GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE AGIS - PTUJ ŠTEV. 6 JUNIJ 1982 _____________________LETO VI. 25 let I6D AGIS Najstarejša fotografija IGD Agis, ki smo jo uspeli dobiti Sedaj nas čaka dosledno uresničevanje sprejetih Ko smo pred 25. leti ustanavljali gasilsko društvo, verjetno ni nihče mislil na takšen razvoj delovne organizacije, ki danes šteje preko 2000 ZAPOSLENIH in ki razpolaga z ogromnim bogastvom v delovnih sredstvih, kakor tudi z velikimi razsežnostmi poslovnih prostorov. Začetki gasilstva segajo v leto 1957, ko se je pokazala potreba po zavarovanju imetja. Takrat je skupina intuziastov s svojo propagandno akcijo in z dovolj izkušnjami navdušila takratno vodstvo podjetja in družbeno politične organizacije, da ustanovimo IGD. Velika zasluga gre vsem takratnim vodilnim delav. cem, ki so imeli posluh za to dejavnost in podprli zamisel ter smelo trdim, da uspeh ni izostal. IGD se je v teh 25. letih svojega obstoja srečevalo z različnimi težavami, predvsem seveda s finančnimi, saj še danes ne razpolaga z ustreznimi orodišči, ki 'bi bila potrebna z:a dobro požarno preventivo. Prav tako so bile velike težave 9 strokevnim kadrom, vendar je ta problem v zadnjem času rešen saj iima društvo v svojih vrstah: 65 članov, 3 častnike In 18 podčastnikov. Iz tega vidika je perspektiva društva zagotovljena, saj skoraj ni problema, ki ga lastni ®trow-njaki ne bi mogli rešiti. Smelo lahko trdimo, da smo danes zelo močnii z aktivnimi ekipami, vključno z žensko, ekipo, ki dosega Vidne rezultate in želi pridobiti čimveč strokovnega znanja s tega področja. iNa področju sodelovanja z IGD v občini, kakor tudi z prostovoljnimi društvi v bližnji okolici, je sodelovanje ves čas obstoja bilo zelo vzgledno. Vsem, ki ste nam v teh letih našega obstoja In dela pomagali im z nami sodelovali, se prav iskreno zahvaljujem in želim, da bi se sodelovanje v taki meri nadaljevalo. (Iz govora častnega predsednika • IGD Agis Viktorja Kelenca na proslavi 19. 6. 82). Mednarodni sporazum o homologaciji delov in opreme motornih vozil Homologacija je torej mednarodni sistem atestiranja delov in opreme motornih vozil in je v SFR Jugoslaviji v sklopu sistema JUS (jugoslovanski standard). Z zakonom o standardizaciji (Uradni list SFRJ 11/80) je homologacija izenačena z atestiranjem in se tako sistem homolo-gacije opravlja enako kot atestiranje. Homologacijo delov in opreme motornih vozil natančno definira 56. člen Zakona o standardizaciji, kjer je določen način sonkcioniranja, če se predpisov o homologaciji delov in opreme motornih vozil ne upošteva. Potrebni pogoji za uresničitev sporazuma v Jugoslaviji Daše bo naš sistem v popolnosti vklopil v sistem sporazuma, bo potrebno urediti še naslednje: — modernizirati tehnološke kapacitete in nivo, da bodo sposobne zadovoljiti homologacij-skim zahtevam, homologacija varnostne in zaščitne karakteristike. ECE se ukvarja trenutno s 94. projekti s področja varnostnih karakteristik motornih vozil. Iz slednjega je jasno razvidno, da je osnovna usmeritev mednarodnega sporazuma o homologaciji prav na povečanju varnostnega nivoja motornih vozil. Zvezni zavod za standardizacijo usmerja postopno uvedbo sporazuma o homologaciji, tako da ne povzroča s tem večjih zastojev v jugoslovanskem gospodarstvu na področju proizvodnje delov in opreme motornih vozil, vendar se je potrebno zavedati, da so pa že sprejeta zakonska določila sankcionirana. V gospodarstvu moramo nenehno spremljati izdaje predpisov, saj nam bi nedoslednost pri uvajanju takšne politike lahko zagrozila z veliko materialno škodo. Zvezni zavod za standardizacijo zavzema stališče, da ECE po- trjuje naše pravilnike kot JUS standarde z odlokom direktorja Zveznega zavoda za standardizacijo. Dokumentacija dejavnosti Zaradi intenzivne aktivnosti na področju homologacije delov in opreme motornih vozil prihaja v Jugoslavijo tekoča delovna dokumentacija, ki jo je potrebno urejevati, aktivirati, obdelati, prevesti in distribuirati koristnikom v državi. Do sedaj je sprejeto in urejeno cca 30000 raznih dokumentov. Nekaj jih je tudi prevedenih v srbo-hrvatski jezik. Zvezni zavod za standardizacijo izdaja štiri vrste biltenov, ki bi jih bilo potrebno tudi za našo DO naročiti, v kolikor jih še ne dobivamo in to so: — Informativni bilten o kompletni aktivnosti — Dokumentacijski bilten o prispetju dokumentacije — Bilten o obvestilih o homo-logacijah v drugih državah, kakor tudi o homologacijah v Jugoslaviji — Bilten o homologaciji motornih vozil v okvirju sedme sekcije SEV-a. Pogoji za opravljanje homologacije V procesu uvajanja sporazuma o homologaciji v jugoslovanski sistem hoimologije je prisotno nenehno vprašanje, kdaj lahko neka OZD opravlja dejavnost homologacije v Jugoslaviji? ECE pravilniki narekujejo izredno heterogenost zahtev, zato je menda nemogoče pričakovati univerzalni laboratorij, ki bi lahko s svojim kadrovskim in mernim potencialom zadostil potrebam. Strokovnjaki so običajno ozko specializirani za določena področja, oprema pa je izredno draga, to pa je bistvo, da ne bo prišlo do enotnega projekta. Zainteresirani za opravljanje storitev s področja homologacije delov in opreme motornih vozil bodo morali zagotoviti osnovnim zahtevam; — razpoložljivi kadri — merilne naprave in pribor — razpoložljiv prostor — dopolnilna sredstva, ki so neobhodna za usposobitev laboratorija za posamezne pravilnike, ki se bodo naknadno sprejemali — potreben čas za popolno usposobljenost. Največji interes za laboratorij te vrste je v Zavodih Crvena Zastava Kragujevac, drugi v Jugoslaviji podobnih teženj niso izrazili. Zaključna misel Če se želi motorna industrija Jugoslavije enakopravno vključiti v mednarodno delitev dela je aktivnost na področju homologacije delov in opreme motornih vozil še kako važna. Mislim, da je bilo posvetovanje s področja atestiranja v Svetozarevu organizirano prav zato, da se vse te aktivnosti pospešijo, in da se s tem zmanjša razkorak med zahtevami ECE in avtomobilske proizvodnje v Jugoslaviji na področju predpisanih kvalitetnih karakteristik. Franc KRABONJA V naši delovni organizaciji se mnogo govori o »homologaciji«, pa je zato prav, da se da širša obrazložitev, kaj pravzaprav pojem homollogacija predstavlja. Homologacija je ugotavljanje kvartete avtomobilske opreme in drugih proizvodov v odnosu na predpisano kvaliteto. Na ta način si pridobimo atest oziroma obvestilo o homologaciji. Karakteristika kvalitete je predpisana z mednarodnimi pravilniki, ki so izvedenka sporazuma o enovitem sistemu za homologacijo avtoimobilske opreme in drugih delov sprejetega v Ženevi, 20. IV. 1958 leta. SFR Jugoslavija je pristopila k omenjenemu sporazumu 31 10. 1961 leta. Pravilnike o homologaciji sprejema »Skupina ekspertov za konstrukcijo vozil« (WP29), ki je sestavljena iz ekspertov predstavnikov držav članic sporazuma. Sporazum pomeni za Evropo enoten mednarodni sistem atestiranja opreme in drugih delov motornih vozil. — pridobiti kadre in opremo za izvajanje zahtevnih meritev, — urediti koordinacijo razvojnih možnosti med proizvajalci in znanstveno-raziskovalnimi institucijami, — pridobivanje potrebnih denarnih sredstev za finansiranje vseh aktivnosti v zvezi z uvajanjem jugoslovanskega sistema homologacije v okvirju ECE (Evropska komisija za ekonomiko). Omenjena neurejenost na področju homologacije je vzrok, da še do danes nismo dosegli zadovoljivih rezultatov. Odgovorni za uresničitev sporazuma v Jugoslaviji. Na osnovi Zakona o standardizaciji je odgovoren za uvedbo sporazuma o homologaciji delov in opreme motornih vozil Zvezni zavod za standardizacijo Beograd. Zvezni zavod je torej koordinator vseh aktivnosti v državi in je nenehno v kontaktu z ECE. Trenutno se odvijajo aktivnosti za doseganje najvažnejših ciljev med katerimi je predvsem Celo na stiskalnici zahteva izredno zbranost TOZD Servisi motornih vozil prejela* % vidno priznanje TOZD Servis motornih vozil so dne 28. 4. 1982 obiskali predstavniki Avtomobilskih zavodov ŠKODA iz MLADE BOLESLAVE, skupaj s predstavniki iz generalnega zastopnika za Jugoslavijo — BAL-KANIJA BEOGRAD. Glede na redne obhode inšpektorjev generalnega zastopnika, njihovih poročil o vzdrževanju vozil v garantnem in izven garantnega roka in na osnovi raznih anket, ki jih generalni zastopnik občasno dela pri koinčnih potrošniških ŠKODINIH vozil, se je proizvajalec iz MLADE BOLESLAVE odločil podeliti priznanje našemu Servisu za dolgoletno dobro sodelovanje na tem programu. Iz razgovorov je bilo zaslediti, da spadajo v tisto skupino servisov, ki nudijo koristnikom ŠKODNIH vozil celovito storitev, od prodaje vozila, servisiranja, vzdrževanja, do prodaje rezervnih delov. Po mnenju predstavnikov MLADE BOLESLAVE je v vsej Jugoslaviji takšnih servisov samo 13, naš pa spada v gornji vrh, glede na pogoje in kvaliteto opravljenih storitev. Pri tej svečanosti so sodelovali vodilni delavci temeljne organizacije, priznanje pa je sprejel presednik delavskega sveta — tov. Ignac Auer. Iz zahvalnega govora predstavnika MLADE BOLESLAVE je izžarevala toplina in glavna želja, da bi na tem programu sodelovali še dolga leta in skušali sodelovanje razširiti ter jugoslovanskemu trgu nuditi pod ugodnimi pogoji vozilo, storitev in rezervne dele. Predsednik delavskega sveta — Ignac Auer se je v imenu delovne in temeljne organizacije zahvalil za laskave besede in priznanje z obljubo, da bo naša temeljna organizacija vlagala vse napore, da bomo s kvaliteto storitev ostali vsaj na tem nivoju oz. da se bomo trudili le,to še izboljšati in slediti razvoju Avtomobilskih zavodov iz MLADE BOLESLAVE. V. K. Naše samoupravljanje V zadnjem času je bilo slišati govorice po naši delovni organizaciji, da delavski svet delovne organizacije ni bil sklepčen oziroma, da ni bil sklepčen dvakrat zaporedoma. Tem govoricam je treba pritrditi ker je res, da delavski svet delovne organizacije, ko je šlo za sklic 13. redne seje, ob prvem sklicu ni bil sklepčen, po drugem sklicu se je nesklepčnost predhodno ugotovila, zato je bila ta seja prestavljena na tretji rok in je šele po tretjem sklicu bila sklepčna. Problematika nesklepčnosti najvišjega samoupravnega organa naše delovne organizacije je že več časa prisotna. O tej problematiki smo že pisali v našem glasilu v novembrski številki preteklega leta v članku pod naslovom »Neodgovornost delegatov.