73. številka. V Trstu, v sredo 13. septembra 1893. Tečaj XVIII. „EDINOST« izhaja dvakrat na teden, vsako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj. „Edinost*1 stane: za vse loto f. 6.—; izven Avstrije f. 9,— za '/, lota „ 3.-; * „ „ 4.50 za V« leta „ 1.50; „ „ „ 2.25 x „Novičar"-jem: za VBe loto f. 7.—; izven Avstrije f. 10.— za V, lota „ 3.50; „ „ „ 5.-za % leta ,1.75; , „ „ 2.50 Posamične številke ste dobivajo v prodaj alnic ah tobaka V Trstu po S nvč., v Gorici in v Ajdovščini po 6 nvč. „NOV1ĆAK" po 2 nvč. Oglasi se račune po 8 nvč. vrstica v petitu; za naslove z debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor hi ga obseglo navadnih »rutic. Postava, osmrtnice in javne za-hvale, ifomaći oglasi itd. ee račune po pogodbi. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu : Piazza Caserma št. 2. Vsako pismo mora biti frankovano, k* r nefrankovana ne ne sprejemajo. Rokopisi ho no vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema ti pravni itvo Piazza Caserma 2. Odprto reklamacijo bo proste poštnine. Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. ,V rdinosti Je mor I". Posl. Šuklje pred svojimi volilci. (Konec.) Za Šukljojem uglasil se je volilec dr. Slane. V uvoda svojoga govora na-glašal je isto, kar smo naglašali tudi mi začetkom teh razmiš javanj — namreč, da je Šuklje izreden talent, kakorsnih imamo bore maio mi Slovenci. Iz tega izvaja g. dr. Slane, povsem logično, da mi Slovenci no smemo imeti malenkostne igre z našimi talentiranimi poslanci. Iz teh začetnih izvajanj bilo je takoj jasno, da se dr. Slane načelno noče identifikovati s politikom dr. Šukljo-jem, a da ga vi.soko ceni kot i/borno delavno moč, s katero se sme po vsej pravici ponašati slovenska delegacija na Du naju. V govoru g. dra. Slanca je to izraženo na nedvoumen način : mej tem ko poje glasno in brezpogojno hvalo delovanju g. poslanca Šukljeja za gospodarske pridobitve, je pa že bolj rezerviran v svoji sodbi o politiku Šukljeju. V dokuz temu navesti hočemo nekoliko odstavkov iz govora g. dra. Slanca. A da bi se nas krivo ne razumelo, naglasiti nam je, da nikakor ne podpišemo vsega, kar je rekel dr. Slano glede na naše domačo razmere in nas domači prepir. Kur pa lunogi nadi čitatelji ne Čitajo .Slov. Naroda", »bok česar tudi tega govora uiso čitali, a bi jih utegnilo zanimati, kako sodijo Novomeški „radikulci" o naših inejsebojriih od-nošajih, navesti hočemo nekoliko izrekov g, dra. Slanca o oni stranki, kojo svet nazivlja „Slovenčevo". A kakor rečeno, poročamo samo in nočemo komento-vati, kajti stališče svoje z ozirom na naš domači prepir pojasnjevali smo že nebroj-nokrati in mora biti znano našim čitateljem. Nadejamo se torej po vsej pravici, da naa jo razumel vsakdo. G. dr. Slane se je mej ostalim nastopno izjavil o našem razkolu : „•Ta/ pečam so s 'politiko ž« 20 let kot žurnalist. Ne bojim se tega kranjskega klerikalizma, zdaj celo ne, ko naa bode želcznica vezala z drugim svetom. Jaz hočem verjeti, da je večini nadih duhovnov de kaj na tem, da se ohranimo Slovenci kot Slovani in mislim, da je takih š e malo, ki pišejo: .Kaj jezik naš, ta le tako dolgo človeku služi, dokler živi, zanj torej ni treba delati, ali vera, vera, ta je za večnost*. Čudna logika to! — Ali dobro je, du naši bojeviti gg. duhovni-klerikalci svoj denar dajo za agitacijo ter agitirajo, kajti tako se masa ljudstva zdrami. Ljudje se učijo misliti in bog ve, če ne pride to vse nam, oziroma našim političnim zanamcem v dobro. Naš kmet je prepameten, da bi so dolgo udeleževal onega divjega pless, ki ga sedaj naši kle-riknlci i.a Kranjskem plešejo. Malo je dežel, ki bi bile tako na progi svetovnega prometa, kakor Kranjsko, ki je tako blizo Adrije. Mislim torej, da ho nam našega klerikalizmu ni treba bati. Istega vodi sicer premetena glava, ali nerodna je hoja pumagačev. Mej dolenjskim meščanstvom ta klerikalizem še nima tal. A prodreti misli tudi v to trdnjavo. On računa s tem, da je klerikalna stranka na Kranjskem vladna stranka. Vlada so bode na njo kot mnogoštevilno opirala in poleg tega vodstvo naših klerikalcev spekulira na nemško misleče ljudi, ki radi z a t a j ć svoja liberalna načela, samo da uemŠtvu tal pridobijo. V tem smislu smo mi nevarnejši njihovim težnjam. Mi takozvani liberalni Slovenci vladi nismo prijetni. Vlada bi rada na jugu države uniformo, jedno ljudstvo imela in mi se protivimo germanizaciji z rokami in nogami". In potem : „Ni dobro, da je na Kranjskem mej sloVenskimi rojaki razkol; jar, ga se svojega strogo liberalnega stališča obžalujem. Mi Slovenci smo premajhni, da bi si smeli privoščiti luksus, dopustiti, da bi vsak po svoji fasoni iskal sreče ▼ politiki ; n e klerikalizem ne liberalizem nam ne otme slovenske narodno s t i; mi moramo združeni nastopati. Ali predno do tja pridemo, bode še dosti viharja povsod in posebno v deželnem zboru. In tudi tu bo na mestu naš poslanec. Mal o naših veljakov pozna tako dobro klerikalce in njih slabosti kakor on; videl jih je v veselih in žalostnih dnevih in v srce vidi tistim možem, ki nastopajo sedaj kot klerikalni politiki.4 O gospoda Šukljeja