i\ h ' . srn tifMJounAr i ffiMnouno am Ltet ljudstvu v pouk in nabavo. bs&jim nt te*t»k ta t ns&mš&i vmj ta v Matft»» • na dam n eefe lete 4 K, pei leta 2 K ta z« fcetrt kis 1 K. N«rožr.ma a NemS»o IK, a Uv^vsMteke ¿e&te 8 ff. bedi k*® po c}^«, ¡ste?« ni k*® «a» 3 K. — Mssr&feun t« poillja na: Uresfct3$vt> _StovcaM««fi Oospodarja" v Mariboru. — Ust »e dopoMJa do odpovedi — Udje „Katoiftfcega «skov^i. Ml*a< ¿««vajo »«i on» pstetoc Msre&dts. — PoMMvatd festl stenijo 10 vin. — UrednOtvo: Koroika cesta štev. 5. — Rokopisi se "ne vračaj« — Upravniitvo: Koroška cesta štev. 5, spnfaBS, naročnino, inserste !n reklamacije. Za iwas»ii w p'«fvi« «1 «sa»ic»»e ptsflžvrmtg z» enkrat 18 rta., aH kar je isto. 1 kvadratni centimeter prostora stane 12 vin. Za večkratne oglase primeren popust. V oddelku »Mala mi imlfta" stan« bet>*da S v to. Parte Sa Miivale vaaka 34 vhL, izjave in Poslano 36 vin. — Inserati *e sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Lvov v naših rokah! Ruska fronta pretrgana. — Italijani naskakujejo brezuspešno. — Njih izgube velike. — Tolmin je Przemysl za Italijane. — Naši težki topovi na koroški meji. — V Tirole ni mogoče udreti — Drugi izpad naše mornarice. Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Zopet je ponos, biti in se imenovati Slovenca, Kamorkoli prideš med poštene in o sedanjih razmerah dobro poučene ljudi, povsod se izgovarja sloven. sko ime z občudovanjem in spoštovanjem. V mirnih časilh se je o nas Sloviencih občudovailnoi govlorilo, ker smo iz lastne moči postajali gospodarski od dne do dne vedno močnejši in ker se je visoka izobrazba slovenskega ljudstva kazala vedno sijajnejše v različnih njegovih nastopih in organizacijah. Sedaj, ko pokajo puške in gromijo topovi, so seveda drugi činitel-ji, ki nam ustvarjajo in delajo čast pred oelim svetom. Prvi, ki nam branijo dobro ime, sonašivo-j a k i na raznih bojiščih. Skraja so marsikateri sovražniki našega naroda izražali dvom nad našim vojaštvom, Sedaj ga ni človeka, ki bi se upal le v mislih nepovoljno izražati o našem vojaštvu. Zvesti in zanesljivi v svojem mišljenju napram Avstriji, hrabri in pogumni v svoj »m bojevanju, čisti in olikani v svojem obnašanju ter neomajno udani Bogu in svoji slovenski domovini, taki so naši slovenski vojaki! Njih poveljniki jim pojejo slavo, naj se gre za boje na severu proti Rusu, na Balkanu proti Srbu ali na jugu proti Lahu. Slovenski narod pa je ponosen na svoje najboljše sinove. On nikdar ni dvomil nad našim slovenskim vojaštvom in se veseli, da sedaj tudi drugi priznavajo svojo zmoto in govorijo o Slovencih le v izrazih spoštovanja m občudovanja. Čast nam delajo tudi oni naši slovenski sorojaki, na kojih zemlji se odigrava sedaj dvoboj med avstrijsko in italijansko državo. Avstrijsko vojaštvo ne more prehvaliti slovenskega ljudstva, kako zvesto mu je, kako skrbi zanj, kako mu gre povsod na roko, kjer le more. In slovenske žene in dekleta, ki so ostale v krajih južnega bojišča, so sej spremenile čez noč v samaritanke in opravljajo službo usmiljenih sester pri ranjencih visoko v naših gorah. Vojaštvo ne ve, kako bi v dovolj lepih in prisrčnih izrazih izreklo Slovenkam svojo najiskrenejšo zalivalo. Na drugi strani pa izvemo, da se Italijani pritožujejo nad slovenskim prebivalstvom, da jim je neprijazno, sovražno,. . In trume Slovencev romajo v italijanske zapore ., . Sedaj naj pridejo in naj pogledajo, kako je mnogo težja služba, ki jo uzorno izpolnjujejo Slovenci napram svoji slovenski domovini, nego je bila naloga sumničenja in opravljanja. Vse gleda z občudovanjem na slovensko prebivalstvo v vojnih krajih in sliši se le glas hvale in proslave. Mi smo pošten narod i,n zaman so hoteli spraviti madež na naše vselej dobro ime! Pozabiti pa tudi ne smemo na oni del slovenskega ljudstva, ki je ostal doma, da straži rojstne domove in obdeluje domaČo zemljo. Tudi ti, ki so ostali doma, so ponos slovenskega ljudstva. Posebno naše žene! Z žalostjo v srcu, s solzami v očeh in z jokajočimi otroci okoli sebe hodijo neumorno za delom ter z nadčloveško močjo, kot prave junakinje, oskrbujejo gospodarstvo ter obdelujejo polja, vinograde, travnike . . . Klobuk dol pred takimi vrlimi, skrbnimi, vse pretrpečimi ženskami! Narod, ki ima tako vzorno ženstvo, je zapisan v knjigo življenja. S posebnim ponosom zremo v teh žalostnih časih tudi na naše neprecenljivo slovensko ženstvo. Kamorkoli pogledamo, povsod nastopamo ¡Sloven., ci pošteno in častno. Zopet se obrača svet z občudovanjem napram slovenskemu narodu. Zato pa: Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Slike iz vojno. ¡Slovenke v boju proti Italiji. Hrvatski vojak Vladimir Folnovič piše: „Že nekaj dni se nahajamo na soški bojni črti, nekaj kilometrov od italijanske meje. Naše čete so za^-sedle najvišje točke, visoke 1200 metrov, katere napada italijanska vojska kakor vihar. Četa za četo na-skakuje naše rojne vrste, napada v masah naše okope, ali naše strojne puške kose sovražnika naravnost neusmiljeno z velikim uspehom. Sovražni vojaki se deloma mrtvi, deloma ranjeni vale po velikanskih snežnih strminah navzdol. V dveh dneh so nas italijanske čete poskusile Šestkrat vreči iz naših postojank, ali zastonj. Vsakokrat so se morale vrniti z velikanskimi izgubami in ne da bi kaj opravile. Tri dni zaporedoma je besnel topniški boj, od ranega jutra do pozne noči. Ničemur niso prizanašale sovražne krogle. Ali naše topništvo dobro odgovarja in izvrstno brani naše postojanke. Zanimivo je tu na meji zadržanje civilnega prebivalstva, katerega je mnogo ostalo doma, a nad vse je vredno pohvajle junaško obnaganje hrabrih Slovenk, katere požrtvovalno skrbe za ranjence. Te dni so nosile hrabre Slovenke celo pošto v bojno črto ter z višin 1200 metrov nosijo ranjence, zapuščene puške, telečnjake in druge stvari ranjenih vojakov na varen kraj. Hrabra dekleta iz bližnjih krajev nosijo našim junaškim vojakom vodo, mleko, kruh in druge stvari. To delo požrtvovalnosti more se še le takrat prav ceniti, kadar se ve, kako težek je dohod k na-ž m četam, ki so razsute po teh sneženih gorskih grebenih in kako je to nevarno, ker so izpostavljene močnemu ognju italijanskega topništva. Naši hrvatski vojaki so navdušeni vsled t» pomoči svojih slovanskih sester. Ta dela jih spodbujajo na še večja junaštva ter jim dajejo čvrsto upanje, da bomo našega skupnega sovražnika tudi premagali. Slovenski in hrvatski vojalri so se zakleli, da hočejo do zadnjega vzdihljaja braniti in varovati svojo rodno zemljo in ne bodo dovolili, da tujec grabi to, kar mu po naravi niti po pravici, ne pripada in mu ne sme nikoli pripadati. Nadporočnik v rezervi gosp. dr. Ivan Grašič pa piše dne 5. t. m.: Ležim visoko v gorah, šrapneli in granate pokajo, da odmeva po oeli Primorski, Ne-! osredno za fronto stoji majhna gorska kočica, kjer obvezujejo ranjence. Vsak hip se razpoči tu 15 cm granata in niti trenutek si nisi varen življenja. In kdo more popisati veselje in ob enem začudenje, ko so prikorakale danes zjutraj vrle Tolminke k tej ko-čici, da tolažijo ranjence in jim dajo prvih okrepčn. Hrabri Tolminci so prinesli seboj nosila, da težko ranjene poneso v dolino. To je hvalevredno delo naših slovenskih deklet in mož in vse vojaštvo se jim iz srca zahvaljuje za njih trud. Slovenec ima dobro sr- ce! Posnemajte vrle Tolminke tudi druge Slovenke-Lahom se godi slabo. Lah nam ne bo kradel naše dedovine. Vrli član naše mladeniške organizacije Jakob Felicijan z Vurberga pri Ptuju, znan kot govornik na naših mladeniških shodih, sedaj prideljen domobranskemu pešpolku št. nam piše z italijanskega bojišča: Po dolgih desetih mescih, kar smo že pod oro-< žjem v obrambo naše ljube Avstrije, pošiljam Vam in vsem bralcem „Slov. Gospodarja" bratske pozdrave iz koroških skalnatih planin. V teh desetih mescih, kar ogrožuje .našo Avstrijo sovražnik na vseh straneh, je prinesel Vaš list že veliko krasnih pisem, k£u-tera pošiljajo naši slovenski junaki v svojo domovino. V več pismih se je čitalo, kako naši fantje in možje radi molijo in se priporočajo božjemu varstvu, predno gredo v bojni metež. Res, da je ta vojska že marsikaterega naučila spet moliti in veselo je opazovati, kako se vojaki radi poslužujejo rožnega venca in tudi raznih molitve-nikov, in če je mogoče, tudi obiskujejo cerkev. Toda na drugi strani pa žalibog spet opazujem, kako je tudi nevera strašno razširjena med vojaštvom. Večkrat se sliši, kako nekateri vojaki preklinjajo Boga, ter pravijo, da če bi bil Bog, bi že moral biti zdavnaj mir, ker ljudstvo toliko premoli. Drugi spet preklinjajo duhovnike in voditelje, naj bi jih dali v prvo vrsto v sovražni ogenj. Toda, tovariši, počasi! Vsak, kateri še ima le malo vere v svojem srcu In okuša težave sedanje vojske, je lahko prepričan, da je Bog. Vsak krščanski vojak pravi: Samo Bogu in Mariji se imam zahvaliti, cla sem še pri življenju. In kateri natanko razmotriva premoč naših sovražnikov in grozne pretekle boje, je lahko prepričan, da je Bog in da ravno on vodi našo hrabro armado, katera je že tolikokrat porazila desetkrat močnejšega sovražnika. In naše duhovništvo! Ali ono res nič ne stori za domovino? Iz vojaških poročil lahko posnamemo, da je že tudi veliko duhovnikov dalo življenje za domovino in mnogi izmed njih se hrabro obnašajo pred sovražnikom ter delijo zadnjo tolažbo umirajočim vojakom, drugi pa na domu pomagajo do zmage z molitvami in tolažijo doma ostale ter storijo tudi veliko v gospodarskem oziru. In če opazujem to vrsto vojakov, kateri preklinjajo Boga in zabavljajo čez duhovnike, pridem do prepričanja, da so to večinoma tisti, ki so Šli znni-raj križem sveta in so vso vero izgubili. To so tiste vrste ljudje, kateri tudi za bojno črto uganjajo najgr-še nesramnosti. To so tiste vrste ljudje, kateri pravijo, da ni Boga in kateri življenje drugih imenitnih oseb primerjajo svojemu. Mi pa, pošteni slovenski vojaki, smo prepričani, da je Bog nad nami. On vodi našo hrabro armado. Prosimo ga v gorečih molitvah^ naj blagoslovi naše orožje, da bi tudi tega novega, zahrbtnega, izdajalskega sovražnika kmalu premagali ter se spet zdravi povrnili nazaj na zeleno Sta+-jersko med svoje drage, kateri nas že gotovo težko pričakujejo. Upamo, da si bodo tudi Lahi svojo vročo kri ohladili tukaj v tem skalovju, kakor so si jo Rusi v Karpatih, Z Bogom in Marijo gremo v boj za našega cesarja in za našo krasno slovensko domovino, proti novemu sovražniku, Lah nam ne bo kradel naše dedovine! Bratske pozdrave pošiljam vsem štajerskim Slovencem z italijanskega bojišča in kličem še enkrat: Na veselo svidenje! Jakob Eelicijan in Janez Fras. Kakor nafzajee.j Vojni dopisnik „Reichspošie" poroča iz vojnega poročevalskega stana: Nek sobojevnik mi je pripovedoval o bojih na Krnu: Raz višin Krna so bili Italijani vrženi 1. junija, nakar so se odigrali na Mrzlem vrhu boji,, ki so pravtako končali z umikanjem sovražnika. Do 