos »Večer slo- venske besede«, na katerem bodo so- delovali najvidnejši predstavniki, so- dobne slovenske proze. Prireditev bo štev. 10. »NOVA DOBA« Stran. 3. v soboto 17. aprila ob 20. v Mestnem gledališču. Vsa celjska društva se prosijo, da bi upoštevala ta datum. ) c Razdelitev študijskih podpor. Ju- | gosl. akademsko društvo v Celju je v smislu objavljen-ega razpisa raz- delilo med akademike študijske pod- pore iz dohodkov II. reprezentanč- nega plesa. Odbor je ugodil 20 proš- njam izmed 23. c Na vizitaciji okrožnega sodišča se mudi od sredc v Celju prcdsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani g. dr. Vladimir Golja. c Iz šolske službe. Upokojena sta Solska upravitelja gg. Franjo Voglar v Celju in Rudolf VVudler v Petrov- Cah, ki sta bila lani razrešena. O u- dejstvovanju teh dveh odličhih šol- nikov in zaslužnih javnih delaveev smo poročali že lani ob njuni raz- rešitvi. c: Iz banovinske službe. Gosp. Vin- ko Orthaber, zvaničnik pri sreskem načelstvu v Celju, je upokojen. c Drnžabni večer Celjskega pev- skega društva bo tudi Jetos, kakor smo že poročali, dne 18. t m. v ma- li dvorani in v vseh gostilniških pro- storih Celjskega doma. Za danes povemo samo to, da bo vsakomur žal, kdor si ne bo rezerviral tega ve- čera za CPD. c Pomladanski koncert CPD, ki bo v začetku maja, bo posvečen mojstru slovenske vokalne glasbe skladate- lju Erailu Adarmču. Izvajali se bodo bodo zgolj njegovi mešani, ž-enski ter moški zbori in samospevi. c Občni zbor društva »Soče«. V nedeljo je bil v Narodnem domu ob- Čni zbor dru&tva »Soče«, ki se ga je udeležilo rekordno število članov. Z zanimanjem je članstvo poslušalo po- ročilo odbora, iz katerega je bilo raz- vidno ži"valino in plodonosno dclo- ¦vanje društva v pret/eklem letu. Predlog nadzornega odbora, da se društvenim funkcionarj'em izreče po- hvala, je bil soglasno sprejet. Sledile so nato volitve novega odbora, v ka- terega so člani izvolili v glavnem stare zaslužne odbornike z neznat- nimi izpremembami. Zborovanje je | poteklo mirno in harmonično ter je pokazalo vso življenjsko ailo tega društva. Društvu in njegovemu no- vemu odboru želimo v novem po- slovnem lotu š© večjili uspoliov in nadaJ j nj i i lapred ek. c Društvo »Soča«. Sestanek mla- dinske sekcije bo v sredo 10. t. m. ob 20. v društvenih prostorih. Vabljeni so vsi člani te sokcije in so obenem naprošeni, da dovedejo nove čltine odnosno prijatelje sokcije. ( Prisrčna počastitev jubilanta dr, Jožeta Karlovška. Coljsiko pevsko društvo jo priredilo v nedeljo v veliki dvorani Narodnega doma družabni •večcr na Cast svojeinu nekdanjemu zaslužnemu predsedniku in odlične- mu dru&tveii'emu organizatorju od- vetniku g. dr. Jožetu Karlovšku ob njegovi 70-letniei. V dvorani so se zbrali nekdanji agilni sodelavci dr. Karlovška pri CPD ter odbor in pevski zbor CPD, navzoča pa je bila seveda tudi jubilantova soproga ga. Mira Karloväkova. Predsednik CPD g. prof- Fink jo iskr-eno pozdravil jubilanta in njegovo soprogo,. nek- danja društvena odbornika gg. ufii- telja v p. Franja Kranjca in knjigo- veškega mojstra Alojza Tcrčka, ku- mico društvenega prapora go. Adelo Dečkovo in častitljivega starešino CPD g. Lvana Likarja. Govoniik je iia,to očrtal zgodovino CPD, ki je bilo ^stanovljeno na pobudo iz ta- kratnili čitalniških krogov kot iz- redno važno narodno in kulturno društvo. Za družtvenega predsedni- ka je bil 1. 