TRIBUNA nikola damjanič BOJKOT KEMIKOV - STOP Vnonedeljek. 13.3.1972 sc je 3. letnik kemijskih tehnulogov odloči ¦ ikot predavani in vaj /a nedoločcn čav iilavni problem je fizikalna Minija kot pogoj /a prchod v 4.lctnik. Vondar ni v/.rok samo v tein, v/ rok je - tako piše v bilteni - v /astarelem naciiui študija. v okostenelem udiem načrtu in /astarclih pcdagoških ineiodah. Po rcdni poti so se pro hlcmi rcšcvali poeasi ali pa se sploli niso. do. 15.3.1^72 je bil sestanek / nekaterimi profcsorji na njihovo in i,io. Prisotni piofcsorji so se / \ečino /ahtev študcntov strinjali. Apclirali so. naj prekinejo s štrajkom. Ob 17uri je bil /bor študenun na tekstilni faknltcti. kcmijski tehnologi so na zboru nastopili /. naslednjim programom: "Študentje zahlevamo izdajanje skripta /.\ \aje ob začetku vaj in ne na koncu ali sploh nc. kot je bilo to pn \.i> ih iz ti/ikalne kemije, fizikalno •kemijske anali/e. .malitske kemije. anorganske in organske tehnologij c. Zahtevamo. naj profesoiji izdajo vsaj neavtorizirano izdajo skript, ki bi bila okvirni, ne pa tudi edini učni pripomoček. Študent na predavanjih ne more biti administrator. Zahtevamo kvalitetnejše vaje, ki bi bile osno vane na seminarskem delu. S tem bi se efektivnost vaj povečala. Zahtevamo, naj bodo i/ predavanj in vaj ukinjene zastarele metode v ke miji. ker se takc mctode danes več ne uporabljajo. Zahtevamo večje število izpitnih rokov iz predmetov, ki so pogoj za p rehod v višji letnik. Ti naj bi bili razporejeni tako, da bi si študent lahko razporedil čas za študij. Želinio tudi več rokov čez poletje, Izpitni roki naj bodo v začetku šolskega leta okvirno precizirani za celo leto. Izredn o pereč problem so izpitni roki pri prof. Perparjevi. ki jih samovoljno postavlja in pri nrof. Tišlerju, ki inia minimahio števiio rokov. Zahtevamo boljšo povezavo teorije s prakso: povezavo predavanj s pr aktičnim seznaiijanjem s proizvodnimi procesi. Zahtevamo, naj bo pri reelekciji ali novi nastanitvi profesorjev in asis tentov upošteviino zlasti njihovo pedagoško in ne samo znanstveno d elo. Zahtevamo urnik, ki bo urejen racionalno. Ker imamo predavanja na pe tih različnih kn jih. izgubimo nnjogo easa. Zakaj imajo nekateri profe sorji dulučen te min za predavarija že več let, čeprav je le-ta neugoden Mštudente in povzroča vrzeli v urniku? Zahtevamo, da >lo take obremenitve, kot je bila \ /imskem semestru 1971/72 v tretj.Mii letniku kemijske telinologijc, ;ie pride več /40 ur nateden/! .¦¦ Zadokaz o znižanju kvalitete študija fizikalne kemije navajamo naslednje podatke: povpr >čna ocena opravljenih izpitov limitira k 6! Še nobeno leto ni bilo tolil o komisijskib izpitov. kot jili je bilo letos /20/. Vzrok: študentje so pri iljeni opraviti ta izpil v krajšem roku. O nesmiselnosti se lekcije v 3.1etnil u govori podatek, da pavzira v 3letniku od 144 študento vkar 56! Ti štu ientje so šli že skozi dvojno selekcijo! Zaradi takih po ;ojev in zato. kev je tizikalna kemija eden od temeljnih izpitov, zahteva no ukinitev tizikalne kemije kot pogoja za vpis v 4.1et nik. Ti pogoji vodijo do osipa, ki ni realno nierilo za sposobnost, delav nost in kvaliteto študentov. Dokler bodo na naši fakulteti vladale take ra zmere, »"neninio da fizikalna kemija ne moie biti pogoj za prehod v ¦J.letnik. za obsioječe tri generacije. Zahtevamo, naj no\o vpisana generacija dobi nov kvaliteten učni načrt, ki naj bi veljal vsaj za čas študija te generacije." aip.ščini je bilo prisotnih vcč kot 200 stiidentov in nekateri /ain rani profe:.orji«f5!Jiivila so je dobata. ki je potekala v okviru zasta ih zahtev šmdontov. \ c«.' diskutantov je poskušalo pojasniti scdanic ¦ na fakultoti. kriti/iiali so delo posameznih profesorjcv [v. ponia ijc leluii.čnih pript iiidcmiv na lakuiicti. Prodlogi so sc vrtcli v /aca un.un krogu: oni so bili /a nadaljcvanjc ^trajka do skupščinc. ki bo v srcdo. 22. l.ni.. dn?gj pa so piedlagali. naj se bojkot prckinc in se spet / io rodna prodavanja. Ta. drugi predlog, se je i/oblikoval predvsem .ni piofeso; jev. Diago Babič jc predlagal, naj bi Inijkot prerascl v / a!>cdbo fakultcte.la predlog ni bil sprejet. Po dolgotiajni. ra/grgani in iieučink(.)\ ni deltati - /a kateio jc bilu krivo slal)o dolaviio prcdbcil.si vo - je bil sprcjc predlog, da se do skupščinc nadaljujejo predavanja v obliki posvetov .ij; s profcsorji o morebitnih sprcniembah v učnem pn^ gramu. Vtisjc. >ia so študcntjc in profcsorji naredili komproniis. k.ar pa ne pomcni. da je to nckaj slabcga. Pieccjšeii vpli\ na (.losczcn spora/ uni je imcl prof. Šiltar s svojini govorom in ia.'la'janjem posaiiKViiili STUDENTSKI LIST ST. 18 LETNIK XXI LJUBLJANA, !!9. MARCA 1971 CENA 1 Ndm zahtcvah in prcdlogih zeic konkretni. Slaba stian problcma jc niogoL\ ta. da so se izognili širši ojeni situacijc in da s) v svojih zahtevah na stopili dokaj parcialno. Ja>no je, da so bistven-- spreniembe študija ni< g«če samo z akcijami. ki i)i potekalc na celoti i univerzi. VZROKI, POVOD IN NAMEN BOJKOTA PRE DAVANJ IN VAJ NA ODDELKU ZA KEMIJO FNT VZROKI: Neustrezno vrednotenje pe Jagoškega dela profe in reelekcije zahteva od profesorjev predvsem zr delo in pri tem zanemarja i ujnost in težavnost ! Napačno pojmovanje in s t .>m nizka raven peda( predavanja ex cathedra, sla ^a vsebinska povezav ješolski način opravljanja vij, baziranja sttidija i na ustvarjalnem mišljenju. Vse to pogojuje dejst anja na kemiji reducira na tudij za izpite, kolok obveznosti. Slaba organizacija študijskt ga procesa: časovna prostorska raztresenost pre davanj in vaj, siaba p in vaj (pomanjkanje učnih jripomočkov za prec kanje seminarskega in teamskega dela, premajhn razporeditev izpitnih rokov, neustrezne oblike p Generacijska in konceptuaina trenja na oddelku trenje znotraj in med posarieznimi katedrami^C prav tako slaba organizacij; študijskega procesa st pedagoškega in znanstve o-raziskovalnega del orjev. Sistem elekcije anstveno-raziskovalno edatioskega dela. oškega dela. To pomeiw i predavanj in vaj, sredn a memoriranju namesto o, da se pridobivanje z /ije In druge predpisane .eusklajenost urnikov, edpriprava predavanj avanja in vaje), pomanj d število in neustrezna ^everjanja znanja. za kemijo, ki prehajajo elna posledica tega pa j,. n vsebinska nepovezano ; na kemiji. POVOD: Študijska preobremenitev v 3. letniku kemijske ehnologije (40 ur na te den) in neupravičena selek ija na prehodu iz 3. ' 4. letnik (nad 50% osi p) študijskem letu 70/71 NAMEN: KRATKOROČNI: Odprav anje povodov za boj rjev. DOLGOROČNl: Znanstveno-raziskovalno in pe lagoško delo na Unive rzi naj bosta ekvivalentna, iedno obnavljanje pe( agoškega kadra (perso nalne rešitve), vsebinsK,; rai siritev samoupi^vnih pravic študentov (vklju čevanje študentov v elekcij ke in reelekcijske ko nisije in kolegije, ena kopravno obravnavanje štu lentov in profesorjev v samoupravnih orga nih), sodobnejši učni progr im, ustrezna organiz; cija študijskega proce sa, odpravijanje vzrokov za spore znotranj in med katedrami, aktiviranje in politiziranje študentov ir profesorjev, njihovo vključevanje v družbeno procese, notranja diferenci, cija med profesorji in študenti na relaciji d obro delo-slabo delo, večji jngažma študentov it profesorjev za ureditev materialnih pogojev študijskega procesa (večje p ostorske kapacitete la boratorijev in