6. junija so Italijani egubili tudi vas Krn in so morali nazaj čez Sočo. Pri prehodu čez napravljeni vojaški most jim je naš ogenj zadal najtežje izgube. Za 3. junija je bil odrejen napad. Mi smo ta dan ležali kriti za višino pri Sv, Luciji. Zvečer smo se dvignili, da izmenjamo nekaj bataljonov na Mrzlem vrhu. Okoli polnoči smo došli na določeno mesto. Kakih 300 metrov pod nami so tičali Italijani, kril jih je gozd. Napočilo je jutro 4, junija, Naše baterije so otvorile ogenj z Mrzlega vrha, obstreljevale so italijanske infanterijske postojanke in sovražno artileri. jo« Kmalu je pričela odgovarjati italijanska težka ar-tilerija.. Streljala je od pol 8. do pol 12, ure. Sovražnik je neverjetno razsipaval municijo. Nad 150 težkih in prav toliko lahkih strelov je oddala italijanska ar-tilerija na nas. Kljub temu je bilo pri mojem bataljonu le 6 mrtvih in nekaj ranjenih, ki pa niso ostali nemaščevani. Sedaj so nas Italijani smatrali zrele za naskok. Ogenj njih topov je utihnil in že smo videli, da sta približno dva bataljona alpincev zapustila svoja ktritja in šla proti našim postojankam. Iz globočine so se čuli slabotni klici „Savoja", napadalni klic sovražnika Kmalu nato smo otvorili ogenj, nakar so se Italijani z velikimi izgubami umaknili. Petkra,t so napadli in petkrat so se nrurali skriti v svoje postojanke. Ko je po 2. uri pričelo močno deževati, so Italijani izgubili veselje do napadov in ob pol 3. uri je bilo vse končano. Značilno za dober duh naših Slovakov je dejstvo, da, kakor hitro so spoznali dobro učinkovanje svojega ognja, jih ni bilo več mogoče obdržati v kritjih. Ne glede na ogenj strojnih pušk, ki jih je vedno ogrožal, so se popolnoma dvignili iz kriija in stoječ streljali na alpince kakor na zajce. Ko so Italijani končno izginili, se je zopet pričel ogenj gorskih topov. Proti večeru je nastal mir, nakar so nas izmenjali drugi vojaki. Alkohol v vojnih vrstah Zvest in priden narodni delavec na Koroškem, Peregrin Vunček, črkostaveo v Mohorjevi tiskarni v Celovcu, je padel junaške smrti na severnem bojišču. Pred. svojo smrtjo še je pisal to-le zanimivo pismo na uredništvo protialkoiiolnoga glasila „Zlata Doba": Poročam, da sem že nad teden dni v strelnih jarkih*. Ne za svojo osebo, ampak za našo veliko, plemenito abstinenčno misel v naslednjem par črtic. Že v Vrbi ob jezeru, kjer sem prestal vojaško šolanje, je igral alkohol svojo pogubno vlogo v naših vrstah. Prvi prestopek je zagrešilo — žganje, prvih in več naslednjih kazni vzrok je bila pijanost. Nesramni strasti popivanja se nekateri niso mogli odpovedati, kar da med nami črnovojniki sklepati, da si doma precej privoščijo „zlatih" in še več manjvrejdnih kapljic. Videlo se je pri marših, da rednega alkohola vajeni so veliko težje zdržali napore, čeravno so bili za oko dosti močnejši od mene. (Pripomba: Jaz sem popolen zdržnik od februarja 1914.) In sedaj v strelnih jarkih je razloček šele prav očividen, Alkohola vajeni pri delu in vročini silno omahujejo ter pogrešajo „kapljic",. Parkrat smo dobili za priboljšek malo vina. Odkrito priznam, da sem deloma od naporov, deloma od primanjkanja zadostnih in pravih živil in vode tudi použil svojo porcijo vina ali čaja z rumom. Pa vselej sem čutil zatem še veliko večjo utrujenost in zaspanost. Za svojo osebo sem tako popolnoma prepričan, da je bolje skrbeti za dosti tečne hrane, alkohol pa zavsem ustaviti z izjemo za medicinsko u-porabo, — Pozdrav! P, Vunček, domobranec. Junaški čini slovenskih pionirjev. Boštjan Kristovič iz Hoč, pionir pri 2-3 pionirski stotniji, vojna poŠta 112, nam piše s severnega liojišča: Lep prvi junijski dan obseva ta kraj, kjer grome najtežji topovi, ko Vas, mi vsi domačini vseh vrst, pozdravljamo, boreč se za vero, dom in cesarja* Iz vseh vrst časopisja posnamemo le, da se glar vni član ene hrabre armade najbolj prezira, namreč naša pionirska moč, katera igra ob strani topništva, katero je res nad vse izvrstno, glavno vlogo. To se je n. pr. izkazalo v prvih majniških dneh pri prvem napadu na sovražne postojanke na drugi strani Du-najca. Omenimo le sledeče. Kdo je bil prvi na oni strani? Prva je bila granata našega topništva, a reko in zemljo na oni strani je bil prvi prestopil pionir, ki ima pri vožnji št. 2. Se le potem je prišla pehota. Ko je prišlo povelje od najvišjega vojnega poveljstva, da moramo na vsak način predreti sovražno postojanko čez reko, naj stane, kar hoče, se je reklo: Mi moramo na ono stran! Prebroditi rek», je bilo pregloboko. Prideljeni smo bili za prevoz pehote ter smo na širokosti do 10 km naenkrat nevidno postavili zvečer naše železno čolne. Čakali smo usodepolne ure dvanajste v noči. od 1, na 2. maja. Kar zahrušči prvi strel naše težke baterije na ono stran kot predpo-zdrav. V tem trenutku smo vse čolne spustili v vodo, na kar so oglasijo naše baterijo z vsemi topovi do 400 naenkrat ter strojne puške, da je bilo, kot bi bil konec sveta. Zemlja se je stresala, bliski granat in šrapnelov so sikaii po zraku, lačni ruskih žrtev, Rusi so bili zbegani vsled obupnega ognja, tako, da sovražne predstraže niso bile v stanu, našega prvega prevoza Čez reko več zadržati. Ko smo p rt drli do njih, so se vsled strahu dali ujeti. To je bilo živahno gibanje čez vodo. Kot jadrnice so pluli naši čolni s pehoto venomer čez in čez in donašali med sovražnim ognjem našim pomoč, ki so se že spoprijeli z Rusi. Sovražni ogenj je bil preslab proti nam. Rusi so streljali previsoko nad nami. Ta borba še ni do jutra ponehala, celo dopoldne smo vozili tja našo pehoto, nazaj pa ujetnike, ki jih je že v jutro bilo okrog 1100. Tudi topništvo smo zajeli, ki pa se je dolgo obotavljalo. Tako je bil tudi most za naše topništvo gotov. Nato smo nadaljevali naše delo. Drugi večer smo bili prideljeni Nemcem, ki so ravno ob naišem prihodu v noči od 2. do 3. maja prišli čez reko, tudi z uspehom in smo jim tam naredili most, a sovražnik je bil brez naše vednosti komaj 400 korakov od nas oddaljen, V jutru nas pozdravi s strojnimi puškami in šrapneli, ki so zahtevali od nas nekaj žrtev. Tretjo noč so naredili Rusi istotam na Nemoe protinapad z dvema novima polkoma. Ti so bili vsi od naših .n nemških strojnih pušk in šrapnelov zadeti in kupi mrtvih Rusov so ležali na bojišču, da je bila groza. Ruse so gnali zadaj kozaki, ker drugače nočejo v ogenj. Vse je tam končalo pod našim ognjem. Naši konjenici se je posrečilo po zasledovanju Ruse na več krajih zajeti. Rusi niso mogli več mostov do tal razrušiti ali jih zažgati. Mostove smo lahko popravili. Ta dela in mostovi na Dunajcu so stali Ruse gotovo na milijone in milijone rubljev, a sedaj so zapustili moderne mostove iz obupa pred našo hrabrostjo. (Op.: Ruski ujetniki pravijo o našem vojaštvu: „Avstrijci pijejo vudki in ženejo Ruse na ku-pki, a Germani pijejo kave in idejo do Varšave!") Enako je bilo čez reko Visloka. Rusi so že ropali po teh krajih in pri begu vse vasi za seboj za^-žgali. Po tem smo vedeli, kam bežijo. Takega poloma ruske premoči ta vojna ne pozna! Slovenski pionirji smo že tako utrjeni, da se ne zmeni nobeden, Če brenčijo sršeni okoli nas. Zdravi smo Še, ker delo in zavest, za cesarja in domovino se boriti, nam tolaži zmučene ude In telo* Sprejmite še mnogo pozdravov od slovenskih fantov naše vrle stotnije pod geslom: „Vse za vero, dom«} oesarya!" Boštjan Kristovič, Simon Javornilc, Matija Jeraj, Prane Prisla-n, Jožef Zgonilč, Martin Sire, Filip Slabe;, Anton Cretnik, Izidor Jušap, Luka Stare, Kristovič Anton, krojiač, Muster Kari, četovo-vodja našega voda, Franc Stanič, štabni narednik, ter poveljnik stotnije stotnik Becke. Od Karpatov do Stryja. Josip IIolc, doma od Sv. Jurija ob Sčavnici, prideljen gorskemu havbičnemu polku št. 3, nam piše dne 2. junija s severnega bojišča: Ko je sovražnik jemal z žalostjo slovo od tukajšnjih karpatskih grebenov, posebno od gališke velikanske gore Cirok med Rožanko nižno in Rožan-ko višno, smo mu hitro sledili,. Prišli smo do železniške postaje Tuhla. nadalje v mesto Skole, katofro je v lepi legi, in sicer z velikimi gorami obdano. Ker pa se je moral sovražnik z veliko naglico o polnoči umikati in ni imel zadosti vozov pri rokah, moral je veliko svojega vojnega gradiva in raznih reči požgati; zato je v tem meslu posebno na tovarnah postavil rudečega petelina. Z umikanjem je podrl vse cestne in železniške mostove, da mu niso naše čete mogle tako naglo kuriti za petami. Hudo so se branili izročiti, nam v posest mesto Stryj te*- se postavili pred tem mestom v bran. Hudo je napadal naše postojanke. Zbral je veliko tamošnjih ljudi, kateri so mu morali pomagati delati okope in postojanke. A vendar je pogum naših hrabrih voja-kov tudi tu potisnil sovražnika nazaj. Tudi pri mestu Bolehow južno-izhodno od mesta Stryj je sovražnik hudo napadal. Od naše havbice je bil ranjen gosp. nadporoČnik in tudi nekaj moštva. Rusi so z dvakratnim naskokom prodrli skozi našo črto ter se približali celo našim topovom. Vendar smo je obvarovali z veliko pogumnostjo, da nam jih niso pobrali. V pondeljek dne 31, maja se mudim s svojimi tovariši Jos, Ploj, Janez Klaus in Alojz Palčičem ter Hazenmalijem v mestu Skole, Tu so Vam bili prizori! Proti jugu so korakale po ulici tega mesta množice tukajšnjega galicfijskega moštva in fantov, kateri so prepevali svoje pesmi in šli tudi v boj za domovino. Čez pol ure pa prikorakajo še druge belkaste Čete — 6000 Rusov — katere so prišle v ujetništvo pri Stry. ju in Bolehowu. Tudi včeraj dne 1. rožnika je korakalo aopet 3000 Rusov v tabor in res so tu veliko večje procesije, kot so pri Vas ob Telovom. So strašni prizori, a kdaj bo konec?!. Pozdrave! Vaš Josip. Rusi živi zgoreli. Franc Zagradfšnlk, doma iz Ravne pri Šoštanju, sedaj pri 87. pešpolku, nam piše iz jugoizhodne Galicije: Vesel sem, da me „'Slov. Gospodar" tukaj na bojišču tako redno obišče. V vojski imamo sedaj srečo. Ruse smo izgnali iz Karpatov, mnogo t'soč smev jih ujeli in pobih. Mi krepko prodiramo za bežečo ru- sko armado. Sedaj smo v rojili črti blizu K . . . Rusi so nas v noči od 1. na 2. junija hudo napadli, a so bili pošteno tepeni. Ko so začeli Rusi naskakovati, smo spustili med nje salve naših strelov, topničarjiT ki mečejo mine, pa so jih pozdravljali z minami. Mnogi Rusi so kari živi goreli. Vpili so, da je bila groza. Cez reko niso mogli drugače, kakor da so poskakali v strugo. Tako so pogasili svojo gorečo obleko. A reka je bila na tem prostoru globoka tri metre. Tako so Rusi, M so nas poprej napadali, večinoma utonili ali pa zgoreli. Prav malo jih je odneslo pete. Misljim,. da jih bomo kmalu popolnoma spravili iz Galicije v rusko gnezdo. Rusi imajo na tem prostoru, kjer mi prodiramo, le slabo artilerijo. Ko bomo dosegli popolno zmago nad Rusi, Vam bom boje natančneje opisal. Pisanje pa je težavno, ker nL mamo v naših okopih druge mize klot koščeno koleno» Mnogo pozdravov! Kako slovenski vojaki mečejo