fttev. 75
TRST, sreda 16. marca I9IO,
Tečaj XXXV,
IZHAJA VSAK DAN
NAROČNINA ZNAŠA
ob nedeljah ln praznikih ob 5., oh ponedeljkih ah 9. zjutraj. Paeanfčne Štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih, tofcaliamah v Trstu in okolici. Gorici, Krati j ti. Št. Petra. Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarale ft«r. po 5 nvč. (10 stot.). OffLASI 65 RAdUNAJO NA NtlLIMETRK ▼ širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 9 »t. ms, osmrtnice, zahval*, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 si 77i»i. Za oj?!&*e v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljnri vrsta K 2. Mali oglasi po * stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav« .Edinosti". — Piaćuj® s« izključno 1« upravi „Edinosti". =====	In uioffjiva a Trsta.
Glasilo političnega društva „Edinost*
v
a Primorsko.
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira ■anistaa aa uistjsko ladanje „EOIIOS7I" ataa«: aa ••le I*te Kron 5-ao, aa pol let« Kron a-OO.
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana pisma aa na sprejemajo in rokopisi se ne vraOajo
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica fiiorgio Gafatti 18 (Har 'nI donO Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODLN.L" tn>, konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ■	Giorgio Galatti štev. 18.	. =
Poltno-hranllnKnl račun št 841*652. TELEFON St 11-57.
BRZOJflUNE UESTI.
Zadušnica za pok. Luegerja.
DUNAJ 15. Predpoludne je bila v cerkvi sv. Štefana slovesna zadušnica, ki jo je opravil koadjutor dr. Nagi. Službe božje se je vdeležilo več ministrov, namestnik, mnogo generalov, policijski predsednik, načelniki civilnih, občinskih in deželnih oblastnij, členi gospodske zbornice, državnega i deželnega zbora, občinskega sveta, deputacije častnikov itd.
Novi načelnik krščansko-socijalne stranke.
DUNAJ 15. Kakor poročajo listi, se je danes opoludne vršila v dvorani mestne hiše seja kršansko-socijalne zveze državnega zbora, deželnega zbora in občinskega sveta (meščanski klub). Na dnevnem redu je bila volitev novega načelnika stranke namesto umrlega župana dr. Luegerja. Naslednikom Luegerjevim v tem dostojanstvu je bil enoglasno izvoljen deželni maršal princ Lichten-stein.
DUNAJ 15. „Korresp. Avstria" potrjuje poročilo večernih listov, da je princ Lichten-stein proglašen načelnikom stranke krščanskih socijalcev.
Ogrski državni zbor razpuščen.
BUDIMPEŠTA 15. Ministerski predsednik Khuen-Hedervary je bil danes v avdijenci pri cesarju ter mu predlagal razpust državnega zbora. Cesar je predlog sprejel. Državni zbor bo razpuščen dne 22. t. m.
Govor Izvolskega v dumi.
PETROGRAD 15. Danes bo govoril Izvolski v dumi. Kakor se splošno sodi v dumskih krogih, se Izvolski vzdrži vseh političnih izjav in bo govoril le k proračunu.
Štrajk železničarjev.
CHICAGO 15. Predsednik „Zveze strojevodij in kurjačev je naznanil, da stopi v stavko strojno osobje na črti med Chicago in pacifiškim obrežjem. — Bržkone bo stavkalo 25.000 oseb. Ves promet med Chicago in pacifiškim obrežjem utegne biti ustavljen.
TURČIJA.
CARIGRAD 15. Turški listi nadaljujejo razpravljati o političnem pomenu predstojećih obiskov bolgarskega carja in srbskega kralja. Listi vidijo v tem preobrat ruske politike, ki smatra sedaj Turčijo kakor važen faktor. — jeni Gazete" povdarja, da sta Avstro-Ogr-ska in Nemčija že prej uvaževali pomen Turčije izlasti kakor jez proti slovanski poplavi.	_
Državni zbor.
Vprašanje italijanskega vseučilišča.
DUNAJ 15. — Predsednik dr. Pattai je otvoril sejo ob 11.20. Novoizvoljeni posl. Mašata je storil zaobljubo. Ko so bile pre-čitane došle uloge in so bile izvršene nadomestne volitve v odseke, je zbornica nadaljevala prvo čitanje vladne predloge o italijanski pravni fakulteti.
Posl. W a s t i a n (nem. nacijonalec) je omenil znanih groznih dni v Inomostu (ko so Nemci demolirali poslopje, kjer se je nahajala ital. fakulteta. Op. ured.), ter je izjavil, da bi morali Nemci oprti že na to dejstvo, odločno odkloniti zahtevo po italijanski pravni fakulteti. Govornik je rekel, da se s § 19 ne da utemeljevati zahteve po usta-novljanju vseučilišč. In tudi iz denarnih razlogov je zagrešena pomnožitev visokih šol na račun že danes obstoječih slavnih in bla-gonosno delujočih zavodov. Ta pot vodi do
PODLISTEK.
Lastna ovira
Zgodba iz igralskega življenja. — Po Maks Bernu VALO BRATINA.
— Ne moti me ! — je odvrnila Irma nevoljno in ga pogledala s pogledom polnim one jeze, ki jo je le težko definirati in ki se vzbuja tolikokrat skoro pri vseh me-tresah proti možem, od katerih niso odvisne vsled radostne udanosti prave ljubezni, temveč vsled nizke samopašnosti.
Razvajeni direktor jo je pogledal začudeno, skomignil z ramami in zapustil pisarno, da se informira pri blagajniku o znesku kart v predprodaji. — Ko se je po precej dolgem času zopet vrnil, je bila Irma ravno pri ganljivi zaključni sceni komada. Položila je knjigo z vzdihom na mizo in Šla molče iz pisarne...
števila zakotnih zavodov, ki ne morejo biti prava vseučilišča, dočim bodo morale nemške visoke Šole hirati. Italijani imajo brez-dvomno zelo razvito kulturo in njih narod je poklican, da to kulturo dalje razvija v korist skupnega človečanstva, toda niti število prebivalstva, ni davčna moč Italijanov ne moreta opravičiti drage pravice na visoko šolo. Za znanstveno potrebo in njih izobrazbo skrbijo nemška vseučilišča mnogo temeljiteje, kakor bi to kedaj zamogla storiti nova fakulteta. Nenemški dijaki se počutijo na nemških vseučiliščih prav dobro (! I); samo ob sebi umevno je, da ne smejo nastopati s strelnim orožjem. Ustanovitev italijanske fakultete v Trstu bi ustvarila tamkaj bojno polje zagriženega irreden-tističnega nasprotstva. Avstrijska vlada, ki bi dovolila v Trstu italijansko fakulteto, bi se težko pregrešila na nemštvu na jugu. — Govornik se nadeja, da bo posebno na nemški strani mnogo poslancev glasovalo proti italijanski zahtevi po visoki šoli. (Pohvala).
Posl. S e i t z (socijalni demokrat) je iz-vil, da je socijalnodemokratična zveza za ustanovitev italijanske fakultete. Socijalni de-moKratje da smatrajo za potrebno, da se konečno da italijanskemu narodu, kar je že imel. Mi zahtevamo pa, je nadaljeval govornik, da se ustanovi ta visoka Šola, da se na ta način vzpostavi popolno prijateljsko razmerje med Avstro-Ogrsko in velikim italijan. narodom. (Pohvala). V tem vidimo jamstvo evropskega miru. Socijalnodemokratični poslanci bodo tudi glasovali za to, da se fakulteta ustanovi v mestu, ki se zdi edino za to primerno, to je, v Trstu.
Govornik je konečno zahteval, da odsek povspeši svoje delo tako, da bo mogel pouk na tej novi fakulteti pričeti že začetkom prihodnjega zimskega semestra. (Pohvala.)
Med došlimi vlogami je tudi predlog posl. Henrika Schmida, da se na nautični akademiji v Trstu ustanovi nemški oddelek.
Besedo je povzel na to naučni minister Stiirkgh in izjavil, da imajo Italijani pravico do lastnega vseučilišča že radi svoje visoke kulture.
Rekel je, da niso nerazumljive želje drugih narodov po svojih vseučiliščih, da vprašanju italijanskega vseučilišča
vseučilišča v Ljubljani, kar pa Nemci iz političnih razlogov ne dopuščajo. Priznanje v Zagrebu izvršenih naukov ne zadostuje, ker morajo dijaki, ki so absolvirali zagrebško vseučilišče, napraviti v Avstriji Še dopolnilni izpit. Ako se Jugoslovanom vedno očita, da ne stoje kulturelno na popolni višini razvoja, je za to odgovorna vlada. Italijanska fakulteta ne sme priti v Trst. Trst ni kakor pomorsko trgovsko mesto sploh primeren kraj za vseučilišče, izlasti se ne sme pripustiti kakor sedež italijanskega vseučilišča , ker leži Trsti sredi slovenskega ozemlja. Da se Jugoslovanom očita, da nimajo dovolj učnih sil, je popolnoma brez temelja. Govornik je zaključil s klicem: Ven z enakopravnostjo vseh narodov!
Posl. Prokeš (soc. demokrat) je govoril za ustanovitev italijanskega vseučilišča v Trstu ter je urgiral ustanovitev drugega vseučilišča v Brnu. Podpiral je tud« zahtevo Malorusov in Slovencev po ustanovitvi vseučilišča. Izrazil je nado, da bodo Italijani podpirali zahtevo po drugem češkem vseučilišču. (Živahna pohvala pri socij. demokratih.)
