Nemškutarija na Koroškem in Štajarskem z nein«kim .»Dlvereinom vred. Govor državnega pnslanca dr. Gregoreca v drž. zboru, dne 3. inaja 1888. (Po stenografn-m zapisniku.) (Konec.) Prizaavam, da se rešeaje pritožbe precej ia z Bekojimi izjemami popolnem zlaga z besedo ia z zmislom čleaa XIX. v državnem oaaovaem zakoau. NauČBO miaisterstvo aamreč izjavlja, da ima aa ljudskej šoli Šraarijskej sloveaščiaa veljati kot aaučai jpzik, npmščiaa pa se more uoiti kakor Beobligatea predmet od 3. leta aaprej. Veadar s tem ne morem še zadovoljiti se, zakaj tukaj imamo odgovorsaaio na jedao pritožbo, ostalih deset pa še ai reaeaib. Prav za prav dolžea je Baučai miaister vso odredbo razveljaviti, ker se je sam prepričai — dokaz imamo v odgovoru aa rešeao pritožbo ¦—, kako oaa kričeče aasprotuje državnemu osaovaemu zakonu. Toda miaister tega Be stori ia sili okolu 300 šolskih občia vposlati pritožbe. Kaže torej odredbo takoj razveljaviti. Imam v tej reči samo jedno še opomaiti. Gospod aauČBi miaister je podobao aameataiku v Gradci, ki je predsedaik deželaerau aolskemu svetu, s prisego službeasko o'Mjabil izpolfljevati državni osaovai zakoa. Zares žalostao bi bilo, ko bi ti visoki uradaiki ae bili še s tem za- aismo udeležiii uaroda krvaveli so dovoljai, da sami ae izpolajujejo državaega osaovaega zakoaaT^ampak ae iato storiti svojim podrpdjeaim uradaikŁta zaukazujpjo ia očitao aepokorščiao širijo.^JEo bila bi korupcija ali pobujšanje, ki pogulfSg od zgoraj med aarode \-haja. QJ Tako godi se Oi&rn Sloveacem! Prvi slovaaski aarod smo, ki* je prišel pod žezlo cesarske biše Habsourg Loreaske. Zvesto-udani smo tej prevzvišeaej biši že aad fiOO let. Nikoli se aobeae ustaje Sinovi aašega skoro aa vseb bojiščih ter žrtvovali kri ia pr^možeaje za ovo prevzvišeao cesarsko aišo. Zatorej mislim. da si veadar aismo zaslužili, da tako z nami delajo ter aam v deželab, kjer nismo raztreaeai, temveo vkupao živimo, ae privoščijo aiti jedae čisto sloveBske šole jedaorazredaice. (Jako res! aa deeai.) Ljudska aola je prvo odgojevališče za aarod ia lo odgojevališče zlorabijo v aaše razaarojeaje! To aaaprotuje državaemu osaovaemu zakoau, aasprotuje krasaemu geslu: ,,Viribua uaitis", katero predpolaga ukrepljenje vseb. sil, vseh aarodov. Nemfievaaje, v katero nas silijo, obsoja vsa vera. vsa morala, vse človeštvo. Tu veljajo besede, katere je zapisal aemški pesaik ia modrijaa Herder: BVečje škode ae morcš storiti aarodu, kakor če mu kdo jemlje ajegov aarodai zaačaj, posebaosti ia jezik". No, ia ljabi li Barod kaj više, aego jezik svojih očetov? V materiaščino zaklada narod bogastvo svojib aazorov, sporočil, zgodoviae, vere, življeaja, v aarodaem jeziku dise aarodova duša, bije ajegovo srce. Kdor komu jem]je ajegov aarodai jezik, ta ae loti neumrljivega imetja, katero bi imelo zmiraj prehajati od očetov k siaovom ia uaukom. Nemčevaaje obaoja po pravici vsa vera, morala, člove.štvo, aemčevaaje aasprotuje tudi črtežu sedaaje vlade, kateri je bil slovesao proglašea dae 8. oktobra 1879 v prestolaem govoru: ^Du.ševae ia gmotae koriati vseh aarodov v državi z jedaako skrbuostjo gojiti, to si bode moja vlada zmiraj prizadevala". Konečno nasprotuje aemčevaaje stališeu, poklicu in nalogi cele avstro-ogerake države. Zaaao je, kako ai Baši državai poalaaiki sedaj prizadevajo Bakloniti ai ia prijazae atoriti Slovaae aa BalkaBskem poluotoku! Ti Bam bodo malo verovali, ako vidijo, kako Bjihove slovanske a-arodae brate tukaj v Avstro-Ogerakej pogoato zmatrajo ia ravaajo kakor z brezpravaimi Heloti. (Poslaaec dr. Vitezic: Jako res!) Pravijo, da bode vojska s slovaasko velevlastjo. Jugoalovaui Be želimo te strašne vojake, ker bi ae bila na korist aašej državi, ampak Aagleakej. Ko bi pa vendar ova aesreča Baa morala dohiteti, izrečem, da je to aajalabše pripravljaaje na ovo vojsko, ako so avstrijakoogeraki Slovaai sedaj po dolgoletaeai čakaBJi v avojih aadejah prevaraai, vseskozi razjarjeai in prisiljeai reči: ,,Dokler bodeta grof TaafFe ib g. Tisza gojeaje duaevaib koristi slovanakib aarodov prepuščala takšaim aaučaim miaistrom in aolskim aadoblaatim, kakor dosedaj, iaiajo avatro-ogerski Slovani malo upaaja aajti pravico". Bog pomagaj ia poboljaaj zlaati miaiatra plem. Gautscha! (Dobro, dobro, na desai.)