mine. Filip Žnidarič od 87, pešpolka, oddelek za metanje min, nam piše s severnega bojišča: Veliko ste že slišali in brali od topničarjev iz bojnega polja. Danes pa se enkrat oglasi tudi naša nova baterija z majhnimi topovi, katera izpušča mine, takoimenovana „minski metač"* Ta novo sestavijo-na baterija je od začetka miesca januarja pod nadzorstvom poročnika od težke topovske baterije, Od tam si je vzel poročnik tudi nekaj drugih poveljnikov, s katerimi se dobro razumemo. Ali vendar si zbral največ nas slovenskih junakov od 87. pešpolka. Nekoliko tednov po izkušnji gosp, poročnika nas postavijo takoj v strelske jarke z našimi topovi med 87. pešpolk. Ni dolgo trajalo, takoj so nas začeli oblegati sovražniki. Takrat smo mi prvič spustili nanje naša m ne, izmed katerih vsebuje vsaka 1 kg ekrazita. To so padali kakor muhe in ostali so razfrčali narazen, hiteli nazaj kakor piščanci, ko jim streže jastreb po življenju. To je bilo veselje za nas in našega gospoda poročnika, kateri nas je tudi močno pohvalil in rekel, da smo res dobro delali. Veliko je bilo naše veselje, da smo Moskale prav pošteno nabili* Zdaj pa nam gre čisto dobro; kam koli pridemo, povsod nas visoko cenijo in pravijo: To so fantje, ki mečejo mine! Dostikrat smo si zapeli lepe slovenske pesmi o lepi naši slovenski domovini in v čast ter zahvalo Bogu in prebl. Devici Mariji, ki sta nas dosedaj varovala in izpodbila sovražne sviinčenke. Ali zdaj pa nas zadene druga žalostna usoda. Začeli smo se izgubljati, Pred kratkim je bil ranjen naš četovodja in nekaj mož ž njim. Dne 21, maja p& izgubimo po kratki bolezni (koleri^ enega izmed naših slovenskih junakov: J. Pfeiferja, od Sv. Križa pri belih vodah. Celih 6 mescev se je z nami hrabro boril in imel veselje s topovi. Dostikrat smo veselo zapeli. Bil je eden izmed boljših pevcev in dober prijatelj. Dne 27. maja zboli in odnesejo ga v bližnjo bolnišnico* Kmalu pride novica, da, je popoldne v Gospodu zaspal, Podpisani smo ga ljubili in žalujemo za njim in mu želimo, da pride v družbo izvoljenih vojakov, Filip "Žnidarič, Ivan Gom-zej, Franc Potnik^ J,. Narat, Leop. Kaučič, Fr* Divjak, Ivan Mesareo. Rusi se bojijo vojakov 87. pešpolka. Infanterist Josip Munda 5. stotnije 87. pešpolka, doma iz Bratonečic pri Sv. Tomažu nad Ormo-žom, nam piše s severnega bojišča: Kakor znano, so naši domači polki prestavljeni iz Karpatov na desno krilo naše armade. Tukaj je bil sovražnik zelo daleč na Ogrskem. Zdaj se umika pred našo hrabro armado vedno dalje proti severu. Povsod se vidijo žalostni sledovi ruske surovosti. Kjer sovražnik ve, da ima opraviti s korajžnimi sedemin-osemdesetniki, tam se rad umakne kar brez boja. Vendar nam ostane dan 8. junija vsem v spominu. Ko smo premagali sovražnika, posebno s pomočjo naše izvrstne artilerije, pri mestu K . . . , se nam je sovražnik postavil po robu na neki višini. Že od daleč nas je pozdravljala ruska artilerija. Naša 5. stotnija z junaškim stotnikom na čelu je šla prva, da prežene oholega Rusa z višine. To so Vam bili grozni tro-nutki! Ruske ¡strojne puške in topovi so nas grdo sprejeli. Granate in šrapneli so se kar sipali, na nas» Srčni in pogumni Slovenci se niso zmenili za granate, ki so metale cele obla>-ke zemlje v zrak, m za krogle, ki so brenčale, kakor čebele okrog ušes, ampak so drli vedno dalje in dalje naprej. Kakor vedno, sva bila tudi tukaj s tovarišem Al Hojžarjem od Velike Nedelje skupaj ter drug drugega bodrila in izročevala Marijinemu varstvu. Zahvalila sva so še pozneje Brezmadežni, da naju je varovala v tej uri, ki je bila za mars katerega zadnja. Sploh pa, če v takih nevarnih trenutkih ne bi imel človek upanja na njo, ki je pomočnica kristjanov, bi ne mogel vsoga dobrovoljno prestati. S Hojžarjem sva vedno skupaj in se ljubiva kot brata. To pa je znano, da človek v družbi dobrega prijatelja križe In težave ložje prenaša. Drugo jutro, ko se zdani, ni bilo na omenjoni višini nobenega Rusa več. Bežal je in nesel svoje grešno kosti nazaj, od koder je prišel in mi njemu za petami. Na kakem pripravnem mestu se še ustavi, pa se nam more, precej umakniti. Sedaj se Je močno zakopal v zemljo severno od mesta H . . Pa tudi tukaj bo moral kmalu odrinit'. Vreme je lepo in silno vroče. Kraji rodovitni in lepa ravi i a. Çe me bo Marija, Mati Milosti, tudi v; aprej varovala, kakor dosedaj, potem drugikrat več. Ostanite zdravi! Mnogo pozdravov Vam pošiljata JoŠko in Loi z©. Mjsfec-rusfeo bojišče. Lvov v naših rokah! Lvov je zopet v avstrijskih rokah! To se je ugodilo v trnek dne 22, t. m. popoldan. Prvia je vkorakala v zopet pridobljeno mesto naša druga armada pod poveljstvom generala Bohm-ErmoTi a. D e 2. septembra tonskega leta so so morale naše čete v sled ruske premoči umakniti iz Lvova, «drugi dan dne 3. sept, so že Rusi zasedli Lvov. Vnela se je bitka pred Grodekom. Naše slovenske čete ni-:so stale več pod poveljstvom generala Brudermanna, ampak že pod poveljstvom ge ¡erala Boroeviča. Bile so zmagovite, stale so še samo 15 km od Lvova proč. To la severno je nastop la proti Auffenbergovi in Danklovi armadi velikanska premoč, in naše previdno vodstvo > dalo povelje, da se umaknemo za Du-najec, Od istega časa je bil Lvov nemoteno v ruskih rokah. In sedaj po 10 mescih je Lvov, glavno mesto Galicije, zopet v avstrijskih rokah! Naša srca nam prekipevajo veselja radi uspehov naišega vojaštva! Velikokrat smo skoro obupavali, žalovali nad nasprotnimi uspehi, toda kolo sreče se je obrni,lo! V Karpatih prvič Rusi niso mogli več izvrš tl, svoje volje. Potem smo jim predrli črto ob Dunajcu in Biali in začelo se je rusko umikanje. Padel je Przemysl, padel Lvov. Toda ruskega umika,nja še ni konec.. Padec Lvova bo po celem svetu vfâïïkansko u-plival, bolj kot Praemysl. Rusi ne morejo več utajiti svojih neuspehov, se ne morejo več izgovarjati, da se umikajo samo iz dobro premišljenih vojaških ozirov. Umikajo se, ker so tepeni, ker so preslabi in v tar kem neredu, da se nam ne morejo več ustaviti. Posebno mogočno bo uplival padec Lvova na nepristranske države. Prerokovati se sicev v politiki ne sme nič, toda zelo verjetno je, da nam Riumunija odslej ne bo delala nobenih težav več. Ruska armada je sedaj razcepljena, nad Lvo-vom je fronta prebita. En del je na Rusko-Poljskem, drug del v Galiciji. Zanimivo bo, kako bodo sedaj stopale. Zmagoslaven vhod y Lvov. 'Gênerai druge armade poroča o utisu, ki ga je naredil nanj vhod na&ith zmagovitih čet, v osvobojeni Lvov. Vhod v Lvov je bil zgodovinske veličastni. Vse je globoko prevzel. Radost prebivalstva je bila nepo. p'saa. Bil je dogodek, ki se ne da popisati. Še v ulicah lvovskih se je odigraval boj med našimi in ruskimi vojaki. Avstrijski železničarji so se že vrnili v Lvov. Istotako državna policija. Vojska z Rusi kmalu končana? Visoki rumunski general se je na nekem dirkališču v družbi več politikov o položaju ruske armade po padcu Przemysïa sledeče izrazil: Na izhodnem (ruy skem) bojišču se lahko -smatra vojska kot končana. Ruska armada ne razpolaga več s tisto močjo, s katero bi ji bilo mogoče odbijati sovražne napade, Brez-dvomno je, da bodo a v s t r i j s k o - n e m š k e čete najpozneje v dveh ali treh mescih na tem bojišču dosegle svoj cilj. Na francoskem bojišču je radi boia za posamezne postojanke nemogoče, da bi se vojska skoro odločila, tako, da Še tam ni kmalu pričakovati končne odločitve. Zdi se, da bodo Avstrijci in Nemci z Italijani; ravno tako postopali kot z Rusi. Prisiliti se jih hoče do tega, da si za-morejo Avstrijci in Nemci sami določiti bojni prostor in čas za uspešno bojevanje, Rnmunski general pravi: Že v naprej vidim, da bo Tirolska za armado i-talijanskega kralja Viktor Emanuela tista pokrajina, kar je bilo ozemlje ob Mazovskih jezerih za Ruse. Pod vsakim pogojem pa je za slehernega vojaka sedaj jasno, da je rus':a armada popolnoma razkropljena. Avstrijske in nem.šue čete so tekom desetih mescev dosegle silno velike uspehe. Zmešnjava v ruski armadi. List „Kolnisobe Zeitung" piše o zadnjih bojih v Galiciji: Mnogi japonski topovi, ki so jih Rusi uporabljali, niso bil:, več uporabni. Topovske cevi so popokale. Ravno v odločilnih borbah se je japonsko okrožje in vojno gradivo pokazalo kot manj vredno. A- merikansko strelivo, katerega, so Rusi pričakovali, ni došlo. Japonske granate in šr'apneli niso ra,zpočili. Stalno so je pojavila med posameznimi četa/mi tudi zmešnjava. Poveljniki niso izgubili samo pregled, ampak tudi zivezo; zgodilo se je tudi, da niso spoznali svojih častnikov in so imeli naenkrat tuje častnike in in moštvo raznovrstnih od vseh strani zmešal i li vo-aških čet pred se'oj. Tretja bitka pri Lvovu je bila že vsled tega, ker so avstrijsko-nemške čete predrle rusko črto, izgubljena. Kmalu nato je i astala v rude! armadi splošna zmešnjava. Rusko umikanje — divji beg. Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Na črtj Wereszyoa je bilo umikanje Rusov podobno div-emu begu. Rusi, ki so se drugače še le po št.ri do petkratnih naskokih in napadih z bajoneti smatrali in čutili za poražene, kakor n. pr. v bitkah pri Grode-ku, so se umaknili na črti Weresszyca, kakor h'tro so slišali prve hura-klice naših naskokujočili bataljonov. Pomanjkanje streliva je postalo pri Rusih v zadnjem času tako veliko, da so začeli odvažati z bojišča svojo artilerijo. Ko so avstrijsko-nemške čete zasledovale sovražnika, so bile njegove Izgube, zlasti kar se t:-če trena, zelo velike, ker so morali Rusi pust t- na cesti veliko število svojega trena, da so se mogli neovirano umikati. Naši vojaki so vse ruske vozove, ki so zapirali ceste, kratkomalo pometali v jarke in na polja, če so hoteli uspešno zasledovati bežeče Ruse. Naš bogat plen v îîukovini. List „Kölnische Zeitung" poroča: L'mikanje Rusov iz Bukovine, katero so morali zapustiti do zadnjega moža, se je vršilo tako naglo, da Rusi niso i-meli ne le toliko časa, da bi bili mogli spraviti seboj vse velikanske zaloge žita in drugih živil, ampak je prišlo še celo tako daleč, da niti uničiti niso mogli svojih zalog. Naše zmagonosne Čete so našle v Buko-vini, veliko množino žive goveje živine in cele vagone žita. Žitne zaloge Rusov v Bukovlni so bile tako velikanske, da so Rusi krmili' svoje konje z žitom, namesto s krmo ter da so nezmlačeno snop je uporabljali za steljo. Našim četam pridejo sedaj zelo prav te velikanske žitne zaloge. Avstrijslio-iiaiijaosito bojišče, Maribor, 22, junija. Dogodki na južnem bojišču se lahko izrazijo v kratkem stavkVi: Italijani ne morejo naprej! Ako hočejo vzeti Gorico, morali bi vzeti najprej Tolmin. A-ko hočejo vzeti Tolmin, morali bi vzeti najprej Pla-ve. Toda Plav ne morejo vzeti, vsled tega tudi ne — Tolmina in Gorice. Italijanske izgube pred Plava-n i so veliklanske. Par dni so morali popolnoma mirovati. da so sploh lahko pokopali svoje mrliče. Šele v soboto od 19. dn 20. uinija so začeli zo, et z naskoki na Plave. Toda tudi tokrat zaman! Njihov, us-eh .