delovanju v državnem zboru izjavil se je gosp. dr. Slane nastopno : „Kaj je prof. Sukije v državnem zboru, to vemo. Mi Dolenjci smo prav veseli, da je merodajen iaktor mej slovenskimi poslanci, ne gledč na to, se li njegova državna politika odobrava ali ne. Zelja menda naši poslanci tam ne bodo zabelili, jih jo premalo ; le blamirati se ne smejo; tega bi mi radi ne videli, da bi se o nas glede duševnih zmožnostij slabo govorilo. Gosp. poslaneo, poročal si nam o svojem delovanju. Vse v redu ! Le nekaj ne. Bil si nekdaj žurnalist in po Tomšiču, Levstiku, Jurčiču morda najspretnejši. Vstopi zopet mej te slovenske žurnaliste in ne stoj na strani, ko vidiš hudo natkakovauje od strani klerikalcu? na pozicije, za ka tere moramo v boj; stopi v zvezo z onimi, ki imajo isti blagi smoter, kakor ti, bodi dober drug in prijatelj dru. Tavčerju in ujegovim sobojevnikom." Dalj e: „Gospodje volilci, dobra prijatelja sva si s Sukljejem in on mi je resno izjavil, da pri prihodnjih volitvah mandata ne prevzame več. No prosili ga bomo še, akoravno uvidevam opravičenost njegovega ukrepa ; dokler iz mlajšega našega naraščaja ne pride nadomestila, bode moral vztrajati; za to ga prosim v imenu volilcev Novomeških, ki vsi vedo, kaj jim je njihov poslanec že koristnega storil in kaj še lahko stori." Iz vsega govora gosp. dr. Slanoa je lahko uganiti, da ta mož nikakor ne soglaša v vsem s poslancem Šukljejem in poziv njegov, naj bi se poslanec Sukije zopet pridružil Tavčarju in družbi, torej takozvanim radikalcem, kaže, da gospod Slane obsoja oportunizem Šuklje-j e v. Dr. Slano se pač klanja pred talentom Šukljojevim, nikari pa prod njegovo dosedanjo taktiko ; on želi, da g. Suklj e ostani poslanec v prvi vrsti zato, ker nam nedostaje talentov, a si brez talentov nikoli ne priborimo pruvega ugleda. G. dr. Slane je pač n aglašal duševne zmožnosti Šukljojovo, a o vspehih oportunističko tak- tike na politiškem in narodnem polju je molčal, ker takih vspćhov nikjer ni. In v tem molčanju tiči graja, kojo je mevda dobro razumel tudi g. Šuklje ssm, kajti oglasil se je še jedenkrat se zatrdilom, da bode srčno rad nastopal z drom. Tavčarjem in somišljeniki ter delal na to, da postanemo, „kakor smo jedini v smotrih, tudi jedini v sredstvih". Prav je tako, a mi bi želeli, da gosp. poslanec uporabi svoje zmožnosti in svoj upliv v to, da vsi Slovenci brez razločka postanemo jedini v smotrih in sredstvih. Velepomembne so zadnje besede, katere je posl. Šuklje izpregovnril na shodu volilcev, ker nam• oznanjajo polnim in močnim glasom, da naši voditelji morajo kreniti na drugo pot. Posl. Šuklje je rekel namreč, da nas bodo razmere Bililo, da opustimo ves mej seboj nji boj. Kaj moremo dru-zega sklepati iz teh besed, nego da se nam bližajo hudi in kritični časi vzlic vsemu skoro da ■evorjetnemu samozata-jevanju naših poslancev, vzlic vsej požrtvovalnosti za sedanji zistem. Taka je torej niša bilancija kakor nam je načrtal g. posl. Šuklj e. Ako s tem računom ni zadovoljen niti isti mož Bain, ki g i je pokladal, kako bi mogli biti zadovoljni mi, ki smo vedno svarili in grajali PI Nam je poročilo Šukljejevo v nekako zadoščenje, četudi žalostno zadoščenje. Ali danes nočemo pisati re-kriminacij ; pač pa poživljamo gosp. poslanca, da nu pozabi svojih besed : „Gospoda moja, ne bojim se opozicije, moj temperament morda zahteva po njej, in če mene varajo vsa znamenja na političnem podnebji, malo mesecev bodu minulo in naravni razvoj situvacije nas prisili v opozicijo. Ali bas radi tega po klada m največjo važnost na to, da se ne prenaglimo s svojim ukre-pom, da prestopivši v opozicijo ohranimo svoj ugled kot lojalna politično modra stranka, katera ne izvoli opozicije kot šport, ne zavoljo kake malenkosti, temveč le radi tega, ker jej to veleva ozir na najsvetejše d o m o v i n s k e interese in na velike državne koristi. Uver-jeni bodite, da hočem varovati častno iuie slovensko — in toliko mi zaupajte, da pogodim, združen s svojimi tovariši, pravi trenotek — za tako diverzijo !u Resolucija, katero so jednoglasno vsprejeli volilci gosp. Šukljeja, se glasi : „Navzoči volilci Novomeški izrekajo g. poslancu svoje popolno zaupanje gledć njegovega dozdanjega delovanja, ki se je vršilo zgolj na narodni podlagi in se naj tudi v naprej na narodu o-n a p r e d n i podlagi vrši ter upajo, da bode g. poslanec še v bodoče za nas skrbel." Politični pregled. Notranja dežel«. Naš presvitli cesar bival je te dni na Ogrskem, kjer se je udeležil velikih vojaških vaj sedmega voja. Poleg nemškega in italijanskega vojaškega atašeja je bil pri teh vajah prisoten tudi ruski ataše. Poslednjega je naš ceHsr počastil z daljšimi nagovori. Predvčeranjim pa je naš cesar pri dvornem obedu v Boros-Sebesu prisrčnimi besedami napil ruskemu caru Aleksandru „kot svojemu dragemu prijatelju*, na kar je godba zasvirala rusko himno, kojo so vsi navzoči stoječ poslušali. Mi konstatujemo seveda velikim zadoščenjem, da so se jeli — oko nas vsa znamenja no varajo — ven-der-le nekoliko boljšati odnošaji mej našo in sosednjo rusko državo. Odločilni krogi so menda vender prišli do spoznanja, da