SVOBODNA SLOVENIJA
ESLOVENIA LIBRE
Glasilo Slovencev v Argentini
Leto LXXVIII | 27. maja 2019 - Buenos Aires, Argentina
www.svobodnaslovenija.com.ar	Svobodna Slovenija
.	v
| St. 11
59. OBLETNICA DOMA V SAN MARTINU | 19. maja 2019
»Vse boste dosegli, če boste ostali trdno povezani v skupnosti«
Škof dr. Gregorij Rožman ob blagoslovitvi Slovenske hiše v Buenos Airesu.
Te besede so bile izbrane za geslo, ko je Slovenski Dom San Martín v nedeljo, 19. maja 2019, praznoval 59. obletnico ob 60-letnici smrti škofa dr. Gregorija Rožmana.
Ob 8.45 smo se zbrali na dvorišču zavoda Srca Jezusovega, kjer sta predsednik Marko Škulj in soproga sprejela goste, člane in prijatelje. Podpredsednik Marjan Boltežar in soproga sta spremljala goste v cerkev.
Ob 9.00 so v procesiji prišli do oltarja zastavonoše, narodne noše, ministranti, č. g. Igor Grohar in sanmartinski škof Monsignor Miguel Angel D'Annibale. Janez Filipič je v imenu slovenske sanmartinske skupnosti pozdravil škofa, ki se je predstavil in čestital za tako visoko obletnico. Začela se je koncelebrirana sveta maša, pri kateri je pel Slovenski pevski zbor San Martín pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic. Mašo je vodil Matjaž Filipič. Maša se je vršila v španščini in se darovala za vse žive in pokojne rojake iz okraja. Prvo in drugo berilo sta prebrala Marjan Boltežar in Lučka Makek v slovenščini, psalm pa Sonja Dimnik v španščini.
Po maši je mladina postregla zajtrk v domu, pod jesenskima lipama.
Malo po 11. uri smo v dvorani, v znak spoštovanja in pripadnosti dvema državama, s ponosom pozdravili argentinsko ter slovensko zastavo in zapeli obe himni.
Obiskali so nas:
•	veleposlanica Republike Slovenije v Argentini, ga. Jadranka Šturm Kocjan
•	predsednik našega osrednjega društva Zedi-njena Slovenija, inž. Jure Komar
•	župan sanmartinške občine, dr. Gabriel Ka-topodis
•	predsedniki krajevnih Domov:
-	Društvo Slovenska Pristava, g. Miloš Mavrič in gospa
-	Naš Dom San Justo,
g. Andrej Mehle in gospa
-	Slomškov Dom Ramos Mejía, g. Marko Selan in gospa
-	Slovenski Dom Carapachay, g. Franci Žnidar in gospa
•	predsednica centralne Zveze slovenskih mater in žena, ga. Alenka Prijatelj
•	predsednica Zveze mater in žena - odsek San Martín, ga. Polona Makek
Sledili so pozdravi: predsednik doma Marko Škulj, predsednik Zedinjene Slovenije inž. Jure Komar in veleposlanica Republike Slovenije ga. Jadranka Šturm Kocjan, ki se je tudi poslovila od nas, ker se konec julija vrača v Slovenijo.
Na začetku kulturnega programa nas je Mari ^^BHB®
y- ^p
tin Vomberger poučil o pomembnih dogodkih. Povedal nam je, da letošnje leto zaznamuje kar nekaj okroglih obletnic.
Mineva 230 let od začetka Francoske Revolucije, ki predstavlja prelomnico v človeški zgodovini.
8.	januarja smo obeležili 200. obletnico smrti pesnika, prevajalca, duhovnika - frančiškana, jezikoslovca, učitelja, novinarja, urednika in razsvetljenca Valentina Vodnika - prvi slovenski pesnik.
Škocjanske jame so se prve v Sloveniji znašle na seznamu svetovne naravne in kulturne dediščine UNESCO. Letos slavimo 200-letnico prvega zabeleženega obiska Škocjanskih jam.
France Prešeren danes velja za največjega slovenskega pesnika. Obletnica njegove smrti, 8. februar, pa je osrednji državni kulturni praznik v Sloveniji. Proslavili smo 170. obletnico smrti slovenskega mojstra pesniške besede.
Meseca oktobra bo 150-letnica smrti slovenskega pesnika Simona Jenka, decembra pa 150-letnica začetka Prvega Vatikanskega Koncila.
23. julija bo 100-letnica ustanovitve Univerze v Ljubljani, ki po različnih svetovnih lestvicah sodi med 500 najboljših univerz na svetu in je največja univerza v Sloveniji. Za rojstni dan Univerze v Ljubljani štejemo 3. december 1919.
Pred 50 leti, marca leta 1969, je bila uradno otvorjena „Letalnica bratov Gorišek" v Planici, kjer so smučarski skoki in poleti. Imenujejo jo tudi „Velikanko", saj je po prenovi leta 2015 največja letalnica na svetu.
20. julija bomo tudi praznovali 50-letnico prvega človeškega pristanka na Luni.
Pred 30 leti, 20. januarja 1989, je umrl dr. Tine Debeljak, slavist, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec, profesor, zgodovinar - gotovo eden največjih kulturnih delavcev slovenske skupnosti v Argentini.