predavalnic, azširitev sistemizacij: delovnih mest, ureditev stanovanjskih razmer predvsem za asistente) in nveljavitve izobraževanja in znanosti v naši družbi. KOMENTAR: Ugotavljamo, da akcija štu ientov oddelka za kemijo na FNT ni bila dovol j jasno razumljena v ožjem krogu fakultete, še rnanj pa ustrezno prezent irana širši javnosti. Res je, Ja smo študentje teh učnih fakultet usmerje bolj v reševanje konkretnih problemov študija, > endar s tem še ni rečeno, da ne razumemo globljih v :rokov in širšega ozas ja problemov, s katerimi smo se soočili. Zato povdarjamo, da naša akcija ni in ne more biti enkra tna in se ne more končati i. kompromisno rešitv jo najbolj kratkoročnih problemov. Povdarjamo tudi, da je naša akcija s niselno tesno povezaiu. prizadevanji študentov ost lih fakultet za kvaht :iivno spremembo študi; skega procesa in je tako ed ;n iztned pobudniko* nadaljnje radikalizacije j. zlobec BRAVO, ŠTUDENTJE Študentski krvodajalski aktivisti so bili letos kar zadovoljni. Med krvo dajalsko akcijo, ki so jo oganizirali po fakultetah 14. in 15. decembra, so nabrali tristošestdeset krvodajalcev, kar znese približno tri /!/ odst otke študentske populacije. Po posameznih fakultetah fakultetah je udeležba nasiednja: Medicinska fakulteta .................................................................. 57 Višja šola za zdravstvene delavce ................................................ 48 Pedagoška akademija ................................................................ 41 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, kemija, kem. tehn...... 41 Filozofska fakulteta .................................................................. 30 Višja šola za socialne delavce ..................................................... 29 Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo, matematika, fizika ..... 23 FSPN, Višja upravna ................................................................. 13 Veterina .................................................................................... 13 Farmacija .................................................................................. 12 Strojna fakulteta ....................................................................... 11 Elektro fakulteta ...................................................................... 10 Ekonomska fakulteta................................................................ 9 Pravna fakulteta .............................................................,.......... 8 Visoka šola za telesno kulturo ................................................... 5 FAGG ....................................................................................... 5 Gozdarska ................................................................................. 3 Agronomija............................................................................... 2 Seveda pa so tudi visokošolski zavodi, ki niso premogli niti enega sameg a krvodajalca. In sicer: TEKSTILNA TEHNOLOGIJA BIOLOGIJA MONTANISTIKA AKADEMIJA ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO LIKOVNA AKADEMIJA , GLASBENA AKADEMIJA' Ob teh podatkih nikakor ne smemo zamolčati še enega, morda najzani mivejšega, Teološka fakulteta se je, kot že več let nazaj, udeležila krvo dajalske akcije stoprocentno /!/. Kot že rečeno, akcija je bila glede na prejšnja leta relativno uspešna, Najpreprostejša primerjava študentskih treh odstotkov z odstotki v slo venskem merilu nam pokaže dokaj drugačno podobo. V Sloveniji imamo registriranih 350.000 krvodajalcev (20% populacije), na leto daje kri okoli 70.000 Slovencev, kar znese 4% populacije. Realno pa je ta odsto tek še precej večji, saj lahko kri dajejo samo prebivalci med osemnaj stim in petinšestdesetim letom. To pomeni, da je odstotek krvodajalcev v resnici skoraj še cnkrat večji. Študentje kot posebna družbena sku pina smo torej prav pri repu lestvice. Ra/logi za to klavrno situacijo najbrž obstajajo, vendar pa bi jih v tem trenutku težko našteli in orisali. Prav tako bi ne imelo smisla tarnati o malomarnosti in neodgovornosti študentov. Lahko bi govorili o la/.nein humanizmu, o licemerstvu. Ob lanskoletni krvodajalski akeiji študentov smo v Tribuni objavili jedek članek, ki razkrinkava študentsko revolu cionarnost, ki skopni že pri prvi, najpreprostejši konkretni akciji. Štu dentje pridigamo revolucijo, ustrašimo pa se že preprostejše injekcijs ke igle. Tu se skrivajo laž in prazne besede in poza. Mislim, da problem ni tako nreprost. Na eni strani imamo veliko večino popolnoma indolentnih študentov, ki jih ne zanima pravzaprav noben problem razen njihovega študija. To je eden izmed vzrokov ne-odziva na akcijo. Ti študentje nas tu niti ne zanimajo. Vprašanje se predvsem po stavlja za tiste, ki so bolj ali manj aktivni v drugih študentskih akeijah (teach-ini, manifestacije, demonstracije, zasedba FF, kjer je sodelovalo več tisoč študentov. . .). I,ti v stotinah na ulico, protestirati proti obst oječi družbi, prepevati internacionalo, razlagati o svoji notranji stiski, govoriti o viziji nove, boljše, humanjše družbe, zgražati se nad potroš niško miselnostjo, žvižgati pred maksimarketom, Hkrati pa skomigniti z rameni ob pozivu z.a dajanje krvi. Izmišljevati si vse mogoče neumne razloge. To ni zdravo, to hujša oz. redi, kri tako in tako prodajajo v tuji no ipd. Rekel sem že, v preprosto razlago o nemoralnosti in hipokriziji ne mo rem verjeti. Vzroki se skrivajo drugje. Ta nedoslednost med besedami in dejanji je eden osnovnih problemov ne samo študentov in našega giban ja, ampak družbe nasploh. Po eni strani živimo v nekem novem nači nu mišljenja, v popolnoma irealni sferi Komunističnega manifesta, Prog rama ZKJ, našega pojmovanja partije in socializma, po drugi strani pa živimo s celim svojim telesom in dušo v tej družbi, tukaj in sedaj. In to je naša prava resnica, naše pravo mišljenje, naš pravi socializem in naša edina partija. Zato so naše fiktivne vrednote v tem svetu tako malo v redne in niti sanii ne verjamemo vanje. So izven nas, ne morejo nas niti prepričati niti potegniti za sabo. Sami v sebi smo sicer često razdvojeni^ vest nas nekoliko zaskeli, ne premakne pa v nas nobenega bistvenega vzvoda. Enako je s to krvjo, ki je nismo dali. Ampak tudi ta članek bo v nekaj dneh pozabljen. In spremenilo se ne bo prav nič, vse dokler bomo priznavali to dn.. za svoj<\ vse dokler se bomo enačili s tem siitemom, dokler bomo li in čutili tako, kot nas učijo, dokler bomo živeli v prepričanju. da je logika, ki jo živimo, edina možna in realna. Vse dotedaj bo komu nizem in socializem in revolucija in partija za nas samo nekakšna ek sotika, ki nam bo lajšala mirno spanje in omogočala izlivanje odvečnej mladostne energije. Dokončno smo pomirjeni s svetom, ki bi ga morali spremeniti. Vse. k ar delamo v njegovem okviru, delamo zanj, za njegovo perpetuiranje. Govorimo eno, živimo drugo. Ta članek morda ni tisto, kar bi moral biti. Namreč opomin malomart in bre/brižniin študentom. In hkrati poziv, naj se naslednje krvodaj alske akcije udeležimo v večjem, mnogo večjem številu. Nove akcije, ki bo 17. in 18. aprila. Vsak poziv bi bil brez pomena. Dvojnost, nedo dnost in ne-zaresnost, ki v njej živimo, ne bomo mcgli /brisati s polliti a krvi. Bo pa to prav gotovo en korak. Korak proti naši samozadovolj nosti