nikakor ne gre v naši vnanji politiki postaviti kot neprimiČno načelo, nasprotovanje Rusiji vsikdar in povsodi, kakor zahtevajo razni nemški in italijanski fanatiki, a t-labi avstrijski patrijotje. Čemu naj bi Avstrija vedno pobirala kostanj iz žerjavice — za druge?! Včeraj se je povrnil cesar na Dunaj. Ker je presvitli cesar povodom svojega bivanja v Jaroslavu v Galiciji ua tako nenavaden način pohvalil politiko Poljakov, osobito pa odlikoval poljske plemenituže s tem, da je označil namestnika Gališkega, gr. Badenija, kot i/bornega administratorja: sluti se, da imenovani visoki uradnik skoro vstopi v iiiinisterHtvo kot minister za notranje zadeve. S tem bi zadobil poljski klub še več upliva, nego ga ima žo sedaj. Nemško-liberalni listi so bili v prvem hipa kar poparjeni vsled to toli nevadne pohvalo Poljakom; kmalu pa 80 se pomirili. Izgled v bodočnost, kakor se nam kaže po cesarjevi pohvali, slikajo sedaj namreč tako, da ravno grof Badoni ima prevzeti na!ogo, izpolniti najprisrčnejšo željo nemških liberalcev : ustanoviti nemŠko-poljBko večino brez Hohenwartovega kluba. Ako bi smeli verjeti od važnim poljskim glasilom, misliti bi morali, da se Ncmoi silno varajo, kajti ta glasila zatrjujejo ▼ enomer, da Poljaki ne privolo nikdar v to, da bi so še bolj žalila avtonomna načela in pa pravico nenemških narodnosti. Ali mi ne verujemo Poljakom prav čisto nič, kajti pri njih je vse mogoče. Kakor so nismo voselili, ko so v obupu sklepali roke nemški liberalci, tako ne tugujemo ob vesti, da utegnemo dobiti nemško-poljsko veČino. Od Nemcev nimamo pričakovati ničesar, od Poljakov pa tudi ne, naj že sede z nami v večini ali pa s kom drugim — ker niso Slovani. Zato pa se ne bi veselili tudi zveze poljskega kluba t Hohen-wartowim. „Slovensko politično društvo" v Mariboru imelo jo občni zbor v Mariboru dne 8. t. m., ki je bil mnogobrojno obiskan. Sprejele so so naslednje resolucijo : I. Z ozirom na to, da so dotične naše zahteve skromne, zakonite, da tudi stroški, ki itak ne bi bili veliki, nikakor no pridejo v poštev, kedar je treba popraviti staro krivico, pritrjuje občni zbor slovenskega političnega društva povsem interpelaciji, katero so stavili slovenski državni poslanci v 229. seji državnega zbora 22. marca 1893, slovenski narod smatra vso samonemike napise in uradne počato o. kr. uradov na slovenski zemlji kot krivično in nezakonito razžaljenjo svojega narodnega čuta in narodnih pravio ter izreka uado in prošnjo, da so kakor h'tro mogočo dosledno in povsod odpomore tem nedostatkom ter da se uvedejo pri vnrh c. kr. uradih, v krajih, kjer biva slovensko ljudstvo, brez izjemo dvojezični na;> -.i in uradni pečati. II. Občni zbor hIov. političnega društva sklene naprositi c. kr. vladu, &) da v izvršenje ravnopravnosti izda ministerstvo naredbo v smislu člena XIX. državnih osnovnih zakonov z upo'nbo člena 11. o vladni in izvrševalni pravici, s katero se zankažo določna raba narodnega jezika pri ustmeneiu in pismenem občevanju z narodom v vseh uradih tfr da kontroluje izvrševanje to naredbe, b) D.t ae izda naredba, 8 katero so zahteva kot dokaz za jezikovno zmožnost položitev potrebnega praktičnega izpita v slovenskem jeziku, c) Da so v ta namen ustanove na vaeučiliščih na Dunaju in v Gradcu stolice za potrebne praktično discipline v slovenskem jeziku, oziroma da se ustanovi pravna akademija v Ljubljani, d) Občni zbor protestujo zoper uvedenje nemščine kot državni ali poslovni jezik. III. Občni zbor bIov. političnega društva sklene naprojiti vlado : a) Da naj se osnuje obrtno strokovna šola za Spodnji Štajer s sedežem v Celju ali Mariboru a slovenskim učnim jezikom, b) Da so osnujejo po deželi v obilem številu obrtno nadaljevalne Bolo a slovenskim učnim jezikom. Dne 20. t. m. vršila se bode v P o-roču dopolnilna volitev v deželni zbor i a t r s k i. Izpraznjeno je poslansko mest" vsled smrti poslanca poreškegn okraja Franjo Sbi«k. Volijo mesta Pore č, Umag in Novigrad. Italijansko politično društvo izbralo si je kandidata v osebi dr, Mateja B a r t o 1 i j a. Na Č e š k e m so ponavljajo demonstracije. Dnč 10. t. m. razbilo je razjarjeno ljudstvo v P 1 z n u okna „Nemškega doma4 iu šulvereinsko šole in potrgalo nemško napiso nad trgovinami. Po takih izjavah bodo vlada morda vendar nekoliko opmtila svoje germauake težnje na Češkem. V Zagrebu umrl je dne 10. t. m. šk« r P a v 1 e š i ć. Znamenito je sedanje atanjo Zagrebške nadškofije. Ta (menda najobširnejša) škofija mora imeti nad-Škofa in štiri podredjeno škofe. Sedaj pa nima uiti nadškofa, niti jednega Škofa! Tudi to razmerje označujo nekako madjaronsko vlado ! Deželni sabor Hrvatski se snide dne 15. oktobra. Razpravljal bode o proračunu, o novem redu za mesta ter o organizaciji zdravstvene službe. M a d j a r i se motijo zelo, ako menijo da so svojim barbaričnim postopanjem zatro protimadjarsko gibanje mej Rumuni. Poslednji so pripravljeni na taj boj. Povzdigneno glavo in mirno vestjo — tako piše rumunski list „Tribuna — pobiramo rokovico, kojo so nam zalučali, mirno vestjo gremo v boj, v katerega so nas potisnili. Naloga vseučiliško mladeži