« Z zadovoljstvom smo lahko ugotavljali, da je bila po objavi tega članka in po podvze-tih ukrepih na osnovnih organizacijah sindikata v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti, da se o problematičnih delegatih, to je o delegatih, ki poredko hodijo na seje, ponovno pogovorijo in pod-vzajemno ustrezne ukrepe, če je potrebno tudi odpoklic. l OBVESTILO 0 TEŽAVAH PRI NABAVI i REPROMATERIALA : ♦ . $ Znano nam je, da se naše gospodarstvo srečuje z motnja- ^ % mi pri oskrbi z reprodukcijskim materialom, kar se tudi že ^ ❖ močno odraža v naši delovni organizaciji. Ker v krajšem času ^ ♦ ni pričakovati izboljšanja, temveč lahko pričakujemo poslab- ♦ £ šanje tega stanja, bo verjetno prišlo do ustavitve dela v t + posameznih proizvodnih procesih. % ^ Pozivamo vse zaposlene na strpnost in izboljšanje tehno- ♦ £ loške in druge discipline. ^ « O morebitnih ustavitvah dela, zaradi pomanjkanja repro- ♦ dukcijskega materiala, bodo potrebne posamezne premesti- ♦ X tve, v skrajnem primeru pa tudi drugi ukrepi, o čemer bomo f pravočasno obveščeni. % * ? ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦< Ker se prepleta ves čas tega članka beseda nesklepčnost pojasnjujem, da je določeno v samoupravnem sporazumu o združitvi v skladu z določili zakona o združenem delu, da delavski svet delovne organizacije lahko zaseda, ko je na seji navzočih več kot polovica delegatov in je vsaka temeljna organizacija oziroma delovna skupnost zastopana vsaj z enim delegatom. Iz istega samoupravnega splošnega akta tudi izhaja, da ima delavski svet delovne organizacije 34 delegatov, torej mora biti na seji navzočih najmanj 18 delegatov in mora biti najmanj po en delegat iz vsake temeljne organizacije in delovne skupno- Ce bi delegati doumeli svoje poslanstvo, ki jim ga je zaupala njihova sredina, vsekakor ne bi prihajalo do nesklepčnosti sej posameznih samoupravnih organov, ker se pa je dogodilo, da delavski svet delovne organizacije zaporedoma dvakrat ni bil sklepčen, je ta primer vreden še posebne pozornosti. Nekateri delegati kljub večkratnemu opominjanju, da je potrebno vsak izostanek vnaprej opravičiti, tega ne delajo, tako pa se je tudi dogodilo ob prvem sklicu 13. redne seje, ko so izostali in niso svojega izostanka opravičili naslednji delegati: Ivan Fridauer in Maks Trop iz TOZD Avtooprema-TAP, celotna delegacija TOZD Kovinska obdelava, to so Boris Skok, Toni Sešo in Franc Tušek, Jože Kukovec iz TOZD Vzdrževanje, Karolina Va-lenko in Zvonko Lešnik iz TOZD Gumama, Vlado Pogladič in Bruno Vajsbaher iz TOZD Velika oprema, Ivan Krajnc iz TOZD Servis motornih vozil, Alojz Hojnik iz TOZD Vzmetarna in Ernest Kovačič iz TOZD Komerciala. Nekaj delegatov je bilo tudi opravičeno odsotnih. Naj mi bo dovoljeno, da ponovno povzamem in povdarim že večkrat izrečena dejstva: 1. da smo v poslovniku delavskega sveta delovne organizacije določili naslednje besedilo: »Vsak delegat delavskega sveta je dolžan prisostvovati vsaki seji delavskega sveta. Izostane lahko le iz opravičenih razlogov, vendar mora o svoji odsotnosti pravočasno obvestiti predsednika delavskega sveta. Kot opravičljiv vzrok se smatrajo predvsem izostanki zaradi: a) koriščenja letnega dopusta, bj bolezni, c) bolezni ali smrti članov ožje družine, d) drugi nepredvideni izostanki.« 2. da so vsi delegati podpisali izjave, da se strinjajo s kandidaturo za delavski svet delovne organizacije, iz česar pa tudi izhaja obveznost vsaj prihajanja na seje, 3. da nosijo odgovornost za takšno stanje tudi osnovne organizacije sindikata temeljnih organizacij in delovne skupnosti, saj iz teh rezultatov izhaja, da še zdaleč niso v predkandi-dacijskem postopku dosledno opravili svojih dolžnosti, to je, da niso predlagali le najboljših delavcev, ki so že s svojim dotedanjim delom dokazali, da so vredni takšnega zaupanja oziroma sposobni opravljati te funkcije. Ob drugem sklicu 13. redne seje delavskega sveta delovne organizacije je bilo poleg opozoril ob koncu besedila tudi pripisano: »Delegat-ka, prosim te, da se zamsliš ob th besedah, saj ne zahtevam nič več, kot od tebe to zahteva zaupana funkcija in tvoja sredina.« K temu besedilu pa je prav, da dodam naslednje: »Sodelavka, sodelavec, tovariš, tovarišica, ali si že kdaj razmišljal, ali pa vprašal delegata, ki te zastopa oziroma zastopa tvojo sredino na višjem ali drugem samoupravnem organu, kako tebe oziroma vas delegat zastopa?« Alojz Šalamun Varjenje že dolgo ni več prioriteta moških BILA SEM NA PROSLAVI DNEVA MLADOSTI V BEOGRADU Kakor vsako leto smo tudi letos mladi iz občine Ptuj organizirali skupen ogled zaključne proslave v počastitev Dneva mladosti, ki je bila na večer 25. maja ob 20. uri na stadionu JLA v Beogradu. Mladi iz občine Ptuj smo z velikim veseljem, ponosom in hkrati z žalostjo odpotovali 24. 5. zvečer. Potovanje je hitro minilo in znašli smo se v »belem gradu« pred hribčkom, kjer že tretje leto počiva naš veliki človek, oseba, ki jo je ljubil in spoštoval cel svet. Ura je bila 5 zjutraj, kolona, ki je čakala, da se pokloni Njemu, pa že dolga 1 km. Tiho smo se priključili in v mučni tišini čakali 8. uro, ko se je kolona pričela pomikati proti cvetoči grobnici. Solze globoke žalosti so polzele po marsikaterem mladem licu, ko je tiho stopal ob grobu človeka, ki se ni mogel upreti neizprosnemu zakonu narave. Beograd je bil tega dne Jugoslavija v malem. In zvečer na stadionu? Mladi in stari smo ga napolnili do .zadnjega kotička. Že pred pričetkom proslave so usta vzklikala to kar so čutila srca. »Tito radi te imamo,« »mi smo Titovi, Tito je naš«, »Tito, partija, omladina, akcija« je donelo na stadionu. Oči obrnjene proti tribuni so zaman čakale, kdaj se bo prikazal človek, ki mu je bila prireditev vedno namenjena. »Druže Tito, mi ti se kunemo ...« so zapela sleherna usta v istem duhu kot takrat, ko je na tribuni stal Tito. Zaobljube, ki so jih v imenu jugoslovanske mladine izrekli nastopajoči so bile iznešene s še večjo zavestjo, da bomo in moramo tudi brez Njega naprej po Njegovih poteh. 2 uri so bile oči uprte v sliko Tita, ki je osvetljena stala med množico mladih src, in naj bo samo slika, obljube in želje ostajajo vedno enake: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa Tvoga puta ne skrenemo.« Darinka Kelenc ►>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦< ! ZAJTRK V NAŠI DO ♦ ♦ V nekaterih sredinah naše DO so bile močno prisotne J X težnje po uvedbi zajtrka v našem ODP. Delavci ODP so tem * 4 željam prisluhnili in 1. 6. 1982 začeli pripravljati zajtrk. ♦ ♦ Po enem mesecu pa lahko ugotavljamo, da so bile želje po X X zajtrku le volja posameznikov saj je zelo malo koristnikov 4 4 jutranjega obroka od 5 do 13. Tako, da se delavci ODP upra- ♦ ♦ vičeno sprašujejo o smotrnosti uvedbe zajtrka saj nam mora X X biti jasno, da z uvedbo le tega nastajajo dodatni stroški. o Inventivna dejavnost V prvem polletju 1.1. je imela komisija za inovacije 4 seje na katerih je obravnavala 40 prijavljenih inventivnih predlogov, od katerih znaša planirana gospodarska korisat za 1982. leto 1,409,627,60 din. Število predlogov, ki so bili obravnavani za posamezne TOZD je naslednje: TOZD Avtooprema obravnavano 20 predlogov, TOZD Kovinska obdelava obravnavano 9 predlogov, TOZD Gumama obravnavano 5 predlogov, TOZD Vzmetarna obravnavana 2 predloga, TOZD Servisi obravnavan 1 predlog TOZD Velika oprema obravnavan 1 predlog in TOZD Orodjarna obravnavan 1 predlog. Zraven navede-inh predlogov, ki so bili obravnavani za posamezne TOZD je bil obravnavan tudi predlog koristen za 5 TOZD in to: Avtoopremo, Gumarno, Kovinsko obdelavo, Orodjarno in Vzdrževanje.. OBRAVNAVANE TEHNIČNE IZBOLJŠAVE Štev. inovac. Priimek in ime inovatorja Zaposl. v TOZD Inovac. Gospod, za TOZD korist Odškod. ali nagr. T-33/79 Gumzej Rajko KO KO 10.000,00 Vidovič Franc KO KO 10.000,00 T-49/79 Biagovič Mirko KOM T-12/81 Topolovec Anton TAP TAP 81.761,10 10.494,40 T-12/81 Topolovec Anton TAP TAP 46.230,20 3.546,90 T-45/81 Koderman Janko TAP TAP 11.424,00 T-60/79 Krajnc Jože TAP TAP 190.928,75 16.903,20 T-35/81 Vogrinec Mirko TAP TAP 159.422,75 11.040,00 T-28/81 Tobias Hermina GUM KO 302.199,10 13.024,80 T-40/81 Kostanjevec Ivan KO KO 26.420,85 2.402,30 T-41 /81 Vidovič Jože TAP TAP 4.760,00 T-12/82 Vindiš Franc TAP TAP 28.793,60 3.091,45 T-17/82 Šprah Franc OR OR 5.000,00 T-21/82 Haladea Srečko TAP TAP 61.686,00 5.160,55 T-19/82 Beranič Franc TAP TAP 7.560,00 OBRAVNAVANI KORISTNI PREDLOGI K- 9/81 Verlič Janez VZDR TAP 203.789,20 18.016,00 GUM 142.178,50 12.569,30 KO 66.349,95 5.865,70 OR 42.653,55 3.770,80 VZDR 18.957,15 1.675,90 K-12/81 Berghans Jože KO KO 500,00 K-17/80 Vuk Mladen TAP TAP 32,862,50 1.603,85 K- 8/81 Topolovec Anton TAP TAP 5.388,40 650,40 Podelitev plaket in priznanj najzaslužnejšim gasi cem Po uradnem delu je bila predvidena zabava. Prizadevni gasilci in gasilke so v sodelovanju z delavci ODP pripravili bagato izbiro jedi in pijač. Kot že mnogim je tudi njim vreme prekrižalo račune. Veliko dela je bilo vloženega — zaman. Pa kljub temu trdim, da je prireditev uspela. Prizadevni člani GD Agis pa so dokazali, da so sposobni organizatorji, za kar jim gre vso priznanje. Zemijak Ivan Vidovič Jože Majcen Alojz Voda Maks Grabrovec Branko Janžekovič Ana Zarman Stanko Svenšek Vinko Za 10 let dela v gasilski organizaciji so prejeli priznanja: Kostevšek Branko Caf Zvonko Lozinšek Jože Od navedenih 40 obravnavanih predlogov je bilo glede na strokovna mnenja posameznih služb zavrnjeno 21 predlogov, a 4 predlogi pa so bili preloženi zaradi ponovnih mnenj na prihodnje seje. Nadalje želim kolektiv seznaniti s stanjem inventivne dejavnosti v naši delovni organizaciji. Do sedaj je bilo zabeleženo največ prijavljenih inventivnih predlogov v letu 1979, ko je bilo prijavljeno 98 inventivnih predlogov ali 5,2 predloga na 100 zaposlenih, v letu 1980 je število prijavljenih predlogov padlo na 70 ali 3,7 predloga na 100 zaposlenih v letu 1981 pa je bilo prijavljeno samo 51 predlogov ali 2,8 predloga na 100 zaposlenih. Vzroke za to upadanje je treba iskati predvsem v prepočasnem reševanju prijav, saj samoupravni organi v nekaterih TOZD obravnavajo sprejete sklepe komisije o izplačilu odškodnin šele po več kot 6 mesecih. Stanje v letošnjem letu se je nekoliko izboljšalo saj Je bilo do sedaj prijavljeno 42 inventivnih predlogov. Na prireditvi so bile podeljene plakete in priznanja ustanovnim članom IGD Agis ter za 30,20 im 10 letno delo v gasilstvu ter okoliškim društvom ter IGD Ptuj. Plakete kot ustanovni člani so prejeli: Hemec Jože Zupanič Friderik Zemijak Ivan Kelenc Viktor Ojnik Franc Bizjak Mirko Horvat Martin Simonič Franc Geti Justina Potočnik Maks Za 30 let dela v gasilski organizaciji so prejeli priznanja: Kelenc Viktor Mlinarič Mirko Za 20 let dela v gasilski or- Dušan Žnidaričganizaciji so prejeli priznanje: Štumberger Milan Mohorko Janez Kukovec Franc Za plodno sodelovanje z na. Šim gasilskim društvom so bila podeljena priznanja naslednjim društvom: IGD Delta GD Grajena G D Kicar IGD Kidričevo IGD Majšperk Gt> Ptuj G D Pod vi nci GD Pacinje GD Spuhilja GD Turnišče G D Valov lak IGD Železničar Vsem prejemnikom plaket in priznanj naše iskrene čestitke z željo, da bi še dolgo ostali zvesti tej humani organizaciji z geslom »NA POMOČ«. M. M. Popolna enotnost komunistov Z devetim kongresom zveze komunistov Srbije smo sklenili niz republiških kongresov in konferenc v obeh pokrajinah. Ta najvišja srečanja komrnistov so bila pravzaprav priprava na 12. kongres ZKJ. Javna razprava o predlogih na vseh ravneh je potekala istočasno, tako da smo v skupnih nalogah iskali in našli tisto, kar tvori skupino vez za vse nas. Že eno leto, odkar trajajo priprave na 12. kongres, se vse pogosteje poraja vprašanje, ali bo kongres nadaljevanje začrtanega ali pa morda prelomnica, pretrgana vez med vsem, kar smo ustvarjali. Toda vsi predhodni republiški kongresi in konferenci pokrajin dajejo odgovor na dilemo. 