in samozadostnosti. To ne bo nobena radikalna sprememba, nel dirckten upor zoper to družbo, zbirokratizirano in zmaterializirano. Bo pa vseeno nekaj, kar bo vsaj malo načelo logiko, ki nas vse obkro ža. AL TERNA Tl VNA UNIVERZA Leta in leta že čutimo, da nam naša univerza ne ustreza; vsak tarna poi, je, vsak predlaga svojo rešitev problemov; vsi venomer govorimo o krizi erze; vsi opozarjamo na zaostanek univerze za razvojem v tujini; vsi ho čemo sprememb; tako ne gre več naprej! Debatiramo, sestankujemo, imamo komisije, odbore, skupine za refor mo unoverze, pišemo, tarnamo. Vse ostaja na besednem nivoju, karavar a pa gre dalje, univerza sivi in omet odpada! Tedaj je potrebno čimprej nekaj storiti - preizkusiti nove možnosti v življenju, eksperimentirati, učiti se v praksi. Samo tako bo rešitev resmi no naša, življenjska, preizkušena. Učimo se na svojih napakah! Zato pripravljamo drugačno - alternativno univerzo. Opozoriti sicer mo amo, da je naša univerza opredeljena le per negationem, vemo samo, ka kšna ne sme biti; nimamo pa točno začrtanega okvira svoje univerze, m ti ne mislimo, da ga moramo imeti. Najvažnejše je sedaj osvoboditi se st rahu, da sami ne moremo! Naša univerza mora biti resničen odraz naš /h želja in naših zmožnosti, naša univerza moramo biti mi sami. Le takc bo to nekaj resničnega, živega, otipljivega. Od nas je odvisen uspeh alip olom alternativne univerze. Naša temeljna izhodišča so naslednja: 1. Alternativna univerza najuveljavi NOVNAČIN študija, predavanj, Avtoritativna hierarhičnost nima prostora na naši univerzi. Vsi smo ena> upoštevamo le avtoriteto argumentov, vsi se učimo. Razgovori, semina rji, kritičen študij morajo biti poglavitni načini visokošolskega izobraže\ anja. 2. Alternativna univerza naj uveljavi NOVA PODROČJA študija. S tem mislimo predvsem na interdisciplinarnost, ki se naj prične izvajati takoi in na znanstvene vede, ki so pri nas s/abo poznane, vendar upravičehe za mesto na univerzi. Poskusiti je potrebno tudi področ/a, ki so sedaj ot ravnavana kot polznanstvena, bodo pa po nuji razvoja, vendar pozno rpišla v študijske programe univerze. Spoznajmo jih že sedaj (ekologij a, komunikacije,. . .). 3. Alternativna univerza naj uveljavi POJEM ŠTUDENTA v polni meri. To pomeni, da menimo, da je "biti študent" ne samo obiskovanje precii vanj, študiranje v ozkem pomenu besede, oač pa vse, kar je polnokrvnc vezano s študentom in študijem. Za nas je delo v študentski organizaci ji ravno tako študij (in obratno) "študent" je za nas način življenja, doi čena stopnja in oblika zavesti, ki determinirata človeka za študenta (in ne samo indeks). Naša kramljanja Na temo BELA KRAJINA a/ ekološki aspekt Stvar je naravnost ganljiva. Med tem ko se cela naša ožja domovina Slo venija duši v stiupih, ki jih njena industrija in gospodinjstva izpuščajo na plano, je revna Bela Krajina še vedno v tem smislu dokaj neomadeže vana, kar velja še posebej za reko, ki nas na jugu loči od sosednje repu blike; reka KOLPA je tako čista, da je v nji mogoče kopati otročičke tu div njihovi najnežnejši dobi! In zdaj sta belokranjski občini skupaj z b ratskimi onstran Kolpe sklenili, da se bosta vzdržali lahke obogatitve z novo industrijo, ki bi utegnila ogroziti tisočletni mir, ki so ga ribe in os, tala flora in favna uživale v tej čisti reki, ker bi bljuvala svoje svinjske izlo čke. b/ samoprispevniški aspekt VBelo Krajino se pripeljete po s samoprispevkom zgrajeni cesti, na poti srečujete trope otročajev, ki jo mahajo v s samoprispevki zgrajene šole, sprehodite se po mestnih in vaških pločnikih, ki so zgrajeni iz komunalne ga samoprispevka, v Črnomlju pa ravno poganja na samoprispevniškem hurnusu nov otroški vrtec (!) c/ ciganski aspekt Cigani, sicer znani kot nomadsko in nič kaj preveč moralno ter samou pravljalsko ljudstvo, so v Beli Krajini polnoštevilno vključeni v delovno at mosfero in razvijajo svojo avtohtono nacionalno kulturo. Ta livelj ne naha javelike diskrepance med svojo nacionalno bitjo in bistvom ob sožitju zvečinskim slovenskim prebivalstvom Bele Krajine, kar pogojuje med os talim milo politično atmosfero. Tako tudi ni zaznati v vrstah tega naroda pojavov nacionalnega nihilizma; še manj pa šovinizma ali celo kakšnegaana rhizma, ki sicer motovili po naših mestih. Belokranjski cigani so v resnici polnopravni člani žive dejavne skupnosti, ki se uspešno prebija skozi vs akdanjo revščino. d/ predlog Titrije aspekti (slučajno izbrani) ponazarjajo, kako je odmaknjena od me stnih središč, Bela Krajina nadvse pozitivna pokrajina. Glede na to in ob tem, da je obrobno hribovje poraslo z žlahtno vinorodno trto, ugotavljam, dabi Bela Krajina bila idealna lokacija za zgraditev slovenske Univerze, zakar govori več razlogov. Če bi se odločili to varianto, bi bilo konec prepi rov, ali ekonomska fakulteta za Bežigradom, ali na Viču, ali Filozofska fak ulteta v Mariboru ali ne itd. Poleg tega pa je pričakovati, da bi ob čisto sti partizanske tradicije študirajoča mladina sploh ne pomislila na kak šno opozicionalno politično dejavnost. Predlagal bi samo, da samoprispevek ZKJ /najprej to lahko stori ZKS/ naj preuči nožnosti za idejno in prakti zato univerzo ne bi zbirala sama Bela Krajina! čno vključitev komunisiov v igranje na vseh mvojih s ciljem odpravljati nivoje. VII Filozofi so do sedaj svet interpretirali in ga sp reminjali, gre pa za to, da bi se v njem v malo v;?čji meri igrali. To je obenem nujni predpogc, darko štrajn HAPPENING NA VEGOVI podnaslov: IGRA TEZ Bila je igra, in to tista prava, brez vnaprejšnjil planiranj, dani so bili samo elementi zanjo* a/ "odgovorna" odločitev podjetja Rast, da poseka topole na Vegovi- b/ popisani zidovi bližnjih hiš še od večera pi :d aktom odstranitve t opolov c/ strokovnost študentO'/ arhitekture, izpolnj ma s pravo mero fantaz ije d/ predmeti z polivalentno določenimi imagi larnimi pomeni /plastičn na "drevesa' , žoge, vrvi, kreda itd./ I Igra je presegla nivo nav; dnega protesta.Ni pc sredovala konkretnih, npr. političnih zahtev iti!.. pač pa je s presegc m protesta presegla obe nem tudi potencialno la^tno politično določeaost. Bila je realna v svo ji irealnosti. Zato je igra, kot rekviem za pose ;animi drevesi, bila predv sem trenutek doživljanja in ustvarjanja utopij •. Bila je trenutek presk<~>k a v svobodna razmerja, in zato je opredeljeval i /vsaj tisti čas/ pravo identiteto sodelujočih, uveljavljala je neodtuj ne vrednote. Glavni eleme nt je bila ljubezen, svobodna ljubezen do člo\ eka in njegovega sveta. Zato je bila ta igra drobno, pomembno uvelja/ljanje principov Komuni stičnega manifesta in je med drugim presegak tudi nivo Programa ZKJ. II Ko je igra dosegla vrhunec, je bila marksističi i delirium, poglobljen z optimističnim eksisten:ializmom. Igra je bih angažirana umetnost, če hočete, del otroške subkulture, a vendar r; cionalno in življenjsko- nujno dognana potreba. IIMgra je bila brez. generacijskih razlik. Študentje smo nastopili kot dc tonator družbe, kajti v igro so se vključili tud;. otroci, ženske, inteleku. alci, upokojenci, mladi delavci inostali proletarski elementi. Igra je bii a tako vseobsežna, da se ji nista mogla upreti rriti dva moža v modrem. Potem ko sta se malo poigrala z nami, sta zap lstila prizorišče - verjet r.o zaradi poklicne dostojanstvenosti. IV Vse skupaj