Posl. V e 1 i c h je govoril o razlogih, ki govore za ustanovitev maloruskega vseučilišča v Lvovu, jugoslovanskega in drugega češkega vseučilišča v Brnu. Polemiziral je proti trditvi, češ, da davčna moč češkega naroda ne opravičuje zahteze po drugem češkem vseučilišču ter proti trditvi, da bi ustanovitev istega služila v svrhe čehiranja. Njegova stranka ne bo glasovala za to predlogo vlade, ki zanemarja slovanske zahteve po visokih šolah.
Posl. Bugattose je zahvalil onim strankam in govornikom, ki so se pokazali prijazni ustanovitvi italijanske fakultete. Tudi nasprotniki niso proti potrebi in nujnosti, da se zopet otvori italijanska fakulteta, navedli vsaj nikakih novih argumentov. Da ne bodo Italijani imeli na svoji strani govornikov Slovencev in Hrvatov, to je bilo predvidjati, čeravno se je zamoglo iz sklepov deželnih zborov v Ljubljani in Gorici, kjer je prav za prav zastopan veči del slovenskega prebivalstva, nadajati milejega tona. Izjave posl. Wastiana niso v soglasju s prejšnjimi izvabljanji uglednih nemških strankinih voditeljev, 1 marveč v kričečem nasprotju s podporo, ponovno zagotovljeno Italijanom od nemške
pa o vprašanju italijanskega vseučilišča ni smeti postopati enako, kakor z vprašanji) drugih tozadevnih želj ki se nahajajo v sta-[^rveSS^osti bi 6ito7"ako"bTse fc-diju Ipripravljanja m blagohotnega razmiš-(vedel0f v čegavem imenu da je Wastian
'JenJa-	i govoril. Naučni minister grof Stiirgkh, ki
Na opazko poslanca Biankinija, da ne naravno zastopa predlogo vlade, je priznal, poznamo priviligiranih narodov, je odvrnil da jejprekinjenje pouka na italijanski pravni minister, da iz njegovih izjav še} nikakor ne ~ - - — —
sledi, da zaslužijo zahteve drugih narodov manjo pozornost, a vprašanje italijanskega vseučilišča zasluži, da se postopa ž njim drugače, ker so Italijani že imeli svoje vseučilišče, ki je bilo s silo preprečeno. Če se pritožujejo drugi narodi, ki še nimajo svojih vseučilišč, ima temvečjo pravico se pritoževati italijanski narod o škodi, ki jo je pretrpel. Zato priporoča minister, da se premo-trivaj v razpravi stoječe vprašanje s tega stališča. Ob enem je minister izjavil, da na Trst kot sedež (italijanske pravne fakultete za sedaj ni misliti.
Za ministrom je povzel besedo posl. Gostinčar (slov. ljudska stranka) ter je v daljšem govoru izjavil, da so Jugoslovani za enakopravnost vseh narodov v Avstriji in zato nimajo tudi ničesar prigovarjati ustanovitvi italijanskega vseučilišča oziroma pravne fakultete. V tem stremljenju vlade, da omogoči Italijanom ustanovitev visoke šole, vidi govornik željo inozemske države, proti čemur mora protestirati kakor Avstrijec. Jugoslovani zahtevajo ustanovitev slovenskega
Čudno, si je mislil direktor, kaj ima neki danes? Zdi se mi, da ne zna ceniti prednosti, ki jo uživa pri meni!--
Po predstavi je supiral ves personal ob eni mizi. Zato je bil oni domači „ti" začasno prekinjen.
—	No, moj novi dramaturg, kako vam je ugajal na novo uposlani komad? — je vprašal Irmo njen gospodar in mojster medtem, ko jej je nato čil v čašo rudečega vina.
—	Prav zelo, direktorček! — je odvrnila ona z živahnim kimanjem in porednim smehljanjem. To komedijo morate dati brezpogojno; vsebuje namreč prav hvaležno vlogo za-me !
Štiriindvajset ur pozneje, po tej lahkomiselni opazki, je bila noviteta „Zgubljene duše" vzeta v repertoar in pričele so se skušnje.
Kar dolgo časa ni moglo doseči naj-poštenejše stremljenje, je dosegel nasmeh metrese v hipu..
Samo slučaju se je imel zahvaliti Milan P. za svoj debit v javnosti, samo sramoti
fakulteti težko oškodovalo tudi državno u-pravo, kar hoče vlada popraviti. Mi jemljemo zadovoljstvom to na znanje in obžalujemo, da ni vlada tega izjavila že prej in potemtakem takoj ukrenila energične odredbe, kar bi bilo današnjo debato preložilo v daljno minolost. (Pritrjevanje pri Italijanih.)
Posl. dr. R y b a f: Tedaj Vas niso rabili ! Sedaj rabijo Vaše glasove!
Posl. Neumann: Mi smo želeli izjavo o češkem vseučilišču !
Posl. B u g a 11 o nadaljevaje : V tej zbornici ni skoraj nikogar, ki si ni napravil že svojega mnenja o tem predmetu. Zato nočemo za sedaj obširneje odgovarjati posa mičnim govornikom. Mnogi so o tej priliki izrazili le svoje narodne želje in pritožbe, ki so izven okvirja predloge, o kateri se razpravlja, ali pa nimamo mi moči, da bi jih izpolnili in se nanje ozirali. — (Prigovor pri Jugoslovanih. Klici: Vi glasujete proti nam !)
Posl. B u g a 11 o : To se nam ne sme šteti v zlo, kajti politično ozračje je z na-
svoje nekdanje mladostne ljubice za izhod do blesteče karijere.
Milan seveda ni imel niti pojma o vseh teh dogodkih, da, on je komaj vedel, kje in kako Irma pravzaprav živi. — Da se je igro sprejelo, se mu je zdelo popolnoma samoumevno; a to vsled njene vsebine, vsled njene notranje vrednosti. In z otožno-radostnim nasmehom je dejal enemu svojih prijateljev in sobojevniku :
— Vidiš, vedno sem ti pravil: kar je dobrega, prihaja slednjič vendar na površje !...
Študiranje te novitete je delalo nam vsem male težkoče in z uprizoritvijo se je podvizalo le vsled tega, ker si je zbrala to igro Irma Pua za svojo benefico.
Prva * skušnja je trajala zelo dolgo; mnogo je bilo črtanega in „prirejenega".
Ker sem bil na večer tudi zaposlen, nisem mogel ta dan obiskati Tilke; toda misliti sem moral nehote nanjo, kakor tudi na svoj. fantom.
Med neko daljšo pavzo v medigri, ko sem korakal za kulisami tjainsem, mi je padlo celo iznova v glavo, da je morda
I rodno napetostjo tako močno nasičeno, da ! so tudi mnogo manje povodi provziciili | vroče narodne debate. V očigled temu smo dosedaj še dobro opravili. (Veselost). Tudi odvišno formalnost prvega čitanja utegnemo kmalo prestati. Naj bi odsek kmalu in konečno odločil. Kakor smo tudi prepričani o upravičenosti naših želja in izlasti ustrajamo pri zahtevi, da se določi Trst kakor sedež fakulteti, smemo komaj upati, da se po govorih, ki smo jih slišali, te naše želje enoglasno vsprejmejo. Mi se zadovoljujemo, da nam ostanejo zvesti prijatelji, ki jih imamo in da bodo naši nasprotniki dovolj lojalni, da omogočijo parlamentarno izvršitev tega boja. Posebne pravice nočemo, niti za-se niti za druge. Veselilo nas bo, ako se nam z Vašo pomočjo posreči, da enkrat za vselej osvobodimo v tej stvari naše ljudstvo od težke skrbi, parlament od vsakega nadaljne-ga nadlegovanja. Pomagajte nam k temu in storili boste v resnici patrijotično delo! (Pohvala).
Posl. Sokol je izjavil, da bi ne bila vlada predložila tudi načrta, o katerem se razpravlja, ako ne bi za to govorili razlogi unanje politike.
Posl. D r t i n a je izjavil, da se je pustila voditi vlada pri vložitvi predloge od strankarsko-politiških ozirov. Da je bil zbran Dunaj kot sedež italjanske univerze, znači zdravo spremembo, ker postane Dunaj s tem središče države, iz česar sledi analogija za zadoščenje kulturnih potreb drugih narodov. Govornik se je zavzel za ustanovitev jugoslovanske univerze v Trstu. Ustanovitev italijanske pravne fakultete na Dunaju smatr le za provizorij.
Posl. Stranski (nemški radikalec) j» izjavil, da pri vseh simpatijah za italijanski narod, ki se je rad pridružil Nemcem v boju proti Jugoslovanom, se morajo vendar nemški radikalci izjaviti proti italijanski pravni fakulteti, kakor proti vsaki drugi nenemški visoki šoli.
Prihodnja seja jutri.
Obstrukcija v državnem zboru.
v.