12. kongres zveze komunistov Jugoslavije pomeni nadaljevanje razvijanja samoupravnih socialističnih odnosov, porok za nepreklicno besedo delavca, ki bo odločal o vseh pomembnih družbenih poslih, o nadaljnjem utrjevanju bratstva in enotnosti, neuvrščenosti — z eno besedo, da trdno ostanemo na Titovi poti izgradnje svobodnejše in srečnejše družbe. Toda kongres bo pomenil tudi slovo z dosedanjo prakso, ko smo zanemarjali in dogovorjenega nismo uresničili, prenehati mora praksa, ko so bili cesto v ospredju osebni interesi, premalo odgovornosti, zanemarjanje vloge delegatskega sistema in tako dalje. Na vseh kongresih so bili delegati enotnega mnenja, da smo v preteklem obdobju zanemarili samoupravljanje, a zveza komunistov ni prilagodila svojih metod in načina dela političnemu sistemu socialistične demokracije, da nismo vedno delali tako, kot se je pričakovalo od naše partije. Zato so delegati na vseh kongresih zahtevali poostreno odgovornost članstva zveze komunistov, kajti hoteli ali ne, mnogim nepravilnostim so botrovale prav napake, ki so jih delali člani zveze komunistov. S takšno prakso moramo prenehati. Odgovornost za to leži predvsem na komunistih. Spontanega razvoja ni. Nujna je odločna idejnopolitična aktivnost zveze komunistov vsepovsod in ob vsakem času. Naši otroci Pesem, ki ni samo to... Daleč nazaj segajo želje uredništva našega glasila, da bi lahko imeli v njem stalen prostor naši ustvarjalci — amaterji. Z gotovostjo lahko trdimo, da jih v naši delovni organizaciji ni malo, ki v prostem času izražajo svoja čustva v slikah, pesmih ali pa kako drugače. Nevidne zavore delujejo, da ti ustvarjalci ljubosumno čuvajo svoje stvaritve pred očmi naših delavcev. Prav bi bilo, da jih vidimo, čitamo ali slišimo. Zato naj sedaj velja poziv vsem, ki se ukvarjajo s kakšnim konjičkom. Z veseljem bomo prispevke objavili, fotografije ali stavili. Torej brez strahu. To pot se je odločil za objavo pesmi naš sodelavec Marjan Kokol. Ko ga srečujemo mirnega vase zaprtega, ne moremo razumeti o čem razmišlja. Zaupal mi je, da veliko njegovih misli sega daeič nazaj v rosno mladost, ko je spoznal vse bridkosti tega sveta. Šele devet let mu je bilo, ko je izgubil starše. Ostal je sam. Sam s svojo usodo. Spoznal je svet brez staršev, svet brez kruha, svet poln krivice. Bilo je hudo. Premagal je bolečino, premagal samega sebe in vztrajal. Končal je osnovno šolo, na kaj več pa še pomisliti ni upal. Težka mladost ga je izoblikovala v dobrega delavca. Vestnega in doslednega. Delavca, ki ne pozna besede ne. Splet vseh nesrečnih okoliščin je Marjanu pustilo kanček slike, gobeline ali še kaj pa raz- grenkobe. Teži ga in stiska, hoče ven. Te misli in grenkobo poskuša prenesti na papir v obliki pesmi ali pa platna, kjer nastajajo motivi Slovenskih goric. Zelo rad upodablja lepe stare domačije. Dom, ki ga nikoli ni imel. V pesmih pa izraža tista čustva, ki jih prenaša mati otroku. Mati, ki jo je imel le en hip. Vedno ga spremlja misel, da ga je življenje za marsikaj prikrajšalo. Vedno išče odgovor, zakaj prav njega. Sedaj, ko si je poiskal življenjsko družico, sedaj je lažje. Lažje je, ko ve, da ga nekdo razume ali pa vsaj to poskuša. M. Menonl TOLE JE TISTI KRAJ Tole je tisti kraj kjer bil sem deček mlad tole je tisti kraj kjer sem v vas zahajal rad. Ko sem odraste! Sel sem v širni svet kjer tujina me je naučila živet. Ko se spomnim na domači kraj to je domovina moj najlepši kraj. Marjan Kokol PRED TABO JE ŽIVLJENJE Pred tabo je življenje pred tabo celi svet stoji pred tabo je mladost. Ni lepšega nasvetu, kot srečna je mladost... Marjan Kokol POČITNICE, JUHEJ Vsi že nestrpno pričakujemo dan, ko se bodo zaprla šolska vrata. Hitimo počitnicam naproti. V šoli nas še mučijo s teškimi vprašanji. Tudi tovarišice in tovariši komaj čakajo, da se nas za nekaj časa rešijo. Mnogi učenci so zaskrbljeni zaskrbljeni zaradi spričevala. Tisti, ki so med šolskim letom preveč lenarili, bodo morali del počitnic žrtvovati za učenje. Vsak bo počitnice preživel po svoje. Eni bodo na morju, drugi na planinah, nekateri pri sorodnikih, drugi zopet doma. Tudi tu ne bo manjkalo zabave. Najbolj srečni so tisti, ki bodo preživljali počitnice na morju. Prehitro bodo minili počitniški dnevi. Zopet se bomo znašli v šolskih klopeh, znova nas bodo preganjale vsakdanje skrbi za šolo. Marjeta Polanec 5. b O. Š. Franc Osojnik HODIM V PLAVALNI TEČAJ Vedno sem imela željo, da bi plavala kot riba. Delno se mi bo ta želja izpolnila sedaj, ko hodim plavalni tečaj. Pričel se je 7. 6. 1982. Udeležili smo se ga tisti učenoi, kateri nismo znali plavati. Vsak dan se zberemo pred šolo ob drugi uri. Dva tovariša, ki gresta z nami nas najprej preštejeta in pokličeta, če smo vsi. Ko smo pripravljeni za odhod, nas šofer avtobusa pelje po asfaltni cesti v toplice. Ko izstopimo 'iz avtobusa, se postavimo in čakamo, da nas tovarišica spusti v oblačll-nico. Ko oblečemo kopalke, gremo najprej v mali bazen in tam počakamo tovariša Lubčija, ki nas uči plavati. Jaz plavam že prsno in kravl. Tudi na glavo že skačem. Ura plavanja hitro mine. Ko se oblečemo, hitimo po sladoled. Čez nekaj časa pride po nas avtobus in nas odpelje pred šolo. Vsi smo zelo veseli, da je naša šola organizirala tečaj za neplavalce. Šimenko Polonca 5. a VTISI Z IZLETA Šolski izlet je za nami. Ob 7 uri zjutraj smo krenili na pot. Peljali smo se skozi Slovensko Bistrico in prišli na avtocesto Sloveniko. Kmalu smo bili na celjskem gradu. Z gradu se je ponujal lep razgled na mesto Celje v kotlini, skozi katero teče reka Savinja. Ogledali smo si tudi Friderikov stolp. Potem smo se odpeljali v mesto Celje, kjer smo si ogledali muzej NOB in Stari pisker. V starem piskru me je najbolj pretreslo to, koliko talcev so Nemci pobili. Nato smo se odpeljali po Savinjski dolini v Mozirje. Tam smo si ogledali gaj. Videli smo drčo, mlin, kovačijo in druge znamenitosti. V Mozirju smo imeli kosilo. Zatem smo se odpeljali v jamo Pekel. Jama Pekel ni posebno lepa, ker je veliko kapnikov odlomljenih. Videli smo rov, v katerem so našli dva zlatnika iz srednjega veka in rov, v katerem se je smrtno ponesrečil znameniti jamar Suva Anton. Po ogledu jame smo smo se odpravili proti domu, kamor smo prišli ob 7 uri zvečer. Želim si še več takih zanimivih in lepih izletov. Stojanovič Zoran 4. a razred Vsi smo enaki. Ali res noče biti nihče malo boljši? ? ? ? Kdor okrog direktorjev nizko leta, lahko visoko pade. ? ? ? Dviganje rok je pogosto tudi znak vdaje. »S tem cepcem Janezom iz naše pisarne se sploh govoriti ne da ...« »Zakaj?« »Ne gleda svetovnega nogometnega prvenstva.« XXX Nek navijač je dejal, ko je gledal naše v igri s Španci. »Nikoli več ne bom gledal televizije pijan, ko igrajo maši« »Zakaj?« f »Saj vidim takrat to bedo dvojno« Obrazložitev k povečanju faktorja za 0,22 v kakšnem smislu to deluje na OD. DS DO »AGIS« je na svoji 12. redni seji dne 29. in 30. IV. 1982 razpravljal o predlogu IO konference OOS DO »AGIS«, ter sprejel sklep o spremembi 8. člena SaS o enotni metodi opisovanja, kategorizacije in vrednotenja del oz. delovnih nalog s tega, da se pri vsakem razredu doda k količnikom faktorjev 0,22 faktorja. Do spremembe 8. člena SaS je v DO »AGIS« bil rast števila faktorjev po sistemu 5 procentne rasti vsakega naslednjega faktorja. Opravljanje del in nalog je opredeljeno v SaS, tako je bilo razmerje v I. kvartalu leta 1982 v DO med najnižjim in najvišjim OD 1 : 4,82, kar pomeni, da je bil najnižji OD 6.260 din, najvišji izplačan OD pa 30.148 din. S spremembo 8. člena SaS, da se pri vsakem razredu doda k količnikom faktorje 0,22, pa smo dosegli zmanjšanje razmerja med najnižjim in najvišjim OD, približno 1 : 4,30, tako je znašal v obdobju april, maj najnižji OD 6.834 din, najvišji pa 29.362 din. Iz navedenega nedvoumno izhaja, da je z dodatkom 0,22 faktorja bil povišan predvsem OD delavcem z najnižjim številom razredov na račun OD z najvišjim številom razredov. Povdariti pa moramo, da je ne glede na prednjo uravnilovko možno doseči višje OD le z povečano produktivnostjo, boljšo organizacijo dela, delovno disciplino in pa s strokovno vodeno prodajno politiko. Rade Vučkovič Poslovni rezoltati v prvem četrtletju 1982 Na osnovi periodičnih obračunov TOZD in DSSS združenih v DO AGIS za I. kvartal leta 1982 ugotavljamo, da so poslovni rezultati skoraj enaki doseženim v letu 1981 oz., da zaostajajo za planiranimi. Celotni prihodek, ki je bil dosežen v višini 43 miljard dinarjev, je višji za 27 % od leta 1981, zaostaja pa za 11 % za planiranim. Vzrok za to moramo iskati predvsem v izredno visokem znesku neplačane realizacije (35 mio. din), ki je posledica vedno večje nelikvidnosti v gospodarstvu, deloma pa tudi tremalega anagažiranja odgovornih služb za izterjavo. Prav tako ugotavljamo ob koncu tromesečja zelo visok znesek blaga na potu, pri katerem še ni nastal DUR (20 mio. din), ki pa je posledica načina poslovanja proizvodnih TOZD in TOZD Komerciale. Tako ugotavljamo, da imamo s posameznimi kupci dogovorjene razmeroma dolge prevzemne roke (do 8 dni), sama predaja proizvodnje v skladišče gotovih izdelkov pa je še vedno tempirana na zadnje dni v mesecu, ko kljub nadurnemu delu v skladišču gotovih proizvodov, ni možno vsega blaga prevzeti in odposlati. Posledica vsega tega pa je, da se povečujejo vezave obratnih sredstev v terjatvah. Posebej nas je pri kvartalnem obračunu prizadel tudi način istavljanja menic s strani nekaterih velikih kupcev, ki so izstavili menice z aprilskim