¡e bil: veliko ranjencev in mrličev. Pri Tol-m i n u v gorovju Krna se boji brez prenehanja na^ daljujejo. Tudi nobenih uspehov z^a, Italijane, Istotako na Koroškem pri Ploškem prelazu in povsod na Tirolskem, General Hecendorf je dobro z;y-varoval našo mejo proti Italijanom in je poslal svoje najboljše generale Boroeviča, Rohra in Dankla na jug, da na čelu našega hrabrega vojaštva odbijajo italijanske naskoke. Divno se drži tudi naša mornarica pod 1 oveljstvom duhovitega admirala Hausa. Dne 17., 18. i ti 19. junija so zopet obiskali njaSi mornarji italijansko obal in prizadjali sovražniku precejšnjo škodo. Tolmin-Przemysl za Italijane. Iz Lugana se poroča: Posrečilo sie je vendar c-nkrat italijanskemu poročevalcu dobiti dovoljenje*, da sme poročati o odporni sili pri Tolminu. List „Se-(olo" namreč piše, da je dobil Tolmin številne, sveže in z vsem potrebnim dobro opremljene branitelje. Cez 30.000 Avstrijcev nas tamkaj pričakuje v izhornili postojankah. Te postojanke so skoraj več vredne, kakor čete,. Utrdbe so bile izvršene v najnovejšem času zelo pravilno in na novodobni način. Premerjene so vse razdalje3 mogočne zgradbe iz cementa in železa, pod-mnirani jarki, električno nabasane žične ograje, vse io napravlja iz Tolmina nekak Przemysl, ki je za branitelje stokratne vrednosti. Toda ml moramo, tako piše italijanski list, zavzeti Tolmin^ ker z zavzetjem Tolmina morata pasti tudi Gorica in Gradiška in kjer je nadalje nemotega posest ozemlja ob reki Soči dv' sno od tega, čegav je Tolmin. Toda italijansko prebivalstvo mora vedeti, s kakšnimi težkočami je združeno zavzetje Tolmina, ker pr'/cle sovražnik vselej z novimi in nepričakovanimi ovirami. Da se za-branijo boji italijanskih čet s prebivalstvom na zasedenem ozemlju, je italijanski vrhovni, poveljnik odredil, da se odstrani vse prebivalstvo iz zasedenega o-zemlja. Za dovažanie živi za Avstrijce so določene visoke kazni. Naši težki topovi na koroški meji. Iz Vidma v Benečiji se poroča, da se je Avstrijcem posrečilo spraviti težke topove proti koroškim gorskim grebenom, katere so zasedli Italijani, Noč in dan se vrše težki artilerijski boji. V Tirole ni mogoče udreti. Brzojavke, ki prihajajo iz Verone, pravijo, da e Trentiao (južni del Tirolske) tako močno utrjen, da 'e nemogoče udreti v to ozemlje. Na vsak način bo zahtevala italijanska ofenziva velikanskih žrtev. Nekoliko hitreje Angleški listi priporočajo Italijanom, da naj j„u-darijo nekoliko hitreje in močneje." Francoski listi so nevoljni, ker Italijani ne pridejo nikamor naprej. Avstrijci se jih bra/nijo z lahBoto, kajti med tem nadaljujejo svojo ofenzivo v Galiciji s podvojeno močjo, — kakor da, bi sploh ne bilo italijanskega bojišča. Celo neki italijanski vojašuri strokovnjak se izraža v švicarskih listih: Dosedanji potek italijansko vojne je nerazumljiv. Italija je napram avstrijskim četam v taki premoči, da bd bila morala v 24, urah popolnoma kaj drugega doseči. Dosedanji boji dokazujejo, da — manjka italijanski armadi in njenemu poveljniku Ka-dorni podjetnosti in napadalnega djuha. Boji ob Soči. Švicarski listi poročajo z meje: Boj ob Soči se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Italijani so žrtvovali tisoče in tisoče svojih ljudii, da bi si z vso silo priborili prvo veliko zmago. Vsi njihovi poskusi pa so z groznimi izgubami odleteli na jeklenem jezu avstrijske armade. Do sedaj v bitki ob Soči Italijani niso prav ničesar dosegli; avstrijskih1 prelazov se ne da vzeti. Prva italijanska zastava. Prvo italijansko zastavo so dobili v roke hrvatski vojaki. „Dom" poroča: „Dični naš 4. bataljon 10. stotnije 53. polka si je pridobil veliko zaslugo za korist in obrano hrvatske domovine in habsburške dinastije, ker je povodom ljutega boja si osvojil prvo zastavo italijanskega alpinskega polka in vrhtega tudi polkovniško trubljo. Veselje nepopisno, hrabrost velika, a zmaga gotova!" Italija mora s trikrat večjo silo nastopati kakor naši. „Stampin" vojaški sotrudnik izvaja: Avstrijci se opirajo, na utrdbe. Italijani morajo zato nastopati s trikratno premočjo nasproti Avstrijcem in morajo ob Soči zbrati vsaj 1 m'Iijon mož. : Resnicoljubnost Italijanskih poročil. Iz vojnega Časnikarskega stana se poroča: Re sniooljubnost uradnih italijanskih razgîasovi osvetljuje neko vojno poročilo najvišjega italijanskega poveljstva, da obstreljuje težka italijanska artilerija trdnjavo Naborjet. S streli da je bSl zažgan del utrdbe in da je eksplodiralo neko skladišče streliva. Nasproti temu poročilu pribijemo, da jie s streljanjem zažgani del utrdbe neka lesena lopa, ki leži izven trdnjave v kateri se m nahajalo strelivo. Papirnati vojaki. „Berliner Tageblatt" je dobil naslednje poročilo iz mesta Lugano: O bojih na severo-izliodni italijanski meji ne zmanjka zanimivih novic. Da se „povsod prodirajočim Italijanom"' na zvit način zastavi pot, so Avstrijci prišli na misel, da preoblečejo drevesa v gozdu v avstrijske uniforme. Ker se Italijani na ta načtn niso dali premotiti, so Avstrijci napravili umetne vojake iz debelega papirja, Te „vojake" so naši postavili po vseh mogočih i ustojankah in strelskih jarkih. Italijanski vojaki so j resenečeni zadeli ¡ ". cele \rste takih j awirnatili vojakov. Seveda — so stale za istimi cele vrste živih avstrijskih vojakov, ki so z ognjem navadnih in strojnih pušk Italijanom pokazali pot, odkoder so prišli. Z divjimi biki nad Avstrijce. ItOjlijani so pri svojih napadih na avstrijske postojanke na višine Monte Corado (južno Tirolsko) uporabljali divje bike, katere so gnali proti postojankam, utrjenim z bodečo žico. S svojimi rogovi so živali morale delati Italijandm pot proti sovražniku. Tla novi način bojevanja je, kakor poročajo Italijani iz Rima \1 Pariz, imel zelo ugoden uspeh. Infajnteri-ja, ki je marširala za biki., je po kratkem odporu od strani Avstrijcev vzela utrdbo z naskokom. Posadka je orožje odložila. (Take debele izmišljotine spravljajo Italijani v svet.) Živali, ki so pravzaprav priborile zmago, sb bili divji planinski biki. Da se jih je ložje nagnalo zoper Avstrijce, se je za njihovim hrbtom sprožilo nekfaj bomb. (Biki, to je res novo „strašno" orožje,- s katerim se bodo Italijani borili proti nam!) Visoki dostojanstveniki vojni prostovoljci proti Italiji. Med prostovoljci proti Italiji se nahajajo tudi najvišji dvorni kuhinjski mojster grof Avgust Bele-garde, najvišji hlevni mojster Karol baron pl. Rum-mers in najvišji lovski mojster grof Tihun-Hohenstein, Drugi izpad naše mornarice. Že dne 24. maja, torej komaj po preteku 12 ur, ko je izročila Italija Avstriji napoved vojske, je uspešno napadel oddelek avstrijskega vojnega broJovia. izhodno italijansko morsko obal ter prizadjal Italijanom občutno škodo. Nad junaško-drznim činom ¡naše avstrijske mornarice je zavladalo takrat v Itfaliji tako osupnjenje, da je italijanski javnosti kar sapo zaprlo, Italijansko časopisje in italijanska javnost je začela odločno zahtevati, da proglasi Italija nad avstrijsko jadransko obal blokado, to je, naj zapre u-hod in izhod vsem avstrijskim ladjam. Italijan skal vlada se je udjala in proglasila blokado, ker je pri tem računala, da si ne bo upala zapustiti nobena avstrijska vojna ladja svojega pristanišča. Toda Italijani so se temeljito zaračunali. V noči od 17% na 18. junija je priplulo več avstrijskih križark in torpedovk v drugič pred izhjid-110 italijalnsko obal. Dne 18. junija zjutrlafl ob 4. uri 45 minut je priplul oddelek avstrijskega vojnega, bro-dovja, na čelu mu junaška križarska „|St. Georg", ki je že izza prvega napada dne 24. maja. Italijanom v dobrem spominu, pred italijansko pomorsko mesto Ri-mini in oddal 50 granat na mesto. Zlasti je merilo njaše brodovje na železniški most čez reko Marecchio železniške proge Rimini—Bologna in Rimini—Raven-na. Obstreljevanje je trajalo celih 30 minut. Prebivalstvo se je skrilo v kleti. Skoda, katero je povzročilo obstreljevanje, je velikanska. Porušenih je bilo več vojaških poslopij. Usmrčenih je l>ilo 20, ranjenih pa okrog 50 oseb. Mestni župan, je tolažil prebivalstvo, zajedno pa prepovedal, da se povzročena Škoda ne sme objaviti. Skoraj ob isti uri se je vršil napad oddelka avstrijskega vojnega brodovja na mesti Pesaro in Pano. Oddelek je obstreljeval hangar, t. j. prostora za zrakoplove, obrežni svetilnik in železniški most čez reko Arzillo, pri mestu Ffono pa most čez reko Me-tauro. Obstreljevanje je trajalo 20 minut. Dne 19. t. m. je pa avstrijski torpedni rušilec uspešno obstreljeval pristanišče mesta 'Monopoli, avstrijski zrakoplov je pa pošikodoval kolodvora mest Bari in Brindi-si. Italijanskemu časopisju je strogo prepovedano objaviti povzročeno vfelikansko škodo. Usmrčenih in pa ranjenih je bilo tudi več oseb. Avstrijske ladje so ob svojem „obisku" italijanske obali potopile tudi italijanski parnik, čegar moštvo so rešile. Italijansko časopisje izraža svfojo veliko nevol-jo, da je moglo avstrijsko brodovje nemoteno obstreljevati italijanska mesta in se istotako nemoteno vrniti v svoja pristanišča in obsoja brezdelnost italijanskega vojnega brodovja, češ, Anglija, Francija in I-talija nimajo dozdevno v Adriji nobenega — vojnega brodovja. Uradno se pa tolaži italijansko javnost s tem, da se ji obljublja, da bo italijanska morska obal popolnoma zavarovana pred napadi v trenutku, ko bo italijansko, angleško in francosko vojno brOdovje zasedlo vso avstrijsko morsko obal. Rade vol je prepuščamo Italijanom to slabo tolažbo. Naša slavna mornarica je pa vnovič dokazala, da živi v njej nesmrtni duh junaškega Tegetthoffa. Velika potrtost v Franciji. Genevskemu listu „Guerre sociale" se poroča iz Francije: Zavzetje Przemysla nam naznanja skorajšnji padec Lvova, Stavili smo v Przem,ysl velike na-de, saj se nam je že mesca marca zelo mnogo zatrjevalo, ka je odporna sila trdnjave velikanska. Sedaj pa slišimo, da je trdnjava zopet prišla v avstrijske roke. Mera je polna, V mnogih krajih je zavladala nezadovoljnost, jeza in ogorčenje. Kaj bo iz tega? Nahajamo se zopet v kritičnem položaju. Lvov bo padel .