Vedno glasneje stopa na politično površje zahteva: Ako hočemo, da nastopijo v avstrijskem parlamentu zdravi politični od-nošaji, da nastopi doba prave enakopravnosti vsem narodom, ustvariti si moramo parlament, ki bo odgovarjal zahtevam sedanjosti in potrebam posamičnih narodov. Sedanja centralistična, edino le nemškim interesom služeča uprava pač nima prihod-njosti z ozirom na gospodarski, kulturelni in nacijonalni razvoj narodov. Časovni razvoj pripravlja v Avstriji velikanski preobrat: Nemci postajajo avtonomisti, a ostali narodi centralisti. — Kakor hitro pa zgubi centralizem svoj nemški karakter, t. j. da dobe nenemški narodi svojemu številu primerno moč in veljavo, potem bo potrebna temeljita revizija uprave, ki bo odgovarjala vsestransko avtonomiji posamičnih dežela in narodov.
In neposredna posledica tej spremembi bo odprava sramotnega § 14. Ta paragraf ne pomenja prav za prav čisto nič druzega, nego obstrukcijo vlade. In če je sedanji parlament imel moči in volje da je stri nemško obstrukcijo, potem bo imel tudi moči in volje v to, da odpravi tudi obstrukcijo vlade — edine ostanke nekdanjega absolutizma. Že sedaj se nahaja vlada v zagati. Vsled tega se noče nikakor posluževati § 14.
V tako okrepljenem, zdravem ljudskem parlamentu bo treba prejalislej rešiti na-
vendarle Tilka sama ona neznana daro-valka venca... Pa kar naenkrat sem si to zopet izbil iz glave. Iz kakšnega vzroka bi ona to skrivala, če bi bila res ? Če bi bila, potem bi se bila gotovo izdala tedaj, ko sem jej ob mraku v njeni sobici s tako toploto razodel svoje nenavadno oduševljenje in branil svojo fiksno idejo. Ne, ne, ona ne more biti, sem ponovljal, kakor tudi je lepa in srčkana, moji nedosežni sliki je neenaka.
Ko sem šel po predstavi skozi gle-diški foaje, se mi je zableščala hipoma neka mramornata figura, katere dotlej niti opazil nisem, in mimo katere sem dotlej hitel skoro vsak večer popolnoma brezbrižno. — Na črnem podstavku postirana statueta je predstavljala Viktorio, držečo v rokah venec, baš pripravljeno, da ga vrže od sebe... Obstal sem kakor ukoreninjen: tako, popolnoma tako stilizirana, tako idealno lepa mora biti moja zagonetna neznanka, ki absorbira vse moje čutenje, vse moje misli, ki zbegava mojo fantazijo in premaguje
Tilkino krasoto !	^	4 „ .
. ♦	(Pride še.)
Stran 13.	„EDINOST" št. 75.	V Trstu, 16. marca 1910
rodnostno vprašanje posamičnih narodov ter spraviti to vprašanje v normalni tir. V ta namen je bil voljen odsek 52 členov. Ta odsek bo imel rešiti sicer važno in težko, a jako hvaležno nalogo, ki je temelj vsem ostalim zahtevam. Tu je treba ustvariti nekak temelj narodnostnih pravic ter dobiti nekako judikaturo, da se morejo reševati narodnostni prepiri.
Parlament mora izdelati nekak občen zakon, ki naj bi dal posamičnim deželnim zborom nalogo, da izdelajo specijalen zakon, ki naj bi odgovarjal zahtevam in potrebam posamičnih v deželi nahajajočih se narodnosti, v prvi vrsti v tem smislu, da bi večina ne mogla zatirati manjšine. Ako bi imeli tak občen zakon, potem bi pač ne mogli doživeti dogodkov, kakoršni se porajajo ▼ alpskih deželah, pod patronatom takozvanega „schutzgesetz-aM.
Varstvo manjšin tvori že sedaj temelj narodnostnega problema in državni zbor se že sedaj prav pogosto peča žnjim. Omenjam le sledeče slučaje : češki šolski štrajk o Božiču 1. 1908, razprava poslanca Metelke poletu 1909, predlog poslancev dr. Kramara in Duricha jeseni 1. 1909. Rešitve tega vprašanja se ne more pokopati in se ga tudi ne pokoplje. V to navajam le sledeče besede, ki sem jih spregovoril dne 1. dec. 1909: „In der Idce des rechtlichen gesetzlichen Schutzes der nationale; Minder-heiten liegt die friedliche Zuku- i eines machtigen, durch innere Kraft, Einuacht und Zufriedenheit seiner VOlker in sich gefestigten Osterreichs als eines Staates, in welchem allen Biirgern die nationale Gleichvvertigkeit und Gleichberechtigung gesetzlich gewahr-leistet werden. Die Regierung Bienerth in ihrer gegenwartigen Zusammensetzung be-deutet Hegemonie der Deutschen und ver-deckten Absolutismus. Das Parlament kann nur aus sich selbst Ordnung schaffen und einen Ausgang finden aus der jetzigen un-gesunden, unhaltbaren, verworrenen Situa-tion, uro das konstitutionelle, demokratische Leben selbst von den offenen und heimli-chen Feiden bedroht wird, das Parlament muss einen Ubergang schaffen von der Ungerechtigkeit zur Gerechtigkeit, von der Unvernunft zur Vernunft, von dem demago-gischen, leichtsinnigen, negativen Radika-lismus der Unversohnlichket zur gemeinsa-men, tatkraftigen und fruchtbringenden, positiven Arbeit fiir dass Wohl des ganzen." (Vlada Bienerthova v svoji sedanji sestavi pomenja hegemonijo Nemcev in prikrit absolutizem. Parlament mora iz sebe napraviti red ter najti izhoda iz sedanje nezdrave in zamotane situvacije. Parlament mora ustvariti prehod iz krivičnosti do pravičnosti, od brezpameti k pameti, od negativnega radikalizma nespravljivosti k pozitivnemu delu za blagor skupnosti).
Toda, ne udajajmo se iluzijam. Ozdravljenje parlamenta je _ le nekaka podlaga bodočemu delovanju. Češki poslanci pač še vedno tako malo zaupajo Bienerthovi vladi kakor so jej pred obstrukcijo. Kajti vlada še ni nastopila „statu demissionis", temveč še okrepila se je; votiran jej je proračunski provizorij, pooblastilni zakon in drugo — toda jasni se: ljudski parlament hoče živeti, nemška prepotentnost je doživela poraz in nadaljni organični razvoj demokracije nam je porok, da doživimo tudi v Avstriji čas, ko se izvede zakon narodne enakopravnosti. __—ga.
Škofa Nagla slovo.
(Malo odgovora njemu in pouka — nam.)
(Dalje.)
Metodu ni preostalo nič druzega, kakor da se je pismeno obrnil naravnost v Rim za pojasnilo, ali je res dobil Wiching od rimske kurije čisto nasprotna navodila tistim, ki jih je slišal on, nadškof, iz papeževih ust. Seveda se je izkazalo, da so bile to vse le spletke njegovih nasprotnikov. Ko pa je ta, za vse Slovanstvo zaslužni mož legel na smrtno posteljo, je nemara zaslutil, kako slabi časi se obetajo njegovi ustanovi in njegovim učencem. Ko so ga namreč vprašali, koga priporoča za svojega naslednika, je odgovoril, da Gorazda, ker je domačin in dobro zna — latinski. Torej latinščina se mu je zdela posebno važna pri nasledniku, torej je slutil, da se bo boj z Latinci še poostril. Seveda tudi to ni nič pomagalo. V Rimu so prišli na krmilo možje, ki so bili drugačnih misli nego Nikolaj, Hadrijan in Ivan. Nemška stranka na Moravskem pa je pridno spletkarila na dvoru in denuncirala pri rimski stolici. Papež Štefan V. piše kmalu po Metodovi smrti, seveda po Wichin-govem navdihnenju — saj je bil ta falsifi-kator in spletkar spet osebno v Rimu in je dosegel, da je bil imenovan nekako za Metodovega začasnega namestnika — o Metodovi praznovernosti in kliče nadenj anathema, ke je baje zaničeval katoliško vero, da se je predrznil opravljati službo božjo v slovanskem jeziku, češ, da je bil nad truplom sv. Petra prisegel, da ne bo tega več delal, in da je torej zagrešil krivo prisego. Nazadnje strogo prepove rabo slovanskega jezika pri službi božji in ukazuje, da naj se nepokorneži po dvakratnem opominu izobčijo in izženo iz Svetopolkove dežele. V poznejšem pismu izreka isti papež interdikt nad Metodovim, od tega določenim naslednikom Gorazdom, dokler bi se ne pri-el k njemu opravičevat in izkazovat svoje
pravice. Take in podobne spletke proti-slo-vanske stranke, katero je vodil na Moravskem prekanjeni Wiching, so rodile žalosten sad; deloma iz lastnega nagiba, saj ni bil nikoli prav naklonjen Metodu in njegovemu delu, deloma pod pritiskom od zunaj, od nemških sosedov, katerih prijateljstvo je zdaj iskal kratkovidni ta vladar, je Svetopolk privolil, da se izvrše vsi brezobzirni ukrepi, kar jih je bil nakuhal proti slovanskim duhovnikom Wiching in velel rimski papež. Tisti učenci, ki se niso pokorili in niso odstopili od slovanske cerkve, so morali brez usmiljenja zapustiti rojstno deželo. In spet slišimo o brezsrčnosti in surovosti preganjalcev ter o pravem mučeništvu slovanskih izgnancev. Vspeh nasprotnikov je bil torej popoln. Mlado, toliko lepega obetajoče drevesce slovanske kulture je bilo izruvano s koreninami v deželi, kateri je bilo pred vsem namenjeno. Toda nazadnje je moral nestalni Svetopolk sam sprevideti, da je kopal jamo sam sebi, ko je brezpogojno veijel navihanim svojim svetovalcem. Ko je namreč začel pihati spet ostrejši veter med Moravsko in Nemško, je pobral naš „dobri prijatelj" Wiching šila in kopita ter postal doma na Nemškem kancelar Arnolfu, tistemu nemškemu kralju, ki si je bil napisal na svoj prapor zator in pogubo slovanke države na vshodnih mejah svojega kraljevstva. Zdaj se je zgodilo tisto, česar se je nekdaj po pravici bal bistrovidni Rastislav, češ, da so tuji učitelji nezanesljivi podaniki v težkih političnih časih. Najlepša priča temu je bil Svetopolku pač — Wiching.