1897. i'zvoljen g. dr. T'o-z« Karloovžek, pod čigur predsedstvom je dmjištvo že 1. 1898. v t-ežkih narod- nostnih prilikah razvilo s;voj prapor, ki m,u je kumovala soproga velike- ga narodnega prvoboritelja dr. Iva- na Dečka. Dr. Karlovšek se je v Celjskem pevskem društvo prav po- aebno odliko^^i kot odličen igralec, ^rav tako nj-ogova ga. soproga., kj öiu je tudi poži-tvovalno pomagala ßri organ iziranju gledališkcga in pevskega dela, CPD. Celj.sko pevsko društv-o je 20. fcbruarja nn izrednom občnem zboru izvolilo g. clr. Karlov- ^ka -v znak priznanja njegovih ve- Jikih zaslug za svojega častnega ^lana. Med burnimi ovacijaini je prejel jubilant diplomo častnega < članstva, njegova soproga pa krasen | šopek. Moški zbor CPD je pod vod- ! stvom pevovodje g. S'egule zapel Aljažev »Pozdrav«. Gosp. dr. Rajh je orisal delo jubilanta in njegove soproge pri CPD in v družabnem življenju celjskih Slovencev in t^- kratnega slovenskega dijaštva ter čestital nekdanjemu odborniku CPD učitelju v p. g. Franju Krajncu ob njegovi 70-1'etnici. Mešani zbor j-e za- pel Nedvedovo »Nazaj v planinski raj« in Jenkovo »Tiha luna«. Jubi- lant g. dr. Karlovšek je v zanimi- vem in temperamentnem govoru o- črtal zgodovino narodnega in kul- turnega udejstvovanja celjskih Slo- vencev v zadnjih desetletjih. Pouda- ril je v tem pogledu zgodovinski po- men velike dvorane Narodnega do- ma, navedcl vrsto odličnih narodnih borcev, ki so pred njegovim pribo- dom v Celje in pozneje skupaj z dr. Karlovškom orali ledino med Slo- venci v Celju in okolici V Citalnici, Sokolu, CPD ter na mnogih zboro- vanjih in narodnih inanifestaeijah. Govornik je navedel nekaj zanimi- vih in znaCilnih reminiscenc iz ta- kratne dobe. Zahvalil se j« za odli- kovanje, ki mu ga je podelilo CPD, poudaril, da je pesem najmočnejše orožje za obstanek naroda, in poklo- nil društvu krasno vezan rokopis pesnika Antona Aškerca z gesli za prapor CPD, za katerega je bilo ob blagoslovitvi prapora izbrano in v prapor vtkano geslo: »Kdor naš si, z narni poj!« Ta dra.goceni rokopis je vsa teta skrbno čuvala ga. Kar- lovškova, rokopis pa je prejel dr. KarlovSek od pesnika Aškerca v takratnem pesnikovem stanovanju v vili »Milistan« v Celju. Predsednik CPD g. prof. Fink se je zahvalil za pomembno darilo ter nazdravil g. dr. Karlovšku, njegovi soprogi, navzo- čim jubilantovim soborcem in Gelj- skcmu pevskemn društvu. Moški zbor je zapel Svetkovo »Zvezdico« in Ipavčevo »0 mraku«, nato je podal učitelj v p. g. Krajnc nekaj remini- scenc izpred 40 let, moški zbor pa je zopeL k.oix)ško narodno »Pojdem v rute« in Adamičevo »Pomlad' se meni luštno zdi«. Gosp. (\v. Karlov- Sek je čestital pevovodji g. Šeguli, ki se je prisrčno zahvalil. Moški zbor je zapel Jenkovo »Zdravico« ter na- rodno »Jaz pa 'no kajžico imam« in '>Kje so tiste stazice«. Ob zaključku lepega in animiraivega veßera. je g. dr. Karlovšek izrekel toplo zahvalo pevskemu zboru. c Celjska policija je zaplenila le- take tvrdke Bata. Tvi'dka Bata je izdala, afišii-ala in razdelila v torek in sredo v Celju in okolici veliko Ktevil,o letakov, v katerih kritizira celjsko občinsko uvoznino na Pev- ije in dejstvo, da so luksuzni čevlji obdavčeui z enako uvoznino, kakor ceijeni čevlji, zaradi česar j© ta dav- ščiaia za. manj preuiožnega odjemal- i-a mnogo vecja, kakor pa za boga- tejšega konzumenta, ker plača uvo/.- nino odjemalec. Le^aki navajajo tu- di, da predpisuje m