je bilo marš skozi institucije, kate e v svoji birokratski zagic danosti v upravičevanje svojega obstoja spreg edajo neizbežno potrebo ljudi, da bi imeli prostor in snažen zrak, da bi mogli sanjati brez nočni h mor, da bi konec koncev mogli tudi empiricno jjubiti sebe in svoj s\ et. V Na naši univerzi je potrebno odpreti oddelek ža vprašanje vsesplošne igre, ki bi bil samostojna študijska skupina in bi se interdisciplinarno ezal s sociologijo in zlasti s pravom, po vseh crugih fakultetah pa bi c ddelek organiziral specializirane kurze. Diplo na druge stopnje na tem o ddelku mora biti pogoj /a opravljanje službe lružbeno-političnega de!a vca oz. preprosteje polirika. VI Darko Štrajn PROJEKT VEGOVA porušili so nam drevored v vegovi. To je v nas sprožilo reakcijo, katere rezultat je projekt, ki predvideva nova drevesa kot produkt človeškega uma in njegovih vsestranskih sposobnosti. Predlagamo drevesa iz bolj t rajnih matehalov, npr. beton, jeklo, ki jih lahko oblikujemo po lastnih zamislih. Odvisno od oblike jim lahko dodelimo različne funkcije, ki s odružbi bolj koristne: drevo s stereo ptičjim petjem, z vgrajenim air condition (vonj pomladi, vonj poletja, vonj jeseni tc), s čimer rešujemo tudi problem onesnaženja zraka, drevo s snack barom (za hipije, za u radnike tc). Upamo, da se bo naša, in ne samo naša družba s temi predlo gi strinjala in enentualno omogočila njihovo realizacijo. mmj OBJEKT DREVO DEJANJE 1 (objektivno) RUSENJE ..). REVOLT ..}. DEJANJE 2 (subjektivno) PROJEKT vsi smo umetniki, arhitekti, filozofi. .. razpolago, imamo barve in čopiče, znanje, domišljijo . . . brez predsodkov in zadržkov lahko izrazimo svojo v podzavest odrinje no kreativnost. To naj bo eksperiment spontanosti in preizkus njenih meja in zmožnosti. Spoznavajmo nenavadne in do sedaj neznane forme inpoteke medcloveških komunikacij. Mogoče bomo razumeli zarodke nove senzibilnosti pa tudi ustreznejših oblik revolta proti obstoječi z dravi pameti, konformizmu, normam, okusom . .. af vsi prisotni - aktivni sodelavci za adekvatno interpretacijo in za spreminjanj *. pograbitev projekta pogmbitev projekta pogrcbitev projekta zamisel problem pomanjkania zelenih površin namenjenih pešcu cilj nasilno s svojo prisotnostjo na mertu dogajanja vzbuditi zanimanje za vsakodnevno opazovanje, laznavan/e in op zarjanje na posledice problema ploščad trga revolucije sončno sobotno ali nedeljsko popoldne brez avtomobilov označiti dostopni prostor, ki vodi ia programirani del pov vršine ploščadi. Tla posejem s semenom trave, pognojim z umetnim gnojilom in zalijem. sedim ob strani in na posatns zne kose papirja pišem opozorilo POMANJKANJE ZELE NIH POVRŠIN. Po šestdesetih /60/minutah postavim pokonci palico dolžine stranice ozelenjenega prostora. z akcijo nadaljujem še toliko časa, da senca palice opiše kot 3 stopinje. ves čas sproti zalivam seme, kolikor se voda posuši čas trajanja ura in čas, ki ga sonce potrebuje z.? opis kota 3 stopinj? material posoda za zalivanje z vodo, poslar i stroj, papir, seme, tn ve, umetno gnojilo, kotomer, palica, zelena kreda aii bo ura stoperica /ponatis iz časopisa arhitektov AAA/ lokacija čas pogoj izvedba INTERVJU: dr. DRAGOTIN CVETKO, DEKAN FILOZOFSKE FAKULTETE Tov. dekan, najprej bi me zanimalo, kaj pojmujete pod besedo "štu dentsko gibanje"? To pravzaprav niti ni tako težko odgovoriti, kajti študentska gibanja poznamo že od kar študentje eksistirajo in so povsod po svetu. To se pravi, da to ni noben specifično slovenski pojav, ker ga vidite ravno tako v Nemčiji, Franciji Italiji, Švici, v Ameriki in skratka povsod. Vsekakor pojmujem pod tem skupino oz. določen koncept, ki ga zastopa neka skupina študentov, Ijudi, ki so razgledani v nekih vprašanjih, ki si postavljajo potem neke smernice in neke cilje. Brez določenega programa študentskega gibanja ni. Kakšen pa mislite, da je pri nas ta program? Ja, »o bi pa jaz tudi rad vedel in vi najbrž tudi. Včasih, moram iskreno poved ati, da pogrešam - popolnoma jasen koncept. Ne vem. Mislim, da se na eni strani to študentsko gibanje zgleduje po tem, ker opažamo tudi v svetovnem merilu, na drugi strani pa mislim, da je treba tu upoštevati določene specifične momente, Vsaj toliko, kolikor sem imel doslej priliko opaziti, gre za nekatere probleme s ocialne narave, tudi politične narave, seveda čisto razumljivo, ne toliko naciona Ine narave, kajti ta moment ni toliko interesanten na Slovenskem, potem pa bi moral biti tudi študentske narave, mislim univerzitetne, kolikor gre za proble matiko znotraj univerze. Te problematike pa je v tem študentskem gibanju odnos no v tem, kar razpravljajo študentje, pravzaprav najmanj. To je moje mnenje. Mislite, da bi moralo biti tega največ? Ja seveda, čisto razumljivo. Ne rečem največ, ampak vsaj nekakšno ravnote žje bi moralo biti med tistim, kar nas na splošno zanima in med tem, kar bi pose bej moralo zanimati univerzitetnega študenta. Nikakor pa ne mislim, da bi moralo biti omejeno. Zaradi tega ker, konec koncev, stvar današnjega študenta ne more biti izoliran krog, recimo samo lokalno na neke Ijubljanske ali na neke slovenske probleme, ali celo mogoče v šitšem oziru, na jugoslovanske probleme; živimo danes v svetu, ki postaja čedalje inanjši in kjer eksistirajo določeni problemi, ki so skupni za vse, mislim mednarodno, o tem ni dvoma, da se mora v tem kr gu tudi gibati, ampak posebej se bi pa moral nanašati na specifična vprašanja, probleme, ki jih zasleduje naš študent v univerzitetnem okviru. Se vam ne zdi ta ko? Ja; zanima me vaše mnenje. Kako pa gledate na študentsko gibanje pri nas? Osebno. Ja, to sem vedno pozitivno gled;il. Predvsem bi vam rad povedal, da sem bil sam študent in zaradi tega niti malo ne mislim pozabiti na to. Pri tem bi vam še rad povedal, da tudi tiste takozvane generacijske razlike, ki je o njih toliko govora, da te za mene niso toliko pomembne, ker mislim, da dostikrat nastajajo čisto umetno in ne vidim vzroka za to, da sploh eksistirajo, kajti, če se potrudimo z obeh strani razumevati drug drugega, vi nas, in obratno, potem se dajo ti spo razumi vedno doseči. S svoje strani sem bil vedno pozitivno usmerjen do taki h študentskih gibanj in po vsej verjetnosti, kakor kaže, tudi bom. In četudi k daj gre včasih v manifestacijah teh študentskih gibanj tja, kjer bi mi eventuelno ne bi bilo posebno povšeči, pa vseeno poskušam razumeti, ker mi nismo bili v bistvu popolnoma nič drugačni. Saj tudi mi nismo mogli početi tega, da bi bilo vsem všeč niti nismo tega nameravali, ker smo imeli določen koncept, ta pa ne more biti vsakomur všeč, to je samo po sebi razumljivo. In zaradi tega ravno mislim, da je treba take manifestacije gledati prvič: širokosrčno, drugič: pozi tivno. Kaj pa akcije na vaši fakulteti? No, to pa boste sami najbrž vedeli, kako je. Jaz bi vas spomnil na tisto akcijo v maju oz. na začetku junija, ki sem jo, kot se spomnite mogoče, pozitivno sprejemal; sledile so še potem naslednje akcije, ki pa so bile drugačne narave, Smatram pa, da je malo preozko, če poskušate vedno vse koncentrirati na FF, kajti to izgleda, da je potemtakem to izolirana akcija FF ali celo nekaterih dis ciplin na FF. To pa ne bi smelo biti res. Če naj bi bila to univerzitetna akcija, potem mora zajemati vse fakultete ne glede na to, ali gre za tehnične fakultete, medicinsko