datumom namesto z mesecem marcem. Prav tako pa so izpadla tudi nekatera zavarovanja izvozne realizacije. PREGLED OSEBNIH DOHODKOV ZA Iz (priloženih tabel je možno ugotoviti, da je v vseh TOZD povprečni osebni dohodek porastel, pri tem pa moramo opozoriti, da so v I. kvartalu zajeti tudi poračuni po ZR/81 za TOZD Precizno mehaniko in Servisov. Primerjave z rastjo osebnih dohodkov v občini in republiki še ne moremo posredovati, ker teh podatkov še nimamo in bo zato informacija podana naknadno. Izračun možnega odstotka rasti sredstev za osebne dohodke po družbenem dogovoru pokaže, da je DO AGIS v I. kvartalu z minimalnim procentom znotraj družbenega dogovora, vendar moramo pri tem opozoriti na predlog IS SO Ptuj, ki predlaga 2 %-ni poračun za leto 1981. Izračun po TOZD pa kaže, da so izraziti prekoračitelji družbenega dogovora TOZD Vzdrževanje, Komerciala, Gumama, Kovinska obdelava in DSSS. Zato bi morali pri politiki delitve osebnih dohodkov v II. kvartalu leta 1982 dosledno upoštevati določila 45. člena SaS, sicer se bomo že ob polletju pojavili kot prekoračitelji, oz. bomo morali po najnovejših informacijah, zamrzniti rast osebnih dohodkov tistih TOZD, ki prekoračujejo določila družbenega dogovora. Izračun dogovorjenih osebnih dohodkov po panoškem sporazumu kovinske industrije pa pokaže, da so kršitelji sporazuma TOZD Kovinska obdelava, Precizna mehanika, Vzdrževanje, Komerciala, Ser- KVARTAL LETA 1981 IN LETA 1982 OSEBNI DOHODKI TAP GUM. KO+AKG PM VO SERVIS OROD. VZDR. KOM. VZM. DSSS »AGIS« Neto najvišji : najnižji 3,78:1 4,04:1 2,98:1 4,07:1 3,05:1 3,15:1 3,05:1 3,64:1 3,56:1 3,35:1 4,82:1 4,82:1 Pov. OD 1. kv. 81 7.982 7.594 8.249 8.215 7.765 7.765 10.932 10.264 9.964 7.986 9,646 8.457 Pov. OD I. kv. 82 9.403 9.500 9.930 9.522 8.972 10.537 11.964 11.284 12.475 10.178 11.528 10.089 Indeks 118 125 120 116 116 136 109 110 125 127 120 119 Pov. OD br. nadur 1. kv. 81 7.822 7.504 8.177 8.198 7.473 7.715 10.673 9.776 9.106 7.950 9.439 8.267 Pov, OD br. nadur I.kv. 82 9.363 9.211 9.770 9.499 8.894 10.477 11.723 10.838 12.366 10.136 11.432 9.963 Indeks 120 123 119 116 119 136 110 111 136 127 121 121 Pov. OD na PNKD I. kv. 81 5.115 5.148 4.703 4.911 4.921 4.039 5.466 5.198 4.982 4.944 4.899 4.990 Pov. OD na PNKD I. kv. 82 6.150 6.381 5.531 5.785 5.905 5.216 5.885 5.941 6.306 5.976 5.846 5.982 Indeks 120 124 118 118 120 129 108 114 127 121 119 120 Pov. OD vk. ure I. kv. 81 8.272 8.119 8.382 8.534 7.837 8.331 10.839 9.888 10.188 8.510 9.715 8.765 Pov. OD vk. ure I. kv. 82 9.830 9.623 10.089 10.157 9.148 10.866 11.964 9.827 12.896 10.339 11.939 10.404 Indeks 119 119 120 119 117 130 110 99 127 121 123 119 Pov. št. za posl. I.kv. 81 628 263 126 107 109 103 116 79 91 65 250 1.937 Pov. št. zaposl. I.kv. 82 622 313 127 96 104 99 121 138 92 64 269 2.045 Indeks 99 119 101 90 95 96 104 175 101 98 108 106 Pozitivno je tudi, da se je struktura celotnega prihodka nagnila v korist izvoza, s tem pa so se seveda znatno tudi povečali devizni prilivi. Ugotavljamo tudi, da se znižuje interna realizacija, kar pomeni, da se predvsem usmerjajo TOZD na domači in tuji trg. Zaostajanje rasti celotnega prihodka iz spredaj navedenih vzrokov pa je povzročilo nevsklajenost med rastjo celotnega prihodka in porabljenimi sredstvi oz. vsklajenost med planom in dejansko porabljenimi sredstvi. Rast zalog nedovršene proizvodnje pa tudi gotovih proizvodov, je povečala substanco za 12 mio. din, za kolikor se znižujejo porabljena sredstva. Izrazita rast posamezne kategorije stroškov v porabljenih sredstvih pa je pri amortizaciji, kar je posledica obračuna amortizacije po novih amortizacijskih stopnjah. Umirjena rast porabljenih sredstev je zagotovila enakomerno rast dohodka v primerjavi s celotnim prihodkom. Nižje doseženi dohodek od planiranega pa je potegnil za sabo tudi nižja izločanja iz dohodka. Večja odstopanja ugotavljamo, v primerjavi z letom 1981, pri prispevkih za splošne potrebe, kar je posledica, da so nekatere TOZD postale davčni zavezanec in pri obrestih in del dohodka za druge namene. Posebej moremo povdariti, da planirani prispevek za DSSS ni bil dosežen, ker tudi ni bil dosežen planirani dohodek, kateri je osnova za obračun prispevka DSSS. Pri tistih TOZD, kjer je dohodek izrazito zaostajal pa je bil obračunan prispevek DSSS v višini 80 % kvartalnega obračuna. Počasnejša rast izločanj iz dohodka pa je ugodno vplivala na neposredno rast čistega dohodka, ki je bil dosežen v višini 94 mio. din ter je 13 % nižji od planiranega. Struktura razporeditve čistega dohodka bistveno ne odstopa od planirane ter je delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki za 3 % porušeno v korist osebnih dohodkov. Izpad čistega dohodka za pokrivanje osebnih dohodkov pa je bil ugotovljen le pri TOZD Kovinska obdelava za PE AKG in pa pri DSSS. Kazalci rezultatov dela ,in poslovanja kažejo, v primerjavi z letom 1981 v glavnem porast, medtem ko se v primerjavi s planiranimi gibljejo z minimalnim odstopanjem. Predvsem so ugodna gibanja na področju osebnih dohodkov, kjer se približujemo dogovorjeni višini za leto 1982. visi in DSSS. Ugotovljene prekoračitve bo možno pokriti le s povečanim dohodkom in čistim dohodkom v II. kvartalu leta 1982. Ponovno ugotavljamo, da so izgubljene delovne ure na račun bolniškega staleža do 30 dni porastle za 31 % na nivoju delovne organizacije, medtem ko so se v TOZD Vzdrževanje potrojile, kar je deloma posledica v tej TOZD, večje število zaposlenih. Porast bolniškega staleža pa seveda vpliva na slabši izkoristeh fonda delovnih ur, kar pa pomeni nižjo realizacijo in dohodek. Analiza vezav obratnih sredstev v I. kvartalu pokaže, da so se vezave pri materialu povečale za 21 %, nedovršeni proizvodnji za 19 %, trgovskem blagu za 67 %, terjatvah pa za 101 %. Zaradi tega so se morale povečati obveznosti do dobaviteljev za 25 % in do bank za 16 %. To pomeni, da smo morali povečati kreditne aranžma-ne za 58 mio. din, kar bo povečalo odlivanje dohodka za obresti za cca 10dio. din. Posebej moramo povdariti, da pri večini TOZD ugotavljamo odstopanja pri količnikih in vezavi din, katera so bila dogovorjena s poslovno politiko za leto 1982. Ponovno povdarjamo, da je potrebno na vseh nivojih na DO AGIS dati več pozornosti vezavi obratnih sredstev. Saj je vsako nadaljno zadolževanje ekonomsko neupravičeno ter bi pomenilo izničenje že itak skromne akumulacije. Izkazana izguba v TOZD Kovinski obdelavi, v znesku 1,4 mio. din je predvsem posledica visoke neplačane realizacije, ki skupaj s fakturiranim blagom na potu, izkazuje izpad dohodka za 5,5 mio. din ter bi zato z intenzivnejšo izterjavo, izguba morala biti pokrita najpozneje do konca II. kvartala. Izkazana izguba v DSSS je pravzaprav seštevek ugotovljene izgube v DSSS, ki je nastala zaradi nedoseženega dohodka TOZD ter še nedefiniranega obračuna po SaS o svobodni menjavi dela in izgubo v obratni ambulanti, kjer mora biti naknadno izvršen poračun vrednosti faktorjev in pa rebalans faktorjev splošne ambulante za leto 1982. Obrat družbene prehrane je zaključil I. kvartal z minimalnim ostankom čistega dohodka ter zato do konca II. kvartala ne bo potrebno menjati cene toplega obroka. ELEMENTI TAP GUM. KO VZM. PM VO SERVIS OROD. VZDR. KOM. VZM. DSSS ■AGIS* Bolniška do 30 dni 1981 10.184 2.972 1.824 691 1.920 1.469 1.144 1.221 760 888 3.394 26.467 Bolniška do 30 dni 1982 11.895 5.236 1.800 1.500 1.760 1.652 1.579 1.360 2.408 1.352 4.226 34.768 Indeks 117 176 99 217 92 112 138 111 317 152 125 131 Bolniška nad 30 dni 1981 13.693 8.005 1.557 1.372 1.858 2.210 1.608 732 — 924 7.626 39.585 Bolniška nad 30 dni 1982 12.929 3.785 1.654 844 2.469 1.211 847 701 4.459 1.556 3.809 34.264 Indeks 94 47 106 62 133 55 53 96 — 168 50 87 izredni dopust 1980 808 1.040 288 24 360 424 300 528 280 104 744 4.900 Izredni dopust 1982 1.144 432 192 24 200 168 114 440 120 96 232 3.162 Indeks 142 42 67 100 56 40 38 83 43 92 31 65 Ostale izg. in prazniki 1981 10.828 4.757 2.285 999 2.040 1.841 1.592 2.150 1.329 1.424 4.023 33.268 Ostale izg. in prazniki 1982 11.195 5.234 2.097 1.000 1.923 2.427 1.602 2.238 1.984 1.416 4.122 35.238 Indeks 103 110 92 100 94 132 101 104 149 99 102 106 PRIKAZ NA DELAVCA Bolniška do 30 dni 1980 16 11 14 11 18 13 11 11 10 10 14 14 Bolniška do 30 dni 1982 19 17 14 23 18 16 16 11 17 15 16 17 Indeks 119 155 100 209 100 123 145 100 170 150 114 121 Bolniška nad 30 dni 1981 22 30 12 21 17 20 16 6 10 31 20 Bolniška nad 30 dni 1982 21 12 13 13 26 12 9 6 32 17 14 17 Indeks 95 40 108 62 153 60 56 100 — 170 45 85 Izredni dopust 1981 1 4 2 3 4 3 5 4 1 3 3 Izredni dopust 1982 2 1 2 — 2 2 1 4 1 1 1 2 Indeks 200 25 100 — 67 50 33 80 25 100 33 67 Ostale izg. in prazniki 1981 17 18 18 15 19 17 15 19 17 16 16 17 Ostale izg. in prazniki 1982 18 17 17 16 20 23 16 18 14 15 15 17 Indeks 106 94 94 107 105 135 107 95 82 94 94 100 Pov. št. zap. (kon. mes.) 1981 628 263 126 65 107 109 103 116 79 91 250 1.937 Pov. št. zap. (kon. mes.) 1982 622 313 127 64 96 104 99 121 138 92 269 2.045 Indeks 99 119 101 98 90 95 96 104 175 101 108 106 UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA IN ČISTEGA DOHODKA ZA LETO 1982 Zžatp' ELEMENTI 1. KVARTAL INDEKS 1981 Plan 1982 1982 5:3 5:4 1 2 3 4 _ 5 6 7 1. Prihodki, ustvarjeni s prodajo na domačem trgu 237,786.757 348,619.805 290,186.132 122 83 2. Prihodki, ustvarjeni na tujem trgu 13,298.281 19,616.155 28,238.974 212 144 3. Prihodki, ustvarjeni v okviru OZD 45,420.555 51,147.080 53,990.393 119 106 4. Prihodki, ustvarjeni s svobodno menjavo dela 13,824.544 32,047.122 25,987.163 188 81 5. Prihodki, ustvarjeni s prodajo blaga 26,563.034 26,268.083 25,895.210 97 99 6. Drugi prihodki 2,125.654 5,011.250 6,106.587 287 122 7. CELOTNI PRIHODEK 339,018.825 482,709.495 430,404.459 127 89 8. Materialni stroški 200,187.256 287,132.680 257,376.171 129 90 9. Amortizacija po predpisanih manimalnih stopnjah 5,499.944 10,167.352 14,548.139 265 143 10. Nabavna vrednost prodanega blaga 24,584.588 23,197.530 23,966.618 97 103 11. Drugi poslovni stroški 1,008.797 1,908.500 544.978 54 29 12. Razlika vrednosti substance na začetku in koncu leta —13,626.457 —4,223.725 —12,450.025 91 295 13. PORABUENA SREDSTVA (8 do 11 ±12) 217,654.128 318,182.337 283,985.881 130 89 14. DOHODEK (7 manj 13) 121,364.697 164,527.158 146,418.578 121 89 15. Del dohodka za skupne potrebe 12,212.761 16,167.992 14,168.579 116 88 16. Del dohodka za splošne potrebe 518.103 993.545 770.041 149 77 17. Del dohodka za delovno skupnost 14,684.050 19,161.390 16,693.576 114 87 18. Del dohodka za pogodbene obveznosti 1,309.809 1,811.475 1,595.570 