(op. ured.: Je že padel!) In Varšavo bodo morali morda Rusi v kratkem izprazniti. Našim zaveznicam se trgajo iz rok sadovi te velikanske vojne in kljub temu naj še upamo na zmago? Rumunija odpušča rezerviste Bolgarski list „Kainbana" je dobil poročilo iz Bukarešte, da je vodstvo rumunske airmade odredilo v veliki meri odpust rezervistov. Ne bo zelo pogrešenoj, ako trdimo, da so naše sijajne zmage v Galiciji uplivale na Romunijo v tem smislu, da ostane na vsak način nepristranska. Nemiri na Ruskem. V srednji Rusiji so izbruhnili veliki nemiri. U. radna poročila pravijo, da ljudstvo razgraja proti tamkaj naseljenim Avstrijcem in Nemcem. Drugi pa pravijo, da je ljudstvo nemirno vsled izgub v Galiciji in da glasno zahteva po miru. Podmorski boji. Nemški podmorski čolni so od 15'. maja do 15. junija uničili 52 angleških, 2 francoski 4 ruske, 5 švedskih In 1 potugalsko ladjo. Dne 20. ¡unija je nemški podmorski čoln v Severnem morju 100 km izhodno od šotslcega zaliva Firth of Forth sprožil svoj torpedo na angleško oklepno kri-žarko in jo zadel. O nadaljni usodi križarke ni zna- no. novice. * Novi prošt v Ptuju. Cesar je imenoval ljutomerskega dekana vlč. g. M. JurkoviČ za prošta in mestnega nadžupnika v Ptuju. * Hrvatje najboljši mornarji sveta. „Fremden-blatt" slavi junaštvo hrvatsk h mornarjev in opozarja na izjavo angleškega mornariškega atašeja nasproti glavnemu uredniku „Fremdenblatta". Rekel mu je: Avstrijska mornarica je najboljša na svetu. Ni sicer velika, a nobena se ne more primerjati z njenim moštvom. Ne zanikavam, da avstrijska mornarica prekaša angleško. „Agr. Tagblatt" pristavlja, da tvorijo mornarico pred vsem Hrvatje in Slovenci in da velja zato navedenima narodoma pohvala angleškega mornariškega atašeja. * Dr. Ivan llenkovič, drž. in dež. poslanec, sedaj na italijanskem bojišču, nam piše: Iskrene pozdrave vsem iz laške meje. Iz mirne gorske vasice o-pazujem artilerijski dvoboj pred seboj3 do drugih večjih spopadov pa tu Še ni prišlo, ker naše gore in naši vojaki tvorijo neprodiren zid. Domače ljudstvo je vzor zvestobe. * Framčan odlikovan. V nedeljo dne 13, junija 1015 je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono na traku hrabrostne svetinje g. Franc Stern, narednik pri div. sanitetnem zavodu št. 22, vojna pošta 48, za zasluge. Omenjeni podčastnik je Slovenec in rodom iz Frama, Ca? t ttmo! * Novice za Primorce. Predsednilštvo tržaškega namestništva uradu e zopet v Trstu, Tudi namestnik je tam in je le čez noč v Sežani. — 'Okrajno so-d šče v Kanalu ima sedaj svoj sedež v Grosupljem na Dolenjskem, * Nove določbe za uporabo žita in moke. Vlada je izdala novo cesarsko naredbo glede uporabe žita in moke za bodoče leto. Pšenica, resa, rž, ječmen, ajda, turšica je vsa, kolikor se je nažanje, pod zaporo, to so pravi, ž njo se sme razpolagati samo tako, kakor je v cesarski naredbi določeno. V obče ostane tako, kakor je bilo dozdaj, Za delavce in kmečke ljudi se namerava določiti večja množina moke za uporabo na dan. Natančneje v prihodnji številki, ko bomo imeli že naredbo v besedilu pred seboj. * Uradno določene cene za žito. Od vlade določeni komisijonar za nakupovanje rekviriranega žita plačuje v mariborskem okraju za pšenico 41 K 50 v, za rž 33 K 50 v, za ječmen 30 K 80 v in za lepo suho koruzo 34 K. Najvišje cene za žito, katere je štajerska c. kr. namestnija dne 6, decembra 1914 določila, in po katerih se je n. pr. pšenica pri prosti trgovini plačevala po 44 K, niso več v veljavi. 41 Sedanje maksimalne cene za žito ostanejo v veljavi do 31, julija t. 1. Vse nove pridelke;, razen tistega, kar bo kmetovalec za prihodnje celo leto neobhodno doma potreboval, si bo prisvojila uradna vojna žitna družba in ker vse kaže, da bo letošnja letina izbor na, zato je že sedaj gotovo, da bodo nove maksimalne cene, po katerih bo imenovana žitna družba pridelke pokupila, znatno nižjfa. Kdor ima še sedaj nepotrebno veliko zalog, naj jih pravočasno proda, če ne bo imel veliko izgubo in kdor bo svoje žito hitro omlatil in pred 31, julijem po stari ceni prodal, bo vsekakor več zasluži^ kakor tisti, ki bo s prodajo odlašal, Prihodnje leto ne bo pomanjkanja In bo pravočasno vse tako urejeno, da nihče ne bo mogel po oderuško špekulirati, * Še nekaj o rekviriranju žita. Po mnogih občinah za to določeni komisarji in komisionarji rekvi-rirajo žito. K temu si dovoljujemo nekaj opazk, katere bi naj upoštevali uradniki in ljudstvo samo. Pred vsem se mora povdarjati, da se je popisovanje zalog žita dne 28. februarja, katero je za rekviriranje me-rodajno, izvršilo z veliko naglico in zelo p o -vršita o. Kmet je moral navesti, koliko kilogramov pšenice, koruze i. t. d. ima v zalogi. Vsak je navedel le približno množino ž;tne zaloge. In lahko se je zgodilo, da se je zmotil v svojo škodo, da je več povedal, kot je v resnici imel. Torej ni čuda, če se' daj pri rekviriranju nima n t enega odvišnega zrna, ampak še za svojo uporabo premalo. Naj to gospodje uradniki upoštevajo. Nadalje bi opozprili u^adniike, ki rekvirirajo, naj postopajo z ubogim kmečkim prebivalstvom prizanesljivo. Noben stan radi vojske ne trpi toliko žrtev kot ravno kmečko ljudstvo, torej bi ne bilo na mestu, ako bi se sedaj proti njemu preosorno postopalo. Končno pa priporočamo kmečkemu ljudstvu, naj bo mirno. Komisarju pojasni, da res nimaš ne trohe odvišne zaloge, da moraš imeti žito za seme, za delavce i. t. d. in videl boš, da boš z lepo, mirno besedo več opravil, kot pa z drznim nastopom, s kletvijo, grožnjami i. t, d. Lepa beseda povsod lepo mesto najde! * Miatilnica deželne kmetijske šole v St. Jur-ju za mlatev kmetovalcem. Kakor je od več strani slišati, prizadeva khetovaloem mnogo skrbi posebno letošnja mlatev. Mlatev z ročnimi mlatilirJoami, še manj pa mlatev s cepci bo nemogoča, ker manjka delavcev, z motorj; na bencin in drugimi takimi tvarinami pa. ker jih primanjkuje. Z vitlom (gepeljnom) blo že še šlo, pa vendar boli počasi in v zlo živine, katere tudi ni preveč. Žita se je več nasejalo kakor druga leta, pa ono tudi prav dobro obeta. Veliko zna biti ležeče na tem, da se žito naglo omlati in za trg pripravi, da pa to koiikor najmanj mogoče delavnih moči odtegne za druga enako nujna dela. Vpoštevaje te okolh nosti, se je ravnateljstvo deželne kmetijske šole v St. Jurju ob juž. žel. odločilo predlagati za šentjursko kmetijsko šolo nabavo popolneje mlatilnice s parnim gonilom, ki naj bi, vsaj v okolišu tudi drugim kmetovalcem koristila. Dovolila se je nabava prevozne mla-tilne priprave s parno silo. S to bo mogoče na dan omlatiti okoli 3000 snopov, kar odgovarja prilično 00-90 metersikim stotem znija. Pripomniti je treba, da loči že stroj sam zrnje, pleve in slamo, da bo na raz-polago tudi priprava za vzdigovanje in tresenje slame, da odpade toraj mnogo drugega dela, ki je z navadno mlatvijo v zvezi, Da se namlati in očisti 1000 meterskih stotov zrnja, to je približno od 77 na"zemlje (za 1 ha 2-3 hI posetve) s tem strojem, trebalo bo približno vsega vkup največ 200 delavskdi moči, med temi večinoma ženske, ko bi trebalo za navadno mlatev najmanj 1000 čvrst h delavcev, N. pr. v 100 dneh popolnega dela bi se znalo namlatiti G000—9000 met. stotov zrnja z 4800—7200 delavcev manj, kakor navadno. Ce še pomislimo, da stroj žito tudi že očisti, da toraj odpade mnogo naknadnega dela, moramo to napravo toliko višje ceniti. To dejstvo je pri sedanjih razmerah tako sila važno, da/ je pričakovali za to podjetje več zanimanja. Da se bo zamogel čas boljše razdeliti in porabiti, bi kazalo, da se Isti, kateri imajo namen, da puste svoje žito na ta način omlatiti, zglašujejo kolikor mogoče zgodaj.. Kjer dopuščajo ceste in mostovi dovoz 28 m. stotov težkih strojev in je približno do 50. m. stotov zrnja za namlatiti, tam se zna mlatiti na mestu, manjši' posestniki ali taki z težjim dovozom morali bi pa snopje do mesta, ki bi bilo ugodno za postavljanje strojev, voziti. Stroški za to miatev se bodo še le v sporazumu z večjimi kmetovalci primerno, določili, nikakor pa ne bodo isti presegali povprečnih stroškov mlatve z ročno mlatilnico, temveč bodo gotovo mnogo nižji, Pri prijavah bi bilo kaj dobro, da dotičniki omenijo, ali jim je ljubša mlatev proti deležu (merici zrnja,) ali proti gotovini, Pri-glašuje se pri ravnateljstvu deželne kmetijske šole v St. Jurju ob juž, žel. (Opomba uredništva: Mlatilnice v St. Jurju ob juž. žel. se bodo lahko posluževali edino posestniki dela celjskega in Šmarskega okraja-Radi izrednega pomanjkanja, delavcev pa bi bilo želeti, da bi se take mlatilnice preskrbele tudi za druge okraje, predvsem za Mursko in Ptujsko polje, Sa^ vinjsko dolino, Posavje i. t, d. Kaj ko bi v tem oziru okrajni zastopi sporazumno z deželnim odborom storili potrebne korake in bi se z merodajnitmi Činitelji posvetovali glede nabave parnih mlatilnic.) * Seja,;te ajdo. Sejanje ajde se je že v mnogih krajih zelo opustilo. Kmetje pravijo, da ajda „ne stori" več, da dobijo komaj setme nazaj i, t. d. Glavni vzrok, da ajda dobro ne obrodi, je, ker se k strnišni ajdi ne gnoji. Poljedelski strokovnjaki pravijo, da se gnojenje nikjer tako dobro ne splača kot pri ajdi, Pri sejanju ajde se torej drži teh pravil: 1. kakor hitro ječmen., rž ali pšenico požanješ, navozi vsaj nekoliko gnoja na njivo, 2. zorji in posejaj ajdo kolikor mogoče hitro, ker pozna ajda rada pozebe in ne dozori dobro, 3. orji srednje-plitvo, ker ajda ne požene posel*, no globoko svojih koreninic. — Ce komu primanjkuje semenske ajde, naj se obrne do soseda. Žetvene komisije naj skrbijo, da se bo po občinah posejalo letos kolikor mogoče mnogo ajde. Ako v katerem kraju popolnoma primanjkuje semenske ajde, se je treba o-brniti na Zvezo gospodarskih zadrug (Genossen-schattsverband) v Eggenbergu pri Gradcu, * Setev poznega zelja. V prihodnjih dneh se začne na Srednjem in Spodnjem Štajerskem saditev poznega zelja, Ako že pri vseh drugih setvah velja pravilo „Ne sejaj pregosto!" je to zlasti posebno važno pri zeljnatth sajenkah, ici pridejo potem na prosto polje. Ako so rastline gosto nasejane, se stiskajo, vse silijo na dan in postanejo seseda, k)ar je naravno, dolge in tanke. Take sadike rastejo pri ne posebno ugodnih vremenskih razmeralh le počasi in mnogokrat zelo slabo, večkrat nastanejo vrzeli, ki se morajo pozneje zopet izpolniti. To pa daje mnogo več nepotrebnega dela. Kolikor mogoče redko sadi selj-nate sajenke in iz gostih vrst vzeti sadike, ki se presadijo ali dva ali tri tedne stare semenke v posebno gredo. Tu postanejo steblaste in jedrnate ter rastejo zaradi svoje večje odpornosti in bogatejših korenin hitreje in enakomerneje. Pregosto nasajevanje je pa velika napaka pri saditvi zelja. Tega bi se morali posebno letos kolikor mogoče izogibati, Iz vsakega s6-mena mora zrasti uporabna rastlina in iz vsake sajenke velika zeljna glava. — Kdor še ima kaj prostora, naj še do konca mesca junija sadi zeljnate sajenke. * Oddaja za vojno službo nesposobnih konj. C. in kr. vojno ministrstvo je odredilo za čete in druge zavode v domovini, da se morajo od sedaj naprej odbirati za vojno službo nesposobni konji ako je mogoče premestiti konje, ki pridejo k pregledovanju, v prihodnjo stalno konjsko bolnišnico, brezplačno, oziroma samo z majhnimi stroški (torej peš), brezpogojno potom stalnih konjskih bolnišnic. S tem se naj onemogoči prekupovanje teh konj in se naj zlasti preskrbi več konj za poljedelstvo. Samo v onih krajih, kjer bi se morali prevažati taki konji v konjske bolnišnice po železnici (pri razdalji Čez 30 km, oziroma iz kakega drugega utemeljenega vzroka), se mora vršiti odbiranje, kakor dosedaj, potom licitacije. K licitaciji je pripustiti samo prošnjike, ki se morejo izkazati z uradno izkaznico, da