Stev. 17 ¥ Trstu, ntdello dn# 17. januarja 1915 Letnik XL Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah fn praznikih, ob 5 zjutraj, ob posedeljklh ob 8 dopeldne. Vndam* : Ulica Sv. FrarBika Asišktgt §t 20, L nad*r. — Vsi t- ktoat n_:J vojno preskrbo vse monarhije (izvzetje le Rdeči križ), ki ga je imel doslej Nj. c. in kr. Visokost gospod n d vojvoda Evgen, izročiti Nj c. in kr. Visokost gospodu nadvojvodi K n u Št^ fanu. Z figia&o-nukegi bojišča. BERLIN 16. (Kor.) WoHof urad poroča: Veliki glavni stan, 16. januarja. Vzbodno bojišče. Položaj neizpremenjen. Deževno in megleno vreme je onemogočilo vsako bojno akcijo. Vrhovno armadno vodstvo. Z nemško-francoskesa bojišča. BERLIN 16. (Kot.) WoOo* urad poroča: Veliki glavni stan, 16. januarja. Zapadno bojišče. Pri Nieuportu so se vršili le artiljerijski boji. Sovražni napadi na naše pozicije, severozapadno od Arrasa, so bili odbiti. V protinapadu so zavzele naše čet^dva strelska jarka in ujele posadki. V zadnjem času pogosto omenjeno za-selje la Boiselle, severovzhodno od Alberta, je bilo včeraj popolnoma porušeno in očiščeno Francozov. Severovzhodno od Soissonsa je vladal mir. število v bojih od 12.—14. januarja tamkaj osvojenih francoskih topov se je zvišalo na 35. Manjši, za nas uspešni boji so se vršili I v Argoaih in v gozdu Consenvoye (severno od Verduna). Napad na Ai!iy, jugovzhodno od St Mili iela, se je razbil že v razvoju v našem ognju. V Vogezih ničesar pomembnega. Vrhovno armadno vodstvo. Kako bi se uspešneje nastopalo proti sovražnim letalom? LONDON 16. (Kor.) »Times« objavljajo reko pismo iz Belgije, kjer izjavlja neki izku?eni vojak, da bi se zamoglo nastopati uspešno proti sovražnim letalom 'e s pomočjo malih, hitro se dvigajočiii letal. \ DunkircSinu so iz utrdb iz več topov Streljali skoro celo uro na nemške letnice. Srapneli so pokali v zraku kakor rakete, i edu Nemci se niso zato niti zmenili, tem- več pometali bombe in se potem vrnili direktno nad bojno linijo, da pokažejo sovražniku vse omalovaževanje. Angleško poročilo o slabem vremenu na bojiščih. LONDON 16. (Kor.) Iz angleškega glavnega stana se poroča z dne 1L t. m.: Zadnje poročilo nekega očividca se glasi: V zadnjem času je precej vetrno posebno v višjih zračnih plasteh Veter je bil letalcem zelo nadležen, vendar so kljub temu nadaljevali svoje poizvedovalne polete. Nek' č je bil veter tako močan, da je letalca, dasi je je rabil zelo brzo letalo, zanašal na uro deset milj nazaj. Vsled silnega neprestanega deževja ima boj proti elementarnim silam skoraj večji pomen kakor proti sovražniku. Reka Lys je narastla za dva metra in preplavila cele pokrajine. Tudi iz preliva je stopila voda na več mestih na obrežje. Ceste so večinoma le malo vzdignjene nad vodo. Vodna pot, katero nižje Armentieresa rabijo Nemci, je na daleč preplavljena. Severno od reke v okraju Menicoirtrat je ponekod videti več milj daleč samo vodo. Amerikanci kupujejo nemške trgovske ladje. NEWYORK 15. (Kor.) — Kakor poroča .Journal of Commerce", so si zasigurali a merikanski interesenti nakup treh nadrljnih bdij paroplovne družbe „Hamburg-Amerika" in sicer „Nassovio" in „Georgis*, ki se nahajata v New Orleansu in „Constancio", ki je v pristanišču Cienfueges. Amerikanci nameravajo vporabiti te ladje za prevažanje bombaža v Bremen. Žrtve min. HAMBURG 16. (Kor.) „Hamburger Kor-respondenz" poroča: Dne 6. in 7. decembra 1914 so pri Mentilnoto v BaitiŠkem zalivu zadel trije švedski parniki na mine in se potopiti. V McuiC>jI, pooebno trgovolrih krogih bridko obžaljujejo izgubo teh ladij. Kdo je nastavil te mine, tega kljub poizvt-dovanju ni mogoče konstatirati s sigurnostjo. Vsekakor je \sled negotovosti r zultata preiskave mogoče, da so bile nemške. Da se družinam švedskih mornarjev, ki so pri tej nesreči izgubili svoje življenje, priskoči vsaj nekoliko na pomoč, so v nem-škin trgovskih krogih nabrali zanje okoli 200.00.J mark. Ameriška bombažev ina za Evropo. WASHINGTON 15. (Kor.) Državni de-partma se je poskušal sporazumeti z Anglijo glede takojšnjega odpotovanja »Da-cie« z bombaževino na krovu in sicer na podlagi, da naj bi bila to provizorična vožnja. Ce dobi »Dacia* dovoljenje, da izvrši to vožnjo brez konfiskacije, bi to ne imelo vpliva na vprašanje principov. Predlog je stavil angleškemu poslaniku solicitator državnega departmaja, ki je pojasnil. da bi pogodbe ameriških trgovcev glede prodaje bombaža neki bremenski tvrdki takoj zapadle, če bi »Dacia« ne smela takoj odpotovati. Angleži vstavili japonski in ameriški parnik. LONDON 16. (Kor) Reuterjev urad poroča iz Vancouvera: Japonski parnik „Me siko" družbe „Osaka Sh^sen Kaisha", in neki ameriški parnik pacifiške obalne vožnje sta bila ustavljena, ker se domneva, da vozita kontrabando. Seja franceskega senatu. LYON 16. (Kor.) »Novelliste« poroča o seji francoskega senata: Po govoru Dubosta je prešla zbornica k dnevnemu redu, na katerem je stal predlog glede pouka v višjih učnih zavodih. Senator Delahaye je zahteval odgoditev debate o tem vprašanju kakor tudi o vseh drugih osnutkih. »Besedo imajo sedaj topovi.« Predsednik finančnega odseka Peytral je odgovoril, da parlament mora izvesti svojo nalogo kot zakonodajni faktor. Ministrski predsednik Viviani je izjavil, da se vlada strinja z naziranjem finančnega odseka in zahteva popolno kontrolo po parlamentu. Obžaluje, da je prišlo radi Delhayevega predloga do incidenta. Enotnost dežele naj obstoja tudi s kontrolo parlamenta. Delahaye je odgovoril, da protestira proti besedam Vivianija in vpraša: Ali hočete v sedanjem času zopet pričeti z nekoristnimi debatami in se udati brezko-ristnim parlamentaričnim prepiranjem. Saj veste, da dežela ni z vami. Parlamenta-rična kontrola je samo fraza. Senator Hervey se je pridružil protestu predgovornika in izjavil, da program, ki ga je sprejela vlada za zasedanje parlamenta* ovira parlamentarce, ki se nahajajo na bojišču na izvrševanju njihove dolžnosti. Bil je vpoklican k vojnemu službovanju in podaja zato svojo demisijo kot senator. Na prošnjo svojih 'prijateljev je Hervey končno svojo demisijo preklical in je dobil zato dopust do konca volne. Stem je bil incident poravnan. Zbornica se je odgocula nato do četrtka. Ce je bil Delahayev nrredlog glede odgo-ditve sprejet, iz poročila «i razvidno, ker je cenzura črtala dotično mesto. Nenčiia in Italija. BERLIN 16. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: »Tribuna de Geneve« zatrjuje, da so nemški konzulati naznanili v Italiji se nahajajočim Nemcem, da naj bodo pripravljeni, da zapuste Italijo na prvo znamenje. Ta trditev je popolnoma izmišljena. M v Jv&MUrikL PRETORIJA 16. (Kor.) Reuterjev urad poroča uradno: ,užnoafrikanske čete so zasedle Swa-kopmund, pri čemer sta bila dva moža ubita, eden pa ranjen. Wolffov urad pripominja k temu: Že dolgo pričakovana okupacija odprtega mesta Swakopmund je za potek nadaljnih dogodkov v jugozapadni Afriki brez pomena. Novoletne brzojavne čestitke angleških lordov ruski vladi. LONDON 16. (Kor.) Ob ruskem novem letu so zvezni državi brz javno čestitali drž. tajn k Sir Grey, lord Crewe, lord Curzon in lord Mayer. Sir Grey izraža v svoji brzojavki nado, da novo leto prinese obema državama take vojne uspehe, da bo mogoče skleniti trajen mir in gotovost proti prihodnjim napadom. Ruska oranžna knjiga o armenskem vprašanju. PARIZ 16. (Kor.) Petrograjski korespon-dent »Tempsa« poroča, da namerava izdati ruska vlada oranžno knjigo o armenskem vprašanju, m ud Vseuovaia oip:oma tična pogajanja glede reform, o J^terih se je svoječasno razpravljalo za turško Armenijo in pa nekaj dokumentov o projektih bodoče organizacije Armenije. Stečajni in nornvnavnl red. DUNAJ, 16. (Kor.) „Wiener Zeitung" pri-občuje naredbo finančnega nrnistra sporazumno z justičnim ministrom od 12. januarja 1915 v svrho izvedbe člena XIV. cesarske naredbe od 10. decembra 1914 o uvedbi stečajnega reda in poravnavnega reda. Dovolitev povratka za vojno nesposobnih iz Amerike. DUNAJ 16. (Kor.) Ameriško poslaništvo naznanja: Nemške, avstrijske in ogrske žene vsake starosti, nemški možje pod 17 in nad 5o iet, Avstrijci in Ogri pod 18 in nad 50 let, ki so nesposobni za orožje, dalje nemški, avstrijski in ogrski zdravniki in duhovniki, se zamorejo vrniti v domovino, če vložijo prošnjo na Home office. Produktiil trs. DUNAJ 16. (Kor.) Pšenice in rži tudi danes ni bilo dobiti za najvišje cene. Posamezni vagoni so bili nakupljeni po neznanih cenah. Ječmena in ovsa je bilo malo na trgu, vsled česar ni bilo mogoče ugoditi povpraševanju po njima. Le nova koruza in cinkvantin sta se prodajala živahno po precej visokih cenah. Vreme deževno. VRATISLAVA 16r(Kor.) Pšenica 25.20. rž 21.50, oves 20.60. Pegasti lesar. DUNAJ, 16. (Kor.) Zdravstveni oddelek ministrstva za notranje zadeve naznanja: Od 10. do 16. januarja je bilo v avstrijskih pokrajinah 242 slučajev pegastega legarja in sicer 1 slučaj v Gradcu, 138 slučajev v Talerhofu pri Gradcu. 12 v Knit-telfeldu, 37 v Sv. Mihaelu (okraj Leoben), 4 v Beljaku, 23 v Volšpergu in 2 v Trstu. t Grof Stanislav StadnickL DUNAJ, 16. (Kor.) Član gosposke zbornice, grof Satnislav Stadnicki, je danes umrl. Oddelek malteškega polka v vojni službi v tujini. MALTA 16. (Kor.) Močen oddelek malteškega polka King Oxon odide na vojno v tujino. Poročilo kougresnih zbornic glede nase-ljevanja analfabetov. LONDON 16. (Kor.) Reuterjev urad po-reča iz Washingtona : Poro. ilo kongresnih zbornic glede naseljevanja v prilog odbora analfabetov se ima sedaj predložiti predsedniku Wilsonu. Raprezentacijska zbornica ga je sprejela z 227 proti 96 glasovom. Stanje v Tampico. WASHINGTON, 16. (Kor.) Angleški poslanik se je posvetoval z državnim tajnikom Bryanom glede stanja v Tampico jn je potem brzojavil Caranzi. Povdarial je škodljive posledice, ki bi nastale v tem o-kraju, ako se onemogoča dobava olja. Bryan je pozneje naznanil, da so Zedinje-ne države svarile Caranzo, da lahko od njega zagrožena konfiskacija tujih studencev oslja pri Tampico povzroči resne posledice. Kralj Ferdinand obiskal ministrskega predsednika Radoslavova. SOFIJA 15. (Kor.) .Agence Tel. Bul g." poroča: Kralj Ferdinand je v spremstvu prinčev Borisa in Cirila obiskal včeraj ministrskega predsednika Radoslavova, ki je praznoval svoj imendan. Dva angleška parnika trčila skupaj. Eden se potopil. MADRID. 16. (Kor.) Kakor poroča brzojavka iz Finsterra sta vsled megle trčila skupaj angleška parn>ka „Massilia" in „Guhoch". Parnik „Guhoch" se je hitro potopil. „Massilia" je rešila celo posadko in odplula proti Gibraltaru. Izvoz sira iz Švice. BERN 16. (Kor.) Švicarski kmetijski de-partma je izdal celo vrsto določil o dovolitvi izvoza za sir. Do nadaljnega se sme izvažati največ polovica povprečnega eksporta sira. Švedski državni zbor. STOCKHOLM 15. (Kor.) Državni zbor se je sestal danes k rednemu zasedanju. Predsednik in oba podpredsednika so bili zopet izvoljeni. Slovesna otvoiitev se bo vršila jutri. Eksplozija bombe v Lizboni. PARIZ 16. (Kor.) „Petit Parisien" poroča iz Lizbone : V eni glavnih cest je eksplodirala bomba, pri Čemer so bile tri osebe težko ranjene. StroMti Mtres v Italiji. AVEZZANO 16. (Kor.) Konečno je ao gnano, da je zgubilo življenje vse uradništvo podprefekture. SORA 16. (Kor.) Kralja so ob njegovem prihodu sprejele oblas'i, ljudstvo pa, ki je kazalo svojo hvaležnost in udanost, ga je pozdravljalo. Vladar je obiskal in tolažil ranjence, katere so spravili v zapore preustro jene v bolnišnice, kjer jih Iečijo. Nato si j«1 kralj ogledal mesto in siccr najprej oni d 1 mesta, ki je najbolj prizadet. Na potu v Soro se je ustavil v vasi San Domenico, kjer je spravljenih veliko ranjencev. SORA 16. (Kor.) Kralj je danes s svojim spremstvom, spremljan od delavskega ministra in zastopnika oblasti, zopet pregledoval razrušene dele mesta in se za vsako stvar živo zanimal, posebno za reševanje ponesrečencev, za kar se vojaki neprestano trudijo. Zanimal se je tudi za bolnike in rešene ljudi in za otroke, ki so nastanjeni v barakah, ki jih grade vedno več. Nato je posetil kralj Isolo Liri in Valso-rano, kjer je bil od prebivalstva povsod sprejet jako prisrčno. Po posetu imenovane pokrajine se je kralj vrnil v Rim. RIM, 16. (Kor.) Papež se je popoldne podal še enkrat v papeški hospic Santa Marta, da obišče ranjence. RIM, 16. (Kor.) Kakor piše list »Giorna-le d'Italia«, se po došlih poročilih število mrtvih v Avezzanu lahko ugotovi z 10 tisoč, v Peščini s 5000, v Celani s 4000, v Sori približno z nekoliko tisoči. Vseh žrtev skupaj bo najbrže do 30.000. RIM 16. (Kor.) Kralj je odpotoval z železnico v Rocco secco, kjer zapusti vlak in se odpelje z avtomobilom v Soro. SORA 16. (Kor.) Ob 11 ponoči je povzročil močen potresni sunek med prebivalstvom zopet veliko paniko. Vse je zbežalo. Vojaki so storili vse, da pomirijo prebivalstvo. Potres je zidov je, ki je še ostalo, a grozilo, da se vsak čas poruši, popolnoma porušil. Reševalna dela se nadaljujejo. to odkritosrčno rečeno — važneja, nam je nad in pred osebo CotiČevo. Kdor pozna vse duševno razpoloženje g. Cotiča, nam verjame, da nimalo ni odgovarjalo temu razpoloženju, da sino po-natiskovali razne izjave priznavanja in izraze simpatij do njegove osebe po raznih listih. Ni mu bilo prijetno, da-si so bili, ali prav za prav: ravno zato, ker so bili ti izrazi vseskozi tako topli! Da smo se ravnali po njegovi želji, ne bi bili ponatisko-vali teh čestitk. Toda, ob tej priliki smo mu vzeli vajeti iz rok, ker smo morali uvaževati stvarno stran dogodka. Z osebnim jubilejem g. Cotiča smo slavili jubilej našega lista; zadoščenje g. Co-tiču je bilo v nagrado vsem, ki delujejo pri listu; a v prvi vrsti in nad vse je bil to: jubilej tiste tržaške slovenske politike, ki jej služita naš list in g. Cotič. Dan za.-doščenja za g. Cotiča in za naš list jc bil ob enem dan zadoščenja vsem onim faktorjem, ki so kakor si bodi sodelovali — ali kot voditelji, ali kot izvrševatelji — na praktičnem izvajanju oficijelne tržaške slovenske politike v tem razdobju 25 let In le oni, ki je sam sodeloval, ali, ki je vsaj iz neposredne bližine opazoval to naše narodno-politično delo, kdor je gledal od blizu vse gorostasne težave, ki Jih je bilo premagovati, ki je videl, koliko sa-mozatajevanja, abnegacije, vztrajnosti In trde kože (naj se nam ne šteje v zlo ta banalni izraz), in — slednjič — koliko neomajne vere va-se in zaupanje v to naše, koliko vere v bodočnost je trebalo, da nisi obnemogel: le kdor je vse to sam izkusil, ali pa vsaj s pošteno voljo motril, more preceniti svoto v teh 25 letih storjenega dela in pa njegovo vrednost! Na Cotičevem večeru so govorniki kaj lepo razpredali misel: da ob napredujoči tcndenci tržaškega Slovenstva siccr go- tnvn nrirlfin rasi. VU*Lde ČetrtStoletie, ko se bodo reševali višji in giooiji prometni, nego so se v minolem četrtstoletju, da pa vendar to četrtstoletje ostane najvažneje, odločilno v zgodovini tržaškega Slovenstva: ker je bilo to razdobje — v pravem pomenu besede — rešilne akcije! Da ni bilo mož, ki so se istotako srčno kakor smotreno lotili tega dela in je vršili dalje z neomajno vztrajnostjo in doslednostjo — ne vemo. bi-li danes tržaško Slovenstvo igralo kako vlogo slovensko-na-rodnega faktorja!! Morda bo menil kdo, da pretiruiemo. Vabimo ga, naj se obrne do njih, ki poznajo zgodovino našo tega četrtstoletja, in povedo mu, v kako deso-latnem položaju je bila tedaj vsa naša stvar: ob narodni demoralizaciji in gine-vanju narodne zavesti na eni, in ob naj-hujem pritisku in delovanju sovražnikov z vsemi sredstvi korupcije na drugi strani. S skrbjo so gledali tedaj v bodočnost, kar je bilo poštenih rodoljubov v mestu in po okolici. Danes so ravno ti poznavatelji tedanjih razmer, ki najglasneje in riajodkri-teje priznavajo vrednost svote v tem času dovršenega dela in izrekajo priznanje našemu političnemu vodstvu. Slavili smo torej jubilej politike polagar nja fundamentov. Ti so postavljeni. A želja vseh poštenih slovenskih patrijotov more biti le, da bi prihodnja generacija na teh fundamentih srečno gradila in dogradila ponosno stavbo Slovenstva v tem važnem emporiju ob sinjem in širokem morju. Sedanje vodstvo je ustvarjalo skromne začetke, prihodnje naj jih bi dvigalo do mogočne kupole. Gotovost, da bo tako, bi bila v najlepšo proslavo sedanjega jubileja tržaške slovenske politike! jubilej tržaške slovenske politike. Ob novem letu smo imeli v uredništvu našega lista redko slavnost. Vodstvo našega podjetja, politično vodstvo in oaebje podjetja — uredništva jp uprave — se je na iskren, četudi skromen način spominjalo 251etnice, odkar je g. Makso Cotič stopil v službo »Edinosti«. Javnosti smo že sporočili, kako so vsi v poštev prihajajoči činitelji izrekali priznanje možu. ki je skozi četrt stoletja, v dobrih in slabih časih, zvesto ostajal na svojem mestu, vršeč svojo dolžnost po najboljši volji svoji. S tem bi bila ta redka prilika za nas odpravljena in ne bi se je bili dalje spominjali več na tem mestu, da ima le svojo osebno stran. Toda, temu ni tako. 251et-nica Cotičeva ima poleg svoje osebne tudi stvarno stran! In ta nam je — ob vsem spoštovanju do osebe g. Cotiča bodi S Krpntou. Piše M. A—Č. »EdinosU sem dobil. Pri nas težko pričakujemo tako stvar, zato jo porabimo temeljito, kadar jo dobimo. Da v miru prečitam, da preživim nekaj trenutkov med onimi, s katerimi sem živel poprej, grem po gladki stezi v beli hrib, obstanem in čitam. Brzojavke niso posebno zanimive, iz njih se ne spoznaš. Sam živiš v neposrednem stiku s tem, kar se v tisočih in tisočih vrstah opisuje — pa ne veš dosti, če opazuješ še tako pozorno in pazno vse, kar se okrog tebe godi — še manj pa veš, če čitaš časopise. Naslove — morda o miru kaj — o koncu? — Nič. Vesti z bojišča. Pripovedke, ki jih imamo dovolj in ki nas ne zanimajo. Drugače je to za ljudi v domovini. Oni jih največkrat čitajo, kakor smo čitali v šolskih časih »indijanarce«. V njih pa iščejo tudi svoje očete, brate in prijatelje. In zanimive so zanje — nam presedajo. Domače vesti. Tam iščem jaz svoje brate in prijatelje. Zato čitam tako,- kakor jc lačni hrano, ki mu jo je manjkalo. Stran II. .EDINOST- Itev. 17. V TrPvii, dne 17; janrr.rja I^Ttf. »Gospod feldvebel«, začujem. — Pred menoj stoji vojak, ki prihaja z bližnjega bojišča. Starejši človek, roko nosi na beli obvezi in na dolgo vejo se opira. Njegov obraz je upadel. Zgornja obleka krvava, oči pa mu gledajo živo in svetlo v zimski dan. »O, Janez, kaj je z vami?« ga vprašam. »Slabo, slabo — ranjen sem — v bolnico grem, pa sem vas videl s ceste. — Vprašal bi vas, kje je sanitetni oddelek; ker pa vidim, da imate list v rokah, bi vas prosil, kaj citate v njem?« »Marsikaj, toda: Povejte mi, kaj vas zanima — kaj bi radi izvedeli iz časopisa?« »Kaj? Pred vsem, kaj delajo doma?« »Kako to mislite? Razložite mi natan-Cneje.« »Tako mislim!« Mož se je zravna! pred menoj __ zdravo desno, s katero je držal Opiračo, je dvignil, mahnil naprej in nadaljeval: »Nekaj mi ni všeč, pa tudi drugim nj _ Zato me tembolj zanima. Glejte! Mi smo tukaj, toliko moramo prestati in vsak trenotek zmanjka enega ali drugega, ki ga bodo doma še bridko pogrešali. Otroci bodo brez očetov, žene brez mož, pa tudi drugače bo marsikoga marsikje manjkalo. Kakor pa nam povedo tisti, ki pridejo od doma. in kakor spoznamo iz listov, se tega doma ne pozna bogvekaj. 2ene jokajo — seveda, ker čutijo odsotnost mož, tudi matere molijo za nas. toda drugače se menda pozna pri nas doma vojna le po tem. da je moka nekoliko dražja.« Razumel sem moža s svetlimi očmi in pohabljeno roko. Prečital sem mu drugo domačo vest iz »Edinosti« 9. januarja, ki konča: »Prav dosti človeškega ni v tistih, ki preplesavajo teden za tednom, cele popoldneve in večere, ko njihovi bratje, prijatelji in znanci, ko tisoči našega naroda umirajo po raznih bojiščih!« Pazno me je poslušat zamišljeno gledal preko s snegom pokrite daljave, potem pa dejal: »Človek je vedno tak — toda, ko bi oni vedeli, ko bi oni poizkusili, mislim, da bi bil ta opomin uredništva nepotreben.* Zopet je gledal preko mene v plitvo dolino — bogve, kam so jadrale njegove micli »Tam vidim rdeči križ.« je čez nekaj Časa iz pregovoril, »mraz je in roka me boli. pa lačen sem. Hvala lepa, gospod, srečno!« In odkorakal je. Radoveden ni bil več, kaj stoji v listu. Meni je bilo skoro žal, ker sem videl, da ni odšel od mene boljše volje, kakor Je pr;r^' — toda to mi je oproščala misel ki me muči tolikokrat: Zakaj ne mislijo vsi oni na usodo svojega naroda. Tako velik in tako važen njegov del izginja; kdo ga bo nadomeščaj v težkih časih, ki zanj šele nastopijo. Zakaj tega ne spoznajo. Močnejše streljanje topov me je zbudilo s težkih misli, ko je ranjeni mož že i^fel..!! v a^iVJ. 11CSCI 5»Cifl »i-UI- nost* tovarišem, da jo Čitajo. Rožne politične vesti. Papež zunaj Vatikana. Kakor smo že poročali, je papež Benedikt XV. dne 14. januarja popoldne zapustil Vatikan in obiskal ranjence v bolnišnici Santa Ma-ria v bližini Vatikana. Od osvojitve Rima I. 1870 je to prvikrat, da se je pokazal papež na cestah Rima. Izhod papeža iz Vatikana je dogodek, ki je za stališče Benedikta XV. napram kraljevini Italiji velikega pomena. 2e pod Pijem X. se je izvršilo gotovo zbližanje med Vatikanom in Kvirinalom in Pij X. je pokazal ponovno, da se čuti narodnega Italijana. Zdi se, da Je njegov naslednik na sveti stolici odločen, iti v tej smeri še naprej. S par koraki, ki jih je napravil papež Benedikt XV. na cestah Rima. je prenehala tradicija o »vatikanskem ujetniku«, ki je od osvojitve Rima po italijanskih četah leta 1870 obvladovala papeško politiko. Benedikt XV. je s tem zapustil od papežev določeno politiko protesta proti italijanskemu garancijskemu zakonu z leta 1871. Ni izključeno, da pomeni sedanji kratki izlet papeža iz Vatikana, pričetek nove politike Svete stolice napram kraljevini Italiji. Čeprav je dosedanja delavnost papeža Benedikta XV. še jako kratka, vendar pa je prišlo v tej kratki dobi že do marsikakih diploma-tičnih novosti. Anglija, Rusija in Turčija so obnovile diplomatične odnošaje s Sveto stolico. Tudi Japonska se najbrže pridruži tem državam v tem oziru. Papež je posegel v vojno z dvema predlogoma, od ka- PODLISTEK Madame Bovary S kritično premočjo, s katero razpolaga vedno oni, ki se ne izrabi popolnoma v kateremsibodi razmerju, je opazil, da mu ta ljubezen nudi lahko še drugih radosti. Smatral je Že za neumestno vsako sramežljivost