Slinil«« i/laian* \ gotovini. IZHAJA N SAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. (Jena posamezni številki Dia 150. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za '/2 leta 90 Din, za '/4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO IX. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 15. junija 1926. Telefon št. 552. ŠTEV. 68. Zbor Centrale industrijskih korporacij v Beogradu. V soboto dne 12. t. m. se je vršilo v Beogradu zborovanje predstavnikov celokupne industrije naše države, na katerem so se ob prisotnosti zastopnikov vlade obravnavala jako važna gospodarska vprašanja. Slovensko industrijo sta na tem zborovanju zastopala podpredsednik Centrale g. dr. Windischer in tajnik Zveze liindu-strijcev g. ing. šuklje. Zborovanje je vodil predsednik Centrale g. Bajloni, ki je uvodoma pozdravil fnavzoče in nato takoj prešel na prvo točko dnevnega reda: Položaj industrije v letu 1926. in njene potrebe. Prvi je k tej. točki govoril g. Alexlan-der, predsednik Zveze industrijcev v Zagrebu, ki je očrtal težak položaj naše industrije z argumenti, katere je navajal tudi na glavni skupščini Zveze industrijcev v Zagrebu, koje smo pred kratkim priobčili. Za njim je govoril g. ing. Šuklje o razmerah v Sloveniji. Kritičen položaj dokazuje izdatno znižanje premogovne produkcije. V najtežjem položaju se nahaja lesna industrija. Industrija elektrodov je prisiljena ustaviti delo, industrija za obutev posluje vsled preslabe carinske zaščite pod najtežjimi pogoji. Z velikimi težavami se bore tudi ostale industrijske panoge v Sloveniji, ki izrabljajo povprečno samo 50% svoje kapacitete. Ta pojav je za Slovenijo tem opasnejši, ker je izdaten del njenega prebivalstva odvisen od udejstvovanja v industriji. Poročilo g. ing. Šukljeja je z zanimivimi podatki popolnil g. dr. Windischer, ki je posebno povdarjal, da povzročajo krizo na eni strani zmanjšan konzum, na drugi strani pa visoke obresti in prekomerni davki, kar vse vpliva na konkurenčno zmožnost v inozemstvu. V poštev prihaja tudi valutna nesigurnost v državah, na katere je usmerjen izvoz posameznih industrijskih panog. Smatra, da je zadnji čas, da centralni zbor alarmira vse odločilne faktorje, naj pomagajo, ako hočejo rešiti domačo industrijo. Krizo položaja industrijskih podjetij je treba posebno podčrtavati, njena aktuelnost očividno še dovoljno prodira v našo javnost. Za zastopniki iz Slovenije so očrtali položaj industrije predstavniki industrijskih korporacij iz Bosne, Vojvodine, Srbije in drugih delov naše kraljevine. Posebno pozornost je vzbudil govor g. Bauerja iz Zagreba, ki je repliciral na debato o gospodarski krizi v Narodni skupščini. Kriza industrije je akutna, a diskusija v skupščini je napravila na predstavnike industrije mučen utis, ker ni ne eden vladnih zastopnikov omenjal težav domače industrije. Koncem debate je predsednik Bajloni reasumiral izvajanja posameznih govornikov in navajal, da njihovi govori jasno dokazujejo, da se nahaja naša domača industrija v krizi in da je zadnji čas, da se ji pomaga. Porodilo o predlogu zakona o neposrednih davkih je podal tajnik Centrale g. dr. Gregorič. O njegovem poročilu, katero priobčino v daljšem izvlečku, se je razvila daljša debata, v katero je posegel poleg predstavnikov industrije tudi zastopnik ministra financ in obljubil v imenu ministrstva, da bo upošteval želje industrijcev. Nadaljno poročilo o prometnih vprašanjih je podal tajnik Centrale g. Miličevič, nakar se je zbor prekinil in nadaljeval v nedeljo, 13. t. m. Poročilo o nadaljnem poteku Zbora priobčimo v prihodnji številki. Za ukinitev izdajanja omejenih stavbnih koncesij. (Nujni predlog zborn. člana g. Jakoba Zadravca na zbornični plenarni seji dne 11. junija 1926). Z naredbo ministrstva trgovine in industrije, objavljeno v Uradnem listu •L dne 31. marca 1926, št. 30, je bila razveljavljena uredba bivše deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 31. decembra 1920, št. 22. Ur. 1. 