122 88 19. Del dohodka, ki pripada tujim osebam 52.397 102.278 — 20. Del dohodka za obresti 7,652.500 11,933.753 11,484.850 150 96 21. Del dohodka za druge določene namene 4,848.774 6,247.760 7,810.889 161 125 22. Del dohodka za amortizacijo nad z zakonom predpisano stopnjo 2,275.505 — — 23. VSEGA (15 do 22) 43,553.899 56,418.193 52,523.505 121 93 24. RAZPOREJENI ČISTI DOHODEK (14 manj 23) 77,810.798 108,108.965 93,895.073 121 87 25. Del čistega dohodka za osebne dohodke 64,661.221 87,073.447 79,209.408 123 91 26. Del čistega dohodka za stanovanjske potrebe skupne porabe 2,699.534 3,668.668 3,416.096 127 93 27. Del čistega dohodka za druge potrebe skupne porabe 2,764.043 4,588.837 2,087.916 76 46 28. Del čistega dohodka za poslovni sklad 8,441.214 7,102.128 8,031.781 95 113 29. Del čistega dohodka za rezervni sklad 2,293.916 3,660.565 2,407.487 105 66 30. Del čistega dohodka za druge potrebe 1,290.258 2,015.320 1,154.732 89 57 31. Izguba —4,339.388 — —2,493.347 57 — Plan zaposlovanja je v I. kvartalu bil dosežen le v višiml 93 %, kar pomeni, da se težje odločamo za sklepanje delovnih razmerij z novimi sodelavci, medtem ko smo zaposlovanje režije praktično v celoti ustavili. Še vedno pa ocenjujemo, da občasni zastoji v proizvodnji, zaradi manjkajočih materialov, nudijo določene rešitve za prerazporeditev delavcev v druge TOZD, kjer občasno nastajajo konice in jih morajo reševati z nadurnim delom. V zaključku moramo povdariti, da je DO AGIS imela možnost doseči v I. kvartalu 1982 znatno boljše poslovne rezultate, ki so izpadli predvsem zaradi neplačane realizacije ter je zato potrebno, da se ti prepusti nadoknadijo v II. kvartalu 1982 ter obdrži najmanj enaka intenziteta dela. Vodja računovodskega sektorja: Zlatko Špoljar Za našo varnost, sedaj Iz prakse sodišč ko se odpravljamo na dopust združenega dela VARNOSTNI PAS JE NAJUČINKOVITEJŠA OBRAMBA PROTI SMRTI NA CESTI Ena izmed značilnosti, ki jih lahko opazimo pri prometnih nesrečah, je, da se v hipu, ko se pripeti nesreča ter neposredno pred njo in po njej, bistveno in naglo spremeni smer vožnje in hitrost avtomobila. Človek v avtomobilu pa zaradi vpliva vztrajnostne sile ne sledi tem naglim spremembam, posledica so strahotni udara! v volan, armaturo, vetrobransko steklo im še druge izpostavljene dete v avtomobilu. Vztrajnostna sila je izredno velika, tako je npr. pri hitrosti 60 km na uro enaka 'kot pri padcu iz šestega nadstropja. Varnostni pas pa ima to čudno ‘lastnost, da prepreči, da bi vztrajnostna sila iztrgala iz sedežev voznika in sopotnika. Sile, s katerimi varnostni pas deiuje na telo, so približno desetkrat šibkejše kot pri udarcu ob vozilo. Izsledki znanstvenikov in praksa e ceste dokazujejo, da je trčenje avtomobila 60 km na uro v trdo oviro usodno za voznika in sopotnika na prvem sedežu, če nista privezana z varnostnim pasom. Seveda tudil varnostmi pas ni absoiutni varovalni pripomoček. Njegova učinkovitost pada z naraščanjem hitrosti. Zato je mnenje, da je pas namenjen samo hitrim voznikom, zgrešeno. Varnostni pas mora biti enakomerno napet in pnimemo ohlapen, da omogoča normalno delovanje organizma in normilno vožnjo, ker samo tako opravlja svoje poslanstvo uspešno. Preden začnete vožnjo, opozorite še sopotnika, naj se priveže, saj boste tako 'lahko svojo pazljivost osredotočili na cesto in razmere ob njej. BREZHIBNO VOZILO JE VARNO VOZILO Bilanca prometnih nesreč je iz dneva v dan grozljivejša k čemer pa polek človeškega faktorja v veliki meri botruje tehnična neiz-pravnost vozil. Da bi slednje Izboljšali se je SPV v cestnem prometu v sodelovanju z našo DO TOZD Servisi dogovoril za brezplačne tehnične preglede motornih vozil ilm to vsako 1. sredo v mesecu od 14. do 16. ure. Lastna varnost in varnost soljudi vam naj bo edina misel ko sedate za volan. Prav bi bilo, da bi se vse, ki se odpravljate na daljšo vožnjo (dopust) odločili preveriti tehnično brezhitnost s svojega jeklenega konjička. To je tudi eden od pogojev, da se boste tudi srečno vrnili. Da je tehnična brezhibnost motornih vozil resnično zaskrbljujoča nam pričajo 'naslednji podatki. 3. 4, in 5. junija je bila na cestah ptujske občine organizirana akcija. »Brezhibno vozilo je varno vozilo.« Rezultati akcije so naslednji : Od 62 pregledanih osebnih avtomobilov je bilo le 23 tehnično brezhibnih. Od 12 pregledanih tovornih vozil je bilo le 6 tehnično brezhibnih. Od 23 pregledanih motornih koles jih je bilo le 9 tehnično brezhibnih. Od 37 pregledanih traktorjev jih je bilo le 11 tehnično brezhibnih. 'Najpogostejše .hibe, ki so bile ugotovljene so: — neispravne svetlobne naprave — izrabljene prevmatike — neizpravnost krmilnega mehanizma Menim, da podatki dovolj zgovorno kažejo, da bomo morali spremeniti odnos do lastne 'lin tuje varnosti v cestnem prometu. SVP MM Tokrat objavljamo članek Prenehanje delovnega razmerja, ki je bil objavljen v Gospodarskem vestniku marca 1981. leta, iz katerega izhaja, da delavcu, ki trajneje ne dosega delovnih rezultatov, ne more prenehati delovno razmerje, če mu v TOZD ni bilo ponudeno drugo delo, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi oz. z delom pridobljenimi delovnimi zmožnosti, lahko pa mu preneha delovno razmerje, če mu drugo delo ustreza, pa ga je odklonil. Menimo, da bo članek zanimiv in koristen. PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA Delavcu, ki trajneje ne dosega običajnih delovnih rezultatov, lahko na podlagi 2. točke 168. člena zakona o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje le tedaj, če mu je bilo v temeljni organizaciji ponudeno drugo ustrezno delo, pa ga je odklonil. (Odločbe Sodišča združenega dela SR Slovenije, št. Sp846/80 z dne 16. 7. 1980). Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa samoupravnih organov temeljne organizacije, na podlagi katerih je delavcu prenehalo delovno razmerje po 2. točki 168. člena zakona o delovnih razmerjih, ker je ugotovilo, da v temeljni organizaciji pri razreševanju medsebojnih odnosov ni bilo pravilno upoštevano citirano zakonsko določilo. Sodišče druge stopnje je takšno odločitev potrdilo in sicer iz naslednjih razlogov: Po določilu 2. točke 168. člena zakona o delovnih razmerjih namreč delavcu, ki trajneje ne dosega običajnih delovnih rezultatov, preneha delovno razmerje le tedaj, če noče opravljati del, ki ustrezajo njegovi delovni zmožnosti. Potrebni sta torej dve fazi postopka — ugotovitev komisije, ki ocenjuje delavčevo zmožnost ter ponudba oz. odklonitev ustreznega dela. Zmotne so zato pritožbene navedbe, da že spoznanje o delavčevi nesposobnosti za delo vodilnega projektanta omogoča sprejetje sklepa o prenehanju delovnega razmerja. Potrebno je predvsem poudariti, da je bilo v postopku znotraj temeljne organizacije ocenjevano delavčevo delo vodilnega projektanta. Če so v temeljni organizaciji ocenili, da delavec ni uspešen kot vodilni projektant, bi mu morali v smislu 168. člena ZDR dati možnost, da opravlja ustrezno delo — npr. projektanta (brez vodstvenih primesi). Ker je iz dokaznega gradiva razvidno, da je sklep o prenehanju delovnega razmerja sledil že neugodnemu mnenju komisije za ugotavljanje uspešnosti dela, ker delavcu predhodno drugo ustrezno delo ni bilo ponudeno, je takšen sklep nezakonit, kot je pravilno zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Delavcu na podlagi sklepov samoupravnih organov delovno razmerje v temeljni organizaciji zato ni moglo prenehati. J. G. Ponarejanje bolniških listov je kaznivo dejanje Že večkrat se je zgodilo, da so delavci naše delovne organizacije popravljali oziroma predrugačili datum trajanja začasne nezmožnosti za delo. Na ta način so si hoteli delavci neupravičeno podaljšati bolniški stalež in ostati doma več dni kot jim je zdravnik določil. S tekšnim dejanjem bi delovna organizacija bila oškodovana, ker bi izplačala osebni dohodek za čas nezmožnosti za delo, kateri pa ne bi imel pravne podlage. Takšno dejanje se v pravu imenuje ponarejanje listin in je kaznivo. 186. člen kazenskega zakona SR Slovenije določa: »Kdor napravi krivo listino ali predrugači pravo listino z namenom, da bi se taka listina uporabila kot prava ali predrugačena listina uporabi kot pravo — se kaznive z zaporom do treh let.« Delavci strokovnih služb so v vsakem primeru odkrili oz. ugotovili, da je bolniški list bil popravljen ter tudi ustrezno ukrepali. Delavci, ki so poskušali ponarediti bolniške liste, so bili prijavljeni Postaji milice Ptuj. V takih primerih pa je Postaja milice dolžna zadevo predati javnemu tožilcu, ki pa sproži postopek zoper prijavljeno osebo na sodišču. Delavci, ki so zaradi ponarejanja listin bili obravnavani na sodišču, so v glavnem bili kaznovani z zaporom v različnem trajanju, s tem da se jim je izvršitev kazni odložila za dobo enega ali več let, pod pogojem, da za ta čas ne bodo storili nobenega novega kaznivega dejanja. Se pravi, da se delavcem poskusi ponarejanja bolniških listin niso izplačali ker so bili odkriti, poleg tega pa so bili še kaznovani na sodišču. PRAVNA SLUŽBA Naši upokojenci To pot sem se napotil v Doleno v Halozah kjer preživlja svoj zasluženi mir naš upokojenec Jože ŠTRAUS. Tu sta si pred 13. leti z ženo kupila košček zemlje na kateri je zrastla kot iz pravljice lepa hišica. Z ženo sta ponosna ker je v celoti plod njunih rok. Jože s ponosom reče, da je za druge to baraka za njega pa grad v katerem z ženo kraljujeta. Jože sam pravi, da so se ga lotile že vse bolezni sveta od tega je v vojni izgubil nogo, sladkorne bolezni, visokega pritiska pa vse do možganske kapi, ki ga je zadela v prvem letu pokoja. Sedaj zagotavlja, da je zdrav in da se ne da pa naj pride še taka bolezen. Zatrjuje pa tudi, da če ne bi imel tega koščka zemlje in tega miru na njem bi bil že zdavnaj pod rušo. Zrak je tukaj zelo čist in okrog hiše je vedno dovolj dela kar ga ohranja pri življenju. Zelo rad pa tudi ribari v bližnji Dravinji. Rad pove, da je že 28 let ribič. Žena pa hitro doda »ja že res, da je 28 let ribič, jaz pa moram ribe kupovati.« »Ne, saj ne gre za ribe, za užitke, ki ti jih ponuja ribolov, gre.