9.	novembra bo 30-letnica padca Berlinskega Zidu.
19. septembra bomo proslavili 20-letnico beatifikacije Antona Martina Slomška, ki ga je za blaženega razglasil papež Janez Pavel II.
Voditeljica šole »Dr. Gregorij Rožman« ga. Nina Pristovnik Diaz in učiteljica Magda Zu-panc Petkovšek sta v imenu sanmartinčanov in šole počastili spomin na pomembnega človeka, nadvse skrbnega dušnega pastirja slovenskih vernikov: škofa Rožmana.
U _
Pred 90 leti, 17. marca leta 1929, je papež Pij XI imenoval Gregorija Rožmana za ljubljanskega pomožnega škofa; za škofovsko geslo si je Rožman izbral „Teža križa in plačilo". Škofa Rožmana je čakalo 30 let
težkega apostolskega dela... •>•> -
Pred 90 leti, 17. marca leta 1929, je papež Pij XI imenoval Gregorija Rožmana za ljubljanskega pomožnega škofa; za škofovsko geslo si je Rožman izbral „Teža križa in plačilo". Škofa Rožmana je čakalo 30 let težkega apostolskega dela: ljubljansko škofijo je vodil med drugo svetovno vojno, javno obsojal brezbožni komunizem, pred njim svaril slovenski narod in bil nasprotnik vsakršnega nasilja. Zaradi protikomunistične usmerjenosti je bil preganjan in se je moral umakniti v Avstrijo, od tam pa v Severno Ameriko. Do svoje smrti je opravljal apostolsko in misijonsko delo med slovenskimi izseljenci po svetu. Trikrat je obiskal tudi slovenske izseljence v Argentini: leta 1949, 1952 in 1956; spodbujal in spremljal jih je v težkih prvih letih izseljen-stva. Umrl je v Clevelandu pred 60 leti, 16. novembra 1959. Od leta 2013 škof Rožman počiva na slovenskih tleh; pokopan je v ljubljanski stolnici, v kripti stranske kapele sv. Marije Magdalene.
Koroška nam je dala škofa Gregorija Rožmana. V zgodnjih letih so se močno utisnila njegove lepe lastnosti: ljubeznivost, preprostost, odkritosrčnost, globoka srčna dobrota in ljubezen do bližnjega, zlasti do tistega, ki trpi in je pomoči drugih potreben......
Po uvodni glasbi smo slišali posneti glas Lu-cijane Oberžan Jarc z recitacijo »Kako te spoznam« (Tone Kuntner). Juli Kastelic Štumber-ger nam je povedala, da je škof Rožman ob neki priliki poudaril: »Slovenci: ne pozabite idealov, zaradi katerih ste prišli sem in zaradi katerih ste se doma ustavljali rdeči nevarnosti. Ohranite jih!«.
Kati Podržaj je recitirala pesem »Dobro Jutro« (Tone Kuntner). Mladci in mladenke ter Veronika Samsa so predstavili »Pogovor na
cesti« (Ljubka Šorli), skupino vodita Matija Belec in Monika Filipič. Ker pa ima slovenska pesem prav posebno mesto v naših srcih, je Saši Podržaj predstavila kratek koncert zbora s sledečimi besedami: Škof Rožman je dejal, »Imamo še en zaklad: našo slovensko pesem. Čuvajmo, gojimo in ohranimo ta naš veliki zaklad. V novi domovini sprejmite vse, kar je dobrega in mnogo tega boste našli in boste tako postali še bolj očiščeni in izklesani, modri in izurjeni«.
Slovenski pevski zbor San Martín pod vodstvom prof. Lučke Marinček Kastelic je zapel:
-	Najlepše veselje - prir. M. Bajuk
-	Marko skače - prir. F. Kimovec
-	Jaz bi rad cigajnar bil - prir. L. Kramolc (solisti: Camila Santana Smersu, Juli Kastelic Štumberger in Sebi Skale)
-	Slovenska dežela - B. Ipavec
Učenci Rožmanove šole so pod vodstvom Saši Podržaj zapeli »Juhej si zapoj« (Damjana Urh) in recitirali »Veseli ringaraja« (Ljubka Šorli); nato so izvedli dve plesni vaji »Leva desna« (Pevka Claudia) in »Hočem le tebe« (Modrijani, Isaac Palma) pod vodstvom Sonje Dimnik. Vmes sta pa Cecilija Jarc in Olga Dolenc Kociman prebrali odlomke misli škofa Gregorija Rožmana.
Pomagali so: starši Rožmanove šole - predsednici odbora: Sonia Petkovšek Boltežar in Cecilija Močnik Tašner, Multimedija: Štefi Leber in Regina Truden Leber, grafično oblikovanje: Mikaela Podržaj, priprava dvorane: odbor doma, zvok: Mati in Marko Medvešček ter Luka Škulj, luči: Janez Filipič, snemanje: Toni Podržaj, spremljava: Ariana Žigart, napovedovalca: Martin Žagar, Martin Vomberger, fotografiranje: Tone Belec, zamisel in režija: Marta Jenko Škulj.