in je občeval z Emo zelo svp-bodno. Napravil si jo je kmalu voljno in Jo le popolnoma pokvaril v moralnem oziru. Z njeno topo zaljubljenostjo se je spajalo vedno večje občudovanje in dušljivo razkošje, njena duša se Je bolinbolj pogrezala v to sladko opojnost. Ta nov način zaljubljenosti Je zelo vplival tudi na Emino zunanjost. Njeni pogledi so postajali smelejši, njena govorica lahkomiselnejša; bila je celo tako drzna, da se je šla nekega dne izprehajati z Rudolfom s cigareto v ustih, »da bi jezila ljudi«; in oni, ki so še dvomili, niso dvomili več ko so Jo nekega dne videli izstopiti iz »Lastavice«, oblečeno v telovnik, izrezan po moškem vzorcu. Gospa Bova- terih je bil eden — izmenjava za vojno nesposobnih ujetnikov — sprejet od vseh držav. Še pred kratkim je poročal italijanski list *Perseveranza«, da se vrše pogajanja glede priprav za zbližanje med Kvirinalom in Vatikanom. Zdi se, da je papež Benedikt XV. porabil v to svrho sedanjo strašno potresno katastrofo v Italiji, da hoče opustiti vse predsodke in pripraviti nova pota za politiko Vatikana. — Papež je zapustil Vatikan na oni poti, po kateri gre navadno v cerkev sv. Petra. Sel je skozi baziliko, kjer so bila vsa vrata zaprta in je izstopil iz cerkve pri vratih v ulici delle Fondamenta, kjer mu je bilo treba iti samo čez cesto, da je dospel v bolnišnico Santa Maria. Tamkaj se nahajajoča palača Santa Maria, ki je razmeroma skromna stavba, je znana vsakemu obiskovalcu Rima, ker je bila več dni rezidenca znanega kardinala Rampolle. Italijanski potresi. Zgodovina italijanskih potresov pozna v dobi zadnjih 130 let le še katastrofo v Messini (28. decembra 1908), ki je zahtevala še več človeških žrtev, kakor sedanji najnovejši potres. Sedanji potres je glede uničevalnih posledic v tej dobi na drugem mestu. V Italiji so jx>tresi tako pogosti, da zaznamujejo instrumenti tamkaj povprečno na leto do 34 potresov, ki so na jugu vedno hujši kakor na severu. Tekom zadnjih 22 let se je poročalo le dvakrat o večjih potresih iz okolice Rima, avgusta 1893 v Monte Reale in okolici, o Božiču leta 1910 pa v Abruzzih. Toda takrat je bilo le malo človeških žrtev in tudi materijalna Škoda ni bila ravno velika. Sedaj je poteklo že več kakor 200 let, da je bilo isto ozemlje opustošeno od naravnost uničujočega potresa. Dne 2. februarja 1703 se je v Aquili in sosednjih krajih zemlja močno zmajala. Uničenih je bilo mnogo vasi in mest v Abruzzih. Takrat je izgubilo baje nad 5000 ljudi svoje življenje. Aquila je bila popolnoma razrušena, zemlja se je odprla, iz žrel je kipela voda in se dvigala na meter visoko in kamenje je padalo v taki množini, da so bila polja uničena za več let. Od takratnega potresa se je tamkaj zemlja stresla sicer še večkrat, pa vendar ne močno. Kakor večina italijanskih potresov, tako tudi najnovejši potres ni nastal vsled vulkaničnih sil, ampak vsled padanja in piemikanja v zemlji. Že precej časa je bila zemlja razmeroma mirna in pet let ni bilo slišati o nobenem večjem potresu. Sedaj je bila napetost zemlje morda zopet prevelika in pride lahko še do novih potresov na drugih krajih. Pred par leti je zatrjeval neki nemški fizik, da pride do odpiranja zemlje na takih krajih, kjer se izvrši kaka izprememba v zemeljski skorji. Zato se dogajajo pogosti potresi na isti širinski stopinji, ki se gibljejo od vzhoda proti zapadu. Ker leže balkanska ozemlja, ki so tudi bogata „d v i»u muhi icaKor potresna ozemlja Italije, bi bilo to naziranje upravičeno in ni izključeno, da je sedanji potres v Italiji posledica izprememb v zemlji, ki so že pred leti napravile na Balkanu velika opustošenja. Angleške vojaške poroke v vojnem času. Tudi v Angliji je vojna močno vplivala na sklepanje porok. Izvršenih je bilo veliko število porok in število drugače v istem času izdanih poročnih izvidnic se je znatno pomnožilo. Razločevati je po dve vrsti poročnega dovoljenja: Prvo, navadno, odvezuje od cerkvenih obredov. Vendar pa ostane še vnaprej v veljavi zakonito določilo, da mora ena izmed obeh strank, ki ste se poročili, stanovati najmanj 15 dni v dotičnem župnem okrožju. V londonski dijecezi je bilo izdanih ob izbruha vojne več kakor 700 poročnih dovoljenj. To bi bilo štirikrat več nego v normalnih časih. V cerkveno registraturo nadškofa v Canterbury je bilo vknjižiti tekom enega meseca 120 porok; tu se ie pomnožilo tudi število »posebnih« poročnih dovoljenj. To je namreč druga vrsta dovoljenja, ki jo izdaja najvišji cerkveni svet in za katero znaša pristojbina 720 K. Poroka se sme izvršiti potem v poljubni cerkvi, tudi izven zakonitega časa, to se pravi, tudi po treh popoldne. V mirovnem času le redkokdaj kdo zahteva tako posebno dovoljenje, dobi se pa seveda še veliko težje. Od pričetka vojne je bilo izdanih 58 takih poročnih dovoljenj in sicer 20 v avgustu, 8 v septembru in 5 v decembru. Skoro v vseh slučajih je šlo za zakon kakega vojaka ali mornarja, posebno oficirjev, Večina porok je bila sklenjenih o ry, mati Karlova, ko je nekoč zopet prišla obiskat svojega sina, je bila zelo ogorčena radi najnovejših lastnosti svoje snahe. Vrsta drugih stvari Je vzbujala njeno nezadovoljstvo. Karel vendarle ni bil zabra-nil svoji soprogi čitanja romanov; ves način njenega gospodinjstva ji ni ugajal. Delala je svoje opazke in prišlo je do prepirov med njo in Emo. Nekega večera je stara gospa Bovary zalotila na veži Felicito z nekim moškim, ki je nosil rujav jopič in ki je utegnil imeti kakih štirideset let. Ko Je čul, da prihaja, jo je urno pobrisal. Ema se je smejala tej povesti, toda stara žena se je prav posebno razburjala in je izjavila, da bi bolje storila, če bi pazila na svoje posle, kakor da se smeje nravnemu življenju. »S katerega sveta pravzaprav prihajate?« Je vprašala Ema s tako predznostjo, da jo Je stara gospa vprašala, da-li ne zagovarja samo sebe. »Ven!« Je za vpila Ema in le planila po-koncu. »Ema . . . mama!« Je vzkliknil Karel in ju je skušal pomiriti. Toda v svoji jezi sta že obe planili iz sobe. Ema ie trepetala po vsem telesa od razburjenja in Je venomer ponavljala: »Kakšno obnašan*! Taka kmetica!« priliki prve mobilizacije. Nato so prišle poroke vojakov, ki so bili nenadoma poklicani na fronto. Prišlo pa je tudi do porok, ko so si vojaki, ki so se vračili iz Flandrije ali Francije, nenadoma dobili nevesto in Jo takoj odpeljali pred oltar. Razven teh nekoliko romatičnih porok pa so bile seveda vse večinoma poroke med novinci teritorijalne armade in nove armade. Rojstna Mša Device Orleanske v vojni. Kakor poroča »Corriere d' Italia« iz Dom-remy-la-Pucelle ob Mozi (departma v Vo-gezih), je postala tamkajšnja rojstna hiša Device Orleanske od izbruha vojne predmet neštevilnih obiskov. Obiskovalci so večinoma sami oficirji in vojaki, ki obiskujejo to hišo, kakor kako božjo pot, da izprosijo tamkaj od Device Orleanske zmago za francosko orožje. Vpisujejo se v posebno knjigo, ki leži ob vhodu v hišo in tu vpisujejo tudi svoje prošnje in želje. Iz velike množine ljudi, ki so posetili rojstno hišo te slavne Francozinje, navaja italijanski list celo vrsto znanih francoskih imen, med "katerimi vzbuja največjo pozornost ime markija d* Estourbeil-lona, ki je k svoji prošnji za zmago pripisal v knjigo, da je njegov praded služil v armadi Device 'Orleanske m se ob njeni strani 1. 