ali kakršno koli drugo. Če hočete sploh kaj doseči, da neka izolirana akcija ne more privesti do nobeneg a pravega uspeha, niti študijsko niti kakorkoli drugače, če to ne zajame resnično vseh fakultet. Zaradi tega sem že vašim kolegom pripovedoval, da bi bilo treba, prvič: organizirati to na širši osnovi, to se pravi za vse fakultete, drugič: ne zara di tega, da bi se razbremenili, ampak zato, da bi dali čutiti, da gre za vse univer zitetno kacijo, od časa do časa prirejati take akcije na različnih fakultetah. To se pravi, ne more biti samo FF prizorišče, tisti oder na katerem se to vrši, ker to nujno povzroča vtis, ne mislitn toliko na fakultete kakor izven fakuitet e, kakor da je to izključno akcija FF. ' Kaj pa mislite, da je osnovni vzrok akcij študentov? Ja, to se pa včasih resno vprašujem. Recimo, jaz mislim, da se ta stvar na Ašker kerčevi cesti, da ta pravzaprav ne more biti tak vzrok. Za moje pojme bi moral b biti vzrok globlji, to se pravi, nekje idejno pogojen, bodisi da gre za neka velik a socialna vprašanja, bodisi za velika reformna vprašanja aii kaj podobnega. Samo s to pripombo, jaz še vedno mislim, da je danes študentom, namreč če se nazaj spomnim, kako smo mi take stvari počeli, dano mnogo več priložnosti govoriti pred širšim forumom kakor nekoč. Recimo: danes naj bi bili vaši študen tje in teoretično tudi souključeni v vse organe upravljanja na univerzi, od sveto v letnikov do univerzitetnega sveta, do skupsčine, ampak moram pa reči, da študentje kljub temu, da so delegirani v te organe, tega ne izkoriščajo v dovo Ijni meri. Redko kdaj kdo kaj pove iz vrst študentov, čeprav bi imel priliko. Jaz se spomnim ned.t mrtvih. sto se dcm ranjenih. Vrgli so mu šttridesetletnc »a Pietra Valpredo. Danes je ta "pošasf kandidat skupine ' Vlanifesto' na skupš činskih volitvah sedmega maja. Njegova kandidatura je "protestna kandidaiura proti buržoazniri institucijam". Po sedemindvajsctil1 mcsccih zapora. kjo jo dodobra spo /nal represijo, ki jo i/.vajajo tako nad političnimi /aporniki kot nad navadnimi /ločinci, hoče Valprtda "ra/.krinkati mehani/em, ki se ga posliižuje oblast, da bi uničevala ljudi' . '"Z Valpredovo odločitvijo." pravijo odg,)vorni pri "Mani festu' , "velika tradicija delavskega gibanja spct zadobi svojo moč. tradicija akcije in solidarnosti mno/.ic /atiranih proti legalnim, toda okru niin mehunizniom n ogočnikov." Če bo Valpreda izvoljen, bo lahko izkoristil poslansko imuni teto, in proces, proti iijeniu, ki se je začel 23.februarja, bo prekinjen, končan. Ce jo v Italiji kakšna iradicija res spo štovana, je to tradicija res spoštovana. ;e to štovana, je to tradicija poslanskc imunitete: od koncadruge svetovne vojne ni bila v obeh skupščinah nikoniur odvzeta poslanska imuniteta, razen na lastno želj ) poslanca oziro ma scnatorja. Vcndar pa je Valpreda žc i 'javil, da bi se odre kel imuniteti ni /.ahteval proces. Valpreda ima velikc možnosti, da pride \ skupščino. Po eni strani, kandidiral bo v okrožju Milan Pavia, kjer ima ' Ma nifesto1" močne po/icije. Po drugi strani. "pošast" Valpreda je sedaj postal žrtev v očeh javnega mnci ja. Osamljen, izoli ran je na dnu svoje :elice izgubil zdravje. Zadela ga je težka bolezen in ne more uporabljati leve rokc * Ne niorem več,' je pisal enemu svojih 1'ližiijih. "boije bi bik umreti. kot pa še ostati tu spodaj/ !n povrh vsoga. "doka/ i" . k\ so jih proti iijeniu zbrali njegovi zasliševalci, so se ra;:blinili drug za dru gim in dejstva ka/.ejo, da je v stvar vpletcna skrajna desnica. Tako je Valpreda postal simbol nesposol nosti in nezmožno sti politične in sodre oblasti v primeru. \ i se je že od samega /ačetka razvijal v popolni zmedi. Voditelji '"Manifcsta" so napovodali. da Uodo umaknili Valpre dovo kandidaturo, '-e ga bo Komunistična partija sprejela /a enega svojih kamlidatov. Ta ponudba :e seveda samo navi dezna, saj je jasno, >, ogrette izpuščen, ne da bi bil izpolnjen en sam pogoj. Vendar se Novi Ijudski odpor /NRP/ svoje akcije ne odreka. V svojih sporočilih pravijo: "Mi svojih akcij ne iz vajamo, ne da bi se predhodno zanje ne izrekle množice. Naše akcije nimajo za svoj namen razburjati duhov. Delamo samo po implicitni ali eksplicitni obsodbi Ijudskih množic." Za maoista je bila velika manifestacija 4.marca implicitna obsodba množic, oni so samo izvedli njeno konkretno realizacijo. Tudi izpustitev Nogrett a zanje ni bila poraz. "Takrat je bila naša obsodba implicitna," pravijo. "Naša akcija je bila sprejeta in sprovedena v trenutku velike ekspanzije množičnega gib anja. Za nas je važno, da obdržimo iniciativo. . . Na cestah nas je bilo dvesto tisoč oč, toda zakaj, s kakšnim namenom? Na kakšnih osnovah? Naša akcija ima v naj slabšem primeru zaslugo, da je prekinila s to dvojnostjo. Morda se kratkoročno ne bo izplačala, dolgoročno pa prav gotovo." Nekje drugje razlagajo svojo akcijo še bolj naravnost: "Za 'normalno' imajo, da kapital ubija, in da odpuščajo delav ce s pomočjo npr. R.Nogretta, in zakaj bi bilo manj 'normalno', da zapremo tai stega Nogretta? " Problem je jesen. Maoisti /pravzaprav njihovo radikalno krilo/ ne verjamejo, ne samo v par!amentarizenr>, ampak v nikakršno mirno reševanje problemov kapit alistične družbe. Nastopil je čas totalnih nasprotij. S kapitalom ni več nikakršnih pogajanj, dogovarjanj in prepričevanj. Karkoli bomo delali, kapital bo odgovoril z represijo, z nasiljem. Tudi drugi levičarji ne nastopajo proti terorizmu aprio ri. Gre za razliko v oceni situacije. Značilna je izjava Alaina Krivina, vodje tro ckistične Komunistične lige in bivšega kanditiata za predsednika republike. Ni smo proti terorizmu v fašističnih režimih, kot je npr. Urugvaj, oodpiramo gibanje Tupamarov, enako velja za Brazilijo, Argentino, Španijo itd. Toda v Franciji je si tuacija še vedno takšna, da je možno delovati v okvirih zakona in se je treba pri zadevati za dosledno spoštovanje demokratičnih svoboščin. Maoisti so na to tezo odgovorili že avgusta 1969 /v La Cause du peuple/: "Opozorilo vsem tem ban ditom: imeli bodo vojno, ker jo hočejo. Delavci in študentje so že začeli, na univer zah proti administrativni oblasti, proti sedanjemu načinu poučevanja, v tovar nah, proti siromašenju delavcev, proti delovodjem-policajem, za boljše pogoje življenja, v celi Franciji proti buržoazni oblasti.' Kdo ima prav? Res je, nasilne levičarske akcije zna oblast sprevreči in jih obrnit niti proti levičarjem samim. Večina prebivalstva jim je nenaklonjena in večina le vih organizacij se boji popolne osamitve. Oblast se v svoji reakciji zateče k še ve čjemu nasilju, k še večji brutalnosti. Komunisti imajo do neke mere prav, ko trdi jo, da ekstremne akcije omogočajo prihod na oblast fašizmu. Vprašati pa se moramo, kaj bi se s tem spremenilo. Maj in junij 68 sta dokončno pokazala, da parlamentar na pot v socializem ni mogoča. De Gaullova, Pompidoujeva ali kogarkoli vlada ne bo nikoli dopustila bistvenih sprememb v levo. Če bo treba, bo z zakoni onemogoč gočila /kot je to že storila/ vse temeljne zahteve delavstva. Partija, ki na to igro pri pristaja;s tem blokira in onemogoča glavnino proletariata, ki je nanjo vezan še iz časov po drugi svetovni vojni. Maoisti imajo prav, ko trdijo, da so s svojo zadnjo akcijo prekinili z obstoječim stanjem, ko se ni prav vedelo, kje kdo stoji. Res