Po programu smo imeli bogato družinsko kosilo, ki ga je pripravil Tomaž Filipič s pomočniki (Alejandro Leber, Kristjan Tašner, Andrej Marolt ml., Maksi Šenk) in prijazno postregla mladina; prispevali sta tudi Lučka Marinček Kastelic in Paula Šenk.
Pri kosilu so se nam pridružili delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini prelat dr. Jure Rode, č. g. Robert Brest in č. g.Igor Grohar, ker so bili do te ure zadržani.
Med in po kosilu je bila prosta zabava ob zvokih skupine "Die Freunde".
Po tako bogatem programu in tako obilnem kosilu smo ponosni na sanmartinsko skupnost!!!!
Končamo z besedo HVALA!!
Hvala Uradu vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za podporo.
Hvala za vse vložene ure vsakemu, ki je na kakršenkoli način sodeloval, da je 59. obletnica tako čudovito potekala.
Lučka Makek
STRAN 2	10. JUNIJA 2019 | SVOBODNA SLOVENIJA
Program slovenske skupnosti za leto 2019		
FEBRUAR	23. 2. 2019	Pustna veselica v Carapachayu
MAREC	2. 3. 2019	Pustna veselica v San Justu
	6. 3. 2019	Pepelnična sreda. Sv. maša v Slovenski hiši
	9. in 10. 3. 2019	Mladinske duhovne vaje
	10. 3. 2019	Tombola na Pristavi
	16. 3. 2019	Začetna prireditev osnovnih šol v Slovenski hiši
	23. 3. 2019	Začetek sobotnega pouka slovenskih osnovnih šol
APRIL	7. 4. 2019	Občni zbor v San Martinu
		Občni zbor na Pristavi
	13. 4. 2019	Ponovitev igre Kerigma v Slomškovem domu
	14. 4. 2019	Cvetna nedelja
		Mladinski Križev pot v San Justo
		Ponovitev igre Kerigma v Slomškovem domu
	18. in 19. 4. 2019	Mladinska priprava na Veliko noč v Slovenski hiši
	21. 4. 2019	Velika noč
	28. 4. 2019	Misijonska tombola v Slomškovem domu
		Občni zbor v Slomškovem domu
MAJ	1. 5. 2019	Športni dan v Slovenski vasi
	4. 5. 2019	Validom v Slomškovem domu
	5. 5. 2019	Obletnica v Carapachayu
	11. 5. 2019	Dan duhovnosti v Slovenski hiši - SSTRMB
	12. 5. 2019	Romanje v Lujan
	19. 5. 2019	Obletnica v San Martinu
	24. 5. 2019	Praznik Marije Pomagaj. Mladinska maša v Slovenski cerkvi
	25. 5. 2019	Športni dan SDO-SFZ na Pristavi
	26. 5. 2019	Žegnanje v Slovenski hiši
	27. 5. 2019	God Lojzeta Grozdeta. Sv. maša v Slovenski cerkvi
JUNIJ	2. 6. 2019	Spominska proslava žrtev vojne in revolucije:
		zjutraj maša in prireditev
	8. 6. 2019	Občni zbor Zedinjene Slovenije
	8. in 9. 6. 2019	Duhovne vaje za srednješolce v Slovenski hiši
	9. 6. 2019	Kulturni večer SKA v Slovenski hiši. Gost: Drago Jančar
	15. 6. 2019	Praznik slovenske državnosti in
		poslovitev RAST XLVIII v Slovenski hiši
	16. 6. 2019	Očetovski dan - Dan dobrote ZSMŽ
	20. 6. 2019	MTO Turnir - SDO-SFZ
	23. 6. 2019	Procesija Presv. Rešnjega telesa
	30. 6. 2019	Krajevne domobranske proslave (po dogovoru)
JULIJ	6. 7. 2019	Kulturni večer v Slomškovem domu
	7. 7. 2019	Športni dan
		Koline v Slovenski vasi
	13. 7. 2019	Mladinsko srečanje
	20. 7. 2019	Večer na Pristavi ZSMŽ
	21. 7. 2019	Prijateljski asado v San Justo.
	26. do 28. 7. 2019	Duhovne vaje za može in žene
AVGUST	3. 8. 2019	»Ob taktu barv« v San Martinu
	4. 8. 2019	Mladinski dan San Martin
	10. 8. 2019	Festival folklorne skupine Mladika
	15. 8. 2019	Maše po domovih. Praznik Marijinega vnebovzetja.
	18. 8. 2019	Romanje v Lourdes
	18. in 19. 8. 2019	Mladinski izlet
	24. ali 25. 8. 2019	Mladinski dan v Carapachayu.
	25. 8. 2019	Srečanje molivk in molivcev živega rožnega venca.