1921, s katero je bilo ukinjeno izdajanje omejenih zidarskih in tesarskih koncesij v okolišu ljubljanske in mariborski oblasti. Te omejene stavbne koncesije se bodo zato zopet mogle izdajati pod pogojem krajevne potrebe v onih krajih ljubljanske in mariborske oblasti, ki svoječasno niso pripadali Štajerski. Ukinitev te uredbe in zopetna uvedba podeljevanja omejenih stavbenih koncesij se je izvršila kljub temu, da so se izrekle proti temu vse v poštev prihajajoče gospodarske .organizacije, predvsem zadruge zidarskih mojstrov, tesarskih mojstrov in stavbenikov, Zveza industrijcev, Udruženje jugoslovanskih inženjerjev ter priznani strokovnjaki stavbne stroke in kljub temu, da je zbornica na Podlagi sklepa obrtnega odseka zavzela odločno odklonilno stališče ter z nepobitnimi statističnimi podatki dokazala, da krajevne potrebe za take koncešijonarje ni, da nasprotno vlada velika stavbena brezposelnost in da je računati z občutno nadprodukcijo docela usposobljenega, na Tehniški srednji šoli in na Tehniški visoki šoli izšolanega naraščaja. ^ Ministrstvo trgovine in industrije | se na vsa ta dejstva ni oziralo. Posledice pravkar izdane njegove uredbe se že kažejo. V teku nekaj tednov je bilo vloženih okrog 25 prošenj za omejene zidarske in tesarske koncesije in to uprav iz krajev, ki so v stavbnem pogledu najbolj zanemarjeni, kjer je že sedaj daleko preveliko število tesarskih in zidarskih mojstrov, da še ti tožijo o preobčutni brezposelnosti. Korak ministrstva strokovnega povzdiga stavbnega obrta ne pospešuje, temveč brez vsake potrebe ogroža njegov napredek, odvzema vsako voljo in veselje naraščaja do boljše strokovne izobrazbe ter odvzema možnost ekzistence uprav usposobljenej-šim stavbenim obrtnikom, ker jim vzgaja nadštevilno neusposobljeno konkurenco. Na podlagi sklepa današnje seje obrtnega odseka se usojam sestaviti plenumu predlog, da zbornica napra- vi na velika župana in na ministra trgovine in industrije ponovno predstav-ko, v kateri zahteva: 1. Da se izdajanje omejenih stavbnih koncesij v ljubljanski in mariborski oblasti zopet ukine; 2. da se dotlej, dokler se to ne zgodi, omejene koncesije na podlagi sedanjih predpisov ne izdajajo, ker zalije ni krajevne potrebe. Predlog je plenum zbornice soglasno sprejel. Tajniško poročilo o delovanju Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v dobi od 20. aprila do 10. junija 1926. (Konec.) Po sprejetju zakona o Obrtni banki je postalo vprašanje njenega čimprejšnjega aktiviranja zelo aktualno. V to svrho je sklicala obrtniška zbornica v Beogtadu dne 25. aprila anketo, na kateri se je razpravljalo o definitivni sestavi pravil Obrtne banke. Sprejeti načrt je bil predložen ministrstvu trgovine in industrije v odobritev, a do danes še ni odobren. Pogoji za podpisovanje akcij so razmeroma ugodni ter je zato želeti, da bi se slovenski obrtniški krogi odzvali podpisu delnic v čimvečjem številu ter na ta način dokumentirali svoj interes na tem zavodu in praktično dokazali potrebo po osnovanju podružnice v Ljubljani. V sredini javnega interesa in posebno pa pažnje gospodarskih krogov je sedaj vprašanje izenačenje davkov. Zakon o direktnih davkih, glede katerega je bila tudi naša zbornica pozvana, (la predloži finančnemu ministrstvu svoje pripombe