so morali radi sedanje vojne oddati konje z razvidnicami (vprežene vozove) vojni upravi in da potrebujejo konje za lastno uporabo pri poljedelstvu ter v industrijskih in obrtnih obratih. Od konjske licitacije je brezpogojno izključi^ konjske trgovce, oziroma prekupovaloe. Kdor želi kupiti te vojaške konje, naj se obrne po svoji občini na okrajno glavarstvo, odkoder bo dobil potrebna pojasnila. * Žetveni dopusti in odpusti vojaških oseb. Z ozirom na veliko gospodarsko važnost, da se pravočasno opravijo vsa žetvena dela, je vojno ministrstvo nanovo sporazumno z domobranskim ministrstvom odredilo, da dobe vojaške osebe, ki se ne nahajajo na boiišču, žetvene dopuste. V posebnih izjemnih slučajih bodo tudi vojaške osebe za časovno omejeno dobo oproščene od Črnovojniške službe. Nadalje se je odredilo, da bo moralo tudi vojaštvo pomagati prii žetvi. Iz ponovne objave se razvidi, da polaga vojaška u-prava veliko važnost na to, da se žetve redno izvršijo. * Vinogradi zelo lepo kažejo. Po nekaterih krajih sicer nasta\iek grozdja ni bil posebno obilen, a ugodno vreme zadnjih dni je pripomoglo, da je trs tako lepo ocvetel, da se grozdje ni osulo, ko je v času trsnega cvetja bilo vetrovno ali daževno vreme, Pričakovati je zelo ugodne vinske letine. Trs je ocvetel skoro 14 dni poprej kot druga leta. * Tržne cene v Gradcu. Debeli voli 256 do 280 K, srednje debeli 232 do 252 K, suhi 216 do 228 K; debele krave 232 do 248 K. srednje debele 168 do 208 K, suhe 152 do 161 K; biki 216 do 260 K, mlada živina 201 do 250 K; teleta 250 do 280 K, izjemoma 290 do 300 K; mlade svinje 330 do 370 K, debele svinje 852 do 360 K, srednje debele do O, mesce svinje 350 do 360 K; ovce 150 do 180 K. (Pri goveji živini veljajo cene za 100 kg žive teže, pri teletih, svinjat in ovcah za 100 kg mrtve teže.) Seno 100 kg: sladkr 9 do 11 K, kislo 8.00 do 10.00, slama 8.00 do 9.00 K; pšenica 41.50, rž 33.50, ječmen 30.80, koruza 40 proso 50 K, oves 27.30 K. ajda 60 K, fižol 90 do W K, grašica 180 K do 200 K, leča 200 K, proseč pšeno 100 do 140 K, pšenični zdrob 120 K, koruzo' zdrob 68 do 96 K, ržena moka 64 K, pšenična mck* St. 0 96 do 118 K, št. 4 80 do 96 K, Št. 6 (črna) 6: do 72 K (100 kg). Jajca komad 12 do 14 v, krompir 20 do 26 v 1 kg, mleko 32- do 34 v liter. * Nova odredba glede cest. Na podlagi odloka armadnega poveljstva naše armade, ki se bori zoper Italijane, z dne 10. junija, je štajerska c. kr. namest-nija izdala strogi ukaz, da se mora povsod skrbeti za to, da so ceste pripravne za prosti promet vojaških pošiljatev vseh vrst,, kakor tudi za vo'aške avtomobile. V tem oziru se morajo odslej cestno-policijske določbe strogo upoštevati. Ker se vrši promet tudi po noči, se mora skrbeti, da se prometni zadržki, kateri se po dnevu ne morejo odstraniti ali ki iz drugih važnih razlogov morajo ostati tudi po noči n. pr. cestne zgradbe, plazovi, zatvornioe pri mitnicah in železnicah) dovolj močno in primerno označijo s potrebnimi varnostnimi znamenji, posebno s svetilkami. Na-mestnija je naročila podrejenim oblastim, naj strogo pazijo na to, da bodo vozovi na cestah po noči dobro opremljeni z gorečimi svetilkami. Iz vojaških ozirov je še nadalje prepovedana naprava svetilnih znamen.' (signalov). Za mesta velja nadalje strogo določilo, da se mora voziti vedno na levi strani ceste in se mora tudi na levo izogibati. Kdor se ne bo držal strogo teh odredb vojaške oblasti in namestniie, se bo strogo kaznoval. * Kovači podražijo svoje izdelke. Na zborovanju zadruge kovačev v Gradcu se je sklenilo, da se cene za kovaške izdelke podražijo in se za kovaško delo sploh nastavijo višje cene. Kovaški mojstri utemeljujejo svoj sklep s tem, da so se zadnja leta cene živilom in kovaškim potrebščinam dvTignile zia 150%', plačila kovaškim pomočnikom pa so se povišala za 100%, med tem, ko so kovači cene svojim izdelkom in svojemu delu dvignili komaj za 20%. * 42 do SOletni črnovojniki, ki so bili vojaki, ne bodo klicani k prebiranju. Naš domobranski minister baron Georgi je dne 22. junija izjavil nekemu odposlanstvu, da 42 do 501etni črnovojniki, ki so svoj čas služili pri vojakih, ne bodo klicani k prebiranju, ampak bodo morali kar brez prebiranja iti pod orožje. Še le pri vojakih se bodo ti črnovojniki zdravniško natančno preiskali. * .Mura zastražena. Ker je na Ogrskem kolera, je na Murskem polju Mura za prehod zastražena. * Prostovoljni strelci — orožniki. Ker se je mnogo orožnikov vpoklicalo na bojišče in druge vojaške varnostne službe, so se posameznim orožniškim postajam na deželi pridelili kot pomočniki prostovoljni strerci. * Stroge obsodbe vojaškega sodišča. Dne 15. junija je bil v Ptuju pred vojnim sodiščem obsojen vojak 17* pešpollka Valentin Sporer v smrt na vislicah, ker je dne 31. maja po noči v Žabjaku pri Ptuju v družbi z nekim Kokolom napadel starega posestnika J. Markeža in ga oropal 144 K, ure in nekaterih drugih predmetov. Vojaški poveljnik je obsodbo na vislice spremenil v smrt z ustrelitvijo. Sporer je bil dne 18. junija oi) 5. uri 15 minut na dvorišču pionirske vojašnice ustreljen, — Ključavničar Nikolaj Na-dasti v Kaplenbergu je bil dne 21. junija v Gradcu obsojen na smrt, ker je dne 6, junija v Kapfenbergu v neki gostilni zakUcal „Bviva Italia!" Vojaški poveljnik je smrtno obsodbo spremenil v 151etno težko ječo. — TopniČar Rudolf UUrioh je bil v poncleljek dne 21. junija v Gradcu obsojen na smrt, ker je ube- žal iz voiaškega zapora. Vojaški poveljnik je smrt.k. kazen spremenil v 18Ietno poostreno ječo. * Za oslepele vojake. Sveta vojska za Kranjsko vabi vse dobrohotne Slovence, da se z ozirom na. ta,tiedenski praznik sv. Jianezai Krstni kav zaŠjSlniHca abstinentov, prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. zdržijo opojnih pijač in prihranek darujejo za oslepele vojake. To je zelo hvalevreden predlog, ki je tembolj času primeren, ker se je bati, da bode vsled bojev \ kršnih južnih gorah več oslepelih' vojakov kakor na mehkih galiških tleh. Skoda, da „svete vojske" niso za nabiranje darov razposlale položnic. Zato je treba, da si sami pomagamo. Merodajni krogi naj ljudstvu priporočijo lepo misel in morda tudi poskrbijo, da se denar res zbere. Na Slovenskem Štaerju se naj zbrani denar odpošije naravnost v Gradec na na-mestništvo, kateremu se naj/ namen natančno označi. Nabiralci morajo imeti kajpada oblastveno dovoljenje. Pozor! „'Grazer Volksblsaltf poroča iz poštnih krogov, da prihajajo na mnoge slovenske kmete dopisnice od njihovih v Rusiji ujetih sinov, ki sporočajo starišem, da naj pošljejo denar na to in to adreso. Dopisnice so pisane z enako pisavo, v lepi pravilni nemščini. Poštni krogi domnevajo, da gre za goljufijo, zlasti ker dopisnice nimajo nikakega pečata ruskih oblasti. Menimo, da bi bilo v prvi vrsti potreb;.».. da preiščejo celo zadevo naše oblast". Ce dopisnice nimajo pečata ruske cenzure, oziroma ruskih oblasti — kako pa pridejo v roke naših ljudi? Zaključitev poduka na ljudskih šolali. Naučno ministrstvo je naznanilo štajerskemu deželnemu šolskemu svetu, da se naj prošnjam starišev, ki želijo predčasno zaključitev ljudskih šol, oziiroma predčasni izstop učencev iz šole, ugodi. Gre se pred vsem za to, da se otroci, ki so nad 10 let stari, pritegnejo lahkemu poljskemu delu. * C. kr. gimnazija v Mariboru. Vstop v I, razred za leto 1915-16. Vpisovalo se bo za I. razred od dne 22. do dne 27. junija,- ,vsak dan od 11. do 12. u«-re dopoldne v pisarni gimnazijskega* ravnateljstva. Vpisovanje se more izvršiti tudi pismeno po pošti, a-ko se pošlje raivna,teljstv(u zaanje šolsko spričevalo (naznanilo) in krstni list. Sprejemni izpiti se bodo vršili dne 28. junija. Učenci se zberejo dne y210. ure dopoldne pred gimnazij slkim poslopjem. Pristojbin ni plačati nikakih. Glede sprejemnih izpjitolv v jeseni (v septembru) se bo pravočasno objavil razglas. Maribor. Vpisovanje za I. letnik je na učiteij? šču šolsk|ih sester v Mariboru za šolsko leto 1915-16 dne 28. junija, oziroma dne 15. septembra, od 8. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit v prvem terminu se začne dne 28. junija, ob dveh popoldne, v drugem pa dne 16. septembra. Za pripravnico, meščansko šolo, vadnico ter otroška vrteča je vpisovanje dne 15. septembra. * Maribor. Zadnji čas se občrt ¡o opaža, da kmečko prebivalstvo vedno manj živil prinaša in pri-važa na trg. Za to je iskati dva vzroka: Prvič sedaj vedno bolj primanjkuje vsakovrstnih živil tudi na deželi pri kmet h-proizvajaleih, na drugI strani pa postajah razmere na mar.borskem trgu s časoma take, da se n ti ni čuditi, če kmet svoja odviš a živ la raje kam drugam proda ali uporabi doma, nego da bi jih zapeljal v Maribor. Ce kmet z ozirom na splošno draginjo in pomanjkanje delavcev ceno svojim pridelkom malo dvigne, nastale splošen a večiaoma neopravičen hrum in šum med nekaterimi obiskovalci mariborskega trga. Tako smo n. pr. opazovali v soboto dne 19. junija v Koroški ulici zanimiv slučaj. Kmetica Ekart od Št. Janža na Dravskem polju je pripeljala na trg, ker je imela, tudi neke druge opravke v Mariboru, voz krompirja. Kakor nam je zatrjevala, se plačuje krompir merica na domu sedaj po 1 K 30 v in še vir šie; toliko plačuje zanj tudi vojaštvo. Ker kmetica n bila poučena, da je mariborski magistrat določil 1 K kot najv'šjo ceno zfe merico krompirja, je istega pro dajala po 1 K 30 v. Kar naenkrat pa se je zbrala krog vozu truma ljudi, ki so začeli kričati nad našo kmetico in nastal je vik in krik. Policijski stražnik je prijel kmetico in jo tiral na magistrat. Voz je ostal brez varstva, a krompir je pridno izginjal z voza. Ko se je kmetica čez nekaj časa vsa razburjena vrnila z magistrata, je morala na polica;evo povele prodajati krompir merico po 1 kroni. Zdi se nam, da bi bilo priporočati, da M policijski stražniki, če že mora.,;o ubogo kmetico odtirati od voza, morali vsaj postaviti pr: vozu kako stražo, da zasebno "metje ne bo trpelo škode. * Maribor. Franc Golob, uradnik v deželni bolnišnici v Mariboru, se je kot vojak artilerist bojeval v trdnjavi Przemysl. Cele mesce ni bilo nobenega glasu od njega. Družina je že bila v strahu za, njim. Nekateri vojaki, ki so se vrnili s severnega bojišča, so tudi pravili, da je Golob padel zadet od šrapnela. Dne 18. junija pa je njegovla žena dobila od svojega moža( dve dopisnici iz mesta Merw (izhodno od Kaspiškega morja) v Transkaspiji, Turke-staii v Aziji. Od tam piše svojim domačim: Draga ženka! Najprej Te iz srca pozdravim in poljubim, in istotako vse otroke, ter upam, da bodeš te vrstice gotovo v roke dobila. Pišem skoraj vsak dan, ampak razmere in neizmerna oddaljenost so take, da dvomim, če doseže vsako pismo svoj cilj. Natančneje ža-libog se ne smem izraziti, zadostuje Ti nlaj, da sem Še živ in da gojim jedino le željo, biti zopet združen z Vami, ljubi moji! Vse drugo bode Bog j-omagal. Za to pa ne pozabite mene v molitvi, ki stremim in hrepenim za Vami v daljni Aziji. Vroičina narašča že do 46 stop. R. — Na drugi dopisnici pa: Merw, dne 12. 