Ali vendar se za enkrat tudi gospodstva željnim in desetine lačnim bavarskim škofom niso povsem izpolnile želje, da pride namreč Moravska in Panonija zopet pod njihovo oblast, če se zatre slovanska liturgija, s katero so si pač mislili nerazdružno spojeno življenje in smrt Metodove, njim tako nepriljubljene nadškofije. Svetopolk sicer ni pokladal tolike važnosti na narodno obliko cerkvenega življenja, vendar pa je moral konečno sprevideti, kam meri vse prizadevanje misijonaijev Wichingovega kova. Za to je s političnimi vezmi pretrgal ob enem tudi cerkvene z nemškimi sosedi in iskal nadomestila naravnost v Rimu. To vsaj nam govori pismo bavarskih škofov iz leta 900., to je iz časa, ko sta bila Svetopolk in njegov nasprotnik Arnulf že mrtva. To pismo nam odkriva ob enem vse sebične in prav nič cerkvene namene teh čednih škofov, ki pa v teh bojih vedno povdaijajo koristi cerkve, ki pa zdaj naravnost protestirajo proti papežu samemu (bil je to Ivan IX.), ker je poslal na Moravsko tri škofe, potem pa trdijo, da je bila ta dežela že od nekdaj podrejena pasavski škofiji, zlasti glede plačevanja posvetnega davka. Dalje trdijo, da se je sam hudič lotil src Slovanov, da so se začeli vpirati krščanstvu itd. Trdno pa so prepričani, da morajo Slovani radi ali neradi spet priti pod njih, to je nemško vlado. Zavračajo pa trditev, izrečeno od slovanske strani, da so se Nemci zvezali s poganskimi Magjari, podkupivši jih z denarjem ; priznavajo pa, da so jim dali samo svojo laneno obleko. Resničnost ter trditev se da spoznati vže iz raznih nasprotij, ki so v tem listu, pa tudi zgodovina je že davno dokazala kot nepobitno dejstvo, da so se krščanski Nemci res zvezali s poganskimi Mongoli v ta namen, da bi z njihovo pomočjo dodobra zatrli krščansko slovansko državo, kar se jim je konečno res tudi posrečilo. (leta 906.) Iz vseh teh dejstev pa je jasno kot beli dan, da je bil že prvi boj med Slovani in latinskimi Germani radi slovanskega obrednega jezika političnega, gospodarskega in narodnega značaja, katere znake kaže ta boj tudi še dandanes, naj trdi kdo karkoli. Zato pa je bil vselej in je tudi še danes tako ljut in neizprosen.
_ (Pride še.)
Dnevne novice.
Pokojni pesnik Anton Medved je bil
rojen v Kamniku 19. maja 1869, v mašnika posvečen 23. julija 1892. Bil je v različnih župnijah kapelan, dokler ni postal 1. 1908 župnik v Turjaku. Kakor poročajo, je pesnik umrl na akutnem napadu na čreva, ki je bil posledica bivše operacije. Prihitel je takoj k njemu dr. Šlajmer, a vsaka zdravniška pomoč je bila brezvspešna.
Pogreb se je vršil včeraj ob 9. uri predp. v Turjaku, od koder so truplo prepeljali v Kamnik, kjer so je ob 4. uri pop. položili k večnemu počitku. Natančnejše o pogrebu prinesemo jutri.
Demonstracije za malorusko univerzo v Lvovu. V ponedeljek je udrlo kakih 300 maloruskih dijakov na poljsko univerzo v Lvovu in prisililo prof. Dalinskega, da jim je prepustil dvorano, v kateri je predaval. Na to se je vršil shod, na katerem je dijaštvo najostreje protestiralo proti temu, da se hoče ohraniti nedotaknjen poljski značaj Ivovske univerze. Zahtevalo je tudi takojšno ustanovitev maloruske universe. Po shodu so priredili dijaki demonstracijo po raznih ulicah.
Proslava marčnih dni (1. 1848) na Dunaju. Kakor vsako leto dne 13. marca, se je tudi letos podalo dunajsko socijalno-demokratično delavstvo v velikanskih masah na grobove padlih žrtev za časa revolucije i. 1848.
Predpoludne so se vršila v raznih okrajih spominska zborovanja. Na grobni spo-
menik je bilo položenih neštevilo vencev z rudečimi trakovi. Bilo je nagrobnih govorov in peli so pesni svobode v češkem in nemškem jeziku.
Pustolovko Marijanović, katero so spravljali v zvezo Hofrichterjevo afero, je zagrebška policija izpustila na svobodo. Od strani oblasti zatrjajo sicer, da se preiskava nadaljuje, toda hrvatski listi menijo, da je to le tako ena beseda, ki naj pokrije blamažo hrvatske policije. Ali na tej blamaži imajo svoj „pošteni" delež tudi iz vestni hrvatski in slovenski listi, ki v svojem slepem sovražtvu proti hrratsko-srbski koaličiji porabljajo vsako priliko, da bi može koalicije — kar naravnost bodi povedano — brezvestno denuncirali navzgoraj. Tako tudi v slučaju Marija-novićke. Ker se je ta histerična pustolovka na zaslišavanjib gerirala tako, da je vzbujala domnevanje kakor da je v visoki meri inte-resirana na aferi nadporočnika Hofrichterja, obdolženega radi zastrupljevanja častnikov, so oni hrvatski in slovenski listi hitro začeli govoriti o intimnih odnošajih med Marijano-vidko in nekaterimi srbskimi poslanci, izlasti Budisavljevićem, a to z očitnim namenom, da bi vzbujali sum, da so poslanci koalicije preko te ženske udeleženi na Hofrichterjevem atentatu na častnike, kar naj bi seveda služilo v dokaz o njihovem veleizdajniškem mišljenju! Ta manever kaže zopet, kakih infemalnih sredstev se poslužujejo hranitelji Nastičev, Chlumetzkyjev in — onih drugih, da bi si usužnjili vse Jugoslovanstvo ! Chlu-metzkyje prepuščamo radi v inventar nemške — plemenitosti. Ali dejstvo, da vidimo v takih službah tudi hrvatske in slovenske ljudi — to pa peče in boli!
Bolgarski car Ferdinand odpotuje v Carigrad 23. t. m. Govori se, da hoče tam predložiti ruske želje, da se Makedoniji podeli avtonomija, a Bolgarska se hoče svečano odreči vsem makedonskim aspira-cijam.
Protirusko gibanje v Perziji. — V
Tebrisu je razjarjeno prebivalstvo sklenilo, s silo zapreti vse trgovine, da se tako odvzame ruskim četam možnost preskrbijanj a z živili.
S tem se hoče doseči, da bi Rusi vendar enkrat zapustili deželo. Vlada se čuti prešibko, da bi Ruse prisilila v to; zato je prebivalstvo poseglo po samopomoči.
Domače vesti.
Saksonski kralj je predvčeraj obiskal Miramar in se je potem z avtomobilom odpeljal v Oglej, kjer si je ogledal tamošnjo baziliko in muzej. Včeraj se je kralj najprej z avtomobilom odpeljal v Lipico, odtam pa se je podal v Škocijan, kjer si je ogledal tamošnjo jamo. Iz Škocijana se je povrnil preko Sežane in Opčine sinoči ob 6. uri. Ob 7. uri je bil potem diner pri namestniku princu Hohenlohe. Kralj odpotuje danes zjutraj v Draždane.
Saksonski kralj reši italijanstvo Trsta. Včerajšnji „Piccolo" pripoveduje, da se je saksonski kralj, ko je od pomola, kjer je stopil s parnika, šel peš do svojega stanovanja, ustavil pred oglasi, ki so nabiti za gledališčem Verdi in si jih ogledoval. In „Piccolo" pripoveduje ves vesel, da je moral dobiti kralj utis, da je naše mesto popolnoma — italijansko, ker so bili vsi tam nabiti oglasi v italijanskem jeziku. No, „Piccolo" je nekaj „pozabil" povedati, to namreč, da so na steni za gledališčem le zato nabiti samo italijanski oglasi, ker lastnik — magistrat — ne dovoljuje slovenskih. Ko bi bil pa saksonski kralj šel mimo „Narodnega domaa, bil videl na tablah na „Nar. domu" le slovenske oglase in bi iz tega — po „Picco-lovi" logiki — moral sklepati, da je Trst izključno slovensko mesto. Smentano slabo se mora že goditi „izključnemu" tržaškemu italijanstvu, če mora klicati že celo saksonskega kralja za pričo o svojem obstanku. Mi pa lahko zagotovimo „Piccola" brez druzega, da njegovega — „ Piccolovega" — italijanstva v Trstu niti saksonski kralj ne reši.