in predloge, se nahaja pred narodno skupščino in želeti je le, da se ta prepotrebna reforma čimpreje izvede in napravi s tem sedanji neenaki davčni obremenitvi definitivni konec. O stalisču zbornice napram predloženemu načrtu bo podano pod točko 5. dnevnega reda podrobno poročilo. Nadalje se nahajajo pred skupščino tudi načrt zakona o valorizaciji bilančne vrednosti pri industrijskih družbah in načrt zakona o hipotekarnih zastav- nih listih in komunalnih obveznicah, ki sta za gospodarske kroge velike važnosti. Zbornični predlogi glede prvega žal niso bili v željenem obsegu vpoštevani, dočim glede drugega zbornica ni dobila prilike, da se z določbami upozna in o njih poda svoje mišljenje. Med važnejšimi podrobnimi finančnimi akcijami zbornice je omeniti intervencijo v zadevi pobijanja žigovine za trošarinske plombe pri uvozu tro-šarinskih predmetov, dalje v zadevi prodaje alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah po trgovinah z mešanim blagom, glede uvoznine v Ljubljani, glede upoštevanja poslovnih izgub pri odmeri posebne pridobnine in oprostitve prometa trošarinskih predmetov med grosisti in detajlisti od obveznosti prijave in končno glede oprostitve državnih dobav od plačanja mestne trošarine v Beogradu. V socijalno-političnem oziru je imela zbornična akcija za revizijo razvrstitve lesno industrijskih obratov v nevarnostne razrede zadovoljiv uspeh. Tozadevno gradivo je po obvestilu Osrednjega urada v Zagrebu zbrano ter je izprememba klasifikacije po nevarnostnih razredih za gozdno in lesno stroko sklenjena. Pričakuje-jemo, da se bodo z izvedbo tega sklepa znižali nezgodno zavarovalni prispevki za gozdarske obrate za ca 30 odstotkov za žage pa za ca 19 odstot- Glbanje cen v veletrgovini. Beograjski »Privredni pregled« priobčuje o gibanju cen v veletrgovini za mesec maj t. 1. sledeče poročilo: >n a, povpr. 1913 povpr. 1925 januar 1926 febr. 1926 marec 1926 april 1926 maj 1926 100 1633 1533 1538 1538 1508 1447116391306 100 1861 1490 1377 1881 1420 100 1882 : 1615: 1548 1651 1645 100 2022 1751 1751 1907 1890 1749 1 1 ___ 100 100 100 462 19691804 .863 1828 1596 1366 1758 1556 1359|17181592 1368 1705 15.98 1371 1684 1542 Celotni indeks se je v maju napram prejšnjemu mesecu znižal za 51 točk ali za 3.3%. Posamezne skupine so se tako-le gibale: Skupina poljedelskih produktov se je podražila za 27 točk ali za 2% .V tej skupini so se podražile cene za pšenico, koruzo in moko vsled pevoljmejše konjunkture v inozemstvu. Skupina živine in živalskih produktov se je pocenila za 6 točk, izprememba je tore neznatna. Pocenitev se opaža v 'tej skupini za živino vsled jač-je produkcije. Največjo izpremembo izkazuje skupina sadja in sadnih izdelkov. Pocenile so se suhe slive žganje in vino vsled povoljnih izgledov za novo letino. Pocenitev izkazuje 142 točk ali 9%. Skupina stavbenega ma-terijala se je pocenila za 141 točk ali za 7 in pol odstotka. V tej skupini se je pocenila opeka, apno in cement vsled slabe konjunkture in pomanjkanja denarja. Sfbpina kolonijalnega blaga se nekoliko draži. Ojačile so se v tej skupini cene kave in sladkorja, slabše pa so za riž. Skupina industrijskih produktov se je pocenila za 21 točk ali za 1 in pol odstotka. Indeksna števrilka v tem mesecu je dosegla najvišjo številko v zadnjih treh letih. Napram zlati pariteti bi zna- šalo razmerje med predvojnimi cenami in cenami v maju 100 : 140. V tem mesecu se je izvoz povoljno razvijal, kar se je opažalo tudi na deviznem tržišču, ker je bil dotok deviz živahnejši. To je ojačilo položaj dinarja. Uvoz je še vedno dosti slab, ker je potrošnja v državi slaba. NAS UVOZ V I. ČETRTLETJU 192«. V prvem četrtletju 1926 je naša država uvozila /.a 1.842,971.808 Din blaga iz drugih držav. Največ blaga smo uvozili iz Avstrije, Češkoslovaške, Italije in Nemčije. Uvoz iz teh držav 66.84%, to je približno dve tretjini celokupnega izvoza. Uvozili smo blaga iz Avstrije za 376 milj. (20.45%), iz Češkoslovaške za 353 milj. (19.18%) iz Italije za 272 milijonov (14.78%) in iz Nemčije za 229 milijonov (12.43%). Izmed ostalih držav smo največ iz Anglije za 121 milj. (6.57%), iz Amerike za 80 milj. (4.35%), iz Francije za 74 milj. (4.05%), iz Ogrske za 66 milj. (3.61%), iz Rumunije za 4fl milj. (2.67 odst.) iz Grškega za 44 milj. (2.39%), iz Brazilije za 43 milj (2.38%) iz Belgije za 21 milj. (1.17%), iz Angleške Indije za 19 milj. (1.06%), iz Švice za 19 milj. (1.05%), iz Holandske za 19 milj. (1.04 odst.) in iz Poljske za 18 milj. (1.02%). Iz vseh ostalih držav nismo uvozili niti polna 2 odstotka celokupnega uvoza. Blago v vrednosti preko enega milijona dinarjev smo uvozili že iz Argentinije, Kanade, Španije, Norveške, Tunisa, Hol. Indije, Švedske, Bolgarske, Portugalske, Avstralije in iz Ceylona. KREDIT ZA IZVOZNICARJE. Udruženje rzvozničarjev je obveščeno, da prične uprava Narodne banke te dni sprejemati prošnje za podeljevanje sezonskih kreditov. Udruženje je obvestilo o tem s posebno okrožnico vse člane. Pri Narodni banki je posredovalo, da se krediti po možnosti zvišajo. Stran 2. TRGOVSKI LIST, 15. junija 1926. ■iiniHTiir i iig ii — ii rnrrai—rrr n w mi im im ir mr v ■ -r - ->-nnr-T-i-m r t R Štev. 68. kov in razbremenili s tem najvužnej-« šo panogo našega gospodarstva. Nadalje je omeniti naredbo ministra za socijalno politiko, s katero se s 1. julijem izpreminjajo določbe o pokojninskem zavarovanju in ustvarja neke vrste prehod za definitivno revizijo in ureditev pokojninskega zavarovanja. Na poziv ministrstva pravde je zbornica priredila anketo o načrtu novega meničnega in čekovnega zakona, na kateri se je obravnavalo vprašanje uvedbe surogatnega protesta pri menicah, glede zastavnih in retencijskih pravic, glede menične sposobnosti kmečkega ljudstva in množenih žensk, glede označbe plačilnega kraja na čeku, o dolgosti rokov in drugih važnih določbah zakonskega načrta. Zaključke ankete je zbornica predložila ministrstvu pravde, da jih upošteva pri končni redakciji načrtov. Na iniciativo trgovcev s semeni je zbornica priredila dve konferenci ter predložfila zaključke ministrstvu trgovine in industrije s prošnjo, da se jih pri izdelavi zakona o prometu s semeni kulturnih rastlin in gnojil upošteva. Med obrtnimi zadevami se je obravnavalo 40 dispenznih in koncesijskih prošenj ter oddalo 15 načelnih obrtno-pravnih izjav. Te izjave se nanašajo med drugim na vprašanje obsega obrtnih pravic cementarjev, nabiranja naročil na krojaška dela, zadružnega včlanjenja voznih ličarjev, izdelovanja keksov po pekih, vprašanja upravičenosti mizarjev do polaganja ladijskih podov, izvrševanja tapetniških del s strani podeželskih sedlarjev, poostritve usposobljenostnega dokaza za damsko krojaštvo ter preureditev raznih zadružnih organizacij glede na stroke in na krajevna področja. Ob priliki nadzorovanja trgovskih šol je zbornica iznesla inšpektorju ministrstva trgovine in industrije želje in zahteve gospodarskih krogov glede strokovnega šolstva ter prejela zagotovilo, da bo ministrstvo v bodoče pri sestavi tozadevnih proračunov posvečalo dotaciji strokovnih šol posebno pažnjo. Nadalje je zbornica priredila anketo za preureditev učnega načrta za mizarsko mojstrsko šolo na Tehnični srednji šoli v Ljubljani, posredovala za namestitev frekventantov višje stavbene šole v stavbenih podjetjih za počitniško prakso in posredovala pri ministrstvu trgovine glede uporabe fonda za podpiranje strokovne in obrt-ng literature. 