1428 zmagovito bojeval pri Arger-su in Patayju. Sličice iz volne. V ujetniikem lazaretu. V »Zuricher Zei-tung« priobčuje dr. Keller-Huguenin zanimive slike iz lazaretov vojnih ujetnikov na Nemškem, kjer bolniki posebno vzbujajo pozornost po svoji eksotičnosti. Ne negujejo namreč tamkaj samo Franzov in Angležev, temveč tudi mohamedance, Indijce, črnce itd. V sobi za mohamedance, piše dr. Kcller, je vtTsk velikanski. Trpljenje odvzema tem ljudem ujetni značaj in kažejo se kakor krotke živali. Je tu na primer Mohamed, Črn dečko. Pol čeljusti mu je odnesla kroglja. Jezik mu je visel iz ust, ko sem prišel k njemu. Bil je strahovito žejen. Zdravnik ga ie obvezal in mu dal piti. »Nikdar nisem videl hvaležnejšega pogleda«, je rekel zdravnik. Mohamedu so uravnali jezik in zobni zdravnik mu je napravil novo čeljust. — Drug pogled: dva Indijca. Nihče ne ve, kako se imenujeta in kaj sta: Ne znata niti ene nam znane besede. In drug prezira drugega, noče imeti nič skupnega ž njim — indijsko kastinštvo. Eden je kakor žalostna žival, drugi pa je krotek, plah človek z drugo kulturo, drugega sveta. Ozira se plašno na obiskovalca, ker misli, da je rabelj, ki ga odpelje. Profesor se je skušal sporazumeti z Indijcem s pomočjo sanskrta, pa seveda ni šlo dobro. — Zdravnik navaja velezanimivi slučaj, da črnci prenašajo najhujše rane na- f3V llu^l rt Tolto jo primer prišel v lazaret črnec z obvezanim trebuhom. Iz odprte rane mu je nekaj viselo. Bila je to trebušna mrena in črnec s je s tako težko rano izlečil sam, potrebna je bila le mala operacija. Črnci imajo naravnost velikansko življensko silo, da ta neuporabljena sila vzbuja naravnost začudenje. — Tragičen je pogled v oddelek težko ranjenih, med katerimi jih je mnogo brez upanja, da ozdravijo. Tako leži tu na trebuhu neki Angležki vojak, bil je ustreljen od zadaj. Drug težko ranjeni vojak je tipičen Anglež. Kako gledajo njegove oči! Hladne so, nepremične. Obiskovalec še prenese ta pogled, Francozi ga ne morejo. Ne morejo niti pogledati svojega angleškega sotrpina. — V vojaškem lazaretu vidimo tudi, kako ostroumno si zna pomagati moderna kirurgija. Vojaku, ki mu je kroglja odnesla oba palca, obljublja kirurg, da mu roko lepo predela ter napravi iz kazalcev palca, da bo mogel v svojem kmet-skem poslu še dalje obdelavati francosko zemljo. Nekatere rane napravljajo na človeka strahovit vtisk. Dve očesi v smrtnem strahu gledate obiskovalca: ta nesrečnik je izgubil obe lopatni in roki, vsečez preko hrbta je velikanska brazgotina, katere vzroka si ne moremo misliti. Iz neke odkrite postelje gleda nekaka bledo rdeče kroglja. Obiskovalec vprašuje: »Kako čudno oteklino ima ta človek?« Toda doktor pojasnjuje s smeškom: »To ni oteklina! To je štreelj desne noge!« — »Srce se mi je krčevito stisnilo!« — pravi dr. Keller. — Največje čudo v teh lazaretih pa je, da se pogostoma ohranjajo tudi udi, katere bi bili še pred nedavnim Časom morali odrezati Dasiravno je pogled na to strašen, Karel Je pohitel k svoji materi; tudi ta je bila vsa iz sebe In je ogorčeno Jecljala: »To ie nesramna, prenapeta ženska! Da, kdo ve, če ne počenja še hujših stvari?« Hotela je takoj odpotovati, ako bi se Ema ne opravičila. Karel je zopet hitel k svoji soprogi in jo je rotil, da naj odneha; pokleknil je pred njo, nakar je slednjič odvrnila: »No, naj bo.« In kakor kakšna markiza je podala tašči roko in je dejala; »Oprostite madame!« Nato se je Ema vrnila v svojo sobo, se vrgla na posteljo, zakrila z rokama obraz in je jokala kakor otrok. Zmenila se je z Rudolfom, da bo pritrdila v slučaju kakega nepričakovanega dogodka na okno bel papir, da odide, čim pride v Yonville, takoj na vrt za hi5o. Ema je sedaj pritrdila to znamenje in po treh četrtih nre se jI fe zdelo, da vidi Rudolfa zadaj na koncu pod tržno streho. Obhajala jo je izkušnjava, da bi odprla okno in da bi ga poklicala. Toda ie Je bil izginil. Umaknila se je v ozadje, obupana. Kmalu se ji je zopet zazdelo, da čuje korake s ceste. Bil je gotovo oo. Zbežala je dol po stosaicah, prekoračila dvonsce* vendar pa je vredno občudovanja, kako narava sama daje, da se zraščajo celo razbite kosti. — V ujetniškem lazaretu stoji straža. Nima nevarne službe. Iz te hiše ne pobegne nihče. Rusi na Ogrskem. Madjarski list »Pesti Napio« priobčuje zapiske nekega Emila Adorjana, starega moža, ki je ostal v Hu-neunem (Homonna), mestecu v severovzhodni Ogrski, blizu gaiiške meje, ko so tjakaj prodrli Rusi in ni pobegnil, kakor je storila večina prebivalstva. Ti zapiski so tem zanimivejši, ker je Adorjan doživel v svoji mladosti tudi prihod Rusov na Ogrsko leto 1849. Zapiski se začenjajo 22. novembra. Tega dne ob 5 zjutraj je prišel k starcu neki človek, ki mu je povedal, da so Rusi že blizu vasi Koškotsa. 23. novembra je bilo čuti grmenje ruskih topov od te vasi. Iz Huneunega je pobegnilo vse, kar je moglo, Adorjan s svojo ženo pa je ostal v svoji hiši. Popoldne med 2 in 3, ko se je vračal domov, je videl od Laborče sem v skoku jahati tri huzarje. Za njimi so se podili štirje kozaki, katerih eden je ustrelil parkrat za huzarji, potem se pa u-stavil za ostalimi tremi. Starec je ostal še nekaj Časa na cesti, a ko so se Rusi začeli približevati, se je skril doma. Ob šestih, ko je sedel doma in se ie ravno razgovar-jal s svojo ženo, ali ne bi bilo bolje, da bi tudi pobegnila drugi dan zjutraj, je nekdo potolkel po vratih in zaklical: »Odprite!« Potem pa pripoveduje Adorjan dobesedno takole: Odprl sem vrata; pred menoj je stal visok Rus. Pozneje sem izvedel, da je bil poveljnik. Doli pod stopnjicami je stalo 10 vojakov z orožjem. Poveljnik me je vprašal, če je hiša moja. — Da, — sem mu odgovoril. — Ali bivate sam tu? — Da! Potem se je obrnil, dal vojakom znak in odšel. Nato sva slišala z ženo, kako preiskujejo druge hiše, iz katerih so gospodarji pobegnili, in se je nastanilo potem v njih 400 Rusov. Ponoči ste zgoreli v tej ulici dve hiši. Tako sem se nahajal med 400 Rusi sam s svojo ženo. Ker nisem imel tobaka, ga mi je eden njih dal pet zavojčkov. Pri sebi sem imel tudi kot služkinjo mlado deklico, kateri so Rusi darovali čokolado, sladkor in trakove. Vsi so mi prigovarjali, naj se ne bojim ničesar, da se mi ne zgodi nič. — 24. novembra se je vršila velika bitka. Trajala je od 9 zjutraj pa do 4 popoldne. Naši topovi so streljali z juga, Rusi pa s severa. En šrapnel je priletel na moje dvorišče. Okna in vrata so se tresla zaradi topovskega streljanja. Tekom boja so prišle k meni tri čete Rusov. Prosili so, da bi jim dal jesti. Dal sem jim vsega, kar sem imel. Pozneje me niso vprašali za nič več'. Noč je minila mirno. Jaz in oni smo spali nemoteno. Kakor so mi piaviu, su uodiii strog uKaz, da ne smejo ničesar vzeti tistim, ki niso pobegnili. Ponoči je zopet zgorelo nekaj hiš. — 26. novembra je bila zopet velika bitka, ki je trajala od 9 zjutraj pa do 7 zvečer. Tudi tega dne je prišlo k meni nekoliko Rusov. Žena jim je spekla kokoš in skuhala 4 kilograme govejega mesa. Pili so pri nas tudi čaj, pa brez ruma. To noč sta spala pri meni dva Rusa. Eden njih je bil ranjen. Bilo je mirno, ker so bili vsi utrujeni po bitki. — 27. novembra je bila zopet bitka od 8 zjutraj pa do 6 zvečer. — 28. novembra zjutraj ni bilo sovražnika nikjer. Boj se je zavlekel proti severovzhodu, odkoder je bilo slišati grmenje topov. Naši so vdrli v mesto s častnikom na čelu in zajeli 60 Rusov in 4 konje. Častnik je dal postre-liti vse Ruse, češ, ker so plenili. Bil sem sam priča tega dogodka. V vsem Humeu-nem je bilo komaj 20 ljudi, vsi drugi so pobegnili. Jaz pa nisem pobegnil, ker sem vedel, da Rus Človeku, ki je brez orožja, ne stori ničesar. Poznam jih še izza leta 1849. Tedaj sem bil 14 let star. Moj oče je bil tedaj v Balsi in jaz sem bil pri njeni Doteknili se niso nikogar. Cvetka na prezgodnji grob Dr. Andreja Soslfa. Zlati upi, srčne nade, Strti, vničeni ležijo. Dne 14. t. m. se je darovala maša-za-dušnica po pokojnem dru. Andreju Sosiču, ki Je prerano končal svoje mlado življenje tam na daljnih vojnih poljanah. Tem sve- Bil je res Rudolf. Vrgla se mu Je takoj v naročje. »Bodi previdna,« Je dejal. »Ah, ko bi ti vedel,« je začela, In povedala mu je ves dogodek s taščo, pretiravala Je v razburjenju posameznosti, si izmišljala novih, tako da ni razumel ničesar. „ , __ »No, srček moj, le pogum! Pomiri se in potrpi!« ....... »2e štiri leta imam potrpljenje in trpim neprenehoma! Jaz mislim, da bi nama ne bilo treba skrivati najino ljubezen! Kako me mučite! Jaz ne prenašam nadalje tega! Reši me! Reši me!« Privila se je k njemu. Oči so se ji svetile od solz kakor plameni pod vodo, njena prsa so se burno vzpenjala in drhtela; Še nikoli se mu ni zdela tako poželjiva. Izgubil Je za trenotek svoj hladni prevdarek in je vprašal: »Kal naj storim? Kaj ho- >Vzemi me s seboi!« Je vzkliknila, »odvedi me odtod! Prosim te, odpelji me kam!« In iznova se mu Je ovila okoli vratu in ga ie poljubljala, kakor da bi hotela izse-sati Iz njegovih ustnic njegovo privoljenje. »Toda___« le oporekal Rudolf. »Kaj pa?« tejši nam je ^ i ta zadnji tribut pietete cfo ranjcega dra Rosica, ker nam tudi narodna pesem — „rcalo slovenskega srca — to nalaga v besedah:- »To vas prosim lepo, milo, Ko se bode naznanilo, Da je mrtev sin-soldat, Dajte zanj'ga mašo brat'!« Kdor Je Ie imel časr prijatelji in znanci, prihiteli so na Opčine, v božji hram, da pomnožijo z domačini in vojaki število onih, ki so hoteli na dostojen način oddolžiti se mlademu pokojniku, in izkazati čftst in ljubav njemu, ki je toliko dobrega in koristnega storil domačinom svoje rojstne vasi, kakor je bilo lepo opisano v cenjeni »Edinosti« dne 3. januarja t. I. — A niso samo domačini opravičeno nadeli žalne obleke po ranjcem Andrejčku, ampak tudi vsem njegovim številnim prijateijem in znancem, ki so se udeležili žalne slovesnosti. drhtela so srca v neizmerni tugi po njem, ki je bil vedno priljubljen in blag tovariš, iskreno udan in zvest prijatelj. Božji hram na Opčinah ni še nikdar slišal v svoji notranjosti toliko odkritosrčnega žalovanja. Pri maši so peli domači pevci, ki so »svojega Drejčka« visoko čislali, spoštovali in ljubili. Sredi maše je zadonela tiho, turobno in ginljivo: »Dobil je mir« — nagrobnica, ki jo le sam začel učiti — a je ni zvrŠil — kakor bi ved-lostinka spremljala njega prvega k zadnjemu počitku in mu klicala iz domače cerkve tja daleč ven v tujino: »Dobil si mir.« Pokojni dr. Andrej se je rodil leta 1882. na Opčinah od dobro znane družine Sosi-čeve. Ko je dovršil 3razredno ljudsko šolo na Opčinah, so ga vpisali v c. kr. pripravnico na Prošeku, potem je obiskoval c. kr. državno gimnazijo v Trstu, od koder se je podal na vseučelišče v Gradec. Kot konci-pijent je služboval pri spošt. gg. dr. Pret-nerju in dr. Mandiču, ki sta ga visoko cenila zbog njegove vrline na juridiškem polju. A največje vrline so bile pri nJem one, ki so ga, poleg častnega stanu, dičile in kazale kot pravega človeka. Kjer je bilo iztakniti kako korist za bližnjega — moralno ali materijalno — tam si -"obil zaposlenega našega dragega Drejčka, Med svoje marljive delavce so ga štela drišt-va: Pravnik, NDO, pevsko društvo Zvon, openski Sokol, Zadruga opravičenih posestnikov, Posojilnica in hranilnica na Opčinah, Konsumno društvo in CM podružnica istotam. O njem lahko rečemo: »Kar nebo ti moči je dalo, Posvetil vse si domovini!« V dokaz, da Je bil ranjki Sosič svoji rojstni vasi v ponos, so svedočile vrstice, ki so mu jih posvetili domačini, zbrani v ožjem krogu, da proslave svojega ljubljenca Drejčeta kot prvega open^kega doktorja. Besede preproste in skromne, a zato nic manj prisrčne in njemu takrat tako drage so izzvenele v prošnjo: »Še dolgo dobo, dolgo dni — Naš doktor Sosič naj živi!« In živel bi bil še dolgo, ker je bilo v njem življenske sile in energije, in posvečal bi še nadalje te svoje sveže moči v korist brata, da ga ni bojni hriim pozval kot c. kr. poročnika v Sinj in od tam v nevihto boja, kjer ga je podrla kroglja, ki mu je pretrgala nit življenja, toli dragega tudi njegovim podložnim, da so plakali po svojem dobrem poročniku, kakor tugujejo zapuščeni sinovi za dragim očetom.---- Po vojaškem poročilu siliva pokojni dr. Sosič svoj zadnji sen pri Kamenici v Srbiji in ni mu bilo torej dano »da v zemlji domači bi truplo ležalo.« Daleč, dragi Drejče, te nam je zanesla usoda, a vendar si tako blizu potrtih src, ki so te tako iskreno, tako vroče ljubila. Zato počivaj sladko in ljubko snivaj daleč od svojih ljubih, ki so ti v duhu tako blizu. Jutranja in večerna sapica naj ti do-nasa od naših morskih bregov prisrčue pozdrave, v kotiček miru, ki ti ga je kruta, neizprosna usoda odkazala tam daleč za domačo goro. Dragi, nepozabni Drejče! Kakor so te spremili tvoji bojni tovariši k zadnjemft počitku z vojaškimi častmi, nasujemo tudi mi v tvoj še sveži grob pisanih In priletno dišečih cvetic: vročo ljubav, globok spoštovanje in srčno hvaležnost za v$J »Kaj bo z otrokom?« Premišljala Je nekoliko minut in je odgovorila: »Ne preostane drugega, nego da ga vzameva s seboj! Žalibog!« Kakšna ženska je to, si je mislil, in je zrl za njo, ko se je naglo poslovila. Nekao Jo ]e klical. Z začudenjem Je mati Bovaryjeva opazila prihodnje dni, da se je izvršila v njeni snahi velika izprememba. Ema je postala ponižnejša in je pokazala svojo udanost s tem, da je prosila svojo taščo za recept, kako se prirejajo kisle kumarice. Ali je to delala z namenom, da bi varala Karla in njegovo mater? Ali pa je občutila neko razkošno veselje v tem, da je hotela še enkrat pokusiti do dna vso revščino svojega življenja, predno se je otrese popolnoma? Ema si pravzaprav pri tem ničesar ni mislila; Živela je, popolnoma zatopljena v predslutnje svoje bodoče sreče, ki je tvorila edini predmet pogvvorov z Rudolfom. Ko Je prihajala k nJemu, mu je polagala roko na ramo in je šepetala: »Velja? Ko bova enkrat sedela v poštnem vozu ... Ali pomisliš kdaj na to? Zdi te mi, da v trenotku, ko naju odpelje vOfc bova imela občutek, kakor da stopava ▼ zrakoplov, ki naju odpelje v oblake. Jat štejem že ure! In ti...?« v irstu, ane 17. januarja 15115. »E01NOSI « St. 17. Stran III. ono. kar si dobrega stori! svojemu revnemu narodu in svoji rodni vasi. A da bo spomin nate še močnejši in trajnejši; da bode ta spomin rodu do cela posvečen, obljubljamo ti: Vsi, kar nas je zavednih Open-cev, kar je tvojih iskrenih prijateljev in kar ie delavcev na narodnem polju, »Vsi pomnik postavimo ti tak. Da slednji skuša biti ti enak.