rumunske je sedaj, razkriti storjeno infamijo, ter zahtevati zadosoeuja za stor jeno razžaljenje. Rumuuski narod je poklican dokazati prod deželo in pred svetom, da v Kološu nista sedela na zatožni klopi dva kriminalistu, ampak en cel narod ter da je razglašena razsodba najodurnejši izraz — narodnega sovraštva. Tudi proti urednikom lista „Tribuna" lapričela so je včeraj sodna ruzprava v Kološu. Vnanje države. Iz Belegagrada došle so imenitne vesti o dogodku, ki utegne utrditi majujoči so prestol Obrenovičev. Obreno-viči in Karagjorgjeviči so se baje poravnali popolnoma. Ako je ta vest resnična, odpade sedaj najveća nevarnost za prestol sedanjo dinastije. Karagjorgj evič je bil pretendent in zelo nevaren pretendent zlaati v teh časih, ko je razuzdani kralj Milan tako neizmerno diskretitiral dinastijo Obrenovičev, tako, da se je bilo bati vsak tre-notek, da nestano vihar po vsej Srbiji. Sedaj sti se pomirili obe hiši : ona, ki faktično vlada in ona, ki bi hotela priti do vlade. Da tudi nu zunaj označi dognano spravo, podal so jo mladi kralj Aleksander pretlvčorajnjim v spremstvu vseh ministrov iu mnogih generalov v Topolac ter šel v cerkev, kjer je pokopan prvi Karagjorgjevir in položivši krasno krono iz cvetic na ra-kev, rekel : „OvenČajmo rakev slavnega rodoljuba, ki je prvi razvil zastavo neodvisnosti Srbije, rakev velikega Karagjorje-viča. Večna slava njegovemu spominu 1 Veliki knez Aleksij in vojvoda Leuchtonberš kji s soprogo so došli že dne 10. t. m. v P a r i z. Ve liki knez poda so najprvo v kopelj Vichy, zatem pa odpotuje v Tulon na pregled ruskega brodovja. Ruski „Nor d", kije pred kratkim začel zopet izhajati v Brusolju, objavil je dne 10. t. m. jako zanimiv članek o p o-hodu ruskega brodovja v t o u-Ionsko pristanišče; temu članku pa ne moremo odrekati važnosti, ako pomislimo, da je „Nord" organ r u s k p g a m i n i s t e r s t v h. V tem članku povdarja, da bodo slavnosti v Tulonu dokazale vsej Evr<.pit da obstoji neka zveza, katera je jačja od nemškega militarizma, združenega z italijansko megalomanijo (posnemovalno napetostjo). To slavnosti bodo najdostonejši odgovor otroški neraško-italijanski demonstraciji pred osvojenim Metzom, Nemška vlada vidi pošasti o belem dnevu. Noč in dau nima miru pred „ogle-dnhiZa „ogleduhoma" v Kielu, vjoli so sedaj zopet dva taka ne3rečneža pred Metzom. Bil je to namreč pariški tovar« ničar Charpentier, kateri je prisustvoval a svojim »inom velikim vajam pred Metzom, no vedoč, da je treba v to posebnega dovoljenja. Orožniki so prijeli „ogleduha" in ju gnali — peš — od vasi Coligny v Metz, 14 kilometrov daleč. V Metzu postavili so ju pred cesarskega poverjenika, kateri je strogo izprašal očeta iu aina, vaacega posebej. Prepričal se je seveda, da sta nedolžna radovedneža, toda kljubu temu dal ju je gnati v častnem spremstvu orožnikov do francoske mejo 1 Italijanki ministri posvetujejo se o srebrnem drobižu, katerega ima — žal f — Francija. V kratkem bode o tem perečem gospodarskem vprašanju konferenca v Parizu, katere se udeleži R e s m a n n kot italijanski delegat. Mej francoskimi in italijanskimi delavci bil je zopet pretep blizo Murlinu, kjer zidajo neko cesto. Več oseb jo ranjenih. Ljudstvo je zelo razjarjeno proti Italijanom. Načelnik generalnega štaba francoskega, general M i r i b o I padel je s konja ter se tako poškodoval, da je kmalu potem umrl. Španjolaki m i n i s t e r s k i s v 61 imel je izredno sojo, v kateri se je posvetoval, kaj je ukreniti proti izgrednikom ▼ San Sebastianu in kaj je "toriti če se isti ponavljajo. Kaj so sklenili, ne vomo, kajti sklep jo ostal tajen ; dognali so pa, da ao bili izgredi v S. Sebastianu že zdavna pripravljeni iu da obstoji tam revolucijski odbor, kateri hoče prevrniti sedanjo vlado. — Dne 11. t. m. ponavljali so se izgredi v S a n t a n]d r u. Več oseb jo ranjenih. Londonski „Daily Tele grap hu govori o politiškem položaju Anglije in prihaja do zaključka, da Angleška nikakor ne more dalje ostati v sedanjem položaju. Svari vlado pred francoBko-rusko zvezo. Združeno francosko-ruBkobrodovjo more spraviti Angleško v veliko nevarnost, kajti Angleška jo p r e s 1 a b a, da bi mogla braniti pred takim brodovjeui svoja obrežja. Mora zbok tega ali pomnožiti, podvojiti svoje vojno brodov je, ali pa iskati zaveznikov. Svetuje, da se pridruži Anglija tro z vezi, da bi stala potem četerozveza proti Franciji in Rusiji. Gosposka zbornica Angleška jo z ogromno večino odklonila homerule-postavo, to je postavo o samostojnosti Irske, katero jo sprejela poslanska zbornica. V gosposki zbornici ao namroč v veliki večini nasprotniki starega Gladstonoa, čigar najpnsrčnejša želja je popraviti večato-letno krivico, ki se je godila katoliški Irski. Predloga vrne so sedaj poslanski zbornici. Kako poravnati sedaj to na-aprotjo mej poslansko in gosposko zbornico? Druzega pota ni iz te zagate, nego poziv do naroda, da z novimi volitvami izreče svojo sodbo; ako se narod izjavi po svoji večini za predlogo, ukloniti se bode morala gosposka zbornica. Vprašanje je le, kedaj nastopi angleška vlada to pot; najbrže ne takoj, ker hoče