je, razbili so enotnost, ki se je us tvarila na pogrebu Overneya, hkrati pa so tudi pokazali, da je bila ta enotnost fik tivna in lažna. Njihova logika je zelo preprosta in dosledna. Obstoječi zakoni, nor me, "demokratične svoboščine" so v bistvu samo zavora za levo gibanje, saj jih o blast obide in potepta, kadarkoli so ji napoti. Poslednji dogodki v Franciji, Italiji, Angliji, Belgiji, Avstriji, Zahodni Ne.mčiji itd.. da o Španiji, Grčiji in Portugalski sploh ne govorimo, nam ka;ejo, da je teza N ovega Ijudskega odpora, če ne že pravilna, pa vsaj vredna zelo tehtnega premis liika. "Prihaja revolucija. Ta revolucija ne bo takšna, kot so bile revolucije doslej. Izšla bo iz posameznika in iz kulture, politično strukturo pa bo spremenila šele v zadnji fazi. Ne bo si pomagala z nasiljem, in z nasiljem se ji ne bo moč upirati. To je revolucija nove generacije." C.A. Reich - The Greening of Americ Ta ugotovitev je obenem uvod v nedavno izšlo knjigo z naslovom The Green ing of America. Večina bralcev ne bo v Reichovi tezi, ki vidi družbeno bodoč nost v mladini, našla nič novega. Vseeno pa je ta ideja potisnila avtorja, dosto jnega profesorja prava z Yal University, v široko polemiko. Ko je v The New Yorker Magazine prvič izšel daljši odlomek iz te knjige, so bile zahteve po ponatisu še bolj glasne, kakor ob izidu The Silent Spring (av torica Rachel Carson je prva opozorila Ameriko na nevarnost DDT in na pos topno, ekološko uničevanje našega okolja,) ali pa nagrajene knjige Johna Hersh eya o prvi atomski bombi Hirošima". PO vezani izdaji The Greening of America so prodali več kot 200.000 izvodov, in knjiga je trenutno prva na lestvici New York Timesa, pred The Sensuous Woman in Everything You Always Wanted to Know About Sex (But Were Afraid to Ask)! Kako bi vi označili razvoj te nepolitične revolucije ? Revolucija bo prišla od spodaj, in bo sprememba v naši zavesti in v našem na činu življenja.Šele nato bo učinkovala na politiko. To ne bo in ni revolucija, o kateri lahko berete v časopisju.Včasih lahko slišimo tudi to, kako gre Gl v džunglo in kadi travo, namesto da bi ubijal Ijudi, kot mu je bilo ukazano - to je bilo objavljeno v New York Timesu - največkrat pa o tem ne boste brali ni česar, ker je to zelo osebna stvar. Resnični znaki te revolucije so spremembe, ki vplivajo na vse nas, spremembe, ki jih lahko vidimo in čutimo na naših pri jateljih, na Ijudeh, ki gredo svojo pot. Veliko mojih študentov prava, poklic nih prijateljev in Ijudi mojih let zapušča staro zavest, zastarele institucije in strukture ter poskušajo uporabljati svojo pamet in svoje delo na nov način. Uporabljate izraze " stara zavest'.'.... in"nova zavest"....AIi nam lahko natančno razložite, kaj s tem mislite in kako ste opisali v The Greening of America ti dve vrsti zavesti ? Začel sem torej pisati, kaj je bilo in je narobe v Ameriki. Na začetku se je bi lo treba usmeriti na strukturalni opis tega, čemur sam pravim združena drža va-stroj, To je podivjana mašinerija, ki ima na vesti zločin proti človeštvu. To se godi v jugovzhodni Aziji, ravno tako pa tudi doma v Ameriki. Hotel sem analizirati, kako ta mašinerija deluje doma. Tega sem se naučil, ko sem bil 7 let pravnik v VVashingtonu. Torej ste začeli pisati knjigo pred desetimi leti? Tako je. Prvotni naslov je bil The Coming of the Closed Society. To bi bila dep resivna knjiga in velik handicap za bralca. Ko pa sem nadaljeval z njo, sem uvidel da v moji analizi nekaj manjka. To sem razumel šele v letih 1967-68. Spoznal sem, da večina Ijudi v Ameriki ne more razumeti svoje lastne družbe. In zato ker je ne razumejo, ne morejo nič, ko družba podivja. To nerazumevanje so podpi rala vsa komunikacijska sredstva, vsi politiki, vsak kontakt z njimi je bil že napre j določen. Vidimo torej, da so bili Ijudje žrtve napačne predstave o svoji lastni družbi. Tako pride do današnjega stanja, ko politiki govorijo o stvareh, ki ne o bstajajo. Na primer. . . v Govorijo o Ijudeh, ki dobivajo socialno podporo. Pravijo, da so leni. Mnenje o njih je že utrjeno: "delajo naj' . Za njih trenutno ni dela; ni poti, ki bi jih pri pravila do dela; ne obstajs šolanje, ki bi jih usposobilo za delo v današnjih raz merah. Goljufamo sami sebe in dovoljujemo, da nas goljufajo tisti, ki jim golju fanje prinaša koristi. Odkrival sem vedno večje razpoke v razumevanju stvarnos sti. Na primer v diskusiji z nekom, ki drugače pojmuje resničnost. To je izgublia nje časa, ker najini zavesti nikoli ne prideta skupaj. Tako se je rodila ideja, ki sem ji pozneje moral dati tudi ime. To je "zavesf , budnost, dojemanje resnič^osti. Stara je kot Platon. Uporabljal jo je Marx, upora bljal jo je Marcuse, pojavljala se je tudi pri pisatelju, kot je Henry James. Spra ševal sem se, če obstaja sistematično opazovanje glavnih smeri zavesti, individu alnih načinov zaznavanja, ^ndividualnih resničnosti v Ameriki. Veliko sem prem išljeval o tem in preskušal razne razvrstitve: šest vrst, osem vrst, tipi "a' in " b' in podobno. Nisem nameraval klasificirati Ijudi, zanimale so me "luknje' v resničnosti in glavne razlike med zavestmi. Končno sem se odločil samo za tri. Skonstruiral sem jih sam, 'zvirajo iz moje domišljije, tudi preveč poenostavljen e so. Vendar mislim, da odgovarjajo resničnosti. Množično odpuščanje delavcev v Franciji, četrtina mladih že vnaprej ve, da boost ala brez zaposlitve, privatnapolicija brutalno obračunava z upornimi delavci. Umor Feltrinellija v Italiji, razkritje popolne fašistične osnove italijanske poli cije ob procesu proti Valpredi itd. itd. Heathov genocid na Irskem, grožnje delavcem, podpora Smithu v Rodeziji. Prav ob vsaki evropski dršavi bi lahko našteli dolg spisek njenih reakcij, ki razkri vajo skupno logiko cele Evrope. Kje so možnosti izkoriščanja obstoječih mož nosti.? Mar res lahko govorimo o neoportunosti maoistov, o njihovi težki politi čni napaki? Kaj koristijo simpatije vseh slojev prebivalstva, ko pa je to prebival stvo preslepljeno in kanalizirano? Leta 1968 je stavkalo 12 milijonov francos kih deiavcev. Niti ena zahteva ni bila uresničena. Zato, ker se je partija bala ston' odločilni korak, ker se je bala nasilno prevzeti oblast. De Gaulle je na meje poklical francoske čete, stacionirane v Nemčiji. Ali ni edini odgovor na nasiljetL nasilje? jaša zlobec 1 Maoistična organizacija Stvar Ijudstva /La Cause du peuple/ se je maja 1970 na poziv njenega voditelja Alaina Geismarja (tej organizaciji je pripadal tudi Pierre Overney/ razkrojila na več skupin, njihovo vodilo je bilo: pojdimo na uli ce, v tovarne, v šole. Zato jim je bolj odgovarjal sistem manjših, bolj mobilnih sk upin. Najopaznejša je ilegalna Novi Ijudski odpor /La Nouvelle resistence popul? ire/, kateri pripada tudi novoustanovljena Grupa Pierre Overney. C.A. REICH Zdise mi, da obstaja vrsta zavesti - imenujem jo Zavest I - ki verjame, da posame znikodloča o svoji usodi v ekonomskem smislu na ta način, da tekmuje z drugi mi Ijudmi in uspe tam, kjer drugi pogorijo. Podobno je v športu, dirki ali nogom tu: iagrizeno, zdravo tekmovanje, najboljši zmaga. To je stara moraliteta, ki jo opazimo pri nogometu. Človek je verjel v Ameriko iz pionirskih časov šepred masovno organizacijo. Borba je bila koristna za vse, koristna za družbo. Seveda gre to dalje v stilu: zajebaj svojega soseda, predno