SEPTEMBER	1. 9. 2019	Mladinski dan na Pristavi
	8. 9. 2019	Mladinski dan v Našem domu v San Justu
	14. 9. 2019	70 - let Slomškove šole
	15. 9. 2019	Obletnica v Slomskovem domu
	21. 9. 2019	Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku
	22. 9. 2019	Mladinski dan v Slovenski vasi
	29. 9. 2019	Pristavski dan - obletnica
OKTOBER	5. 10. 2019	Mladinsko peš romanje v Lujan
	6. 10. 2019	Obletnica Zveze slovenskih mater in žena
	13. 10. 2019	Obletnica Našega doma v San Justu
	19. 10. 2019	Pevsko glasbeni vecer v Slovenski hiši
	20. 10. 2019	Materinski dan
	26. 10. 2019	Šolski izlet v Glew
NOVEMBER	1. 11. 2019	Praznik vseh svetih. Sv. Maša v slovenski cerkvi
	3. 11. 2019	Zvezni mladinski dan in krajevni mladinski dan
		v Slomškovem domu
	10. 11. 2019	Obletnica v Hladnikovem domu in SLOVENSKI DAN
	9. 11. 2019	Zaključek SSTRMB
	10. 11. 2019	Koncert na Pristavi
	16. 11. 2019	Evropski večer v Carapachayu
	17. 11. 2019	70-obletnica društva in Martinovanje v Mendozi
	23. 11. 2019	Rifa v San Justo
	24. 11. 2019	Nedelja Kristusa Kralja.
	30. 11. 2019	Zaključki osnovnih šol in Miklavž
DECEMBER	7. 12. 2019	Zaključki osnovnih šol in Miklavž
	8. 12. 2019	Prvo sveto obhajilo
	14. 12. 2019	Veselica Pristava folklora
	15. 12. 2019	Božični koncert v San Martinu
	22. 12. 2019	Duhovna obnova za žene in može
	24. 12. 2019	Božična polnočnica
	31. 12. 2019	Silvestrovanje na Pristavi
DRAGO JANČAR PONOVNO MED NAMI
Po dolgem času, se bomo lahko srečali z uglednim pisateljem DRAGOM JANČARJEM, izjemno dejavnim in najbolj prevajanim sodobnim slovenskim avtorjem, dobitnikom najprestiž-nejših slovenskih in mednarodnih nagrad.
Spominjam se tik ob osamosvojitvi Republike Slovenije, ko smo se mu predstavili v prostorih gledališča General San Martin leta 1992, pod naslovom "Teden Slovenske kulture". Ob tej priložnosti so nas obiskali Alojz Rebula, Zora Tavčar, Aleš Debeljak, Jure Po-tokar, Marko Jenšterle, Irena Mislej in že takrat prepoznavni Drago Jančar. Res nepozabni čas visoke kulture, v istem času smo tudi bili deležni debate pod naslovom "Slovenska literatura in politika". Pomembna sta bila med drugimi takrat kratka proza "Pogled angela" (1992) in eseja "Terra incognita" (1989) ter "Razbiti vrč" (1992).
V obdobju od leta 1981 do 2016 je bil Drago urednik in tajnik Slovenske matice in se je njegova pisateljska pot samo še vzpenjala. Med letoma 1987 in 1991 je bil predsednik Slovenskega centra PEN, v okviru katerega je tudi veliko pripomogel k slovenski osamosvojitvi. Torej, je eden izmed najbolj plodovitih slovenskih pisateljev. Kot esejist se velikokrat ukvarja tudi s problemi politike in civilne družbe.
Leto 1999 smo ga bili še enkrat deležni, skupaj z Vaskom Simonitijem je pripravil odmevno razstavo in zbornik "Temna stran meseca", o značilnostih avtoritarne vladavine v Jugoslaviji po drugi svetovni vojni. Takrat nam je predaval na temo "Pisatelj in demokracija ..." ter predstavil zbornik.
Dobil je več slovenskih in mednarodnih nagrad, med drugimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo (1993), evropsko nagrado za kratko prozo mesta Augsburg (1994), Herder-jevo nagrado za književnost (2003) in nagrado Jean Amery za esejistiko (2007). Leta 2015 so mu v Evropskem parlamentu podelili naziv Državljan Evrope. Je tudi štirikratni dobitnik nagrade Kresnik za romane "Katarina", "Pav in jezuit", "Zvenenje v glavi", "To noč sem jo videl" (katerega francoski prevod je 2014 prejel nagrado za najboljšo tujo knjigo in kandidiral za francosko literarno nagrado Femina, nemški prevod pa je bil razglašen za najboljšo knjigo po izboru avstrijskih kritikov na listi ORF, ki je bila po mnenju mesta Darmstadt v oktobru 2015, najboljša knjiga v Nemčiji), ter "In ljubezen tudi" (2018).
Tokrat, s skupnimi močmi, sta Veleposlaništvo Republike Slovenije v Buenos Airesu in Slovenska kulturna akcija organizirala celotno turnejo Draga Jančarja in priredila dve različni obliki predstav:
Drago Jančar predstavlja svoje zadnje delo, potopis "Postaje" (2018) in roman "To noč sem jo videl" (2010) ter prevod v španščino "Aquella noche la vi" (2019) v obliki okrogle mize in pogovora z rojaki (edini predstavitvi med Slovenci v Argentini):
•	V nedeljo, 9. junija 2019, ob 17. Uri, v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši -Ramón L. Falcón 4158 - v Buenos Airesu.