1 Za sestavo volilnih imenikov je zbornica izvršila obširno prelustraci-jo obrtnega in davčnega katastra, da še vpoštevajo vse nastale izpremembe, katerih obrtne oblasti zbornici še niso prijavile. Vlog je sprejela zbornica v dobi od 20. aprila do 10. junija t. 1. 2.635 in razposlala 3.073 dopisov. Med drugimi je izdala zbornica 205 uvoznih potrdil, 3 potrdila o protokolaciji, 188 izvoznih spričeval, 30 potrdil o dobavni sposobnosti in 40 raznih potrdil. Vršili sta se dve seji predsedstvene-ga odseka in po ena seja finančnega, industrijskega, trgovskega in obrtnega odseka. NOVA VALUTNA NAREDBA V ITALIJI. Italijansko finančno ministrstvo je iiibliciialo kraljev odlok, ki dovoljuje opet trgovanje z valutami na borzah aaljevine. Za kupčije z valutami pa vejajo novi predpisi, ki dovoljujejo to 'iipčevanje samo italijanskim bankam, ;i imajo onega dne, ko bo odlok objav-jen vsaj 100 milijonov vplačane glavni-:e; dovoljujejo pa tudi tem bankam ku-mvanje in prodajanje dolgoročnih deviz, ie to odgovarja resničnim potrebam in-iustrije in trgovine, ali pa dotičnih, ki potujejo v inozemstvo. Potrebo bo treba utemeljiti in banke morajo utemeljitev hraniti in imeti vedno na razpolago v svrho kontrole s strani državnega zaklada. Ministrstvo financ mora izdati za izvedbo posameznih točk tega dekreta poseben pravilnik. Za prestopke so določene posebne kazni. Ogrsko gospodarsko pismo. V zadnjih mesecih so se začele hranilne vloge pri bankah v Budimpešti rapidno dvigati in banke ne vedo, kako bi denar naložile. Z ozirom na spremenjeni položaj se vršijo sedaj pogajanja in bodo banke hranilne obresti znižale. V ogrskih gospodarskih krogih se z zmeraj večjim poudarkom zahteva vpeljava eksportnokreditnega zavarovanja. Začela so se sedaj tozadevna pogajanja med budimpeškimi denarnimi zavodi in nekaterimi velikimi inozemskimi zavarovalnimi družbami. Družbe so se izjavile, da so pripravljene za zavarovanje. Upajo, da se bodo pogajanja ugodno zaključila. Ogrske sladkorne tovarne so v interesu prekomorskega eksporta najele na Reki velika skladišča. Takoj za njimi so prišli Čehi in se pogajajo sedaj tudi oni za skladišča, v svrho lažje konkurence z Ogri. Ogrska mlinska industrija preživlja težko krizo. Ugotavljajo, da je šel ekspert mlinskih izdelkov v zadnjih letih stalno nazaj, dočirn se je eksport žita dvigal. S povečanjem mlinske industrije v mednarodnem merilu se je položaj mlinov poslabšal; na zboljšanje ni misliti. Kriza se je stabilizirala. Investirani kapital se da rešiti le s temeljitimi spremembami, in se mora postaviti industrija na čisto drugo podlago. Sicer je pa glavnica zgubljena. Ko n kurzi se na Ogrskem rapidno množijo. V prvih štirih letošnjih mesecih je bilo 948 prisilnih poravnav in 267 konkurzov. V zadnjem času je število prisilnih poravnav padlo, število konkurzov se je pa dvignilo. Upanja v boljšo bodočnost zaenkrat ni nobenega. Bilanca zunanje trgovine za april je pasivna; prodali so blaga za 43.6 milijonov v zlatih kron, kupili so ga pa za 6T9 milijonov zlatih kron; pasivnost znaša torej 18.3 milijonov. V prvih letošnjih štirih mesecih je znašala pasivnost 51.9 milijonov zlatih kron, v isti dobi lanskega leta pa 58.6. Finančnemu odboru Zveze narodov predložena spomenica obsega 85 tiskanih strani in vsebuje vse dosedanje uspehe sanacije. Spomenica poudarja, da so pod zaporo se nahajajoči dohodki tobačnega monopola, carine in sladkornega davka sedemkrat prekoračili za to določeno vsoto in je bila zato zapora drugih državnih dohodkov odveč. V obnovitvenem načrtu se je vlada zavezala, da bo odslovila 15.000 uradnikov; v resnici pa jih je odslovila 33.800. Pri državnih obratih je deficit popolnoma izginil; za proračunsko leto 1926/27 so vstavili že 14 milijonov.zlatih kron previška. Kava in zdravje. Kaj je pravzaprav tisto, kar da kavi znani oživljajoči .in prijetni okus? To je sestavni del kafein, ki ga je odkril v kavi 1. 