izvesti poprej razno reformo, da se prikupi narodu. Za hip torej ni pričakovati posledic upornosti gospodske zbornice. „Daily News" poročajo tudi, da vlada ne nameruje že sedaj razpustiti parlament zbok tega, ker jo visoka zbornica zavrgla irski „Home rule". Gladstone nameruje živahno agitacijo proti lordski zbornici ; gledć parlamenta pa omenja isti list, da ni bil izbran samo za odobronje irske avtonomije, ampak da ga čaka Še drugo delo. Uporniki v Braziliji so 10. t. m. zopet sijajno potolkli vladino vojsko pri mestu T u c u m a n blizu Buenos-Ayres. Zasedli so železnico in skušali tso dobiti guvernerja v svoje roke. Različne vesti. Odlikovanje. Gosp. dru. Žigi Con-radu, namestniškemu svetovalcu v Trstu, podelilo je Njeg. Veličanstvo red železne krono III. vrste. Himen. Včeraj dne 12. septembra poročil ae jo v Brezovici pri Materiji gosp. dr. O to k ar R y b a f, odvetuiški konci-pijent v Sežani, z goepodičino Z i n k o Kastelčovo iz Materije. Mnogim Tr-žačanom poznanima in — priljubljenima novoporočencema izrekamo na tem mestu svoje najiskrenojso čestitke. 25-letnico posvećenja v mašnika praznoval je včeraj v Podkrajah pri Bistrici velečastiti gosp. Julij W a r t o, koope-rator pri sv. Antonu novem in pomožni katehet na tukajšujem c. k. višji gimnaziji. Osobito v svojem poslovanju kot katehet pridobil si je naš jubilar iskreno spoštovanjem pri vseh, ki so prišli žnjim v dotiko. Veleč. g. Warto jo še posebej velik dobrotnik uašiin slovenskim dijakom, kajti on posluje že par let neutrudno in neumorno kot blagajnik naši „Dijaški kuhinji". — Vzornemu duhovniku in blagemu prijatelju nežne mladine kličemo tudi mi v družbi z mnogobrojnimi drugimi čostilci njegovimi: Bog nam ga ohrani še uiuogo let srečnega iu zadovoljnega, Bog mu poplati stotero ! „Sloga" imenuje bo nov slovensk po-litišk list, ki je jel izhajati v Gorici. Sodbe HVojo, je-li bila res potrebna ta najnovejša naša tovarišica, nočemo izreči že sedaj, ker no vemo, kaj ho kuha v Gorici; vender ao nam zdi, da smo Slovenci postali pri snovanju novih listov od sile neraci jon<>lni narodni gospodarji. Mi smo menda čisto pozabili nu to, da treba varoiti ne lo s svojim imetjem, ampak tudi z onim kapitalom, hi je last vBega naroda — torej z narodnim kapitalom. Sicer pa voščimo obilo sreče novi tovarišici naši. Za družbo sv. Cirila in Metoda. Gosp. France S t e p a n č i č, veleposestnik v Tcmuioi, izročil je o priliki sodnijskega izpita svojega aina, dra. Henrika Stepa n c i č a, tržaški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda 100 for., želeo postati tako uatanovnik. Slava vrlemu rodoljubu ! V Skednju nabrali so dno 27. avgusta 43 kr. Darovali so: Žuf K*, Žef Vr, Žef Šk iu Žef Na. K veselici, kojo sta priredila „Tr. žaški Sokol* iu „Slovansko pov. društvo" sodelovanjem tamburaškoga zbora sveto-ivanskega, došlo je toliko ljudij, da so je prostorni vrt „Narodnega domu" pri Sv. Ivanu napolnil do zadnjega kotička. Pevci in tamburaši izvajali so svoje točke v občo zadevoljnost, zlasti pa poslednjim je ob« činstvo ploskalo toli burno, da so morali ponavljati vsako točko. S posebnim veseljem pa konstatujemo, da telovadci »Tržaškega Sokola" napredujejo sijajno; pri vsakem novem nastopu so njih proizvajanja točnejša, elegantnejša in preciznejša. Tako je bilo tudi minolo nedeljo pri Sv. Ivanu* Na teh lepih vspehih čestitamo tako gosp. učitelju, kakor tudi vsem telovadcem. Mi se veselimo teh vapehov zato, ker vemo, da le po tej poti — vztrajnim izpolnjevanjem pravega namena telovadnih društev — si more društvo „Sokol" utrditi svoj ugled in svojo veljavo pred svetom. Hvala torej tamburašem, hvala pevcem in hvala telovadcem, da so nam zopet priredili tako lepo, zares narodno veselioo! „Nizkopokloniki". Čestiti ljubljanski dnevnik „Slovenec" imenuje tudi nae „n i z k o p o k 1 o n i k e" Šukljejeve. Kdor je čital naše članke o volilnem shodu poslanca Šukljeja, prepričal se je, da tega naslova n o z a s 1 u ž i m o. Mi ne le da nismo slepo pritrjevali izjvajanjem poslanca Sukljeja, ampak postavili smo se jim po robu, kakor hitro nam je tako velevala naše lastno, od nikogar zavisno prepričanje. Kakor smo neglašali, da goBp. Šuklje nikdar nI bil naš somišljenik, tako je tudi jasno iz naših sedanjih razmišljavanj, da z omenjenim g. poslancem tudi sedaj ne moremo soglašati, še manj pa tako soglasje b 1 i n iti, kakor to delajo taki ljudje, ki so vredni naslova „n i z k o p o k I o n i k o v". Mi sploh ne poznamo tistega neslanega OBobnega kul-tuša, kakoršnega ni nikjer toliko najti kakor uprav — v Ljubljani. Pobijali smo trditve Šukljejeve t ozirom na trgovinsko pogodbo z Italijo, pobijali smo jih z ozirom na uravnavo valute, pobijali smo jih z ozirom na notranjo politiko države naše, odnosno z ozirom na taktiko naše slovenske delegacijo na Dunaju, torej v glavnih stvareh. Tako ne delajo „nizkopokloniki". — Pohvalili smo pa izvajanja Šukljejevn, dokazujoča dolžnost vlade, podpirati one bedne kraje, kateri trpe u a p o -mankanju pitne vode. Kdo ne bi pritrdil temu, ako ima le količkaj srca do bednega prebivalstva dotičnih krajev f! I — Pritrdili