•	V nedeljo, 16. junija 2019, ob 11. uri v Slovenskem društvu v Mendozi -Urquiza 335 - v Mendozi.
Njegov roman v španščini "Aquella noche la vi" (2019), pa bo prestavljen v treh krajih:
V	Buenos Airesu:
•	Drago Jančar v pogovoru z Edgardom Coza-rinskim: "Posameznik v vrtincu zgodovine", v sredo, 12. junija 2019, ob 18:30 uri v Narodni Knjižnici "Mariano Moreno" na oddelku Muzeja knjige in jezika, v dvorani David Viñas. -Av. Las Heras 2555- CABA.
V	Cordobi:
•	Drago Jančar v pogovoru z Eugenio Alme-ido, v četrtek, 13. junija 2019, ob 18. uri v prostoru Cordobskega zakonodajnega dvorca, v dvorani Regino Maders - Dean Funes 94-Cordoba.
V	Mendozi:
•	Drago Jančar predstavlja "Aquella noche la vi", v petek, 14.junija 2019, ob 18. uri na Filozofski fakulteti državne Univerze Cuyo, V dvorani "C" Univerzitetnega centra - Mendoza.
Torej, lepo vabljeni na vsa ta srečanja z brezplačnim vstopom, ki so edinstvene prilike, da se srečate z avtorjem. Bo pa tudi možnost, da si nabavite zaželjene izvode knjig.
Damijan Ahlin
SVETOVNI MOLITVENI DAN
Svetovni molitveni dan je mednarodno gibanje, ki se je pričelo v Severni Ameriki in Kanadi XIX. stoletja, ter združuje žene iz različnih krščanskih denominacij po vsem svetu. Različnost bogati in dodaja barvne kamenčke v čudoviti božji mozaik, ki ga sestavlja več kot 150 držav, ki svet ovijajo v mrežo molitve.
Vsako leto na prvi petek v mesecu marcu skupina molivk pripravi slavje in molitve, posvečene eni državi, tako je v letošnjem ves svet molil za Slovenijo.
Geslo "Pridite, vse je pripravljeno" je vabilo k spoznavanaju in zahvali za naravne lepote in bogastvo dežele pa tudi k molitvi za skeleče rajne in prikrite bolečine.
V Argentini se je to slavje vršilo v metodistič-ni cerkvi (Iglesia Evangélica Metodista Argentina) v Buenos Airesu v četrtek 28. februarja. Skupina žena je s trudom lepo pripravila to
srečanje, oltar je krasila slovenska zastava ter papirnati rdeči nagelji, ki so jih same naredile ter ob končanem shodu podarile ženam.
Gospa Francka Vester, ki je prevedla nekaj pesmi, se je odzvala vabilu te skupine in bila prisotna na tem slavju.
Neda Vesel Dolenc
SVOBODNA SLOVENIJA | 10. JUNIJA 2019
STRAN 3
-rs-T t-» a t»t -» »niTm Pri volitvah so vedno pomembne številke in sta-
VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT tistike, zato vam posredujemo nekaj zanimivih
podatkov iz buenosaireškega glasovanja: • po imeniku za Argentino je glasovalo 12 %
V nedeljo, 26. maja so potekale volitve	NSi - KD - 352	upravičencev
slovenskih poslancev v Evropski parlament.	SDS - SLS - 257	• na Veleposlaništvu je osebno glasovalo 76 dr-
	SD - 8	žavljanov
Odkar je Slovenija članica EU smo Slovenci tok-	DOM - 6	• 635 glasov je bilo oddanih "po pošti"
rat četrtič volili evroposlance, in vsakič je bilo	Dobra država - 2	• 67 glasov je prišlo iz Mendoze
na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Bue-	Povežimo se - 2	• iz ostalih držav: Čile, Bolivija, Paragvaj in
nos Airesu odprto volišče za državljane s stal-	SMC - 1	Urugvaj, ni bilo glasov
nim prebivališčem v Argentini.	ZSi - 1	• v Buenos Airesu je glasoval tudi 1 državljan
Volilni odbor za Buenos Aires smo sestavljali:	Zeleni Slovenije - 1	s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je bil na
Mariana Poznič, predsednica; Jadranka Šturm	SNS - 1	dan glasovanja tu na obisku in je pravočasno
Kocjan, presednica-namestnica; in člani: Jure	LMŠ - 1	zaprosil za vpis v lokalni imenik
Komar, Damian Ahlin, Marko Čatar in Maja Vu-	Levica - 1	• najstarejši državljan, ki se je približal na vo-
ksanovic.	SAB - 1	lišče, šteje 89 let, najmlajši pa 15 mesecev.
Volilni imenik za Argentino šteje sedaj 5514	DeSUS - 0	• 1 volivec je s seboj prinesel pripomoček z navo-
volivcev iz Argentine, Čila, Bolivije, Paraguaja in		dili za pravilno glasovanje: Svobodno Slovenijo.
Urugvaja.	Veljavnih glasov: 634	Mariana Poznič
Izid tukajšnjega glasovanja je bil naslednji:	Neveljaven glas: 1	
Vas zanima, kako je bilo na prejšnjih glasovanjih?