Kolikor pa je poštenega, ne „Piccolo-vega" italijanstva, ne potrebuje reševanja ne od strani saksonskega kralja, še manje pa od strani — „Piccola" ! Saj bo brez tega reševatelja še lepše vspevalo in se veselilo spoštovanja od strani slovenskega soseda.
Promocija. Danes je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran d.rom prava g. Vladimir Komavli iz Gorice, „stara hiša" akademičnega društva „Triglav". Čestitamo.
Graje vredno postopanje vojaške oblasti. Doznali smo o sledečem slučaju.
Ivan Bertok iz Brtokov, okolice .koper-ske, je služil pri brambovskem polku št. 5 v Puli od 9. oktobra pa do 12. decembra 1909, katerega dne so ga radi glušnosti premestili iz aktivne službe v neaktivno razmere do pozneje zdravniške preskušnje, takozvane „Uberpriifung". Dne 14. febru-varja t. 1. je bil Bertok pozvan k tej iiber-priifungi v Trst Landwehrexposi tur, in sicer za 7. uro zjutraj. Ker pa vojaške oblastnije navadno tako prakticirajo, da določajo na pozivnici uro 7, dočim se dotični čin vrši v resnici še-Ie ob 9. uri in včasih tudi ob 11. uri, in ker tako za rano — da bi mogli biti že ob 7. uri v Trstu — nimajo iz Bertokov zveze s Trstom (ne železniške, ne po morju) so ljudje nasvetovali Bertoku, naj gre s prvim vlakom, ki dvospeva v
Trst okolo 8. ure zjutraj. In tako je pozva-nec tudi storil, ker ni imel sredstev, da bi se peljal s posebnim vozom, ali da bi prenočil v Trstu, Mati mu je siromašna vdova s tremi za delo nedoraslimi otroci.
DospevŠi v Trst ob 8. uri zjutraj je hitel Bertok iskat tisto ekspozituro. Najprej je šel v mornariško vojašnico, potem v vojašnico v Rocol, dokler ni prišel po 8.30 uri na pravo mesto, a je bilo — prepozno. Rekli so mu, da bo vnovič pozvan. Minoli petek je dobil res drugo pozivnico, na rečeno zdravniško preskušnjo za ponedeljek dne 14. t. m. zopet ob 7. uri zjutraj. Namenil je iti po noči peš. A kaj se je zgodilo: V nedeljo zvečer kmalu po 7. uri je prišel ponj orožnik, kar je provzročilo v družini neopisen strah. Ženske so glasno jokale. To postopanje vojaške oblasti se pa kaže v še — čudneji luči vspričo dejstva, da je orožnik pokazal dopis c. k. okrajnega glavarstva v Kopru, s katerim dopisom je hotela ta oblast preprečiti, da se ne bi po nepotrebnem na tak način plašilo ijjudi, zagotavljajoč, da se pozvanec gotovo predstavi ob določeni uri.
Ali vse zastonj. Vojaška oblast je vstra-jala pri svoji zahtevi "in Bertok je moral oditi poleg orožnika kakor kakov zločinec.
Je-li to prav — in je-li to v interesu vojne institucije same, da vojaške [oblasti s takim postopanjem po nepotrebnem znemir-jajo in žalijo ljudstvo ?! Morda bi bilo dobro, ako bi se tudi gospoda državni poslanci spomnili tega dogodka ob primerni priliki.
Nemški list o koncertu „Glasbenega društva". „Triester Zeitung" piše : „V gledališki dvorani „Narodnega doma" se je vršilo v soboto večer pred številnim občinstvom proizvajanje gojencev tukajšne podr. „Glasbene Matice", ki ima svoj sedež v Ljubljani. Občinstvo je poslušalo preko 50 članov broječ, dobro discipliniran zbor s šumečo pohvalo. Gospa Mira Costaperaria Dev je sodelovala pri koncertu in pela s krasnim sopranom več pesmi, med temi „Pastarico"; skromno, a ljubko skladbo njenega brata, g. O. Deva, ki je oskrbel spremljevanje pesmi na glasovirju. Bila je močno aplavdirana in počaščena z dvema Šopkoma cvetlic. Morala je eno pesmico dodati. K uspetju večera je pripomogel po dobrem delu tudi orkester 97. pešpolka pod vodstvom kapelnika g. Teply-ja. v Dvorakova ouvertura za veliki orkester in Čajkovskega „Chasse Noisette" sta bili izvrstno izvedeni ter sta želi viharno odobravanje, tako da je bil g. kapelnik Teply prisiljen se zahvaliti s tem, da je dodal eno točko od Čajkovskega."
Mi moramo le čestitati „Glasbenemu društvu" na tej gotovo nepristranski pohvali, ki naj služi toliko pevovodji g. Mahkoti, kolikor članom zbora v spodbudo, da bodo korakali po začeti poti dalje in vedno naprej.
Ricmanjska afera. Prihodnjo soboto dne 19. t. m. začne zopet služba božja v Ricmanjih. Spoved začne že dne 18. t. m.
Novačenje. Včeraj se je predstavilo naborni komisiji 167 nabornikov. Od teh so jih 57 potrdili v vojake in sicer 11 za vojno mornarico, 3 za topništvo, 42 jih pozneje uvrstijo v čete.
Vsi v nedeljo na prvi ljudski koncert N. D. O.! To je klic, ki ga ponavljamo danes in ga bomo ponavljali do nedelje. V dobrem spoznanju, da je potrebno nuditi ljudstvu ne samo telesne, ampak tudi duševne hrane, priredi N. D. O. tekom tekoče sezone tri ljudske koncerte. Eminentno sredstvo izobrazbe je glasba. Storiti to odlično umetnost pristopno vsakemu, tudi najpriprostejšemu človeku, to je cilj, ki ga zasleduje N. D. O. ob prirejanju •menjenih ljudskih koncertov. Zato si je tudi N. D. O. zagotovila sodelovanje odličnih umetnikov in dobrih pevskih moči, zato je tudi N. D. O. določila za te koncerte tako nizke cene, da ne bo gotovo nobenega zadrževala od obiska koncertov vstopna cena. Želeti bi bilo, da se ljudstvo zave tega plemenitega stremljenja in poseti v kar največjem številu ljudske koncerte N. D. O. Torej — v vedeljo vsi v „Narodni dom" na prvi ljudski koncert N. D. O.
I. ljudski koncert N. D. O. se vrši ▼ gledališčni dvorani „Narodnega doma" točno ob 8. uri zvečer. S tem je dana prilika udeležiti se koncerta tudi onim, ki so odločili posvetiti popoludne krasotam spomladanske narave. — V nedeljo vsi na koncert!
Odsek za ljudska predavanja nam
javlja, da se vrši prihodnjo nedeljo ob 10. uri zjutraj v veliki dvorani „Narodnega doma" predavanje: Temeljni pogoji narodnega gospodarstva. Predava dr. Josip Mandič. Naše občinstvo opozarjamo že danes na to poučno predavanje.
Ustanovitev podr. dr. sv. C. in M. v Trebčah. — Ker se je v nedeljski številki „Edinosti" utihotapila pomota, da bo namreč ustanovni shod podružnice družbe sv. C. in M. v Trebčah v nedeljo dne 20. t. m., popravljamo to pomoto v smislu, da bo rečeni shod v soboto, na dan sv. Jožefa, t. j. 19. t. m. ob 3.30 pop.
Sadističen umor?
V ponedeljek zjutraj so našli na t. zv. ciganski ulici blizu mestne klavnice, oziroma Kodričevega posestva, pod grmovjem truplo mladega človeka, polno ran po vsem telesu.
V Trstu, 1 6. marca 1910.
»EDINOST« gt. 75.
Stran HI
Nekaj daleč od. mrliča so ležali raztrgani papirji, odprta usnjata novčarka, dve škatlji tobaka, črno mehak klobuk in par naramnikov. Poleg tega so našli raztrgano člensko knjižico sa-lezijanskega vzgojevališča, glasečo se na ime Ferdinanda Abrama, ki je tudi dovedla do identifikacije'trupla. Isti, Ferdinand Abram, je bil star 21 let, nekoliko slaboumen, nazadnje stanujoč v ul. S. Giacomo in Monte Št. 22. Prepoznali sta ga mati in sestra. — Truplo so spravili v mrtvašnico na pokopališču.
Glede vzrokov ubojstva ni še vse (čisto jasno. Lega trupla in druge okolnosti pa bi dale soditi, da gre tu za grozen čin perverzne pohotnosti. Morda ga je hotel morilec zlorabiti homoseksuelno in ga v besno-stl ubil, ko se je napadanec protivi!; morda pa gre naravnost za sadističen čin. Še predvčerajšnjem so radi tehtnega suma na tem groznem činu aretirali ŽMetnega težaka Martina Brajko. Njegova obleka je bila umazana s krvjo. On taji vse. — Na škatlji za tobak pa je bilo ime Gasparini.
Nade je torej, da gnusni zločinec pride pravici v roke.
Tržaška mala kronika.