« Združili smo prijetno s koristnim Ne, siv nisem od starosti, le slana me je dobila ... Bilo je zelo težko, saj so bili brez izkušenj, strojev in naprav. Imeli pa so veliko volje do dela. Pred seboj so imeli en sam cilj. Ustvariti boljše delovne pogoje zanje in za vse nas, ki nadaljujemo njihovo delo. Da so bili zares enoten kolektiv potrjuje dejstvo, da so se prostovoljno in zavestno odločili za 80 % osebni dohodek, v nasprotnem primeru bi morali odpustiti 120 delavcev. Še danes so ponosni na takratno odločitev. Ras pa je tudi, da se danes na pokojnini odraža takratni nizki osebni dohodek pa se kljub temu ne pritožujejo. Takratna generacija je bila navajena na izjemno skromnost, tako da jim tudi sedaj ni hudo. Pred njunim »gradom« . . . Niti dež nam ni prišel do živega Podobno kot v lanskem letu smo tudi letos organizirali športno srečanje delavcev temeljne organizacije Servis motornih vozil. Ker smo imeli 5. junija predviden kot soilidarnostni delovni dan, smo se odločili, da bomo popoldtie tega dne izvedli naše srečanje, ki je bilo že tretje zapovrstjo. Prvič smo se za takšno srečanje odločili že leta 1979. Že takrat smo želeli, da bi ta srečanja ostala tradicionalna, vendar nam goispodarske težave, v katerih je bil takrat TOZD Servis, tega niso dovoljevale. Ponovno nam je uspelo organizirati srečanje lani. Menim, da takšna srečanja zelo pozitivno vplivajo na delavce, na medsebojne odnose med njimi, saj mnogokrat ugotavljamo, da se, čeprav smo sodelavci, ne poznamo dovolj. Cilj naših srečanj pa temelji ravno na teh ugotovitvah, zato bomo tudi v bodoče, v kolikor nam bodo seveda razmere to dopuščale, organizirali podobne prireditve. J. M. ŠE, ŠE ... Bivšim sodelavcem se iskreno zahvaljujem za vsa leta dobrega sodelovanja in pomoči. Še posebej hvala za bogato darilo s katerim ste me razveselili ob odhodu v pokoj. Še enkrat hvala vsem, ki ste se udeležili poslovilnega družabnega srečanja, kjer sem se zadnjič čutil pravi član kolektiva. Hvala vam in še veliko delovnih uspehov. Jože Bombek Srečen je spomladi, poleti In v jeseni. Boji se le zime, ko se mora vrniti v mestni vrvež pa še takrat gre, če ni prevelik sneg, tudi po dvakrat na teden v Doleno. Vedno želi obdržati stik z vsemi živalmi. Krmi ptičke, ki mu sedaj poleti delajo družbo. Joža ima za seboj prehojeno dolgo in dokaj trdo življenjsko pot. Mnogo življenjskih moči je pustil prav v AGISU saj mu je bil zvest z zelo kratko prekinitvijo od takrat ko je Okrajni odbor Zveze vojaških vojnih invalidov organiziral delo v skromnih delavnicah. V eni od teh je Jože s skupino hrabrih mož in žena začel orati ledino razvoja Industrije na ptujskem območju. Jože je 80 % invalid pa je do nedavnega še intenzivno kegljal. Vse to, delo, šport jn narava ga bogati in ohranja zdravega in čilega, kljub temu, da ga je že prvo leto upokojitve zadela možganska kap. Pravi, da je to preteklost ... Jože budno spremlja razvojno pot Agisa. Ve, da je v današnjih pogojih težko gospodariti, in pravi, da je tudi sedaj treba skupaj reševati probleme. Prepričan je, da smo tudi sedaj sposobni premagati še tako visoke in trdne ovire. Svojim stanovskim tovarišem priporoča čimveč volje do življenja In jim seveda želi dosti sreče pri shajanju s »penzijo«. Maks Menoni Zahvala prijatelju, sodelavcu . . . PROBLEMATIKA - PROBLEMATIKA - PROBLEMATIKA - PROBLEMATIKA - PROBLEMATIKA PROBLEMATIKA DELA VAOP Problematika TOZD Vzdrževanje Cilj organizacije poslovanja s katero urejamo tudi informativno dejavnost v delovni organizaciji je zagotoviti usklajeno delovanje vseh organov, oddelkov, enot in služb delovne organizacije. Izboljšanje poslovanja se dosega z uvajanjem m izvajanjem sodobnih metod in racionalizacijo posameznih postopkov v informacijskem kakor tudi v proizvodnem sistemu. Glede na obstoječi organizacijski nivo DO je potrebno nadaljevati s prizadevanjem za uvajanje boljših metod predvsem pa bolj enotno urejanje poslovanja na vseh področjih. To dosežemo s selekcioniranjem (informacij po namenu uporabe (za vodenje proizvodnje, za prodajo, za nabavo, za upravljanje po poslovodnih in samoupravnih organih Jtd.). Toraj iz množice informacij, ki so na razpolago na različnih nivojih ni potrebno še iskati in z zamudno obdelavo oblikovati kontrolne in intervencijske informacije, temveč s pomočjo AOP posredujemo že končno oblikovane — uporabne informacije. Po navedenih principih oblikovan informacijski sistem omogoča večjo učinkovitost poslovnega sistema zaradi hitrejšega ukrepanja, objektivnega tehtanja variant in izbiro najbolj primerne odločitve in bolj dinamičnega prilagajanja sistema spremenljivim pogojem poslovanja tako navzven kot znotraj sistema samega. AOP v ožjem smislu je toraj potrebno obravnavati kot sredstvo za izboljšanje informativne dejavnosti ne pa kot sredstvo za odžiranje kruha zaposlenim, kot se to sliši v širših krogih. Z integrirano obdelavo podatkov želimo doseči racionalnost pri zbiranju, selekcioniranju lin zajemanju ter obdelavi podatkov s katero dobimo informacije za nadaljno neposredno ukrepanje (nabavo materiala, lansiranje (proizvodnje, prodajo izdelkov, zvišanje oziroma znižanja vrednosti faktorja za obračun OD itd.), potem informacije za nadaljno ročno obdelavo (finance, planiranje, kadrovanje itd.). Za tako organizirano obdelavo podatkov pa veljajo sledeča pravila: — Normativno (planske) osnove tvorijo pravilno izbrani in označeni podatki o: materialih, proizvodih, delovnih mestih, orodjih, normativih časa, stroških, zaposlenih itd. — Podatke o poslovnih dogajanjih je potrebno zajeti na samem izvoru (v proizvodnji, nabavi, pripravi dela itd.) z vsemi karakteristikami ki omogočajo enkratno obdelavo zajetih podatkov za potrebe vseh izhodnih informacij. — Zbirke osnovnih podatkov se organizijrajo v dadotekah po funkcionalnem principu. Podatki o delavcih, kupcih, dobaviteljih, proizvodih, materialih itd. tvori- jo funkcionalno povezavo datotek v bazo podatkov. V njej se odražajo tudi tehnološke in organizacijske strukture poslovnega sistema. To osnovo je potrebno še naprej razvijati, izpopolnjevati ter utrjevati, da bo možno na njej graditi spremljanje odstopanj v samem sistemu in izven njega. AOP bi v začetku služila predvsem za doseganje usklajenosti poslovanja posameznih področij in preizkušanja optimizacijskih metod posameznih postopkov v poslovanju. S tem bi ustvarili pogoje za bolj kompleksno uvajanje AOP v bodočnosti. Vsporedno z razvojem organizacije poslovanja je potrebno skrbeti tudi za pravilno kadrovsko in investicijsko politiko. Kadri na področju AOP so glavni žulj ne samo v Agisu ampak v ptujski občini in celo v mariborski regiji. Zelo malo se namreč mladi ljudje odločajo za neposredno delo v službah AOP. V zvezi s tem nastopata dve vrsti usposabljanja: — prešolanje delavcev za nova opravila — rutinska dela prevzame računalnik t. j. AOP. — dopolnilno izobraževanje na delovnih mestih tako za kader, ki dela neposredno v službi AOP kot vsa delovna mesta, kjer se uporablja AOP kot sredstvo za boljše vodenje poslovanja. Kar se tiče investiranja v osnovna sredstva pa je nabava zajemalnih medijev t. j. terminalov, ki bi bili locirani na izvore podatkov to je v posameznih TOZD-in in službah. 'Iz povedanega sledi, da je potrebno integrirani informacijski sistem obravnavati kot dolgoročni projekt pri čemer je zaenkrat možno konkretizirati le cilje posameznih delov tega projekta (obračun proizvodnje, materialni tokovi, obračun OD itd.). Za dosego teh posameznih ciljev pa je potrebno sodelovanje vseh TOZD (zbiranje, selekcioniranje in vnašanje podatkov) služb (šifriranje, klasificiranje, kadrovanje). To bi maj bilo v grobih obrisih prikazana problematika dela v sektorju za organizacijo in informatiko z AOP. F. H. TOZD VZDRŽEVANJE opravlja dejavnost, ki je skupnega pomena za temeljne organizacije združenega dela in DSSS v DO AGiS. Dejavnost le teh je zelo heterogena. Torej je naloga, ki jo opravlja TOZD VZDRŽEVANJE v okviru DO AGiS, zelo obširna in zahtevna. Zato tudi ni čudno, da se srečujemo pri svoji dejavnosti s težavami. Težave pa TOZD VZDRŽEVANJE občuti tembolj, saj je vzdrževalna služba premalo cenjena, kar se odraža v pogojih dela, opremljenosti in ne nazadnje tudi v odnosih. O vzdrževalcih kroži mnenje, češ da zelo malo naredijo koristnega v DO AGIS. Toda kljub takim zaključkom je res, da skrbijo za nemoteno oskrbo z energijo, delovanje delovnih sredstev, čistoča delovnih prostorov v zadovoljstvo vseh, navkljub težavam, ki nas spremljajo pri takšnem delu (slaba oskrba z gorivi, materialom itd.) Pri tem pa pozabljajo koristniki osnovnih sredstev, da bi sami lahko veliko prispevali k brezhibnej-šim delovnim sredstvom, čistejšim delovnim prostorom, če bi Imeli drugačen odnos do teh in okolja okrog sebe. Samo primer: z mrežo smo zagradili prostor ob zgradbi med TOZD KOMERCIALO in ograjo, (kjer poteka parovod, da bi preprečili (Ilegalne Izhode. Takšni ilegalni izhodi še vedno so, saj se sedaj pač ograjo preskakuje, s tem pa se hkrati uničuje izolacija parovoda. Primer jasno nakazuje naš odnos do družbene imovine. Vse pogosteje se pojavljajo tudi Ikritike na račun čistilne skupine, ki je bila prenešena iz DSSS in TOZD, češ da slabo čistijo. Ti isti čistilci, ki danes zadovoljivo opravljajo ista opravila, kot so prej, z istimi delovnimi navadami, so danes, iker so v TOZD VZDRŽEVANJE deležni kritike, da ne opravljajo pošteno svojega dela. Zanesljivo vem, da čistilci nič slabše ne opravljajo svoje naloge sedaj, ko so v sklopu TOZD VZDRŽEVANJE. Lahko samo trdim nasprotno. Njihovi rezultati so celo boljši. saj je sedaj možno z raznimi prerazporeditvami Iboljšei organizirati delo. Velike težave imamo v obratu elektro vzdrževanja. Naloge, ki jih ima ta obrat, so zelo obširne in jih ne moremo pravočasno izpolnjevati, vsel premalega števila delavcev. V kratkem času so ta obrat zapustili štirje delavci, ki jih kljub zahtevam (razpis), ker ni prijav, ne moremo nadomestiti. Podobno je v obratu splošnega vzdrževanja. Tukaj je v gradbeni skupini samo en delavec, ki je zmožen za normalno opravljanje del in nalog. Vsi ostali imajo zdravniško spričevalo o delni nezmožnosti za delo. Za te delavce praktično v TOZD-u nimamo ustreznih del in nalog. Nujno bi bilo, da bi za te delavce, ki imajo daljši delovni staž v DO AGIS, da jim skupno v lokviru naše DO priskrbimo opravljanje ustreznih del in nalog. Da bi se tem težavam lahko čimbolj zoperstavili, je naš cilj, da se bolje organiziramo. V opviru sanacijskega 'programa teče aktivnost — sprememba org. sheme, ki pa zaradi nepotrjenih del in nalog v novi organizacijski shemi povzroča nezadovoljstvo med delavci TOZD VZDRŽEVANJE. Delavci TOZD VZDRŽEVANJE namreč opravljajo dela in naloge po novi organizacijski shemi, vendar za to niso stimulirani. Danes v težkih razmerah gospodarjenja, me bi smeli gledati tako ozko in ocenjevati te spremembe, kot dvigovanje plač delavcev TOZD VZDRŽEVANJE, ampak kot doprinos k boljšemu gospodarjenju. Delo po novi organizacijski shemi zmanjšuje zastoje v DO in slednje ni primerljivo s tem, kar bi peščica delavcev dobila z novo ocenitvijo. Eogn ing. Zorec Tudi berači so se vključili v devizno politiko (Ne)upoštevanje pravilnika o varstvu pri delu (v sliki) Je v Agisu res vsaka »luknja« primerna za varno in zdravo delo . . . Kako priti do gasilnega aparata, če bi bilo to potrebno . . . Mnogokrat se v oddelkih, kjer je prepovedano kajenje najdejo tudi takšni dokazi neupoštevanja požarnovarnostnih predpisov »BITI ALI NE BITI« (na listi OD) HUMORESKA Povedal vam bom zgodbo, katera me je resno zmedla. Po navadil nesem naše glasilo domov, da bi ga lahko temeljito prečita!. Zgodilo pa se je, da ga je prelistala hčerka. Ustavila se je pri listi OD. »Očka kaj ti ine delaš v Agisu?