1820 nemški kemik Runge. Kafeina je v kavi 1 % do 3%, kakršna je pač vrsta. Kafein uporabljajo danes v zdravilstvu v velikem obsegu in ga dobivajo na različne načine. Poleg kafeina je v kavi okoli 50% dušika, Okoli 30% vode, celuloza, sladkorne snovi itd., posebno pa še razne vrste lepo dišečega olja. sti. Zgodovina nam pravi, da so diplomati in politiki pri čaši kave uredili svoje zadeve najmanj tako dobro kakor pri čaši katerekoli druge pijače. Marsikdo misli, da je uživanje kave v večjih množinah .škodljivo. Pa ni. Neki znameniti dunajski zdravnik predpisuje pri želodčnih in prebavnih boleznih uživanje močne kave, brez pridatkov; kajti nobena kavna primes nima v sebi tega, kar je najboljše, kafeina, ki ima poleg drugih prebavo pospešujočih dišečih sestavin glavno vlogo. Črna kava uničuje želodčno kislino, primesi jo pomnožujejo, črna kava je najbolj močno in pri tem najbolj nedolžno sredstvo, da zdramimo želodec in čreva k delovanju. Strah, da bi vsled uživanja kave obolelo srce ali pa ledvice, ni opravičen: kajti ravno pri najtežjih srčnih in ledvičnih boleznih se dovaja kafein v koncentrirani obliki v telo bolnikov. Sliši se tudi, da kava ni za nervozne ljudi, in jo navadno nervoznim l judem tudi kar najstrožje prepovedujejo. Samo poskusi, pa boš videl, "da ni tako, in da ob uživanju tega počasnega strupa lahko dočakaš visoko starost. Ravno proti zaprtju, tki povzroča toliko nervoznosti, je kava najuspešnejše sredstvo. Že 1. 1846 beremo v neki učeni razpravi: Iz vsega, kar smo do-sedaj rekli o dietni porabi kave, sledi samoposebi, da ta pijača ni samo' neškodljiva, temveč nasprotno, da zdravju celo koristi. Ne daj se zapeljati od izrazov graje nekaterih njenih nasprotnikov. Bolniki, ki so jim kavo skoz leta in leta branili, so vsled njenega krajevnega in splošnega delovanja čisto na novo oživeli. Oni dunajski zdravnik pravi: : Temu enostavnemu in naravnemu sredstvu se imam zahvaliti za veliko število večinoma hitrih in presenetljivih uspehov, in sicer v slučajih, kjer so moji predniki in dotični bolniki domnevali težko bolezen.: TRGOVCI! Razpečavajte v svojih trgovinah srečke loterije Društva »Trgovske akademije«. Srečke dobite pri svojem gremiju. Iz carinske prakse. Odločbe Državnega Sveta. — Piše Just Piščanec. XXXI. Odločba državnega Sveta št. 44B18/25, z dne 9. februarja 1926. Dne 2. aprila 1925 me je carinarnica v Ljubljani kaznovala s carinsko globo 866.25 Din; rednimi davščinami po 173.30 Din in takso 150 Din z motivacijo, da sem v konkretni deklaraciji prijavil med drugim 17.5 kg lakovih barv iz tar. post. 243, namesto lakove barve s fimisom, t. p. 243, prip. 2. Kot dokaz za kaznenje navaja carinamič-no rešen je med drugim: t. 4. >Da se odbrana deklaranta, da je dao spomu robu, pre prijave carinarnici za carinjenje, analizirati carinskemu kemi-čarju G. i da mu je on kazao, da se carini po tar. post. 243 bez dodataka iz primetbe 2, ne može uzeti u obzir, pošto je za konstataciju robe mero-davna samo zvanična analiza, a nikako Dobro in skrbno pripravljena čaša j ng privatna; in pod 5. Da je carinski \rl lCJ irvoo m\ nmrin in /tre. L! J___________________ ^dl.,lr