smo nadalje izreku " Šukljeja, da mej nami ni bilo treba — prepiral Pritrdili pa mu nismo zato, da bi mu napravili kakov „nizki poklon", ampak zato, ker nam tako veli zvestoba do one n a-rodno stvari, ki neizmerno trpi vsled — prepira. Mi smo že pred Šukljejevim govorom — in dolgo dolgo popred -*>- neprestano obsojati prepir kot narodno nesrečo in je le dosledno, da ga obsojamo tudi po omenjenem govoru. — Ali pa srno radi tega „nizkopokloniki", ker smo priznali, da je gosp. Šuklje nadarjen^ mož ? Moj Bog, kaj nam jo bilo druzega storiti P Da smo trdili nasprotno, bili bi le — lagali. Laž pa je grda stvar, naj jo žo prinese liberalen ali pa klerikalen list. Glede na trditev našo, da je poalaneo Šuklj e zares izreden talent, stopijo izvestno na našo stran vsi slovenski poslanci, tovariši njegovi. „Slovenec* pravi, da poleg poklonov Šukljeju ni manjkalo brc, namenjenih njemu, „Slovencu". Za „Slovenca" nismo imeli brc, pač zatrdilo, da bi se radi sporazumeli tudi žnjim; a broe so bilo namenjene tistim parazitom na telesu „Slovenčevo" stranke, k; so se jej obesili za vrat, hoteč jo porabljati kot 1 o s t v i c o za plozenjo — — — — kviško, kviško, koHkor so lo da; za tiste može, ki le komprimitujejo „Slovenčeva" načela, ker teh načel nikdar niso resnično nosili v avojih prsih, jih aedaj no nosijo in jih tudi nikdar nosili ne bodo. „Slovencu" bi lahko v spomin poklicali slučaje, ko jo gostobesedno branil* taktiko in Dazore Šukljejeve glede na našo notranjo politiko, uprav takrat, kadar smo jih grajali mi, kakor jim tudi danes ne moreuio pritrjevati. Na.°lov nizkopoklonikov Šukljejcvih odklanjamo torej z vso odločnostjo, ker ga ne zaslužimo! Iz Nabrežine se nam piše : Res je dobra misel, da se potegujete že sedaj za slovenske napise v novi tržaški poštni, brzojavni in finančni zgradbi. Da se Vam posreči dobiti tudi slovenskih napisov, služili bodo prav izvestno v vzgled našemu c. kr. finančnemu oddelku, kateri raendu ne pozna slovenščine. To je živa resnica ! Izvolite se prepričati: v slovenski Nabrežini nam javlja navzočtnost c. kr. finančnega oddelka napis v „štats-iprahe" in pa v jeziku „del dolco s ! Sedaj bi pa rud vedel, kje so v naši čisto slovenski občini tisti Germani, za katero mora bliščeti nemški napis, in pa koliko je med nami pristnih Italijanov ? Slovenci, Slovenci! Kaj ne vidite, kak o vas v lastni hiši potiskajo v kot? Mar hočeti res povsodi trpeti to dosledno preziranje P Iz oficijelnoga poročila o VIII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda. (Dalje). V proslavo naši družbi je objavil „Mir" 20. oktobra 1892. leta lep sonet, a „Soča" je povodom izborne akademije, prirejene po ženeki podružnici v Gorici, poslovila tudi našo družbo z dvema klasičnima pesnima, kateri jo zložil neimenovani pesnik. „Edinost" jo sprožila „Cirilo-Metodijski dat", ki jo družbi naklonil že mnogo stotakov. Sicer pa so se skoro vsi slovenski čnsniki v posebnih Člankih spominjali naše družbe, a posebno izborne spise in pojasnila o njej so objavili: Mir, Slovenski Gospodar, Domovina, Dolenjske Novice, Edinost, Soča, Novice, Slovenski Narod, Domoljub in Rodoljub. V tej okoliščini jo tudi iskati toliko zanimanja za našo družbo. Iz dozdaj navedenega se je slavna skupščina prepričala, koliko simpatije v/J v a naša družba v vseli slojih našega naroda, (Istina !) Neko sankcijo temu čustvovanju uvideva naša družba v običajnih darovih dveh visokih korporacij : preslavnogH deželnega zbora Kranjskega s tisoč iu slavnega mestnega zastopa Ljubljanskega s pet »tu goldinarji. (Slava !) Vnem podpornikom, dobrotnikom, po-speševateljem družbinih namenov, vsem družničnim načelništvom iu narodnim časopisom iskreno zahvalo ! A tudi milih pokojnikov no smetuo pozabiti. Žal, d u nam jih je letos — kolikor se nam je naznanilo — dokaj pokosila nemilu smrt. (Mej umršimi pokojniki navaja poročilo rnonsgr. kanonika Legata, uatano^nika Trž. mo/ke podružnice, ki je blagodušno oikrbel sliko vladike Ravnikarja za našo knjižnico, premiuol je v najlepši dobi; A Pakiža, učitelja v Lokvi, bivšega odbornika Nakelske podružnice; majorja Atidr. Komelja pl. Sočebranskega; Jakoba Vižentinija na Vogrskem ; poslancu Hinka Kavčiča i u Julija Rozino, trgovca v Pudobu pri L ižu.) Teb vrlih pokojnih kakor vseh živih družbenikov spominjali smo so pri današnji presv. daritvi. (Slava jim!) Sklepno jo vodstvu omenjati še nekaterih izvanrednih dogodkov. — Dne 19, februvarja je slavil katoliški Bvet 50-letni jubilej škof)vhtva Njog. Svetosti papeža Leon« XIII. Mej dnputacijami, ki so sitem povod«.m poklanjale Nj. prevzvišenosti knez-vladiki Ljubljanskemu, bilo je tudi poslanstvo naše družbe, ki je po svojem prvomostuiku izrazilo sinovsko udanost in pokoiščiini poglavarju sv. cerkve in svoje občudovanje duševnemu velikanu na papeževem prost..Iu velikemu prijatelju slovanskih rodov. (Slava mu !) Prevzvišeni knez-vladika je družbino zastopstvo milostni) sprejel z obljubo, da sporoči tn Čestitanje na pristojno mesto — od koder je pozneje do^-p. In na prečnstito ekofijstvo za posameznike kakor za vsa voSčeča d ruši va (četovska zahvala in