« »Zakaj to sprašuješ?« »Zato, ker te ni na tej listi...« Kaj naj ji rečem? »Veš naš časopis je mnogo pretanek, da bi lahko zajel vse. Če bi hotel, da bi bili objavljen moj OD bi moral imeti najmanj 48 strani.« »Očka koliko ti sploh zaslužiš?« »Pritisk mi je narastek Mislil sem, da je prišel moj konec.« Od tega dne me otroci gledajo nekam nezaupljivo. Najbrž mislijo, da jim nekaj prikrivam. Ne morem jim povedati, da tudi sam dostikrat ne vem koliko zaslužim. Ker me naše plačilne liste dostikrat spominjajo na matematične probleme z več neznankami. Zelo zanimivo je to, da je največ zavisti med tistimi, ki so na listi. Eni so užaljeni, ker jim je samo za las ušla boljša uvrstitev. Manj je tistih, ki jim je žal, da se niso uspeli plasirati med prvih 100. Saj jim je najbrž jasno, da je to lista najveojih OD ne pa lista tistih, ki so v preteklem letu največ delali. Ugotovili smo, da so tudi najvišji OD v naši DO sorazmerno nizki. Ob tem pa lahko tudi ugotavljamo, da so najnižji OD mnogo preniski, da bi se dalo samo z njimi preživljati. M. S. KDAJ IN KAKO BOMO TELEFONIRALI PREKO NOVE CENTRALE Želja o sodobni, zanesljivi telefonski centrali izhaja iz leta 1979, ko so nastale prve večje težave, glede vzdrževanja centrale. Ta centrala bi kljub zastareli zasnovi in solidnemu vzdrževanju: še delovala, vendar se je pojavljal problem nabave rezervnih delov in preobremenjenosti, kar je iz dneva v dan zmanjševalo propustnost centrale. V začetku leta 1981 je bil podpisan sporazum o združevanju sred- stev za nabavo telefonske centrale. Nabavili smo avtomatsko telefonsko centralo od ISKRE Kranj, tip M 48 z možnimi 300 priključki, tridesetimi zunanjimi linijami in omogoča 30 hkratnih pogovorov. Centrala ima možnost razširitve 900 številk. Montirana je v istem prostoru, kot prejšnja, prostor pa omogoča postavitev stojal za 600 številk. Centrala je že popolnoma zmontirana in je v fazi preizkušanja. Pričakujemo, da bodo vsa dela končana v mesecu juniju. V začetku julija bi naj bil izveden tehnični pregled, kot to zahteva zakon in centrala bo dana v obratovanje. S tem bomo dobili naslednje prometne možnosti in vrste naročnikov. — avtomatski lokalni in odhodni javni promet — posredovani javni dohodni in odhodni promet — predaja pogovora drugemu naročniku ali telefonistu — vključitev telefonista v zvezo — nočna zveza in posredovanje drugemu naročniku Glede na to bomo imeli naslednje vrste naročnikov — polupravičen naročnik Priključek ima možnost vzpostavljanja internih zvez in vzpostavljanje z javno centralo, samo s posredovanjem telefonista. — Upravičen lokalni naročnik Naročnik lahko vzpostavlja interne zveze, zveze z javno centralo pa lahko vzpostavlja sam, toda samo v območju PTT centrale Ptuj 771, 772, 773 in pa z javnimi službami pomoči 92, 94, 93 — Upravičen omrežni naročnik Naročnik lahko vzpostavlja interne zveze, zveze z javno TC pa samo v območju omrežne skupine 062 — Javni omrežni naročnik Naročnik ima vse možnosti vzpostavljanja zvez znotraj DO In telefonskega omrežja Jugoslavije. Naročnik, ki ima upravičen izhodni promet, bo s pritiskom na ozemljitveno tipko dobil znak javne TC in izbiral dovoljeno in željeno številko. Sedaj imamo na ožji lokaciji AGISA v Rajšpovi ulici 29 priključkov z javno TC od tega jih je 10 že vezanih na PBX režim. V dogovoru s PTT podjetjem v Ptuju bomo še 16 priključkov vezali na PBX, to je na centralo. Ostali bodo le trije direktni priključki, po vsaki lokaciji pa eden. Opažali smo, da nekateri priključki niso bili izkoriščeni, ker so imeli minimalno število koriščenih impulzov. Zaradi tega nismo odkupovali novih priključkov temveč bomo izkoristili že obstoječe. Kljub temu da pričakujemo v začetku nekaj napak, upamo, da bo z vključitvijo nove centrale v DO AG1S manj živčnosti, nepotrebne hoje in večji ugled pri poslovnih partnerjih. J. Vertič K »Nesrečam pri delu« še nekaj misli o bolniškem staležu Ob prebiranju članka o nesrečah pri delu (po veljavni terminologiji poškodbah pri delu) bi lahko pomislili, da imamo v AGISU mnogo nespretnih, nepoučenih ali lahkomiselnih delavcev. Gotovo je nekaj resnice, vendar pričakujemo, da so dejanske poškodbe pri delu lahko le izjema ne pa pravilo. V članku je zapisanih kar 10 kon-ikretnih vzrokov, kar daje občutek, da naša DO ne skrbi dovolj za obnovo in nabavo sodobnih strojev in naprav ter zaščitnih sredstev. Ali lahko pričakujemo ugoden proizvodni rezultat ob vseh teh vzrokih? Kdo je odgovoren za odpravo vzrokov? Na 2000 delavcev kar 143 nesreč. Če od tega števila odštejemo »režijce« bi lahko trdili, da naši delavci delajo v izredno neurejenih razmerah in da jim lahko družina pred odhodom na delo zaželi le, da se vrne živ in zdrav. Zanimivo je branje o prikazanih številnih izgubljenih delovnih urah, vendar se za tem skrivajo naše sposobnosti za odpravo vzrokov. Kaj bomo ukrepali — kdaj in kdo? Pa še nekaj besed o ostalih bolniških izostankih. Ob stabilizacijskih naporih dostikrat opravičeno pa tudi neopravičeno omenjamo visoki procent bolniških izostankov. Sprašujemo se kako vplivati na zmanjšanje stroškov, ki so posledica bolniških izostankov ne pa zakaj je toliko bolniških izostankov in kako odpraviti vzroke. Vsi smo pripravljeni s čudenjem ali celo z ogorčenjem kritizirati delavce-bolnike, zdravnike, kadrovike in še koga, nismo pa dejansko pripravljeni urediti delovno okolje, medsebojne odnose in bolj efektno zdravstveno službo zlasti, preventivo. Skratka gasili bi radi požar ne pa ukrepali, da ne pride do požara. Dokaj čudno se sliši, če IPO TOZD obtožuje kadrovsko službo češ, da bi le-ta morala preprečiti priznavanje bolniških izostankov, češ saj bi delavec kljub lažji obliki bolezni ali poškodbe lahko hodil na delo in opravljal koristna dela. O tem hi veljalo razmisliti, saj misel končno ni za zanemariti, vendar bi kazalo najti ustrezne odgovorne akterje, ki bi morali ukrepati. Zdravnik OA bi gotovo napotil delavca na delo, če bi odgovorni organizator dela in varnostna služba pri tem opravila osnovne naloge. Zdravniku je znano le kakšna dela delavec ne bi smel opravljati, ni mu pa znano ali v proizvodnji organizator dela lahko nudi delavcu ustrezno in koristno delo, ki ne bo vplivalo na zdravljenje. Torej smo se približali akterjem, ki lahko vplivajo na zmanjšanje bolniških izostankov. Potrebno je le zavestno in odgovorno obnašanje in učinkovito sodelovanje med organizatorji proizvodnega dela, službe varstva pri delu in zdravnikom OA. Večina delavcev si ne želi biti doma in prejemati nižje OD kot bi jih sicer, če bi delali. Vsako področje dela ima določena opravila, ki bi jih delavec lahko opravljal, kljub omejenemu zdravstvenemu stanju. Preprosta računica kaže, da je boljše nuditi delavcu 100% osnovo za katero koli koristno opravljeno delo kakor 80 ali 90 % za »nedela«. Pri vsem pa je računica najbolj čista, da bolnega delavca pozdravimo. Kdo je dejansko bolan pa naj presodi le strokov- no usposobljen delavec — zdravnik. Še o že skoraj pozabljenih načrtih za zagotovitev normalnih pogojev dela obratne ambulante. Očitno je, da smo pozabili na človeka in njegovo zdravje. Pripravljeni smo glasno kritizirati delo obratne ambulante, zdravnika in še kaj, nismo pa samokritični do ocene pogojev njihovega dela. Pričakujemo, da je zdravnik rokohitrec, ki bo paciente »obdeloval« po tekočem traku, ker smo nestrpni in egoistični le do svojega počutja. Stanje lahko izboljša le pridobitev nekaterih instrumentov predvsem pa ustreznih in nujnih delovnih prostorov. Vse to je pogoj za aktivnejše zlasti še preventivno zdravstveno varstvo. O tem bi bilo zanimivo slišati mnenje OA in pričakujemo o tem kakšen članek v našem glasilu. Omenjal sem bolnike, ki ne želijo hiti bolni, ker jim tudi 100 % OD ne zadošča za osnovne življenjske potrebe, imamo pa med nami delavce »namišljene bolnike«. V prvem tromesečju je stalež naraščal. Vzroki so objektivni in subjektivni. Pre-nekateri naš delavec seje in žanje doma, obira in stiska sadeže, ker mu je to dodatni vir dohodka. Ob cenah poljskih pridelkov je ta dodatni zaslužek večkrat višji od OD za delo v DO. Takšni delavci so brezbrižni do družbenega premoženja, za njih velja predvsem nabiranje delovnega staleža za dosego pokojnine. Da navedba drži je dokaz ugotovitev kontrole bolniških izostankov, ko ugotovi, da »bolniki« delajo doma, ali celo kje drugje. Proti takim delavcem so predpisane sankcije in sicer ukinitev staleža in disciplinski postopek zaradi hujše kršitve delovnih obveznosti. Stalež je že bil ukinjen in je delavec moral priti na delo, disciplinskega postopka pa odgovorni niso uvedli. Nadrejeni delavci so opustili svojo dolžnost in sami hujše kršili delovno obveznost. Nisem pristaš disciplinskih pregonov vendar, kjer ni zavesti, jo je treba vzbuditi in s tem delavca spomniti, da je del širše družbe, kateri s svojimi dejanji odtujuje dohodek. Priporočal bi vsem, ki so bolni, da si ta čas krajšajo s pre- biranjem osnovnih samoupravnih aktov ter si osvežijo pravice do samoupravljanja in s tem odgovornosti, ki so jih s podpisom o sprejemanju teh aktov prevzeli za svoje. Skratka, izkoristiti je treba fizični počitek za lastno izobraževanje, saj brez poznavanja pravic in obveznosti mnogo grešimo, smo pripravljeni zahtevati privilegije, nismo pa pripravljeni opravljati obveznosti. Ideja, da bi delavce z lažjimi poškodbami v času nesposobnosti za delo izobraževali je v osnovi pozitivna vendar v praksi neučinkovita. Podobne ideje so preizkusile nekatere DO v praksi, vendar so }ih opustile. Učinkovito izobraževanje mora biti usmerjeno in pripravljeno po vseh učnih principih za delavce, ki so v danem momentu bolni oz. z zmanjšano delovno sposobnostjo. Izvedba izobraževalnih akcij bi zahtevala vsakodnevno pripravo organizatorja in izvajalcev izobraževanja upoštevati različno številčno stopnjo predznanja, pogostost in čas trajanja bolniškega staleža, vrsto bolezni itd. Za uspešno izobraževanje tako družbeno politično kakor tudi strokovno bi morali obremeniti ustrezne strokovne delavce, ki pa so že dovolj obremenjeni z rednim delom oz. nalogami. Gotovo so taki delavci pripravljeni nuditi in posredovati svo- Tradioionalni šahovski turnir, ki se odvija v času malice. Tudi letos je zmagal vodja TOZD Kovinska obdelava Maks Fridl. 