	13. 6. 2004	7. 6. 2009	25. 5. 2014	26. 5. 2019
Volivcev v imeniku	1989	3976	4906	5514
Število glasov	622	489	641	635
Število strank	13	12	16	13
NSi	513	398	427	352
SDS	84	70	196	257
ostale stranke	24	21	18	25
neveljavne glasovnice	1	0	0	1
Izvoljeni poslanci
Milan Zver (SDS) Romana Tomc (SDS) Franc Bogovič (SLS) Tanja Fajon (SD) Milan Brglez (SD) Irena Joveva (LMŠ) Klemen Grošelj (LMŠ) Ljudmila Novak (NSi)
OkrOgle OBLETNICE | Anton Medved (1869-1910)
Pred 150 leti, 19. maja 1869, se je rodil v Kamniku slovenski duhovnik, pesnik in dramatik Anton Medved. Njegov oče je bil strog mož, po poklicu sodar, njegova mati pa zelo čustvena žena, ljubiteljica knjig. Anton je bil podoben materi in njena zgodnja smrt je nanj zelo vplivala. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, po maturi je stopil v bogoslovje in bil leta 1892 posvečen v duhovnika. Kaplanoval je najprej v Semiču, potem so ga premestili v Črnomelj, Šmarje in Bohinjsko Bistrico. Želel je, da bi ga poslali na študije v Rim, toda teh sanj ni nikoli mogel uresničiti. Bil je krhkega zdravja in njegovo življenje je bilo polno telesnega in duševnega trpljenja. Kljub temu ni nikoli opustil duhovniških dolžnosti in se poleg dušno-pastirskega dela posvečeval tudi študiju in pisanju pesmi in dramatiki. Kot kaplan je deloval tudi v Ljubljani, na Breznici, leta 1908 je bil imenovan za župnika na Turjaku, kjer je leta 1910 nenadno umrl. Pokopali so ga v Kamniku poleg staršev.
Pesnik
V pesmih je Anton Medved zapustil izrazito sled svojega življenja. Že v dijaških letih je pisal pesmi in pesniške igre. Iz te dobe je ohranjen pesniški album z lasnimi risbami "Opevane slike Kamnika in okolice".
Anton je bil širokoumne in nemirne narave, svoboden in iskren v besedi in vedenju; svojo prirojeno notranjo razdvojenost je najbolje povedal v pismu iz semenišča svoji sestrični: "V meni se spajata res dve nasprotji. Včasih sem ves (prav iz srca nikoli) šaljiv, brez vsake resnosti, a včasih se me z vsemi močmi oklene resnost." Znan je tudi odgovor ogorčenemu očetu, ki ga je nekoč v pismu spraševal, ali je sploh še človek, ko pa se tako čudno vede. Dejal je:
"Kot Anton sem človek, kot Medved zverina, to je odgovor vašega sina."
Očetu je tudi napisal naslednje verze:
Jaz delam ode, vi delate sode, moj oče.
Nikomur menda ne delava škode, moj oče. Za sode je treba dokaj vina, moj oče, nekoliko vina tudi za ode, moj oče.
Pesmi je začel objavljati v Ljubljanskem zvonu, nato je postal glavni sodelavec Doma in sveta. Za Mohorjevo družbo je zbral Slovenske legende (Celovec 1910). Svoje pesmi je objavil v dveh knjigah Poezij (1905, 1909) v prvi knjigi Poezij je en ciklus spesnil v klasični obliki gazele, v drugi je imel več sonetov.
V Ljubljanskem zvonu je med drugim izšel ciklus Iz lepih dni (1893), napisan pod vplivom Simona Jenka. V pesmih izpoveduje osamljenost, zavest o minevanju življenja, ljubezen do pokojne matere, vero in zaupanje v Boga. Kljub trpljenju pa zavrača moralno hinavščino, liberalizem v filozofiji in čustvenost pri predstavnikih moderne pesmi, zaradi česa ni Medved kot pesnik pred smrtjo našel popolnega priznanja.
Dramatik
Sporedno z razvojem lirike gre Medvedova dramatika. Prvo njegovo delo je Savel (1891), svetopisemski prizor v jambih. Kmalu začne misliti na klasično zgodovinsko tragedijo in napiše romantično petdejanjsko dramo Viljem Ostrovrhar (1894), Kacijanar (1895) in Za pravdo in srce, tragedijo slovenskega kmečkega upora (1896).
Pozneje se Medved obrne k realistični drami: Krivica in dobrota (1900), Na odru življenja (1902) in Na ogledih (1903).
Okoli leta 1905 se je začel zanimati za Ibsena, predvsem ga je pritegnil s svojimi dialogi. Višek dramatike je Medved dosegel z ljudskimi igrami Stari Jamnik, Stari in mladi in Črnošolec.