upostolski blagoslov. Ko jo c. kr. deželni predsednik Andrej baron "VVinkler zapuščal svoje mesto v Ljubljani, poslovila ae je pri njem mej slovenskimi društvi dne IG. oktobra 1892. tudi deputacija naše družbe; istotako se je dne 1. novembra na to poklonila novemu načelniku deželne vlado Kranjske, Viktorju baronu Ileinu. Zaslužni rodoljub slovonski, pokrovitelj in razsodnik naši družbi, dr. Jarnej Zupanec, je bil odlikovan z vitežkim križcem Fran Josipovega reda, vsled tega mu je vodstvo pismeno čestitalo. Pokrovitelj naše družbo Anton Ilajšek, dekan v Slovenski Bistrici, pa je nedavno postal častni kauonik Lavantinskega stolnega kapitula. — Žal na je bila sicer slavnost ob prenosu zemeljskih ostankov grofa Draškovida v Zagrebu dne 15. junija 1893, a tudi Slovenca veseli, da bratski nam narod hrvatski tako visoko časti svoje duševne velikane. Našo družbo jo pri tej slavnosti zastopal njen nadzornik Oroslav Dolenec. Ali naj z ozirom na vse to k sklepu še kaj pristavimo ? Dovolj bo, ako si prilastimo besede, katerimi je slavno načel-ništvo Brežiške podružnice lani vabilo k pristopu pišoč. *) „Družbo sv. Cirila in Metoda ni treba dosti priporočevati, kajti nje uatnon jo ve-levažen, krasen iti blag; ona mora biti vsakemu Slovencu mik in draga. Njej se ne morejo primerjati jednaka nemška in itali janska društva ; teh jedini — ali vsaj glavni — namen je, odtujiti slovansko šolsko mladino svojemu rodu, (Istina !) naša družba pa ne sega po tujem žMju, ampak varuje le slovenske otroke, da se ne izneverijo svojemu rodu, in s tem ob jedriem svojemu Bogu in vsemu, kar je lepo in blago (Da, da, tako je !); saj jo občo znana resnica, da kdor zataji svojo mater, svoj rod, izneveri se navadno tudi veri svojih očetov in sploh vsem krepostim, katere storć Človeka človekom. Zatorej Slovenci, kdor ima srce za svoj rod in želi, da isti ostane kreposten in blag, živo podpiraj družbo sv. Cirila in Metoda". Z ozirom na svoje delovanje je vodstvo, katero danes osmič nespremenjenih nazorov poklada račun pred vami, čč. zbo-rovalci, onega prepričanja, ki ga je slavni Jan Kollar davno že izrazil z besedami : „Deluj vsakdo marljivo na narodnem polju ; pote. so lehko različna, a volja bodi nam vsem jednaka !• (Pritrjevanje!) Istotako je izrazil — kar uo škoduje, da si i mi dobro zapamtimo — glasoviti Deak, ogrski državnik, drugo resnico z besedami: „Tudi mene marsikaj žalosti, tudi jaz ne morem vsega pozabiti ; ali moja ljubezon do domovine jo večja, kakor nasprotstvo proti mojim zoperuikom". (Izvrstno 1) Odvrzimo, rojaki, ves pesimizem, kakor bi bilo vse našo prizadevanje napram tako mnogoštevilnim nasprotnikom sosednih nam narodov zastonj, družimo so katoliški Slovenci — kar nas je — kakor Slovenci-bratje, iu spolniio so bo, kar pesnik za-gotovlja : ,,Kj' r Slovencev mtil so v jodno stika, Pade sila šo tnko velika-'. (Tu je sledilo viharno, dolgotrajno odobravanje, živio- in slava-klici, ploskanje, ka!ior še nobenkrat doslej ; v občo se jo sodilo, du je to srčna ovacija družbinemu >?oiistvu). Prvomestnik omenja, da je letos poročilo naštelo dokaj družbenikov, ki jih je naui iu slovenskemu narodu prezgodaj odvzela nemila smrt, pozove skupščinarje, da blagovoli v znak sožalja vstati, kar se jo zgodilo a slava-klici odličnim pokojnikom. Na to povpraša zborovalce, da li želi kdo besedo k tajništvenemu poročilu P Zastopnik Blaž Grča, župnik šempaski, omenja v kratkih pa jedrnatih beaedah, da so se skupščinarji prepričali iz vodstvenega iz-vestja, kako providno je glitvni odbor po--peševal družbine namene, da je njegovo delovanje res plodonosno za katolisko- V. „Slovenec" 17.0. 1892., št. 136. slovensko šolstvo in da morajo biti osobito še tajniku za njegovo požrtvovalnost hvaležni. „Vneti bi se morali — vsklikne — vsaj danes za družbo, če bi že poprej ne bili vneti in bi že prej no bili za njo delovali". Zato meni, da v zmislu slavne skupščine govori, ako nasvetuje družbinemu vodstvu — in imenoma še tajniku — naše priznanje in toplo zahvalo. — Po kratkih opazkah zastopnikov Ivana Hribarja in dra. Mat. Pretner-ja so mej „dobro- in živio-klici" potrdi nasvet župnika Grče. Dopolnilna volitev za Kranjski deželni zbor na mesto umršega posl. Hinka K a v č i č a, ki je zastopal kmetske občine volilnega okraja P o s t o j u a-L o g a t e c-S e n o ž o č e-B i s t r i c a-L o ž vršila se bodo dno 31. oktobra. Šolska maša pri sv. Jakobu bode v soboto ob 8. uri zjutraj. Naše narodno občinstvo je uljudno naprošeno, da se v obilnem številu udeleži mašo šolske naše mladine. Naši otroški vrti. Mesto nedeljo imela sta rojauski in gretarski otroški vrt šolsko mašo minoli pondeljok. Po maši zbrali so se otroci, njih stariši in drugi gospodje in gospe; odsotne odbornike naše podružnice zastopal je velecenjeni rodoljub in mcBtui 8vetoratec gospod Ivan D o 11 e n z. Zbrano roditelje nagovoril je naš vrli voditelj otroških vrtov v krasnem govoru. Drage matere in njih hčerke naj si dobro zapomnijo zlate nauke, katero so čulo ta dan, namreč, da gre poaebno matoram čuvati, da bo ohranita v slovenski družini neoskru-jena vora in slovenski jezik. Izročil