295
Politične  stvari.
Ali bo kaj s pogodbo z Ogri?
Deželni zbor Dunajski je 4. dne t. m. zopet pričel svoje delo, v kratkem se bo zbral tudi Ogerski; obeh čaka važno delo, na dnevnem redu imata pogodbo med obema polovicama države.
Več ko 10 let je že preteklo, kar je bil sklenjen „zakon" med Avstrijsko in Ogersko, ki se dualizem zove in že čez leto dni se ukvarjate vladi s ponov-ljenjem te zveze. Obravnave o tem so se vršile jake burno, padale so hude besede in večkrat je bilo mini-sterstvo prisiljeno ponuditi odstop; cel6 od zunaj pretečo nevarnost so hoteli porabiti Magjari v svoj prid in priganjali Avstrijski državni zbor, a ta se nikakor ni hotel podati.    Magjari   svojega  namena niso dosegli.
Potem so poslali oba zbora domii, nadjaje se, da do jeseni se bodo razburjeni duhovi pomirili in trdo-vratnost omehčala. Tudi od zunaj so pričakovali ugodnega vpliva. Ali se je prva nada spolnila ali ne, to se bo kmalu pokazalo; zadnja se ni. Težko pa tudi, da bi se bili poslanci Avstrijskega zbora poboljšali v Ma-gjarskem smislu. Razmere finančne na Ogerskem so preslabe, prežalostne, nasledki slabega gospodarstva Magjarov preočitni, s takim gospodarstvom se Dunajskemu zboru ne morejo prikupiti. Magjari se zde vsem nezmožni za lastno gospodarstvo; z državo, ki je prišla popolnoma na kant, se Avstrijska polovica vendar ne more in ne sme zvezati na podlagi enakosti. Po dua-lizmu je tedaj država politično in gospodarsko onemogla. Beustova poakušnja se je skazila in v Cislajtaniji bi najraje imeli, da bi preteklih 10 let ne bilo. Za novo pogodbo imajo Magjari na Dunaji sila malo upanja, največje, česar se morejo nadjati, je to, da vse ostane v „status quo" — pri starem.
Pa še tudi za to je malo upanja. Zdaj, ko gre za to, da se Avstrijska monarhija vtika v vnanje do-godbe tako, kakor bi bilo njej v prid, utegne odkljen-kati dualizmu; Magjari se zel6 motijo, če mialijo, da se bo vsled dogodeb na jugu njihova reč rešila v zborih po njihovi volji. Demostracije za Turke, ki so sni"' godile v tem času po Ogerski zemlji, so vendar nekoliko odprle oči nemškim Dunajskim poslancem, da vidijo, kam merijo Magjari. Menda vendar ne bodo na Dunaji hoteli plesati po Magjarskih goslih, niti si ne bodo dali narekovati s Pešta take vnanje politike, ki bi bila edino Magjarom v prid. Potegniti se za Turke — kakor žele Magjari — bilo bi za Avstrij.o poguba, še   najbolj   zagrizeni    „turški   listi"  si   ne   upajo   več
priganjati k temu in trditi, da bi bilo koristno. Nova pogodba taka, da bi Avstrija odjenjala in Ogerski vnovič kaj pridala, bi storila Magjare še bolj prevzetne, že zato si bodo takraj Litave še bolj premislili , predno bodo privolili v novo državno zvezo z Ogersko.
Res, da so nekateri zmirom zvesti privrženci Au-ersperg-Lasserjevega ministerstva za pogodbo bolj voljni, toda razkolstvo v „ustavoverni" stranki je tako, da mi-nisterstvo zdaj res nima večine na svoji strani. To razkolstvo bo med zborovanjem še napredovalo, dosti je vzrokov za to, in podoba je, da do popolnega razdora ni daleč. Ako se opoziciji posreči pridobiti si one , ki so se od ustavoverne stranke že zdaj odlušili, potem ni dvombe, da bo pogodba splavala po vodi.
296