5. 1915. Draga ženka! Upaim, da si že katero mojih dopisnic prejela, kar bi me vsaj toliko pomirilo, da veste, da sem še pri življenju in da mislim noč in dan na Vas. Bog daj doživeti tisti rlajdostni trenutek, ko se vrnem v Vašo sredino; večje sreče si ne želim. Pri Tebi bodem si zdravje gotovo okrepil, prepričan, da me bodeš gojila kot zvesta ljubljena žena. Ostanite mi zdravi, dokiler se ne vidimo. Poljubim Tebe in otroke Tvoj Te ljubeči mož Franc. — Golob je rodom iz Št. Janža na Dravskem polju. * Maribor. V torek dne 22, junija je v rezervni bolnišnici št. 1 umrl vo.ak 73. pešpolka Andrej Vejlil. Umrl je za jetiko. Rajni se je udeležil boev na severnem bojišču. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne. * Maribor. Od danes naprej bo na progi Maribor—Ljubljana ter med Prafearskim in Budimpešto vozilo zopet več rednih vlakov. Ko dobimo natančni vozni red, ga bomo objavili. * Ruše. Gospod Alojzij Glaser, ki je bil zopet 4 tedne v preisikovalnem zaporu v Gradcu, je zopet prost. * Sv. Marjeta ob Pesnici, Zašel se je nekam 23 letni Franc Kočjaš, Revež ie božjasten, srednje velikosti. Kdor ve zanj, naj to javi občinskemu uradu Vosek. * Jarenina. Na severnem bojišču je dne 12. junija padel, od sovražne krogie naravnost v srce zadet, stotnik 47. pešpolka, tukajšnji rojak Ferdinand Ornik. Rajni je bil edini še živeči sin gospe Ane Or-nik, bivše spoštovane gostilničar ke in posest niče v Jarenini. Star je bil 32 let,. Padli se tudi v; vojaški službi kot stotnik ni sramoval svojega slovenskega rodu, ampak je s svojimi podložnimi rad govoril v mili materinščini. Pokopan je bil v gtališki vasi Poto-czyska v poseben grob, odkoder ga bodo pozneje prepeljali v Jarenino, Naj mu bo tuja zemlja lahka! St. lij v Slov. gor. TukJajšnji gostilničar in trgovec s sadjem Janez Polak. je dobil te dni s severnega bojišča poročilo, da je njegov edini sin Ivan, ki je bil letošnjo pomlad kot črnovojnik prideljen armadi, padel, zadet od ruskega Šrapnela. Padli je bil miren, povsod spoštovan in ljudomil mladenič. Naj mu bo tuja zemlja lahka! Globoko potrtim roditeljem pa naše sožalje! Naj ju tolaži zatvest, da je njun sin Ivan kot junak žrtvoval svoje mlado življenje za cesarja in domovino! Sv. Jakob v Slov. goricah. Iz ruskega ujetništva se je po devetih meiscih oglasil Feliks Doki in kakor piše, je zdrav in se nahaja v mestu Skotovo. Pismo je dafiriano od dne 26. februarja in je došlo v roke domačim dne 1. junija. * Sv. Jurij v Slov, gor. Tukaj še je za vojne namene nabralo: 149* kg bakra, 75 kg medi, 10 kg kositra, 29 kg cinka, 13 kg svinca, 14 dkg srebra in 5 g zlata. * Sv. Jurij v Slov. goricah. Peter Zemljič, vi-ničar v Partinju, se je oglasil iz ruskega ujetništva. Zemljič piše svoji ženi Elizabeti, da je ujet in si želi skorajšnjega svidenja. Sv. liolfcnk v Slov. goricah. V občini Ternov-Ška ves se vrši dne 30. junija velik živinski sejem. Z dovoljenjem namestnije smejo tudi posestniki iz sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. goricah prignati svojo živino. Pričakovati je mnogo kupcev. Posestniki, priženite veliko lepe živine na ta sejem. * Sv. Jurij ob Ščavnici. Ivan Mir, ki služi pri 26. domobranskem pešpolku, piše svojim domačim, da je Še zdrav in da se je že večkrat srečal na bojišču s smrtjo. Stari vojak je kakor maček. Ce ga udariš po glavi, še ivedno beži. ¡Taki smo tudi mi slovenski vojaki. Ne bojimo se ne krogel, ne šrapnelov in tudi ne smrti.. Mi vedno zmagujemo in upam, da ne bode dolgo, ko se bo sklenil m?r med nami in Rusi. * Sv. Jurij ob Ščavn ici. \ pondel;ek dne 7. .linija po noči je vzel ljubi Bog k sebi blago ženo in ljubo mater Alojzijo Topolnik iz Selišc, staro 58. let. Rajna je še bila v petek in nedeljo v cerkvi pri sv. maši in prejela sv, zakramente. V nedeljo zvečer je še celo večerjala z domačimi, potem legla k počitku, od katerega ni več vstala; zjutraj so jo našli mrtvo. Bolehala je že dolgo na srčni bolezni, kateri je tudi podlegla. Bila je navdušena branilka sv. vere in mile domovine. „Slov. Gospodar" in „Straža" sta bila redna hišna obiskovalca in njena prrijatelja. Komaj je čakala vsakega petka, ko je prišel ljubi gost v hišo in ji prinesel neštevilno novic iz širnega sveta. Mi plakamo za teboj, draga žena in mati, ker izgubili smo veliko, ko smo položili tebe v hladni grob. Tolažimo se z upanjem, ker si prinesla seboj pred večnega Sodnika toliko lepih čednosti kot dobra žena, ljuba mati, branilka sv. vere, vrla rodoljubka, da te je poplačal ljubi Bog stotero. Počivaj v miru! Naj-blažji ti spomin! * Vučjavas na. Murskem polju. Dne 20. t. m, je umrl visokospoštovan mož, dolgoletni župan naše občine, g. Anton Heric. Bil je tudi mnogo let ud kraj-nega Šolskega sveta in okrajnega zastopa. Rajni je bil brat p. Kalista Heric, zgraflitelja mariborske frančiškanske cerkve. Bil je vedno zvest pristaš S. K. Z. Njegovi štirje sinovi so: eden je "rančiškan. drugi doktor medicine, tretji doktr filozofije, četrti pa študira jus. Svetila blagemu možu večna luč! * Sv. Križ na Murskem pelju. Franc Cernjavič, ki služi pri 20. lovskem bataljonu na severnem bojišču, nam piše, da so slovenski vojaki silno veseli, ko dobijo „Slov. Gospodarja" na bojišče. P|ri njegovem voju se kar trgajo za list. (Opomin za domače: Naročajte za svojce, ki so pri vojakih, naš list. Za četrt leta stane samo 1 K.) Naš bataljon (20.) požene Ruse povsod, kamor pride, vi beg. Zdravi smo še, hvala Bogu, vsi. Mnogo pozdravov rojakom Muropolj-cem! * Ormož. Prebivalci, ki smo navezani na nakaznice za moko, si dovoljujemo vprašanje, kako to, da dobivajo kmet'e za državni upravi prodano pšenico za meterski stot K 41.50, rž K 33.—, ječmen K 30.30 in koruzo K 34,— in ml pa moramo plačati trgovcu za najslabšo krušno moko (krušna moka samo po imenu, iz nje se niti ne da speči kruh) kg po 84 vin. in še več? O beli moki, ki se prodaja po kroni in tudi dražje, niti ne govorimo. Ker udje krušne oskrbovalne komisije kupujejo od kmeta zrnje po isti ceni, katero je oblast določila, in ta oena sedanjim, razmeram primerno ni pretirana, trgovci pa ubogim ljudem prodajajo najslabšo moko več kot dvakrat dražje, nastane vprašanje, kdo je temu podraženju moke kriv? Prizadeti pozivamo pristojno oblast, da zadevo preišče in krivca pretiranih cen po postavi kaznuje, Družine ubogih slojev, ki smo navezani na krušne karte, smo od draginje tako prizadeti, da ne moremo mirno prenašati nepotrebno pretirane cene moke. * Hum pri Ormožu. Tu preSd krat Wim po hudi »olezni umrli g. Jožef Stebih se je trudil vse življenje za svoj in svoje stare matere obstanek. Vzdržal se je s trudapolnim delom rožnih vencev in s i otovan-jem s skioptikonom. Vreden je nagrobnega spomenika. Ker pa ni sredstev za, to, prosi nadučitelj Anton Porekar nekdanje pokojnikove sošolce, prijatelje in znance, da mu pošljejo v ta namen prilične doneske. Preostanek se bode izročil njegovi materi v poboljšek starih let. Imena darovalcev se razglasijo v naših časnikih. . Crešnjevec pri Slov. Bistrici. V bližnjem železniškem predoru je našel dne 15. junija n2 % obrestna mera odgovarja našim razmeram, višja obrestna mera je nenaravna. * Grobelno-Rogatec. Na železniški progi Gro-belno—Rogatec je promet zopet otvorjen. Z Grobelne-ga vozi proti Rogatcu osebni vlak in sicer po dohodu vllaka, ki vozi z Maribora ob 2. uri 53 minut popoldne. V Rogatec pripelje ta vlak ob 8. uri zvečer. Iz Rogatca pa vozi vlak zjutraj ob 7. uri in ima na Gro-belnem zvezo z vlakom, ki pripelje v Maribor okrog opoldneva. * Kebelj na Pohorju. Iz ruskega ujetništva se je oglasil Ivan Fridrih iz spoštovane Fridrihove rodbine nad gradom. Mladenič je bil lepega vedenja, naroden, pošten in priljubljen povsod. Leta 1911 je šel k vojakom v Celje, kjer je bil kot trobentač prideljen k domobranskemu pešpJolku Štev. 26. Ivan se je vojskoval že v začetku vojne v Galiciji z Rusi, kakor tudi Rok Fridrih, ki je bil v Galiciji težko ranjen, a je sedaj že zopet v ognju. Zadnjo dopisnico so stariši sprejeli od Iv(ana dne 14. decembra 1914. Bojeval se je hrabro ves čas z Rusi in je marsikaterega poslal na oni svet, a je bil v boju ujet. Iz ruskega u-jetništva piše dne 5. aprila dopisnico, ki so jo njegovi stariši prejeli dne 26. maja. Dopisnica, se glasi: Sprejmite srčne pozdrave od svojega sina Ivana. Pozdravljam vas, dragi stariši, sestre in sosedi! Z Bogom, dokler se ne vidimo! Sem sedaj v Srednji Aziji, blizu železniške postaje Kaalika (Rusija). * Dobrna. Dne 30. majnika je priredilo Bralno -Vnštvo igro s petjem in deklamacijami v prid Rude-čega križa. Ob enem se je še vršil tudi občni zbor Br brega društva. Vsled nenavadno ('obre udeležbe se " lahko odposlala precejšnja svota Rudečemu kri-i u. Celje. Vpisovanje in izpraševanje učencev za I. razred c. kr. samostojnih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov v Celju se ho vršilo d- o 28. junija t. 1. v zbornici slovenske gimnaziie. Učenci aj nr nesejo seboj krstni list in zadnjo naznanilo ljudske šole. * Celje. Franc in Konrad Goiogranc, sinova g. stavbenega podjetnika Ferdinanda Goiogranc v Ga-berju pri Celju sta še oba od začetka vojne na bojnem polju v Galiciji. Z dne 2. junija poročata, da sta še oba čvrsta in zdrava, ter da je bil Franc Goiogranc odlikovan s srebrno svetinjo hrabrosti. — Dne 8. junija je umrl v Celju priljubljeni zdravnik dr. 1-v an R ebi, Bil je dober katoliški mož. * Celje. Strežnik v celjsM rezervni bolnišnici Dominik Bohorč nam piše, da je po večmesečni bolezni sedaj toliko okreval, da se bo že sredi mesca julija vrnil iz bolnišnice v Postyenu na Ogrskem zdrajv nazaj v Celje na svoje mesto. * Celje. V petek, dne 18. maja, je v Gradcu u-mrl Martin Terpotitz, upokojeni ravnatelj terboveljs-kega premogovnika. * Celje. Na severnem bojišču je padel Koračin Franc, nadpioročnik pri 3. polku tirolskih strelcev. Padli je bil rodom Celjan. * Celje. Za domobransko vojašnico se bo postavilo zopet šest novih barak za bolne 111 ranjene vojake. Delo je prevzel tesarski mojster Jožef Nieikrep iz Maribora. * Ljubno. Ivan Ermenc, sin ljubenskega župana v Savinjski dolini, piše dne 15. junija iz srbskega bojišča: Mnogo pozdravov Vam pošiljam iz južnega bojišča in Vam ob enem naznanim, d|a sem še vedno zdrav in se mi prav dobro godi. Tukaj na bojnem polju sem že od 20. maja, kjer so večinoma artilerijski boji; naši topovi prav dobiro učinkujejo. * Luče. V nedeljo, dne 13. junija, so nam zvonovi pra,v žalostno naznanjali smrt dveh za domovino padlih junakov Jakob Pečovntk je padel mesca maja v Galiciji. Njegovi tovariši naznanjajo, da ga je zadel Šrapnel. Bil je takoj mrtev. Pokopan je za-se v enem grobu. Rajni zapušča ženo in dvoje otrok. Bil je zvest pristaš Kmečke stranke, ud pevskega zbora, požarne brapibe ter izobraževalnega društva. Za domovino je