Banda regnikolskih uzmovičev. —
Včeraj so bili aretirani podajač Alojz Car-done, star 18 let, iz Locorotondo (provincija Bari), podajač Ksaverij Adobbo, star 24 let, iz Barov. Ahil Decosa, star 17 let iz Bene-vento, Cosiano Decosa, star 18 let, od ravnotam in Antonij Fornello, star 16 let, iz Barov. Ti poštenjaki so sestavili bando, ki je zlasti segala v žepe radovednežev na Fondu Madonnina, in pasažiijev ob prihodu Lloydovih parnikov. Ko je policija preiskovala hišo aretiranega Adobbo, se je hotel isti s silo zoperstaviti uradnemu činu. Našli so več vkradenih reči. Zlasti so našli mnogo posode iz restavracije „Cooperativa" na trgu S. Giovanni. Omenjamo, da je za časa, ko je bil Adobbo tam natakar, zmanjkalo za 500 K srebrne posode.
Nasilen regnikolo. — Včeraj zvečer je v žganjarni v ul. Olmo redar aretiral 32-letnega Frana Donda, iz San Manzano, ki je izgnan iz Avstrijskega. Donda se je pri aretaciji postavil silovito v bran ; prijel je redarja za prsa in mu raztrgal rokav. Še-Ie s pomočjo dveh drugih redarjev so ga mogli vtakniti pod ključ. ?
Priprave za ulom. Včeraj ob 3. uri popoludne je neki redar v ul. Tomaso Grossi zasačil dve osebi, ki sta pripravljali vetrihe. Enega je redar aretiral, a drugemu se je posrečilo pobegniti. Aretiranec se imenuje Emilij Totich, star je 31 let iz Trsta, težak, stanujoč v ulici Montuzza št. 10. Redar je zaplenil 3 vetrihe in novo kladivo.
Eksplozija pri sv. Savi. Včeraj popoludne se je v čistilnici petroleja pri sv. Savi razletela posoda benzina. Neki Adolf Divis, star 48 let, in tamkaj uslužben se je opekel na raznih delih telesa, vendar ne nevarno. Spravili so ga v bolnišnico.
Pod avtomobil je prišel včeraj 33-letni kotlar Ivan Delcente, stanujoč v ul. Concor-dia štev. 203. Zadobil je nekoliko poškodb, ki pa niso težke. Prvo pomoč mu je nudila zdravniška postaja.
Koledar in vreme. — Danes: Hilarij in Tacijan muč. — Jutri: Patricij škof.
Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -j- 14° Cels. — Vreme včeraj: oblačno, po noči dež.
Vremenska napoved za Primorsko: Motno vreme. Zmerni vetrovi. Temperatura mila.
Naše gledališče.
V p e t e k 18. t. m. zvečer ob 8. uri bo repriza prelepe ljudske igre
„SAMSKA DOMAČIJA", ki je bila igrana preteklo nedeljo tako dobro. Pričakovati je večje udeležbe nego ob premieri. Interesantna igra zasluži vso pozornost. Človeku se zdi, kakor da gleda delo prav domačega pisatelja, tako je vsebina zajeta iz resničnega življenja, tako je prikupljivo pisana.
Tako majhna udeležba, kakor je^ bila zadnjič je neodpustljiva. Pomislimo, da spravljamo s tem v veliko nevarnost slov. gledališče.	_
Tržaška gledališča.
POLITEAMA ROSSETTI. Včeraj se je tu vprizorila prvič v Trstu Hauptmannova igra „Samotne duše", globoko zasnovana tragedija dveh duš, ki ju je medsebojni afekt spravil v zakon, ne da bi med njima radi razlike duševne izobrazbe moglo priti kedaj do medsebojnega razumevanja. Naravna, vsakdanja tragika ! Le konečna katastrofa je morda preveč prikrojena na gledališki efekt. — Zacconi je radi moj-sterske interpretacije glavne vloge žel ovacije se strani do kotička polne hiše. Njegov entourage je bil tudi izboren in izbran, zlasti je potrebno omeniti njegovo partnerico g.co Cristina-Bagni. — Danes noviteta „Poguba" (Rovina) od Sali.
Društvene vesti.
Pevsko in glasbeno društvo v Trstu (Podružnica „Glasbene Matice"). Pevska skušnja za nastop v nedeljo 20. marca t. 1. na ljudskem koncertu Narodne delavske organizacije se vrši za moški in ženski zbor
jutri v četrtek ob 8. uri zvečer v Sokolovi telovadnici.	Pevovodja.
Pevske vaje v Vrdeljskem „Sokolu". Sedaj ko so odstranjene vse ovire se bodo vršile pevske vaje po sledečem redu: Ob sredah ob 8.30 uri zvečer za moški zbor, v petek ob 8.30 za mešani zbor. Ker se bliža čas pevskega nastopa, prosi pevski odsek da se bi pevci točno udeležili vaj. Vspreje-majo se še nove moči.
Glasbeno društvo „Trst" vabi vse gg. člane da se udeleže današnje vaje, ki bo ob 8. uri zvečer.
Nadzornike „Delavske konsumne zadruge" pri sv. Jakobu vabim na sestanek v društveni gostilni drevi ob 8.30 uri zv.
Anton Pahor.
Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Podružnica CMD v Ljubljani" s sedežem v Sv. Križu. _
Nar. del. organizacija.
Seja veseličnega odseka N. D. O. se
vrši danes v sredo, točno ob 7. uri zvečer v prostorih N. D. O. u ulici Lavatoio št. 1. I.
* * *
Z ozirom na predstojeći koncert N. D. O., bo drevi ob 8 in tri četrt zvečer zelo važna seja. — Pričakuje se točne in polno-številne udeležbe.
Veselič. odsek N. D. O.
Vesti iz Goriške*
Iz Sežane. V nedeljo dne 6. t. m. je priredilo učitelj, sež. ljuds. šole I. roditeljski sestanek. G. šols. ravnatelj Berginec Ant. je očrtal naiprej važnost sodelovanja doma s šolo, govoril o najprimerneji obliki, ki pospešuje složen nastop starišev z učiteljstvom v vseh vzgojnih vprašanjih, o roditeljskih sestankih ter dal končno besedo učitelju g. Furlanu A., ki je predaval o predšolski vzgoji otrok.
Sestanka se je vdeležilo okrog 120 očetov in mater, ki so izražali željo, da bi se taki sestanki še večkrat priredili.
Iz Tolmina. Društvo „Otroški vrtec" imelo je dne 1. t. m. svoj redni občni zbor. Udeležba je bila povoljna. Predsednik sodni svetnik g. Primožič je pozdravil navzoče. Povdarjal je potrebo in korist otroškega vrtca. Plemenito je skrbeti za male otročiče telesno in duševno. Društvu je pristopilo več novih členov obojega spola.
Tajnikovo in ob jednem blagajnikovo poročilo je bilo vzeto z zadovoljstvom v znanje.
Društveni odbor je imel mej letom 5 odborovih sej, v katerih je bilo rešeno več važnih zadev. Na Miklavžnico razdelilo se je mej otročiče peciva, ki so je preskrbele tu-
DVORANA ZA SODNE DRAŽBE ulica Sanit* 23-25 pritličje.
Dražba, ki se bo vršila danes v sredo 16. t. m. od 9—10 predp.
Velika slika, zlat prstan sodi od 100 —400 litrov, vsebujoči črno istrsko vino, Vis in Opollo, trak za pisalne stroje, stekleni traki.
Natječajni oglas.
Otvora se natječaj na mjesto društvenog liječnika u Trstu uz godišnju nagradu od Kruna hiljadu isplativu u mijesečne pretplatne obroke. Natjecatelji imadu podastrijeti potpisanome svoje molbe do najdalje 25. t. m.
TRST, 12. Marta 1910.
RAVNATELJSTVO Austrijanskog parobrodarskog društva na dionice „DALMATIA".
:: „Konsumno društvo" v Kolonji n
rabi na
redni obćni zbor
ki se bo vi šil
dne 28. marca t. 1. ob 9. uri zjutraj. DNEVNI RED:
I.	Pozdrav predsednika.
II.	Radi pomanjkanja odbora, volitev isteg«*.
III.	Volitev nadzorstva.
IV.	Odobritev računskega zaključka za leta 1909.
V.	Slučajnosti.
Uljudno vabi vodstvo vse člane.
Odbor.
=
Zastonj in poštnine prosto se razpošilja:
Domača knjižnica.
Seznan izbranih, najboljših del slovenske literature in svetovne literature v dobrih prevodih. Ig. pl. Klelnmayr 1 Fed. Baniberg, knjigarna y LJubljani.
K 1*60, K 2, K Z'40, K 370, K 4, K 5
BOBE 10O NAJLEPŠIH IZBRANIH VELIKONOČNIH RAZGLEDNIC —| PREPRODAJALCI T SLOVANSKI KNJIGARNI IN TRGOVINI PAPIRJA JOSIPA GORENJEC t TRSTU, ULICA VALBIRIVO (KRAJ KAVARNE NETV-JORK). PROSI SE PRAVOČASNIH NAROČIL. — PRI PISMENIH NAROČILIH ZADOSTUJE, BA SE NAVEDE CENA IN ===== ŠTEVILO RAZGLEDNIC. =====
Zaloga obuvala
in lastna dalalnioa ■■■■
PAVEL VISINTINI
Trst oL Glosue Cnrdutcl 31.
Fllijalk* ul •• Sebaatiano 8.
Velika iz bera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in Bolidno
po zmernih cenah
Pristno Krnsko sukno
Pomladna in poletna sezona 1910
Kos dolg 3*10 m za popolno moško
obleko (jopič, hlače in telovnik stane
1 kos 7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron
Kos za salonsko obleko K SO. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah solidna in reelna
TRGOVINA S SUKNOM
Siegel - Imhof v Brnu.