je navzoči vrtnnrici nedolžne otročiee, da je tudi letos čuva in vzgojuje Bogu in narodu. Na c. k. državni višji realki se bode vršila vpisovanja za I. razred dne 14. in 15. septembra od 9. do 12. ure predpo-ludne. Vsprojemni izpiti se bodo vršili dne 16. septembra ob 8. uri zjutraj. Ujenoi morajo priti v spremstvu BtariŠev ali varuhov ter prinesti saboj : rojstni list, spričevalo ljudske šole, spričovalo cepljenja koz in zdravniško spričevalo, da niso bolni na očeh. Vsprejemna taksa znaša 2 gl. 60 kr. Triaški mestni svet imel je predsi-nočnjem tajno sejo, pri kateri so se po-polnila razna učiteljska iu druga mosta pri mestni upravi. Važno za Izseljence. Brazilijariska vlada izdala jo iz zdravstvenih ozirov prepoved, da se izseljene', prišedši iz italijanskih pristanišč, ne smejo izkroati v pristaniščih brazilijskih. V zmislu te pro-povedi zavrača prefektura v Vidmu vse izseljence iz Avstro-Ogrske zopet preko meje, na kar se opozarja občinstvo. Posojilnico z neomejenim poroštvom osnovali so na Slapu pri Vipavi. Osnovalni shod jo bil miuolo nedeljo. Kolera. Dne 10. t. m. odpotovali so arabski hodočastuiki iz M a t i f o n j a, prišedši iz Meke. Od 7000 skrčilo bo je njih število na 5000; nad 2000 pomrlo jih j« na poti od kolere. — Prvi slučaj pojavil se je v II a m b u r g u letos dnč 11. t. m. Umrl jo namreč od kolero mornar Elvers iz Rotterdama, ukrcan na angleškem puiniku „Galina". Obolelo je na istem parniku šo drugih 5 mornarjev na sumljivi bolezni. V Nizozemskem obolelo jo od 22. pr. d.» 9. t. in. 33 oseb, izmed katerih jih jo umrlo 18. — V B e-lemgradu umrle sto dnć 11 t. m. 2 osebi, v N a p o 1 u 2, v P a 1 e r m i 4, v Rimu jo bil lč 1 sumljiv slučaj. Poslednja poročila pravijo, da je v Galiciji v poslednjih 24 urah pomrlo 13 oseb, zbolelo pa 16. — Na Ogrskem pa je y istem časti zbolelo 9, umrlo pa 10 oseb. — Po Italiji pojema baje bolezen. Ponesrečeno podvzetje. Nepoznani ta tovi bo ulomili v pisarno trrdke Terni & Comp. in odprli blagajno. Toda V veliko presenečenje ponočnih gostov ni bilo v blagajni druzega, kakor nekoliko pisem brez vrednosti. Gospodje so na to menda preklinjajoč odšli in pustili na licu mesta tvrdki v zahvalo ponarejeni ključ, b katerim ho od pili vrata skltdišča. V morje je predsinočnjem padel ali pa namenoma skočil neki nep<6ijo izborna domača vina, teran, pivo v steklenicah itd. Točna postrežba z gor-kimi in mrzlimi jedili. MT- Novi člani so še vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9 — 10 ur« predp. 104 — 19 Prnrloin vrinili 11 oibrktr "" VKfthovrstno popotovanje toliko po suhem, kolikor ^ 1 UUc«ija > "A1II11 llOlHOV po |norju (liBtki 111. razreda po jako znižanih cnali.) ni Tl.tnh-irjr. Z t prugo Iquique (,'til.) via tiuti iv , Mojitevideo, via Hamburg po mor-ki ožini Ma-gelluin ter Iiiimburg-Colon (Colon, 1'anaina po železnici) i t 1'anuuia, lquique it I. po morju po znižanih cenah. — Popotniki no trp£ nikakoršno^a motenja v preskrbljenju navedenih listkov ter zagotoviti si dotična prostore. Tudi ni potreba predplače ali druzega. Zednstuje priti v Trst ali na Iteko k agenciji, kupiti (proti plačilu v gotovem denarju) vožui listek ter ostati v tem mostu, od koder odpotuje parni k o dnevih, katere objavlja agencija. Ker je ista i o dnevu odpotovanja v zvezi z vsemi krajovi iu z vsemi društvi, nastojala bode prihtaniti popotnikom vsakovrstnih stroškov za čekanje ter jih odpošlje v dotično krajo in mesta, od koder odpotuje prvi parnik, preporočivši jih najboljšim družbam, kater.« dajo dobro hrano na parniku. — Jninči za odpotovanje istega dnć, kateri jo označen na lintku ter povrnu stroške, ako bi ga zamudili vslod krivnjo ageno je, in to : ako no bi dospeli o pravem času v določeno mesto vsled tega, ker je agom-ija slabo račuuila potrebni čas. katerega se potrebuje za vožnjo po železnici, ali pa če ne bi našli več prostora na parniku. — Ker ima ista agencija tudi v Novem Jorku agencijo za pošiljatve po vsej severni Ameriki, daje tadi listke za katerikoli kraj severne Ameriko po jako znižanih oenah. Konočno izdaje navedena agencija tudi listke za katerikoli kraj. — Informacije o eenali iu dnevih odpotovanja daje brez- /iIT»o nnž| |,\> f VA prtljftio aU plačno omenjena agenoija. OpiDJCllld IMtpUOlIJcIilV t! t» 1 M. g » za katerikoli kraj toliko po morju, kolikor po suliein tur prevzima povzdignonjo in poiskanje slučajno izgubljenih ali pozabljenih kosov prtljaže it popotovanju po Ameriki in drugih krajih. O IVI 7 k'1 Agencija za popotovanja Karla, Pix>elll-ja ne bavi se z izsel jonci, ^ v/p. Modiuno tor jo spoznal, daje i Ht i sestavljen iz čistega lana; pri nadaljnem preiskovanju po je prepričal tudi, da je popolnoma brez glicerine in da jeden kvadratni meter tehta lo 9'284 gramov. — Izjavlja toroj, da je papir za cigareto tvrdko 8. D. Modiuno jeden najboljših in da je isti popolnoma brez zdravlju škodljivih tvarij. 24-17 Trst, 1«. aprila 1893. />o/. Avy. Vievthaler. Je nu prodaj po vseli tabakaraah iu papirnicah. "*35eL mi Ki lili iiil — ^J Lastnik pol.'društvo .Edinost". Ixdajatolj in odgovorni urednik Mak8 CotiČ. Tiskarn« Doleiir v Trstu