bo on tebe. To je res. Stvar postane nevarna, Gpremeni se v nekakšen svet džungle. Ena slabi hlastnosti Ijudi z zavestjo I, je njihpvo neverjetno nezaupanje v soljudi.Njihovo absolutno pomanjkanje zaupanja. Čeprav imaš prijatelje, to niso pravi prijatelji, ker v določenem smislu nikomur resnično ne zaupajo. To stanje zavesti pa onem goča fjudem, da bi sodelovali z današnjo družbo. Prvič zato, ker je sploh ne ra zumejo, in drugič, ker se počutijo same; danes pa je edini način obvladovanja družbe združevanje Ijudi. Samo v uvajanju smisla za skupnost leži naša moč. Oruga vrsta zavesti -zavest II - sprejme dejstvo, da živimo organizirano, in trdi, da je resničnost tam, kjer se vključujemo v organiziranost. Kakor zavest I ta ko tudi zavest II nima pravega pogleda na resničnost. Pravi tako: če sem pred sednik ali profesor, če sem povabljen na večerjo za pomembne Ijudi k pomem bnim Ijudem je to sreča; to je dobro, to je človeško, to je uspeh. Zavestll n^ ve ničesar o morski obali ali hribih, ker to zanjo ne predstavlja realnosti. Zavest misli, če si podpredsednik, je to sreča.Sreča je status, je odnos moči med Ijudmi Morska obala se vendar lahko vključi v ta status. To že, vendar postane zunanja oblika statusa. Na obali imamo vilo, ali pa prire dimococktail party. Katerokoli stvar lahko uporabimo za status. To je izrablja niestvari za dokazovanje lastnega uspeha. Ljudje Zavesti II sestavljajo zavest I iberazlizma, intelektualcev, organizirancev, ambicioznih Ijudi, zaslužnosti, Ijudi, ki so se borili za dobre ocene. Samospoštovanje in samoponos je definiran z vlogo. Vreden si toliko, kolikor odloči družba. Veliko takih Ijudi konča s samomorom. Seveda. Če jim malo spodrsne ali če jim grozi polom, nimajo več spoštovanja dosamih sebe. Kdo sploh so oni in kakšen je smisel njihovega življenja? S taki mi Ijudmi, ki zbirajo atletske pokale in dobre ocene, se srečamo že v gimnaziji. High school proizvaja vzornega mladega človeka, ki ga ščiti ravnatelj, ima dobre ocene, dober sloves zunaj šole in je predsednik razreda. Njegova sreča je popol noma umetna. Družba jo je zgradila zanj. In če nenadoma ni Ijudi, ki bi ga hva , spozna, kakšen ubog klavrnež je, ker ni delal ničesar, kar si želi. Tudi gospo dadekana ne moreš vprašati: "ali ne bi bili sedaj raje na plaži? Odgovor dekana ali podpredsednika bi bil: "Z veseljem bi šel vendar moram delati, preživljati moram ženo in otroke, sodelovati moram pri izgradnji družbe, nositi moramo odgovornost." Kaj bi k temu pripom nili vi? Rekel bi, da s tem ne koristi nikomur. Predvsem ne samemu sebi, ne svoji dru žini in družbi tudi ne, razen če se sam zavestno ne oblikuje v takšno osebno st. Vojno v Vietnamu so sprožili Ijudje, ki so prepričani, da ravnajo v dobro dru ibi. Njihove osebnosti pa so tako zmedene, da nehote škodujejo družbi. Poglej mo intelektualce, ki jih je v Beli hiši polno. Navdušeno podpirajo vojno - resničn noso prepričani, da delujejo v korist družbe. Zato me ne bi presenetilo, če bi ikodovali sebi, svojim družinam, svojemu osebnemu življenju. Nemogoče je ko ristiti družbi, če ne koristiš sam sebi. Zato se mora revolucija začeti pri vsakem posamezniku. To nas pripelje do zavesti III. Skoraj. Zdelo se mi je, da je položaj brez izhoda. Nl bilo daleč do obupj, iJo policijske države ali do česa podobnega. Rešitev bi bila nova zavest orresnn. nosti - spoznanjetistega, kar je pri človeku pomembno. Do leta 1967 sem mis lil, da samo nekaj posameznikov razume te stvari.Manjšina. To je vedno manj šina, ki je že prišla v nasprotje z družbo. To so ali črnci Jjudje v nemilosti, u metniki, homoseksualci, Ijudje, ki jih družba že prej ni sprejemala, torej jim tudi sedaj ne verjame. Allen Ginsberg, Jack Keruac, Holden Caulfield, junak Igre v Rži — Ijudje, ki so poznali resnico, so bili tisti ,ki niso uspeli ali niso znali uspeti, nikoli niso bili na plačilni listi. Kdo bi jim verjel? Premaganci. Freaksi. Seveda. Potem sem se izvtekel - iz obupa - in prišel v Berkeley v začetku poletj a 1967, iz čisto osebnih vzrokov - brez namena, da bi karkoli spoznal ali videl . . . Nenadoma pa sem spoznal, da se moja vizija uresničuje. Nisem mogel verjeti. Spregledal sem - sociologi rne lahko vprašajo, kako sem to vedel - nimam statis tičnih podatkov, nimam ničesar razen svojih oči, ušes, občutkov. Vendar sem v trenutku vedel. Nenadoma sem vedel za Ijudi, ki so vedeli in čutili tisto, kar sem jaz vedel in čutil že dolgo, pa nisem bil sposoben povedati drugim. Mislil sem nam reč, da bi me imeli za družbi neprimernega. Ali so vas imeli za družbi neprilagojenega? Ne, v njihovih očeh sem bil zelo uspešna osebnost, to pa zato, ker sem se dru žil z pomembnimi Ijudmi - obrambni oklep. Nenadoma pa sem opazil, da je o' krog mene polno Ijudi, ki poznajo resnico. Kaj ste opazili? Opazil sem obraze Ijudi, ki so postajali vedno čistejši - kot je to napisal že John Lennon v "Here comes the Sun' . Opazil sem, da se Ijudje mehčajo, - postajali so manj togi, manj zadržani, manj vdani nekemu idealu, vzcvetela je njihova do mišljija pri oblačenju, pri preživljanju prostega časa in vsa Ijubezen do življenj a se je osvobodila. Bilo je tako, kot so rekli Beatli: prestali smo dolgo, mrzlo, samotno zimo. In nenadoma so se Ijudje povezovali, bili so dobri drug do drug ega. Okrog sebe sem čutil srečo. 0 vsem tem sem premišljeval že tako dolgo, da sem takoj vedel, kaj to je. In kaj je bilo to? Uporabil bom metaforo; to je bila človeškost, ki je rasla \z razpok v skorji. To je bil preporod. To bi imenoval tudi s podnaslovom moje knjige Preporod Ijudi iz neplodne dežele. To se je tudi zgodilo. Humandst, ki se je ponovno rodila in ki odklanja, da bi jo zacementiralije zrasla iz betona. Neverjetno je, toda ti pr erojeni Ijudje se ne pojavijo na Kubi, na bahamih ali v gorah, temveč v sredi šču pošasti. Nenadoma je začel stroj proizvajati Ijudi, ki so bili spet sposobni Ijubiti. Je to Zavest III? Da, to je bila nova zavest. Poleti leta 1967 sem si rekel: Amerika zeleni - zapu ščena, nemarna, grda dežela postaja zelena. Z zeleno barvo sem mislil vse bar ve, mislil sem na vse barve Pomladi, mislil sem, da gre svet znova v Pomlad in nikoli nisem niti za trenutek odstopil od svojega spoznanja, Ta zavest je presta la hude čase, in še jih bo, vendar nisem nikoli podvomil v resnico tistega, kar se sem videl. Kako se je ta zavest odražala v načinu življenja odnosih? in v osebnih Manifestirala se je v malih stvareh; na primer v smehljaju neznanemu človeku ali ob srečanju prijateljev, ki so se objeli, namesto da bi si stisnili roke. Vse živl jenje sem si želel objeti Ijudi - vse življenje sem si želel objeti Ijudi, ki jih imam rad, vendar si tega nikoli nisem upal storiti. vedno sem mislil, da bi se Ijudje od maknili od mene, da bi se prestrašili, sedaj pa sem zagledal Ijudi, ki so to po čeli, " Potem sem slišal dva albuma, Sergeant Pepper in Jefferson Airplane: The Sur • realistic Pillovv. Odrasel sem v štiridesetih letih. Potem je okrog leta 1950 pr išel rock and roll, in takoj mi je bil všeč. Vendar sem se bal, Intelektualec sem, kaj sploh imam opraviti s tem? Bil sem v zadregi. Iz tictega obdobja imam precej šnjo zbirko malih plošč. Svojega navdušenja pa nisem mogel deliti z nikomer mo jih let - ti bi dejali: "Oh, smešno, poslušaj raje Mozarta in Beethovna.' Spominjam se, da