Pripravil Jože Jan
Nekaj misli Antona Medveda U_
Če na tihem in na samem premislim, kako prosto je bilo moje vedenje v počitnicah, koliko sem občeval s posvetnimi ljudmi in kako malo z duhovnimi, kolikokrat so mi od različnih strani ta stan odsvetovali in da kljub temu čutim nagnjenje stopiti v duhovniške vrste in sicer s čistim namenom, potem sem prišel do zaključka, da me je Bog poklical in da se mu ne morem
brez greha upirati. <•<• -
Ne bodi liberalen, da bi bil liberalen, temveč poslušaj vedno razum in tudi, tudi in še enkrat tudi srce, da ne očita
kdaj vest. (20. okt. 1892) <•<• _
Pri nas je čudno. Včasih me kar veselje do vsakega narodnega dela mineva,
ko vidim, kako je vse sprto, razdrto. <•<• _
Kdor hoče za človeštvo uspešno delati, mora imeti za sabo troje šol: šolo pridnega učenja v zavodih, šolo viharnega življenja med svetom, šolo tihega premišljevanja v samoti.
(10. apr. 1907) <•<• -
Ljudje, ki so sami s seboj zadovoljni, so ali omejeni ali ošabni ali oboje. (28. dec. 1908)
ODTISI
Smer
lujAn/brezje
Maja goduje Marija tako v Argentini kot v Sloveniji. Osmega maja praznuje v Lujanu, štiriindvajsetega na Brezjah. Obakrat je slovesno.
Marsikateri preseljeni Slovenec iz Argentine ne more iz svoje kože oz. ne pozabi na korenine, tradicijo - kakorkoli že hočete poimenovati to skoraj nagonsko navado - in se v maju, pretežno na drugo nedeljo - poda na romanje k brezjanski Mariji Pomagaj. Če že ne ob istem času, pa velikokrat ob isti uri.
Z Miriam sva se udeležila maše ob desetih, pri kateri so se zahvaljevali za preživetje in vrnitev izseljeni rojaki (in njihovi potomci) v letih 1941-1945. Nemška okupacije je težko prizadela predvsem severno polovico slovenskega ozemlja med drugim z načrtnim izseljevanjem celih družin, jih pošiljala v taborišča in jih uporabljala kot delovno silo. Da ne pozabimo na številne talce, ki so s svojim življenjem potrjevali teroristično vladanje okupatorja.
Izseljeni med vojno, izseljeni po vojni -vsi se srečajo pri Mariji na Brezjah. Sicer se ne bodo poznali na osebni ravni, ne bodo spregovorili besede med seboj in se komaj pozdravili - si izrekli pozdrav miru med mašo ... V srcu se počutiš kot med sebi enakimi. Slučaj, bi rekel. A v božjih slovarjih ne obstaja ta beseda.
K romanju spada seveda obisk milostne podobe, da se izrecno zahvališ za vse prejeto, pa se priporočiti še za naprej. Saj nam nikoli ne zmanjka preizkušenj.
In marsikdo od nas se ustavi v desni stranski kapelici pri lujanski Mariji. Priložnost, da prosiš za pomoč, tako za Argentino kot za sorodnike in rojake, žive in pokojne.
Prisotnost lujanske Marije v slovenski baziliki preseneti občasnega turista-Nes-lovenca iz Argentine ... Verjetno preseneti tudi častilca Marije Pomagaj, ki se -zaradi prenapolnjenosti glavne ladje (ali pa iz firbca) - ustavi v kapelici in zagleda kipec s svojskim oblačilom in ne najde informacije, od kod prihaja ta Marijin kipec.
Nekoč je že padla ideja o zloženki s tekstom, ki bi pojasnil, od kod ta Marijina podoba, pa tudi povezanost z brezjansko Marijo in s Slovenci v Argentini. Prav primerno bi bilo, pa tudi spodobilo bi se, da bi jo sestavili in dali na razpolago na oltarju Sv. Antona Puščavnika.
GB
STRAN 2
10. JUNIJA 2019 | SVOBODNA SLOVENIJA
KOLEDAR
1.	junija ob 15.00
Redni pouk SSTRMB
2.	junija ob 10.00
SPOMINSKA PROSLAVA v Slovenski hiši
8. junija do 9. junija
Duhovne vaje za dijake SSTRMB
8.	junija ob 15.00
Redni pouk SSTRMB
9.	junija ob 17.00
Srečanje z Dragom Jančarjem v Slovenski hiši
15. junija ob 15.00
Redni pouk SSTRMB
15.	junija ob 20.00
Poslovilni večer RASTXLVIII - Dan državnosti
16.	junija »Dan dobrote«- ZSMŽ 20. junija Športni dan SDO-SFZ 23. junija
Procesija sv. Rešnjega telesa v Don Bosco
29. junija ob 15.00
Redni pouk SSTRMB
ZA RAZMISLEK IN NASMEH „
"En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran"
v
ČEBELE
Od leta 2018 se vsako leto 20. maja praznuje svetovni dan čebel. Ta dan je Slovenija predlagala Organizaciji združenih narodov, ker je bil 20. maja leta 1734 rojen Anton Janša, slovenski čebelar, pionir svetovnega čebelarstva in eden največjih svetovnih strokovnjakov za čebele.
Čebele so pridne, organizirane, imajo 5 očes a ne vidijo rdeče barve, v panju je do sto tisoč čebel a ena sama matica, navadne čebele živijo le okoli 40 dni, matica pa do 5 let. Zanimivosti je še in še.