Uzorei gratis in poStn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da natoči blago nars*BOat lx tovara, mesta, velike ugodnosti. Radi velike rasprodaje vedno a veže
blago. — Stalne, a godne cene. — Tudi majhne naroČbe se izvršijo takoj in solidno.
IššMšifl
Novi : dohodi
. od K 14 do 48
MoSke f.bleke zadnje novosti , Moški Paletot „ „ . . . Jope z ovratnikom is kožuhovine . . Deške obleke zadnje novosti . . . . Deški paletot „ » . . . . Oblečice za otroke od 3 do 10 let. Paletot za otroke od 3 do 10 let.
Sprejemajo se naroČila za obleke po meri. — Specijaliteta : hlače, srajce, maje ia druge potrebščine.
ALLA CITTA' Dl TRIESTE
Trst, ulica Giosne Cardacci št- 40 (prej Torrente).
14	n	BO
11	n	44
9	M	a«
10	n	26
•	m	le
9	n	20
		
U najem se oddajo bicikli :: zaloga dvokoies ::
in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke.
TRST, Via Scorzeria štev. 12
V. Osvaldella
Ob nedeljah In praznikih odprto do 4. popolnd.
: Hotel International:
v Tržiču (Monfalcone)
se odda takoj o najem
pod jako ugodnimi pogoji.
Hotel Je novo zgrajen, ima 30 meblova-nih sob, ugodno lego ▼ bližini postaje. Promet se v Tržiču velikansko razvija, MtfMBM1 tako, da je spretnemu in vestnemu hotelirju zasigurana • o-bra eksistenca. Znanje slov. in nemSkega jezika je neobhodno potrebno. Ponudbe sprejema lastnik hotela :
IVAN PERIC, velepos.
s Tržič (Monfalcone) ::
E3
AH FrBnkel
Trgovinska družba.
Trst, eorso štev. 27
Podružnica:
ulica Cavana št. II
Bloški čevlji
Št. 30 83
„	8 povezami
„ 92 box Kalf . „ 1027» „
fini .
. K 7'— „ 7 50 . „ 9'50 . „ 13 50
6079
amer. „ i«-—
Ženski čevlji:
Šfc.	253
*	268
*	349 „	387 .	362 „	390 „	405
*	412
n	461
-	467
K
box Kalf . . . „ z gumbi . . . „ chevreau s povez. „ cbevreau z gumbi „ čreveljčki (trpež). „ „ (chevreau) „ fiai čreveljčki (chevreau) . . „ odprti čreveljčki „ lakirani odprti čreveljčki . . . „
6'50
8	50
9	— 12*50 13-—
5 — 750
lO —
3-
3 80
120 podružnic v Avstro-Ogrski.



0 %
i9
%
i9 %
i9 %
(9 %
dP %
& %
#
m #
:: Prva najstarejša ::
Mirodilnica
v sv. Ivanu pri Trstu
priporoča svojo veliko zalogo barv, Čopi-dičev, Hrnežev, zamaSkov in gumija za cepljenje ; žvepla in modre galice, vitriola, živinskega redilnega praška in živinski prašek za tek. Bogata zaloga Sip in cementa portland itd.
Ivan Camauli.

ŠIRITE „EDINOST"
Slovenci in Slovani vseh deželi
Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano
IT. Alpinista"
STIflMO Ste*. 7.
In vi, Čehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Čeh in govori vaS lepi L jezik. • Njegova trgovina ima vse potreb&ine za hribolazce in potovalce sploh.
udani D. Rrnstein.
Specijaliteta: usojatl »redneti kakor ■a primer: kovčegi, torbice itd. poznate tovarno F rano Zellor na Dunaja. Predmeti pripravni zn darila. - Neprt-■očljivi angleikl plašči tvrdko Bough-tof P. Frankensteln & Sonn. ■■■■■
Stran IV.
»EDINOST« št. 75.
V Trstu, dne 16. marca 1910
kajŠnje dame. Hvala jim! Konecletna veselica malih otrok se je prav dobro obnesla. Vrtovčevo predavanje o telesni in duševni vzgoji malih otrok od rojstva najprej bilo je jako zanimivo, in je bil predavatelj napro-Šen od vseh strani, da bi nadaljeval. Gmotno stoji otroški vrtec dobro. Ustanovnina 1000 K je obrestonosno naložena. Vrtnarici se je povišala mesečnina od 60 na 80 K. Odbor je bil izvoljen prejšnji, izvzemŠi g. Katino, na katero mesto je bila izvoljena g. Pupisova.
Požrtvovalnemu tajniku g. pl. Zieren-feldu je bila izrečena zahvala in je bil na-prošen, da vstraja v odboru.
Gospod Julij Pavliček je predlagal, naj bi prevzela občina otroški vrtec v svojo oskrb.
Vrtovec je bil proti temu iz več razlogov. Občina je z dokladami preobložena, podpira otroški vrtec letno z 240 fi. Opravičeno pa je, da oni, ki uživajo dobrote otroškega vrtca, a ne plačujejo obč. doklad, nekoliko tudi sami prispevajo mesečno. O tem ni bilo slišati še nobenih pritožb, otroški vrtec je v dobrih rokah in stoji gmotno trdno. Zato ni potrebno, da bi spreminjali in preobkladali občino, ki itak že žrtvuje mnogo v dobrodelne namene. Predlog g. Pavlička je na glasovanju padel. Predsednik se je zahvalil še enkrat za obilno vdeležbo ter zaključil zborovanje.
O požrtvovalnosti tolminske občine v dobrodelne namene o priliki.
Iz Koprive. Pevsko in bralno društvo #Zarja" v Koprivi priredi dne 24. aprila prvi spomladanski društveni ples. Druga društva prosimo, da upoštevajo našo prireditev.
V slučaju slabega vremena se ples odloži na naslednjo nedeljo.
x Vsi na Kotnikov večer moške podru ž. CMD. v Gorici, ki se bo vršil dne 17. t. m. pri „zlatem jelenu"! V Gorici vlada splošno in opravičeno zanimanje za Komikov vočer. Pa se je tudi posrečilo prirediteljem tega večera sestaviti res lep, zanimiv in večeru primeren vspored, ki obsega za Gorico povsem nove koncertne točke in druge nastope. Vstop je dovoljen vsakonur, torej ni treba čakati posebnih vabil. Vsak, kdor čuti slovensko in ljubi slovensko deco, pride gotovo na ta večeri
x Akademija učencev, ki obiskujejo Šole „Pevskega in glasbenega društva", se bo vršila v nedeljo dne 13. t. m. ob 5. uri popoludne in sicer ob vsakem vremenu.
Pričakujemo, da se goriško občinsko, a posebno tudi ono z dežele v obili meri u-deleži te akademije naših malih, ki nam hočejo pokazati, kolikeri sad je obrodil njih trud in prizadevanje na polju pevske in glasbene umetnosti.
x Iz Tržiča. Vlada se je odločila prispevati z zneskom 2 milijonov K v namen, da se čim prej izvrše izkopavanja v kanalu blizu luke Rosega in pa v kanalu, ki iz te luke vodi v morje; kakor čujemo, je vlada razen tega dovolila dvamilijonski prispevek naši ladjedelnici, toda s pogojem, da se v isto vspejemajo samo taki delavci, ki so avstroogrski podaniki.
To je vsekakor pametna odredba, ki končno za vselej odpravi konkurenco angleških in pruskih delavcev proti našim domačim. Angleški in nemški delavci, in ne manj regnicoli so imeli doslej glavno besedo v tržiški ladijedelnici, dočim se je našemu delavcu delalo vse polno ovir in se ga je povsod odrivalo. Ako se bo ta vladina odredba strogo izpolnjevala, odpre se tudi našim domačim delavcem bogat vir dela in dohodka v naši ladijedelnici, samo je treba, da se pravočasno oglasijo in da nastopajo odločno.
x Dezertirala sta dva vojaka iz kor-minske garnizije. Predstavila sta se laški prefekturi v Vidmu, kjer so ju pridržali, dokler dobe potrebne informacije. Oba dezer-terja sta rodom Štajerca.
x Nova trgovina. V Raštelju jeotvoril naš rojak g. Alojzij Drufovka bogato založeno trgovino z usnjem in potrebščinami za čevljaije.
x Knjigovodstveni tečaj za kovače in sorodne obrti se je otvoril minolo sredo v uradu za pospeševanje male obrti v Gorici.
x Živinski sejm minolega četrtka je četrtka je bil precej živahen. Na prodaj je bilo 450 glav goveje živine in 200 prašičev.
Telovadno društvo „Sokol44 Plave-Deskle priredi svoj drugi izlet v soboto 19 tega marca 1910, na praznik sv. Jožefa v Sv. Lucijo, kjer se snide z bratskim društvom iz Cerknega in Kobarida. Na zdar.
Kobilice na Krasu. Iz Škrbine: Tudi letos so se zarodile kobilice na naša tla. Kobilce so še majhne in ne ravite. Ali že so preplavile vse naše travnike. Videti jih je v velikih množinah ; ali — ker so še majhne, — paziti treba dobro, da se jih vidi. Ćim bolj je travnik že ozelene!, tem več je kobilic. Interesantno je gledati to živalico, kako živahno skače in se igra po zeleni travici. Tudi suha trava jej prihaja prav. Žre neprenehoma in pridno nadaljuje svojo začrtano pot.