« Slava in trajen spomin dr. Andreju So- siču! - . ... ... i A ve premili, predobri prijatelj! ti kli-vsi in ž njimi pretožnega srca tudi tvoj učitelj-prijatelj Gr. Et Domače vesli. Iz mestnega odbora seje 15. jan. 1915: Z ozirom na vest, priobčeno v »Piccolu« 13. januarja 1915, po kateri je učitelj Lu-cijan Caser objavil, da mestni župan moralno podpira njegovo namisel prireditve artističnega večera v prid zakladu za brezpolesne. izjavlja župan, da je govoril samo enkra z učiteljem Lucijanom Caser-jem, pred daljšim časom in o nečem drugem, zaradi česar nima omenjena vest ni-kakšne resnične podlage. Franju Fertili zadnji pozdrav. Minula so štiri desetletja, kar sem ga poznal: izza časov dijaškega življenja v Gorici. Prijateljstvo najino datira nekoliko kasneje. Pač pa me je že tedaj spajalo najtesneje prijateljstvo in pobratimstvo z mlajšim bratom Antonom Ferfilo, najčustvenejirn in najidealnejim človekom, kar sem jih srečal v življenju. Kolika razlika med tema dvema bratoma: eden. mlajši, nežen, rahločuten, resno-mil, drugi, Franjo, ki je sedaj legel v grob, pristna slovenska notranjska grča. poln veselja, humorja, naga-jivosti. ki je prenešal veselo razpoloženje na vse, ki so mu prihajali blizu. In koliko je jih bilo. ki so radi iskali družbe Fra-nja Frfile! Nešteto, vojska, legijon — to liko. kolikor ga je poznalo. Krog prijateljev in ljubiteljev se je razširil nele po vsej deželi goriški, ampak tudi preko nje mej — posebno po vipavski dolini! V prejšnjih časih, ko so mu bile telesne moči Še svežeje. elastičneje, je ni bilo narodne prireditve daleč naokoli, da ni bilo poleg Franja Frfile . . .! In čim je in kamor je dospel, je bil že halo: tako prisrčno so se razveselili njegovega prihoda! Njegova jo-vijalna. humorja polna pojav je dajala parolo dneva! Dovtipnost in šegavost njegova ni bila le neizčrpna, ampak tudi tako ljubka, nedolžna in prijateljsko-brat-ska, da sploh ni mogel koga neprijetno zadeti niti tedaj, ko je bil — ako smem tako reči — najbolj razposajen in nagajiv! Njegova pojava je širila le luč solnca, veselja in prisrčne zabave. In ta zdravi humor mu je ostal do zadnjega. Telo mu je pač slabelo in šibilo, po duhu je bil vedno stari Franjo Ferfila. Takega smo se ga radovali še minulega poletja in v pozno jesen. Prihajal je v Trst po svojih poslih ravnatelja goriške plinarne. Sedel je pred kavarno, obavlja! korespondenco. pisal račun, a vmes je na svoj šegavi način pozdravljal prijatelje in — delal dovtipe. Naravnost drastičen pa mu je bil humor, ko je pripovedoval svoje doživljaje in anekdote iz mlajših dni: se svojega roman i a na veselice križem dežele in pa iz svojega prijateljevanja z neštetimi svojimi prijatelji- Hrupno veselost je vzbujalo na primer njegovo pripovedovanje. kako sta se nekoč s prijateljem Erne-stoni Klavžarjem peljala na binkoštni pon-deljek v postojnsko jamo in sta v torek šele dospela do — Hraš pred Postojno — ti moj bog, ko pa je bilo vmes ob vseh po-in prijateljev, posebno da od petka naprej ne bo sploh več prihajala moka v Trst, vsled česar morajo peki sami poskrbeti, da dobe moko. Odbor zadruge je takoj nato storil potrebne korake in res je našel v Budimpešti mnogo moke na razpolago. A te moke nočejo dotični mlini dati drugače, kakor proti an-ticipatnemu plačilu v Budimpešti. V tem pa obstojite dve nevarnosti: prva je ta, da se lahko sklene kupčija in dotični mlin sprejme plačilo v naprej, dočim morda nima niti še žita na razpolago, druga pa. da vojaštvo rekvirira moko med vožnjo in da jo plača bolj ceno. kakor jo ie plačala zadruga, v katerem slučaju bi Šla diferenca na škodo zadruge kupo*alke in ne na trgovca, ki je moko prodal. Proti prvi nevarnosti se je lahko zavarovati s previdnim ravnanjem, da se namreč ne sklepajo kupčije drugače, kakor le z velikimi mlini, o katerih se ve. da imajo blago na razpolago. Druga nevarnost je pa odstranjena s tem. da je major Rubbia od vojaške oblasti v Trstu zagotovil zadrugo, da se on obveže v slučaju, da bi vojaštvo rekviriralo moko med vožnjo, takoj brzojaviti dotični vojaški oblasti, ki bi moko rekvirirala. da takoj odstopi od te rekvizicije, ker gre za aprovizacijo mesta. A vzlic temu, da sta na ta način odstranjeni obe nevarnosti, ni mogoče dobiti moke. ker ni denaria. Zato je govornik predlagal, naj se prosi občino, da takoj oživotvori bivšo bančno zadrugo (ustanovljeno v okrilju pekovske zadruge v začetku vojne). ^o se je ustanovila ta bančna zadruga, jej je občina dala podporo s tem, da je nudila svoje poroštvo, bančna zadruga je smela izvrševati plačila le v Trstu: naj se torej obenem prosi občino, da pooblasti bančno zadrugo, da sme izvrševati plačila tudi izven Trsta. — Stavljen na glasovanje, je bil ta predlog sprejet. — Nato je pa g. Chi-aruttini povedal, da ie oblast velela, da morajo peki začeti mesiti takozvani vojni kruli iz mešanih mok. Izprva je oblast predlagala, naj peki mesijo tri vrste kruha, in sicer iz bele moke štev. 0, iz mešanice I. in iz mešanice II. vrste ter naj vsakemu, ki kupi kruh. dajo 15 odstotkov belega. 25 odstotkov kruha iz mešanice I. in 60 odstotkov kruha iz mešanice 11. vrste. To je pa nemogoče, ker bi moral pek preveč računati. Zato so pa peki predlagali, da se mesi iz bele moke štev. 0 le mali, takozvani fini kruh (štručka po 10 vinarjev), a iz obeh mešanii se napravi taVozvani vojni krui. Oblast je na to pristala, a zahteva, da se ta kruh prodaja po 56 vinarjev kilogram. Na ta način, ob tej prodajni ceni bi pa imeli peki pri kvintalu kruha le K 1.80 čistega dobička, a treba pomisliti, da je le malo pekov, ki prodajo več nego 400 kilogramov kruha na dan. Da se ta pičli dobiček vsaj nekoliko zviša, je govornik predlagal, naj se poišče način, da bi se kaj prihranilo na raznih stroških, ki jih ima pek pri prodaji kruha. In tako se je sklenilo, da se bo vojni kruh izdeloval le v kosih po kili, a brez zarez na vrhu, da se preveč ne vsuši, da se ne bo rezalo kruha za manj nego 14 vinarjev, to je en četrt kilograma, da se bodo izdelovali mali hlebčki tega kruha po 6 in po 8 vinarjev, da se takozvanim štruč-kam po 10 vinarjev zviša cena na 12 vinarjev, da se določi tarifa za pečenje doma zamešenega kruha na 6 stotink pečenega kilograma, da se ne bo — vse dokler bo trajala sedanja kriza — zavijalo kruha v papir (s tem prihrani pek K 1.80 pri 400 kilogramih kruha) in slednjič, da se prične peči vojni kruh v torek, dne 19. t. m. Dramatični klub v Skednju priredi danes v nedeljo, v dvorani „Gospodarskega društva" varijeteten večerv prid družinam k vojakom vpoklicanih cerkvenih pevcev. Vstopnina 40 vin., sadeži po 20 vin. Otroci tih toliko znancev ... -------- , - . —r — ra v Ajdovščini in Vipavi! — Kako mu je in vojaki polovico. Z ozirom na človekoljubni prijatelj Frnest na povratku proti vipav- namen pričakuje klub najobilneje udeležbe. Vzajemno društvo za zavarovanje go- ski dolini na Razdrtem pobegnil ob 11. uri zvečer, ker se Franju le še ni mudilo nikamor! Kako ga je potem vendar malo skrbelo, da je dal zapreči, in kako je potem po Rebrnicah klical prijatelja, kako ga je slednjič našel in kako ga je prijatelj — ozmerjal. Sličnih dogodkov je doživel pokojni Ferfila nešteto in jih potem pripovedoval prijateljem v največje veselje. Ali osebnost pokojnega Franja Frfile je imela tudi svojo resno plemenito stran: zvestobo in delavnost v svojem poklicu, resnično rodoljubje, ljubezen do naroda in jezika svojega, ki jo je zvesto ohranjal v vseh položajih življenja, in radodarnost v narodne namene. Tu naj omenim, da sta bila brata Ferfila svaka nepozabnega slovenskega pisatelja in najblažje duše — pokojnega profesorja F. Erjavca. Tako ostane Franjo Ferfila v neizbrisnem spominu vsem. ki so ga poznali. V tej vojski sem bil tudi podpisanec in sporočam: Oddolžujem se temu prijateljstvu in pošiljam umrlemu prijatelju zadnji pozdrav! Počivaj v miru, blaga duša! — Njegovim pa, ki jim je bil najbolji soprog in oče: najiskrenejše sožalje!! M. C—č. O zborovanju pekovskih mojstrov. V dopolnilo včerajšnjega kratkega poročila o zborovanju pekovskih mojstrov, podajamo tu še sledeče podrobnosti o tem zborovanju. Poročevalec g. Chiaruttini je na kratko očrta! zgodovino sedanje krize v trgovini z žitom in z moko. Povedal Je, da se Je že meseca aprila 1. I. uvedla akcija za znižanje carine na inozemsko Žito, iz česar je razvidno, da se je že tedaj, ko se ni še nikomur niti sanjalo o vojni, pričakovalo pomanjkanje žita. Vsled vojne Je pa to pomanjkanje postalo še hujše in občutnejše. Vlada Je bila že kmalu po izbruhu vojne izdala odredbo, da se ima mesiti kruh iz takozvane meianice, a vzlic temu se do danes še ni mesil tak kruh. Mi-noii četrtek, to je dne 7. t m., Je pa bilo predsedništvo pekovske zadruge pozvano veje živine v Skednju vabi danes, v nedeljo, dne 17. t. m. na letni občni zbor z navadnim dnevnim redom ter tem potom poživlja vse ude, da plačajo zavarovalnino do 31. t. m. O pogrešanih vojakih. Ga. Marija Prau-stova v Trstu sporoča, da je dobila potom »Esperanta« vest, da se nahaja njen soprog Atilij Praust, 5. domobranski peš-polk. 4. stotnija, o katerem že ni imela od 10. novembra 1. 