Ljudska modrost nam pravi: Če si priden kot čebela, če garaš kot konj, si zvest kot pes in marljiv kot mravlja, pojdi k veterinarju po potrdilo, da si osel!
Pa pustimo šale in preberimo nekaj pregovorov in citatov o čebelah... samo pazite, da vas kakšna ne piči!
•	Kar so pri čebelah piki, to so pri ljudeh - jeziki.
(Ljudski pregovor)
•	Čebele delajo samo v temi,
misli delajo v molku, vrline pa v tajnosti.
(Maurice Maeterlinck, belgijski pisatelj, dramatik in pesnik)
• Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo.
(Slovenski pregovor)
•	Knjige moramo uporabljati kakor čebele rože: da iz njih srkamo njihovo bistvo.
(Charles Colton, angleški duhovnik in pisatelj)
•	Čebela, ki si naloži preveč, ne pride domov. (Italijanski pregovor)
•	Če bi čebela izginila z obličja Zemlje, bi
človek preživel le štiri leta: brez čebel ni več opraševanja, ni več rastlin, ni več živali, ni več ljudi.
(Albert Einstein, nemški fizik in matematik)
• Ena čebela še ne naredi roja.
(Španski pregovor)
• Dom brez otrok je kot panj brez čebel.
(Victor Hugo, francoski pisatelj, pesnik, dramatik, akademik in državnik)
• Besede so kot čebele: imajo med in želo.
(Slovenski pregovor)
• Ni vreden medu kdor beži pred čebelo, ker ima želo.
(William Shakespeare, angleški dramatik)
• Učimo se pri čebelah: pridnost bogati, pogum krepi, enotnost nas napravi močne.
(Slovenski pregovor)
• Brez potu, ni medu.
(Ljudski pregovor)
Izbral Jože Jan
OBVESTILO
Naročnino tiskanega časopisa za leto 2019 lahko poravnate pri odbornikih ZS ali krajevnih domov, ali pa z nakazilom na naš bančni račun.
Svobodna Slovenija je brezplačno dosegljiva na spletnem naslovu www.svobodnaslovenija.com.ar
Uredniki Svobodne Slovenije
ñ
Društvo Zedinjena Slovenija vabi na
OBČNI ZBOR
v soboto, 8. junija 2019.
Ob 19.00 sveta maša za rajne člane društva, ob 20.00 občni zbor.
Slovenska hiša - Buenos Aires
0
Dan dobrote
Zveza slovenskih mater in žena
Na redni seji Medorganizacijskega sveta je bil na prošnjo Zveze Slovenskih Mater in žena odobren sklep, da bo vsaka tretja nedelja v juniju "Dan dobrote".
Prvi "Dan dobrote" bo tako v nedeljo, 16. junija.
Na ta dan bo po vseh slovenskih mašah in domovih nabirka za pomoč potrebnim rojakom. Zveza razdeli vsak mesec 18 podpor v znesku 1.500.-, predvsem starejšim osamelim rojakom in tudi kakšni družini z malimi otroki. Dvakrat na leto pa podarimo tudi 24 paketov s hrano. Čeprav je ta pomoč zelo skromna, za prejemnike veliko pomeni. Rade bi zvišale ta znesek, da bi bolj pripomogle k zelo nizkim dohodninam. Zato se obračamo na vse rojake s prošnjo, da radodarno podprete to akcijo. Da ne pozabimo na dobroto in solidarnost, ki sta bili znak naše skupnosti že od prvega dne begunstva, ko smo eden drugemu pomagali kot bi bili ena sama družina. In to smo po 70 letih še vedno.
Že vnaprej najlepša hvala za vsak dar! ZSMŽ
Zedinjena Slovenija vabi na Spominsko proslavo v čast padlim slovenskega naroda.
»Zgled naj nam bodo in luč na zemeljski poti«
Slovesni rekviem
Sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj, nato poklon pred spomenikom.
V dvorani škofa dr. Gregorja Rožmana: slavnostni govor: inž. Franci Markež in akademija v izvedbi članov Slovenskega doma Carapachay
V nedeljo, 2. junija 2019, ob 10. v Slovenski hiši, Ramón L. Falcón 4158 | Vsi lepo vabljeni!
Svobodno Slovenijo podpirajo
K*PAC s a.
Fábrica de tubos y envases de cartón
G030MAX
5UPERM AYORISTA DE OFERTAS
CKC
LABORATORIOS CKC
CONSULTORES
Grupo HZ
ARGENTINA S.A. ASOCIADOS
SVOBODNO SLOVENIJO SOFINANCIRA URAD VLADE RS ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU.
SVOBODNA SLOVE N IJA | Glasilo Slovencev v Argentini
Ustanovitelj Miloš Stare
Lastnik društvo Zedinjena Slovenija
Predsednik Jure Komar
Uredniški odbor
Mariana Poznič, Cecilija Urbančič, Lucijana Hribar, Sonja Tomazin, Jože Jan, Jože Lenarčič, Miloš Mavrič, Marko Vombergar in Tomaž Žužek.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar
SVOBODNA SLOVENIJA | 10. JUNIJA 2019
STRAN 3
Priloga
59. OBLETNICA DOMA V SAN MARTINU | 19. maja 2019
Slike Tone Belec