Če se ne pride kako v okom tej nadlogi, bati se je, da kobilice uničijo tudi ves drugi pridelek. Že več minolih let je morala pri nas živina trpeti radi pomanjkanja klaje, a kakor kaže, bo letos še hujše. In pri tem
je kmet Že preobložen z raznimi bremeni, ki, jih že komaj prenaša, tako, da ne more biti več daleč trenotek, ko se zgrudi pod njim.
Mari meni vlada, da je v interesu države, ako se ravno ta lojalni in konservativni del državljanov izroča brezobzirno — pogubi?!! Ali ne bi bilo marveč v interesu države, da kmeta razbremeni in mu z olajšavami pomore, preko sedanje hude krize?!
•_ Mlad kmet.
Zadnje brzojavne vesti.
Dunaj 15. Isterski deželni glavar dr. Rizzi je iz Pule dospel semkaj.
Dunaj 15. Glasom brzojavnega poročila je vojna ladija „Cesar Karol VI. dne 14. t. m. priplula v Cadix, kjer ostane šest dni. Na ladiji vse zdravo.
Malmoe 15. Kralj Gustav, ki je bival osem dni v Schonenu, je danes predpolu-dne preko Sassnitza odpotoval v Berolin. Kralj, ki potuje inkognito, se ustavi v Berolinu le malo časa in se odpelje potem v Karlsruhe.
Hartum 15, Roosevelt, njegova Žena in hči so včeraj dospeli semkaj.
Lizbona 15. Iz Azorov poročajo, da razsajajo tamkaj silni viharji. Neka portugalska barka se je potopila, ko je odplula iz pristanišča otoka Pico. 33 oseb je utonilo.
©KTa vina
_ (pripravna za miš-mas) 29
kakor tudi pristni Opolo ln belo z Visa sladko, aH pa pristni Istrski teran domaČe vrste, izboren refoSk in Anti spnmante ae dobivaio samo v zalogi
buteljk E. Jurte«, Trst. Acqo«lotto 9.
-s- SPREJEMA POŠILJATVE.	-
Dve veliki sobi
s kuhinjo in vodo v ku-kinji se oddasti takoj poSteni družini. Ulica dei Fabbri Stav. 1, prvo nadstropje. vrata Štev. 6.	777
Prnrlsk CA stvari za gostilno, premičnine. • 3 UUO otJ stekla, pore: lan in druga oprava. Naslov pove Edinost.	__427
Hrvatska
družina odda takoj elegantno me-blirano sobo s trasi i m razgledom na dve ulici in s tramvajsko postajo pred hišo. — Plica Conti 40, I- nadut, vrat" 7._426
i-letno
Zobotehniški pomočnik y,ri£
dobrimi spričevali išče službe pri kakem zobozdravniku v Trstu ali v drugem mestu. Naslov pove In-Rpmtni oddelek Edinosti.	TOG
Pristna vina
vipsvpko lastnega pridelka.
kraški teran, priporoča slavnemu občinstvu Franc Stranca t, laetnik gostilne „Pri Vipavcu" v ulici Industria, zraven ulice Gmliani.	375
se proda po n;zki ceni. Naslov pove Inseratni 2000
Dober glasovir
oddelek Edinosti.
IA v m olitvkn kot izterjevalec pri kakem IS C t) III 5IU2UII denarnem zavodu, kot agent sluga ali sploh primerno službo. Govorim in pišem slovenski, hrvatski in italijanski. — Ponujam dobra spričevala. Ponudbe daja Inseratni oddelek Edinosti pod štev. 3000.	___
.Salutin"
Poskusite FIGOVO KAVO 9f najzdravejši kavni pridatek. Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah
DAROVL
— Zavodu sv. Nikolaja daruje mesto venca na grob rano umrle Lucije Stokelj njen brat L P. 10 K. — Denar hrani uprava.
Soprog pokojne Lucije Štokelj daruje 2 K moški družbi sv. C. in M. — Denar hrani uprava.
Za opensko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda je nabral g. Pavel Zorko v veseli družbi 6 K 20 stot.
Vsled junaštva mladega gospoda, ki si je za stavo 4 K dovolil prevrtati uho v korist openski podružnici, nabralo se je v, gostilni Malalan v protest proti „Slov." | Cirilmetodariji 11 K 6 stot. za opensko. v ulici San Giovanni štev. 8, kateri je podružnico. — Obe svoti hrani društveni bil minolo leto v ulici Nuova. g blagajničar.	_I ————■—■———s——
ALEKS. FRASC MA1ER - TiiST
žgaimca kave
TELEFON 1743.
KaJbolJAft vir za dobivanja počene ka^e.
Z dnem 26. febr uarja 1910
se je otvorila
Nova : trgovina.
s IZDELANE MOŠKE OBLEKE ::
Velik izbor otroških oblek, površnikov, paleto t, raznih hlaČ, telovniki fantazija itd. itd.
Prodaje se tudi na obroke III. Madonnina 8, I. nad.
Caro & Jeliinek
Družba z omejenim poroštvom InternaoijoDfclno prevajanje iai •eiit-v*
---na vse kraje--—
ew t posebnimi zaprtimi vozovi. Tt«
s i
5
Kje
ae dobi po nizki ceni suho grozdje vsake vrste in orehe, rožiče 2n rujavi sladkor ?
Pri fl. GODNIKU
„Tržaška posojilnica In hranilnica
«a detla Caserma št. 2, I. n. XX
■■■■■■ (Vhod po plavnih stopnicah) ■■■■■■■■■■ Telefon 952
v lastni hiši
| ima na razpolago leKleno varnostno celico |
in je varna proti vlomu in proti požaru, v kateri ao ihiamblo«, ki ae oddajejo strankam v najem ki sicer
za celo leto kron 30 za četrt leta kron 12 za pol leta „ 20 za en mesec „ S
Shrambice ao 24 cent metro* vipeke, 21 centimetrov Široke, 49 centimetrov globoke — Shrambie ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki aame osebno shranijo avoje stvari, kojib ni treba prijaviti.
Oddaja hranilne pusice "^g
katere ee priporoča posebno atariSem, da na ta najuovejSi in najuspešneji način navajajo Stediti svojo deco
Nadaljna pojasnila daje zavod ob navadnih urah.
(3
1? B
a
a 3
£def. 16-27- Trst - Ulica Carradori 15 - Trst.
TRST, Cavaaa
"2 |s
PEKARNA IN SLAŠČIČARNA H
.:. FRAN LAMPE
Prodaja svežega kruha 4-krat na dan. - Postrežbe točna I o na dom.

V	ulici Barriera Vecchia štev. 20
O priliki VELIKONOČNIH PRAZNIKOV proda se velika izbera zgotovljenih oblek. — Popolne možke obleke po K 12 naprej.
Popolna množina možkih hlač, nogovic in tudi srajc.
Nogovice po 20 stotink.	Srajce po Kron 1.
V	ulici Barriera vecchia štev. 20,
KOT 3 e sna, m blaga
za pomladansko sezono
ki je dospelo v dobroznano prodajaln, manufakluracga blaga
===== TOgal Pome della Fabbra. Blago v združeath barvah Stol 60 naprej. BltgO specljal. ris.	KronI naprej.
BIflgO delno u oblete StOt- 80 .«pr.| BlfigO ulteV"916''" "" KMl 3 ...pr.]. Blago škotsko za bluze StOt 50 naprej. Panoma Pn fant. absolutne novosti.
Izbera zefirja za moške srajce od st 36 nap. Zaloga perkala z in brez roba
Vse to blago nadi, kar je najmodernejšega ZA POMLADANSKO SEZONO.
i PASTILJE ZA PRSA
SSS „Nič već kašlja" =ss
bo edino sredstvo priti kašlji:, prehlajenju, zagrljenosti in vaem boleznim tlihaln h organov. Škailja z navodilom 70 ntotlnlc ae -----r dobi samo v lekarni —■---—
PRAXMARER - „Al DUE ftORI •
Trst (mestna hiša) Telefon 377
wm Fo nizki ceni
■e dobijo hišne in kuhinjske potrebščine, orodja za razna rokodelstva ter želez-nine. Bogat izbor lončene posode, pri
UMBERTO CESCfl, TRST
Via delia Caserma štev. 11. Prave praktične žepne svetiljke „IMPERATOR" po Kron 2-50 komad.
Vedno bogato preskrbljena zaloga lesa ln oglja
Smanuel Uindspach
Trst - Via Ireneo della Croce 4,
■e priporoča sl.ivnm.u občinstvu t naba7o TsakoTrst-sega oglja (mehkega lo trdega), briketa in drv po zelo ugodnih cenah na dom in fraueo. Naročila ie »prejemajo tudi jkh »m dnpisn'-c in s* Izrriujejo najhitreje. Oglje se razpečuje v plombiranih vrečah. Z* uaročLe, tudi za poskua se priporoča s spoStovanjeoi
Emanuel Windspach.

Prodajaln, ur in dragocenosti
« yt r1 i?*
(ex drug Dragotina Vekjeta)
Trsi SDpveifiej«i Corso štev. 36
Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in m^nja staro zlato in tudi -rebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine. kakor tudi žepne ure.
DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE.

®zm
n Trst - ulica Tivarnela št. 5 nj
Telefon 16-64.
g ZALOGA VSAKOVRSTNEGA
u Oglja in Premoga,