1. Fridl Maks 2. Potočnik Maks 3. Ličen Alojz 4 — 5. Arnuš Mirko je znanje drugim vendar po vnaprej določenem redu, času in učnem načrtu. Prav negotovost navedenega pa povzroča angažiranim predavateljem silne težave. V bistvo nastajajo novi stroški, dodatne obremenitve z neznatnim učinkom. Za zmanjšanje neupravičenih bolniških oz. nepotrebnih izostankov se je treba angažirati najprej v neposrednem delovnem okolju in vsi organizatorji dela pa tudi sodelavci tako, da »izkoriščevalcem bolniških sta-ležev« odkrito povedo, da takih sodelavcev ne želijo. Prispevke za zdravljenje in druge oblike posledic zdravljenja krijemo vsi delavci solidarno, če pa so med nami delavci, ki jim je malo mar za višino prispevkov večine, jih je treba opozarjati, če pa to ne zaleže tudi izključiti jz naših vrst. Naj sklenem z določilom ustave: »Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje. Vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva...« Razmišljajte o problematiki bolniških, ukrepajte in vplivajte na »nesolidarne tipe«, vse v interesu zaščite vseh marljivih in vestnih delavcev. 6. Žuran Maks 7. Kekec Miran 8. Korenjak Marjan 9. Vertačnik Zvonko 10— 11. Čeh Franc 10 — 11. Vogrinec Ludvik 12. Vidovič Srečko 13. Ber Dušan 14. Lešnik Jože Oton Coklin, ing. UVRSTITVE IGRALCEV NA ŠAHOVSKEM TURNIRJU V TOZD KOVINSKA OBDELAVA Omejeno razpolaganje z deviznimi sredstvi v letu 1982 V letu 1982 se stanje na področju zunanje likvidnosti v SFRJ izredno zaostruje. Da bi zagotovili v Jugoslaviji redno odplačevanje zapadlih obveznosti je bil sprejet Zakon o pogojih in načinu razpolaganja in uporabo ustvarjenih konvertibilnih deviz v plačilu do tujine in o zadolževanju v tujini v letu 1982. Zakon določa, da so organizacije združenega dela dolžne v prvi vrsti odplačevati dospele obveznosti po najetih tujih kreditih in, da poslovne banke pred izpolnitvijo teh obveznosti ne smejo za OZD izvrševati drugih tekočih plačil v tujino. Zaradi izjemno visokih obveznosti, ki jih imajo nekateri subjekti do tujine je v vsej Jugoslaviji uveljavljena vzajemnost (republiška in zvezna) na posojilni osnovi. Za republiško vzajemnost se predvideva, da bodo morale OZD izločati 20,9 % ustvarjenega deviznega priliva na poseben račun pri poslovni banki, medtem ko se za zvezno vzajemnost predvideva izločanje 15,9 % deviznega priliva. Vzajemnost pri odplačevanju obveznosti do tujine določata: — »Odlok o določanju meril za ukrepe, ki jih pristojni organ republike ali avtonomne pokrajine mora sprejeti za zagotavljanje likvidnosti Jugoslavije v plačilih s tujino v letu 1982« in — »Dogovor o ukrepih za zagotavljanje likvidnosti Jugoslavije v plačilih s tujino v letu 1982.« Nadalje je določeno, da je potrebno za najnujnejše potrebe energetske oskrbe izločiti 17 % deviznega priliva in za delovanje federacije in njenih organov še 5 % deviznega priliva ter cca 11 % za pokrivanje potreb proizvodnje za oskrbo občanov (ta % je po republikah različen, za SRS je ocena 10,96). Če seštejemo vse potrebne procente izločanja od ustvarjenega deviznega priliva nam ostane cca 30,24 % priliva za uvoz reproma-teriala, surovin, rezervnih delov in opreme ter za odplačevanje licenčnin. To pa pomeni, da ostanek deviz za DO AGIS še zdaleč ne zagotavlja nemotene oskrbe proizvodnje z uvoženim materialom. Na osnovi novih zmanjšanih pogojih uvoza smo pripravili novo devizno bilanco po mesecih do konca tega leta. Po TOZD-ih predvidevamo naslednje prilive in potrebne odlive: Do sedaj smo podpisali SaS samo s TGA (aluminij) in Savo, Kranj (zmesi) in delno že poravnali dolg (Sava din 3,125.635 in TGA 1,559,60). Iz navedenih podatkov je razvidno, da pričakuje DO AGIS do konca leta samo 10,218.000 dev. din, medtem ko bi potrebovali za uvoz repromateriala in surovin 39,101.000 dev. dinarjev. Vprašanje, ki iz tega sledi je — za katero proizvodnjo uporabiti te devizne prilive? Nesporno je dejstvo, da moramo najprej poravnati obveznosti, nato pa omogočiti proizvodnjo za izvoz. DOA GIS je dolžna tako poravnati do 30. 7. 1982 zapodle obveznosti po terminskem kreditu v višini 3,579.468,90 dev. dinarjev. Nadalje potrebujemo uvožen material za realizacijo izvoza do konca leta 5,800.000 dev. dinarjev. Seštevek obveznosti do banke in realizacija uvoza zaradi izvoza znaša 9,379.468,90 dinarjev (dev.). Na osnovi tega nam ustane za uvoz materiala in surovin za proizvode namenjene domačemu tržišču in za združevanje samo 838.531,10 dev. din. To je podatek, ki pomeni praktično ohromitev proizvodnje za domači trg. Zato bo potrebno takoj pristopiti k pripravi posebnega programa za poslovanje v zoženih materialnih razmerah, ki morajo obsegati: — plan poslovanja v teh razmerah — časovne možne zastoje v proizvodnji — nadomestitve uvoznih materialov z domačimi ali uvoženimi materali s klirinškega področja — preusmeritev delavcev na druge oz. nove proizvodne programe — osebne dohodke za delavce ob zmanjšani proizvodnji — dopuste. Omenim naj še, da so v teku priprave za spremembo Zakona o delovnih razmerjih, ki bi zaradi spremenjenih pogojev gospodarjenja razširil možnosti za razporejanje delovnega časa in uvajanje novega instituta začasne razporeditve delavcev v druge DO, kadar je zmanjšan obseg dela v organizacijah združenega dela. Na koncu naj povdarim, da bomo s skupnimi močmi in sodelovanjem premagali oz. ublažili likvidnostne težave in pa težave, ki se bodo pojavljale pri vzdrževanju samega procesa proizvodnje. Cvetka Papst, dipl. oec. PREDVIDENI PRILIVI OD IZVOZA IN POTREBNI ODLIVI ZA REPRO MATERIAL Podatki so v 000 din preračunani po tečaju SIV TOZD Priliv —odliv VII. Vlil. AVTOOPREMA TAP priliv 100 % 2.517 2.494 priliv 30,24 % 761 754 potr. odlivi 3.349 3.886 KOVINSKA OBDELAVA priliv 100 % 702 522 priliv 30,24 % 212 157 potr. odlivi 904 1.112 GUMARNA priliv 100 % 724 1.985 priliv 30,24 % 218 600 potr. odlivi 780 646 VZMETARNA priliv 100 % 107 30 priliv 30,24 % 32 9 potr. odlivi 480 — VELIKA OPREMA priliv 100 % — — priliv 30,24 % — — potr. odlivi 398 406 PRECIZNA MEHANIKA priliv 100 % — — priliv 30,24 % — — potr. odlivi 1.049 1.499 ORODJARNA priliv 100 % — — priliv 30,24 % — — potr. odlivi 5 196 IX. X. XI. XII. Seštevek Diferenca 2.734 2.734 2.734 2.734 15.947 826 826 826 826 4.819 3.300 3.300 3.300 3.300 20.435 —15.616 2.150 1.522 532 2.172 9.930 650 460 160 656 2.295 1.000 1.000 1.000 1.000 6.016 — 3.236 1.985 1.985 1.800 1.340 8.519 600 600 544 405 2.967 500 500 500 500 3.426 — 459 82 — 220 24 — — — 65 — — — — 480 — 415 240 — 240 72 — — — 72 — 400 — 400 1.604 — 1.537 1.300 1.400 — 1.500 6.748 — 6.748 — — 200 — 301 — 401 prilivi 100 % prilivi 30,24 % potr. odlivi 34.856 10.218 39.101 —28.892 — obveznosti po 68. členu ZDP — združevanje deviz z domačimi dobavitelji za redno oskrbo s surovinami in repromateriali. Letne obveze po tem členu so: 1. Sava, Kranj (zmesi, cevi za vodo) 2. Železarna, Smederevo (150 $/t) 3. Železarna, Sisak (175 $/t) 4. Železarna, Jesenice (260 $/t) 5. TGA, Kidričevo (458 $/t) 6. Color, Medvode 7. Ciciban, Miren pri G. dev. din 13,000.000,— dev. din 7,995.000,— dev. din 2,152.000,— dev. din 820.000,— dev. din 5,067.600,— dev. din 2,500.000,— dev. din 1,398.150,— dev. din 32,932.750,— V navedeni bilanci ni zajeto: — plačilo licenčnin: TOZD TAP 6,182.992,90 din TOZD VO 2,959.383,80 din 9,142.376,70 din — vračilo terminskih poslov: TOZD KOV TOZD TAP TOZD GUM 560.226,35 din 1,077.645,60 din 1,941.597,00 din 3,579.468,90 din IN OHO TE2fi e/ieA- ofiže sesMvt EHl Klasinc ihb £uMk-Po- _ sefeNes Ees^ic i? rODisčji KNflETl ieL^£)6 r^lDp/SUP NAmeo ČesA ;lAsilo RAtinA ŠPoitTNl FUNKCI- 5 ON^|Z. 'M\jt vpstA PAiHB veo MIMICE GC-MeSK serem NemsKi ftUCZOF (6E0P&) -eo^i- &-RAH TZicWAp TAu-eeK mLfM RAž- TEžNA TKAMfl ILlUSpO :-ifcflN7g LDOpISU) V emu) psm STEFDK Wtw SOVAt WRAV0- -stova PFepi- Mnje Koposec ANTON S)E33feTIA sA 5.TR- M- IMF T^Pm) (fLASICo VOUJA- &-AV^ nAteq K&Anje IZUNULO JUŽNOfo Vt-BME Pevec 6ott Ro- zMKAP KAeso diAne CILENTC MCA- VeRKA UMetc ivo iiunfi.a Pingvin PO&e- TU7FNI ctimz > Bop/s«; v 6 CM IM) PR/TOR Y/5C£ P£i W-A/OfifiAlAi Rimska sctiP-1 Nino PAveAfc POPStO v 66ACICO MED ■S0MEOR Ne5A srAMo- CoLNf Rpgže VIA/C?s «17?W GLEDALIŠKA Režiser igralcu; »Ne gre in ne gre! izberite si raje drug poklic.« »Ne morem! Meni pomenijo deske vse!« »No, zakaj se potem ne posvetite mizarstvu?« — • — PO NESREČI »Ne morem vam obvezati zlomljene noge, sem namreč živin ozdravnik.« »Nič za to, jaz sem pa osel, ker sem šel pijan v avto.« OPOROKA »Pokopljite me cerkveno, toda brez moje vednosti!« V TOVARNI MESNIH IZDELKOV Vratar zaloti delavca, ki nese Iz tovarne par klobas. Kaj pa je to?« »Klobase za kokoši.« »Od kdaj pa jedo klobase?« »Bomo še videli, če jih ne bodo hotele, jih bomo pa mi!« DOPUST »Praviš, da nameravaš na dopust v Dubrovnik? Ali ne veš, da je tam v poletnih mesecih pogosto 40 stopinj vročine v senci?« »Kdo pa pravi, da moram it! ravno v senco?« STAROKOP1TNEŽ »Veruj mi, sin moj, najboljša stvar na svetu je dobro znanje!« »Že mogoče, vendar tudi dobri niso slabi...« NI RES »Čitai sem, da poročeni moški živijo dalj časa 'kot samci.« »Ni res. Samo leta se jim zdijo daljša!« NIČ ČUDNEGA Pepe: »To je pa res čudno, kakor hitro stopiš pred sodnika, si obsojen!« Tone: Nič čudnega, ko je pa toliko paragrafov zoper enega človeka.« BOGAT JEDILNI LIST Jedila v našem obratu družbene prehrane so zelo raznovrstna?« Za eno juho imajo kar več imen!« DISCIPLINSKA KOMISIJA Čudim se disciplinski komisiji našega podjetja ker zganja takšen hrup okoli tega, ker sem hodil med delovnim časom v gostilno, ko sem vendar vedno pazi! na to, da nisem hodil v tisto kot vodilni. VSI VEMO, KJE NAS SRBI? A KAJ, KO SE TAM NE UPAMO PRASKATI V AGiSU — glasilo delovnega kolektiva AGIS Ptuj. Izdaja Izdajateljski svet. Ureja uredniški odbor: Marinka Zorec, Albin Rojs, Osenjak Stanko. Anton MeSko. Anica Auer. Maks Potočnik. Oto Mesarič. Majda Gabrovec, Anton Zagoranskl, Miroslav Simonovič, Anica Klemenčič. Odgovorni urednik Maks Menonl, tehnični urednik Franc Simonič. Naklada 2300 Izvodov. Tiska: Ptujska tiskarna, Ptuj. UrednnIStvo: 62250 Ptuj. Rajšpova 12. Rokopisov ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja sekretariata za Informacije pri IS FR Slovenija št. 321/1-72 z dne 30. maja 1977.