tudi padel kmečki sin Franc Jerevč-nik, po domače Gabršov. Bil je od začetka vojske in vso zimo do spomladi v Galiciji, potem je bil v Gra,-dcu tri tedne, nakar je bil zopet j oslan nazaj v Galicijo, a je na j otu umrl. To je že sedma žrtev, ki jih je vo ska zalite-, a'a iz naše fare. Svetila, obema večna luč! * Rajhenbiirg. Obletnici» posvečanja nove župnijske cerkve Lurške Marije v Rajhenburgu se bode vršila v petek, dne 2, julija, sledeče: Dne 1. julija zvečer: pridiga, slovesne večernice in spovfedovanje; dne 2. julija, ob šestih zjutraj, slovesna sv. maša, ob pol desetih dopoldne procesija; s sv. Rešnjim Tel., pridiga, slovesna sv. maša, katero bodo služili mil, g. opat trapistov s škofovimi injsignijami. Popoldne ob pol treh slovesne vačernice in zahvalna pesem. Za spovednike, ki bodo spovedovali romarje, je preskrbljeno, 2adnji poroCil m deila v četrtek, 24Junija. Najnovejše avstrijsko uradno poročilo. Rusko bojišče. Uradno se razglaša: Dunaj, 23. junija. Severo-zaliodna in zahodna bojna črta lvovs-kega pasu je bila ob ruski obrambni postojanki Zo'-k i e w—M i k o 1 a j o w zasedena odj močnih ruskih čet. Ob 5. uri zjutraj dne 22. junija so dunajski domobranci zavzeli z naskokom utrdbo Rzezno ob cesti Janovv—Lvov. Od severo-zahoda so prodirale v tem času naše čete čez višine izhodno ok potoka Mlynov-ka in so z naskokom zavzele nekaj okopov precl utrjeno višino Lysa Goro. V teku predpoldneva so bile v nadalljnem prodiranju proti mestu v Krvavem boju zavzete ostale utrdbe in utrjene naprave na se-verno-zahodni in na zahodni bojni črti. Na ta način .je bila ruska bojna črta vnovič prebita in sovražnik, ki je zopet imel težke izgube, je bil prisiljen se u-makniti. V zasledovanju so predrle naše čete notri do višin izhodno in severno-izhodno od mesta in so prekoračile južno od mesta Lvov cesto, ki pelje v Mi-kolajovv. Navdušenje prebivalstva je bilo velikansko, ko je general konjenice Bohm-Ermolli ob 4. uri popoldne ukorajkal s Četami druge armade v mesto Lvov. Tudi pri Z o 1 k i e w u in izhodno od R a v a -ruske se Rusi umikajo. Posamezni sunki sovražnika ob reki T a n e ^ d°P°,dM ® »«boto wd 8. do 12. ure dopoldn» isvzemii praruik«. V nndaih arah se «prej« Pojasnila se daja jO in pro8n^e Preit:n,0o Tfak delavnik od 8. dO ia. ure dopoldne in od a. do 6. are popoldne. Posojilnica Ima tudi na razpolago domač« trraailno nabiralnik«. Stolna ulica št« 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo), i Liiiii»aaaasfcB-^ ■■■■mmmmm^MMMamMMn■■■nammasMMBHBm^BBMnMH i im »ih. i miiiihtaiiaiiuniiiiiiini mnam iinm idf Loterijske številke. Trst, dne 16. junija 1915: 70 fiG £6 6 53 Dunaj, dne 19. junija 1916: 83 85 68 79 11 fVrlrrtimili mladenič ali * 4 »OVniK mož, ki je le količkaj ve*č službe, ne takoj sprejme v stoni cerkvi v Mariboru. Mesečna plača 80 K in postranski dohodki. Prosto stanovanje Naslov dop.sov: 8to!no iupnišča, Maribtr. Učsnca is pošiese hiže se sprejr.ip pod ugcdaimi pogoji na 3 ali 4 leta Dobra spričevala se ieli.o. Vstop takoj. Trgovec Traun, Ptujska gora. 831 Uieiieo, k&teri ja z dobr;m uspehom dovršil šolo, se takoj ¿prejet v trgovin- z mešanim blagom Jr. aip Cernelč, 8v. Peter pod 8». Gi rami. 339 Sllkarekl in pleskarski »5fnro ie sprejme. Dobi »tanovanje ia tracn. Jaij Jcteišnik Brandisgass* Ss. 8, MA£ibor._ 3^5 Za veletrgovino z železnino se išče s primerno šolsko ' uu izobrazbo. Prošnja sinov pošten h rodbin naj se pošlje na ii" slov: Pett-r Majdič. Cel j.. ovčjo, oprano io neoprano knpis vsako množino po najvišji ees proti takojšnem plačilu ter pla&i vožajo sam. Veletrgovina R. Sf@fni^clsi Celje štev. 17 (Štajersko.) 50 |o cenejša: Affisrikansfes štediln» kavs, rrie aromatična, izdatna in štediias 5 kg poskoana rreča 11 K frank po povzetju. Pol kilograma »sl^ prima najfinejši čaj K 2 30 oddijs A. Sapirs, sksport kave bs i» j s G alan ta 496, Ogrsko. S 78 * Prihodnja petkova „Straža« bo zopet prinesla obširen poznam padlih, ranjenih in ujetih vojakov naših domačih polkov. , Straža" stane celo leto 10 K, pol leta 5 K, četrt leta K 2.50. — Naslov: Upravništvo lista „Straža", Maribor. * H. n. žnpane opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru: ProSnje za dovoljenje Klanja, oziroma prodaje govedi In prasio, kakor tudi Potrdila o podelitvi dovoljenja za klanja telet. KNJIŽEVNE NOVOSTI. * Tretji natis „Nemščine brez učitelja." L dol: Nemška slovnica za samouko. 2e drugi natis te knjige se je vsestransko tako prikupil, da se ga niso posluževali le samouki, temvoč se je jel bolj in bolj širiti tudi v šolali, kjer je nudila knjiga, kot najpriročnejša za pouk nemščine, učiteljem izdatno pomoč, Tako se je pokazala silno hitro potreba tretjega natisa, ki je ravnokar izšel. Ta natis je še neprimerno boljši od drugega, tudi je za 24 strapi pomnožen. Cena pa je ostala nespremenjena in znaša K 1.20 za broširan izvod. Drugi in tretji natis te knjige je izdal spreten veščak na podlagi dolgoletnih skušenj. Dobi se tudi ša drugi del „Nemščine brez učitelja", M je bolj praktičnega pomena in obsega slovenskot-nemške razgovore za razne stanove, prilike in potrebe; tudi drugi del veljia, broširan K 1.20. Oba dela skupaj vezana v celo platno pa veljata samo K 2.80. — Dobiva se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. * „Sv. Krlžev pot za vojni čas." Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilov! tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkiah. „ olzna Avstrija." Kdor mi pošlje v kuvertu za 50 vinarjev novih neporabljenih znamk in pa svoj natančen naslov, pošljem mu takoj štiri nove krasne pesmi: 1. „Solzna Avstrija", 2. „Slovo in ločitev", 3. „Blagor mu v tuji zemlji" in 4. „Godci svetovnega plesa". Kdor pa že prve tri ima, lahko si tudi četrto samo zase naroči, stane 20 vinarjev. S tem plača pesem in pošto. Naro-čuje se pri Izdajatelju Mat. B e 1 e o pri Sv. Bollenku v Slov. gor. via Ptuj, Štajersko. 398 ..... TESARJE sprejme Ivan Spes, načelnik zadruge tesarjev v Mariboru in posestnik parnega mlina in parne žage v Mariboru, Windenauerstrasse štev. 26. Tesarji zar služijo po Kakovpsti dela po 50, 60 in 70 vinarjev na uro, stanovanje prosto, živež dobijo po ceni pri delodajalcu samem. __393 M Finarjen dvf'ioe-'«v, * k*j«T6 Unk» Bttr r»4:t9 Bili} gLlVBi »*»šk s 4035 po-äobaxi. ¡aber ko-rttrteik, p*trei*i> i« is. wiá i kühiih pre-imeúít c«!» m f «Sake«* *aaí>&aj i« I. levare» a.-, Ha» Ifawi, v kr< 'ivMTM v Moa*« íKrfcO fe. 801 í&Hw-V Ptít«. natL-«e ío^ m ss* K 4-30, 5 K. tnbn« äfria S-se, aiklaste. fewäük* S ar« a kukavic 8 4Í3 E, ^¿ai-srr. s K-. PwäiJjA r» ^¿t Koben ráiko. SfeMKa¿«r» 4o<-oí¿-«ui ají i»-S» ü -m Učenec iz boljše hiše se takoj sprejme pri čevljarskem mojstra J Egger v Mariboru, Stolni trg ¡4. Velika svata denarja w aunore oakiječiti vsako-snur, ki postano naš narocnil PreEpJačna pojasnila pošilja: šračkisvno zasiopstve it, i5 Ljub!jane= '.54 Hi>iio Martin poprej Fal Štajersko zdaj Landw. Reg. 26 4. Komp. Maribor prosi svojo ženo n»j mu na znani, kje se nahaja. 408 V*bHo k •bSnemu 2bori Osrednje ' zadruge za vno&vaiije živine in pospešovanje živinoreje v Mariboru, registrovana zadruga z orne j jsno zsveze, kateri se vrši v pon deljek dne 12. julija ob 10. uri redpoldce 7 /gdnitnih prostrrih. Daevni red: Por.čilo Dtčel-stva. 2. Poročilo rad*orstv&. 3. 0 dobrenje rač. lakijučka 2a i. ¡914 4. Poročilo o i/.vrjeni revivji. 5. Slučajnosti K ob'lai udeležbi va-| bi načel.tvo. B94 Tkalo! In tk> Ik* ki izdelujejo plat n6 za jadra in cevi, najdejo stalno m dobro plačano službo v tovarni Tton^orf, p L.binsu pri Gradcu. Sta. ersko. 400 Sedlarski is Ssvljerski pomočniki za delo znrjoni se sprejmejo v tovarni Tbocdcif pri L benau pri Gradcti. 401 Zgubila se je na poti med Žumer-kom in pcsta>'> Grobelno srebrna znotraj potlačena t&batjera (tolač-nica) z monogramoin A. R in temenom ca pokrovu. Pošteni najdi telj naj jo pošlje na župni urad Piištauj proti nagradi. 40 3 Trgs*sk! u5en«o, priden iz poštene hiše s primerno šolsko izrbrazbo bolj žiml se takoj sprejmeta v trgovini z mešanim blagom J. Belina Macelj, p. Podlehnik Štaj. 899 Voditeljico podružnice na deželi, obeh deželnih jezikov in mešane trgovine zmožna, ne prem!ad&, sprejme takoj Paula Staraschins, tigotka, Cirkovce pri Pragarikem. Kočijaž se išče. Vsled vpoklicana dosedanjih uslužbencev k vojakom, se s 1. julijem 1916 bprejmo zanesljiv kOČIjaž samskega stana, ki tna dobro ravnati z žlahtnimi konji, v trajno slnžbo. Neomadeževano živ ije&je je pogoj sprejema, dosluženi vojaki-konjeniki imssjo prednost. Ponudbe; podpirane i žepnijsko-oradcim ¡spričevalom nravnosti, se n*j v pošljejo nr-j ;aije do 2f>. junija t 1. oskrbnlitvu kn. gk. posestev v W!ndentu, p. Msribtr. Dva trgovska sotrudnlk», ena ah dve pmdtjalki mešane stroke in krepek dečko kot ufenec, se takoj sprejmejo pri tvrdki Martin Ogo-reve, Konjice, 8p. Štajersko. 888 Svetovna vojaka dok- 7uje jasno, da samo oni zs more prenašati skoraj nečloveške nt pore, ki ostane trezen. Zato zahtevajte v vsaki gostilni kot pijačo Izvrstne ljutomerske pokalice Fedsr Kukovec, tvornica pokalic in »odavice, Ljutomer. 311 iltrapiSnic© najboijšo rinogr*dno od Jesserniga si lahko vsakdo naroči tudi na obrok* pri Zinauer & Co,, Sv. Jak6b V Slov. gor Posebno v letošnjem letu bodo vsled pomanjkanja vitri-jcla in delavnih moči jako pripo ročljivo da ima vsak svojo škro pilnico. Cen;ki zastonj. 297 Sprejsr eta takoj 2 trgovska pomočniki? >:ventnelno prodajalka zmožna slovenskega in nemšsega jezika. Josip Uliaga, trgovec, Maribor, Tegethifova ulica 885 Velika iadetns pofaci as katofe v t»| draginji sraja jt, dober domači mhm s aailavd» karanje b». kakor se asJteja jr; vsake« navadne«! isfere^ /■■<: . v Naznanjam, da v moji trgovini dobivate zanesljiva kaljiva semena za polje in vrte po solidni ceni ""Posebno priporočam od predenca očiščeno: Domač® aH konjsko defeijne sem«, potem Lucerner aH nemška, Jakama! za enkrat kositi, Esparsef, takozvana večna detelja, Travlno seme za mokre in snhe travnike, Korenjevo seme, Runkelnovo repo, rudečo dolgovato, rumene: dolgo in okrofelovato, Svinjsko salafo. Vseh vrst semena za vrte, kakor tndi rafljo in za vinograde. Obilnega obiska pričakujoč biležim z velespoštovanjem MM. Hočevar ' Glavni trg št. 10, tik farne cerkve trgovina Špecerijskega blaga. Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju registrovana zadruga z neom. zavezo Obrestuje hranilne vBo&e po II 01 12 lO od dneva vloga do dneva vzdiga. Rentni davek plača posojilnica sama. 4 Daje posojilo na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Uradne ur® za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne - Posojilnica daje tndi domače hranilnike. - » lastni hiši (Hotel ,j*rl belem volu') v Celju, Graika cesta 9, l.nadstr. Izdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno druStvo. Odgovorni urednik: Franjo Zebot. Tisk tiskarne sv. .Cirila v Maribora,