me veliko citirajo, češ da podcenjujem Beethovna. Dejal pa sem, da the Rolling Stones izražajo skrbi in moči današnjega časa. Beethoven p a je lahko to isto napravil v svojem obdobju. Lahko da je napisal največja dela, kar jih bo kdajkoli napisanih, ne more pa nam povedati stvari, ki so Danes. Karkoli že, takoj sem dojel vso Ijubezen, ki so nam jo nudili the Beatles s pem smijo: "Kaj bi storili vi, če bi pel nekdo brez posluha? ' . . . Ali bi prenehali po slušati? Ker: "Moram vam povedati." - Povedati vam moramo o vaši novi vlogi so peli. Lahko bi jim odgovoril - pri mojin B8 letih - lahko bi jim rekel: "Ni česar nočem vedeti o tej novi vlogi, nočem slišati razglašene pesmi. Ampak jaz sem hotel novi svet. Tako sem rekel: Dobro, Beatli, pojte in jaz bom poslušal. Če si hotel, si potoval z njimi v Indijo Koromandijo. Ti štirje so nam pokazali, da je možno s pomočjo prijateljev odpotovati drugam; "She's leaving home" . . . saj veste, da to pomeni zapustiti dom, zapustiti stari kraj. Imel boš svoje pri jatelje in ko boš prišel v drugo mesto, boš navdušen. Zavedam se, da so to pesmi o svetu, ki ga jaz nisem nikoli živel. Mislim, da lahko starejši Ijudje reagirajo na dva načina: prvi je zavist in jeza, drugi je potovanje tja. Ali pa the Jefferson Airplane; zvoki njihovih električnih kitar, ki so se dvigali više in više. Predno sem si kupil njihovo ploščo, sem imel stanovanje v Berkele yu - prvič sem jo slišal, ko je prihajala skozi sosedna okna. To me je resnično vz dramilo. Mislil sem, rla zvoki prihaiajo naravnost z neba. Vedno sem vedel, da s o megla in morje in drevesa lepa. Vedel sem tudi, da jih imam rajši kot odvetni ško knjižnico, pisarno ali slavnostne večerje, rajši kot novo promocijo. Dejal sem si: "Uov, vedno sem sanjal te sanje, vendar me niso nikoli tako prepričale, da bi živel in se obnašal v skladu z njimi." Potem pa se pojavijo mladi in pokažejo človeku, kot sem jaz, da je zapravljal svoje lastne sanje, - s tem ko jih ni živel. Ne bom zapravil niti ene minute več, ker mi ne morejo povedati nič več novega o rožah, drevesih, soncu - vse to jaz že dolgo vem. 1 The Silent Spring, Rachel Carson je pravkar izšla pri DZS, s posebnim uvo dom dr. Franceta Avčina. Piedsedniku Republiške izobraževalne skupnosti Ljubljana Dragi Milan! Pred nedavnim je bilo zapisano v Delu, da ste odklonili dotacijo Tribuni, kmalu za tem pa, da jo boste spet podpirali z denarjem. Ali ni sramota, da podpirate tak list, ki je brez vsake prave vsebine. Mnenje mnogihje, da je za nas Slovence prava sramota, da sploh izhaja tak kakršen je. Clov eka srce boli,ko vidi kaj dela naša bodoča inteligenca, kaj lahko od takih ljudi, ki v tem listu sodelujejo pričakujemo pametnega? Na srečo je krog, ki ta list piše in urejuje ozek. Zakaj jih podpirate? Mislim, da bi moral študentski list vsebovati vse kaj drugega kot lahko danes beremo v njem. Moral bi biti ogledalo dela in študija študentov njihovi problemi pri učenju itd. Več tisoč študentov ima Ljubljana, v bistvu pa v glavnem sodeluje p eščica duševno revnih ljudi in vi jih podpirate z denarjem, ki je odtrgan od delavčeve plače, Za štipendije postavljate take pogoje, da jih mnogo študentov raje odkloni, tu pa mečete denar za prazen nič ali bolje povedan za nemoralno izživljanje neke skupine, ki predstavlja svojo okolico. Prilagam vam 3 izrezke iz Tribune, za katere upam, da ne boste trdili, da spadajo v tak list. Če že kak časopis plačujete, potem imate tudi pravico postaviti svoje pogoje. Mnogi študentje so list prav zaradi puhlosti vse bine odpovedali, seveda je zato manj denarja, vi ga pa ne glede na vsebino podpirate. Mislim, da bi mu morali, ne samo zaradi političnih neslano sti, ampak tudi zaradi moralnih in nasploh puhlosti odpovedati podpo ro. Cela Univerza pa še že ima zdrave ljudi, dajte tem v roke pomoč, pa naj tisti izdajajo štud. časopis, pa malo manj samoupravljanja, za samoup ravljanje morajo biti ljudje drugače vzgojeni. Ali sploh veste kakšno sam oupravljanje imate v štud. naselju? Ponočevanje, spanje oz. ležanje po sobah s fanti in dekleti, v vsakem bloku klub, tam pa kajenje mamil ob n apol ali pa čisto ugašenih lučeh in glasbi. Nikogar to ne zanima ne Vas ki bi morali skrbeti za izobrazbo, ne Univerze, ki jim daje stanovanje. Pa brez zamere 14.111.72 Janez Kotnik Celovec - Koroška Začel si me vznemirjati. Prvič po določenem času, če mi čas sp/oh še sledi. Vmejah tvojega organizma si začel grizljati konfekcijsko lepilo i uredništvu, strdke politične superge, vezalke znanega sandala visokogo skega pavijana, znoj piješ, znoj histeričnega dvokolesa in lepljivost njei ih zavor. Literatura, 'zvidnica potolčenih plemen, naj bo hihitavi lampion v tvoj, desnici - mislim, da si desničar, m smrtne srage njene, naj bodo tvoj na^ ek. Moraš biti, kajti to je edina lastnost nas vseh, znanilcev vonjavosti njen palače. Dragi Milan, razdiramo pa, kaj! Mi vsaj nismo vrtnarji po poljih utripaji e solate, mi smo žrebci svetopisemskega travnika, mi smo zadah enaktn telesa, m/ smo nerojeni otrok neznanega, mi smo maratonci v ciljni rav nini! Literatura, odrezana maternica v prid korakajočemu drobnjaku z nač rtom puščave, vrezanim v čelo. Trenutek, ta palača ujetih galjotov, naj ti služi v herbariju. In herbarij, ta sveta knjiga tvojih gibov, naj ti bo prej v opomin kotv vzpodbudo h galopu. Kajti galop, to je ritem srca, >n tvoja zavora z držalom iz tvojih lastnih, pogubljenih delov tvojega telesa. Ce je krik v tvojem okolju spl še zaznaven. Lahko te požrem, da na koledarju nevi še zaznaven. Lahko te požrem, da bi si bila bližja, ali pa ti mene, kajtii sniško kosilo je nov datum na koledarju nevidnega pritrkavanja. Ljubezen, ta nevarni skalpel v rokah starca, je zrasel v vranca, ki gaje tiho naslonil na pročelje samopostrežbe. Obožujem te, prijatelj, pesnik Milan! In literatura je himen, tavajoč v mesu in krvi tebe samega! NE glej smr laboda, če vidiš umiranje goloba! Veš, prijatelj, ko ti pišem pismo, začutim tisto zoprno stvar pod nogai dno ladijskega grezila, nevarno nagnjenega v smer pobeglih kažipotov. In slišim svojo muziko, muziko veselja podivjanega sveta v mojem tele gcocococococococooocococcoooog 8Tribuna - Izdaja 10 SŠ LVZ — Uredništvo in uprava: Q 61000 Ljubljana, Trg revolucije 1/11- Telefon 21-280. ° Tekoči račun. 501-8-78-1 - Rokopisov nevračamo — *\ Q Tisk: TISKARNA KZ Dobrepoije Poštnina plačana v gotovini. O Letna naročnina 25 Ndin. Q Tribuno urejajo: Franko Adam, Mladen Dolar (glavni urednik), B Q ^* oris Cizej, Milan Jesiht Marjan Pungartnik, Vladimir Simič (odgov 8orni urednik), Darko Strajn, Bora Zlobec (sekretar redakcije in lek f\ tor), Jaša Zlobec. O 8Tehnični urednik: Tomo Podgornik Fotogr.fije: Drev Franc vl Stalni sodelavci: Milan Dekleva, Jure Detela, Stanko Hočevar, Jo 8že Konc, Pavel Kristan, Tomaž Kšela, Andrej Medved, Jure Mikuž, Q Jernej Novak, Janez Stergar, Marko Slodnjak, Ivo Svetina, Mladen " q Švarc, Cvetka Tot, Milenko Vakanjac, Peter Vodopivec, Vinko Za g^ *y l.-ir. Pavle Zn^na. ai^l---mH... v,.,.-,, ^ slišim lomljenje kromosomov in njihovo veselo požvižgavanje, pa če v vse Ijubim, vsaj na principu vranca pri koritu. Naj tibogec v meni nakloni vsaj ščepec netrezne misli! Če boš pismo objavil, zahtevam alimente Ijudi v tvojem uredništvu. Pozdrav od prijatelja pesnika Matjaža Kočbeka