1. nikakih vesti, kot vojni ujetnik v Kruševcu v Srbiji. Gospa je za to srečno vest izročila znaten dar espe-rantskemu krožku. — Tako je tudi rodbina Kuselkova dobila sporočilo od »Esperanta«, da Je njen član Albert Kuselka, nadporočnik 15. pešpolka, 4. stotnija, o katerem se ni čulo nič več od 20. oktobra 1. 1., kot vojni ujetnik v Trvici, v oren-burški guberniji na Ruskem. — Prav tako je tudi pred nekaj dnevi dobila rodbina Calligarisova obvestilo potom »Esperan ta«, da se nahaja Rudolf Calligaris, vo jak 27. polka, 11. stotnije, o katerem že ni bilo kake štiri mesece nikakih vesti, " ujetništvu na Ruskem. katerega ima nebrojnih zaslug. Pred mašo je imel dnevu primeren nagovor pater Rafael Bogataj; ko je jubilant končal sv. mašo, se mu je poklonila v zakristiji deputacija otrok, ki mu je ob Itpi deklamaciji izročila šopek, voditelji in voditeljice Šolskih zavodov pa so se mu poklonili ter mu čestitali na domu. Dr. Gregorčič se je gi-njen zahvaljeval. Pri maši je pelo učitelj-stvo, sodelovali ste tudi gospodični Sant-lovi. Pri maši je bilo več Gregorčičevih osebnih znancev in čestilcev. Navzoči so bili tudi ravnatelj moškega učiteljišča Viktor Bežek, ženskega učiteljišča ravnatelj Žnidaršič, vodja slovenske gimnazije prof. Ipavec itd. Naj sprejme jubilant tudi naše čestitke! Odlikovanje. Feldmaršallajtnant Ferdinand Golja, goriški rojak, je odlikovan z redom železne krone drugega razreda. Podpore, ki jih deli goriški municipij revežem, so dosegle v mesecih november in december na stalnih podporah svoto K 6572.60, na izrednih svoto K 1216.20. Pred vojaško sodnijo v Gorici se je vršila razprava proti Josipu Deganisu iz Cervinjana. Obtožen je bil žaljenja veličanstva in motenja javnega miru. Razprava je bila tajna. Deganis je bil oproščen obtožbe. Crnovojnik Josip Pfeifer je bil obtožen nepokorščine in žaljenja v vojaški službi. Obsojen je na 5 mesecev ječe s postom in trdim ležiščem vsak teden. Javna razprava se je vršila proti petim Prvačkovcem, ki so bili obtoženi, da niso bili poslušni vojaškim odredbam na kolodvoru v Prvačini na dan odhoda vojakov meseca oktobra lanskega leta ter da so zakrivili žaljenja in zoperstavljenja. Zaslišanih je bilo več prič. Obsojeni so: obtožena Pahorja vsak na leto dni, obtoženi Saksida na 6 mesecev, glede drugih ni bila izrečena razsodba. Na živinskem trgu v Gorici je bilo 490 glav goveje živine in 1100 prašičev. »Nabiralnica darov vojnooskrbovalnega urada za slovenski del Goriške dežele« pridno deluje. Dosedaj je preskrbela zim ske spodnje obleke oziroma pletenin že okoli 700 vojakom, to je do 8. januarja t. I. Od takrat dalje pa se je oddalo zavojev še za nad 100 vpoklicanih črnovoj-nikov in nekaterim ozdravelim ranjencem. Na pristojne vojaške oblasti se je poslalo zlasti za 97. pešpolk, 27. dom. polk in 20. lovski bataljon, več zabojev tople obleke. Kdor more, naj pomaga! Nabiralnica je Gosposki ulici št. 6, II. nad. v Gorici. Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega urada za slovenski del dežele v Gorici Začetkom oktobra se Je otvorila v Gorici „Nabiralnica darov vojno oskrbovalnega u-rada za slovenski del deželeu. S posebnimi pozivi se je obrnila na slovensko prebival-srvo za darove, ki so se potem pošiljali našim vojakom, ki so bili na bojnem pol,u, ali ki so se oddajali onim, ki so odhajali na bojišče. Slovenske občine so zbirale z veliko požrtvovalnostjo tako, da je bilo slovenski nabiral-niči omogočeno uspešno delo za ta plemeniti namen Od začetka do 8. jan. t. I. se je preskrbelo zimske sp. obleke oz. pletenin za nad 700 vojakov. Od 8. t. m. do danes se je oddalo paketov še nad 100 vpoklicanim črnovojnikom in ozdravelim ranjencem, ki so se vrnili. Poleg tega se je poslalo nekaj zabojev tople obleke na pristojne vojaške oblasfi pred vsem za 20. lovski bat., za 27. dom. polk in 97. pešpolk. Mnogo blaga se je oddalo bolnišnicam. Od začetka do 8. t m. se je oddalo naslednje število cosov: nogavic 1344 parov; ovojev za noge 2077 parov; rjuh 420 kosov; čepic 978 kosov ; rokavic in poirokavic 468 parov; srajc 335 kosov; hlač spod. 213 kosov; zapestnic 1236 parov; ovojev za trebuh 599 kosov; nakolenic 180 parov; sp. jopic 295 cosov; dokolenk 557 parov; brisač 161 cosov; blazin 6 kosov; odej 54 kosov. — To so le nekatere številke; drugega blaga se je oddalo posebno mnogo bolnišnicam, cjer trpe naši ranjeni vojaki. Še mnogo več )i bilo treba storiti, a žal, sredstev ni. O-jračamo se ponovno na dobra slovenska srca, naj zbirajo darove, denarne prispevke in pletejo za naše vojake. Zbirke naj poši-jajo na Slovensko nabiralnico v Gosposki ulici 6/U., Id je ustanovljena za slovenski del dežele in deli blago med slovenske vo-ake. Delujmo, kolikor je vsakemu mogoče, da se olajša položaj našim dragim očetom, sinovom in bratom na bojišču. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA iBosakova uzorna Češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte-Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Delniški kapital In rezervni To, Qr Qn 1Q Qc zakladi K 27.000.000.— 181. M-M. 1WJ ni mu šii mili Vil Pnterosso ft. 5 - Mraffici t Trsti - !ia Roova ». 15 se peča z vsemi bančnimi pošti, posebno nakupom In prcMteJ« tujih valut. Im iisu u kaiHict is Uiuioifte ukazni« Urcstiije po _ razpolago. kitili dmk plala buka iz lastnega. - Platite uloge na isa mesta ■tnarliji izrriaj« pnnptn it ujnaaifiai stroSkL-- HALI OGLASI □□ aa □□ se rafranajo po A sto t- besedo-Mastno tipkane beseda se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znala 40 stotink. : □□ □O □□ Nebnnmo soba ss Alfi* ri 17, vrata 5, prvo nadstn se odda takoj gospodični "etni ženi- — Ulica ropje. 4016 w mmma Specijalist za sifilistifne in ko2nr bolezni ♦ Ima svoj amfeulatorij ♦ | v Trstu, v ul. S. Lazzaro št. 17,1. ♦ — (Palazzo Diana) X Za cerkvijo Sv. Antona novega. Sprejema od 12. do 1: in od 6 do 7 pop lenske od 5 do 6 popoldne. Afflnatejsko drcJfto v Barkovijaii vabi svoje Člane na NeMom sobo v nlici Commerciale štv zračna, se odda takoj v najem gospodu ali gospici 11, HI. nadst. 4000 v nlici San Marco št. 35, toči kraški teran prve vrste po kron 1*04 ter vipavska in istrska vina. 1229 Gostilna ki se bo vršil v nedeljo, 31. immvorja L L oh 1. In pol pop. v dvorani „ObrtniK ]a druitva" DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Predlozenje letnih računov. 3. Posamezni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi vabi ODBOR. DviftlOlUlf najfinejše vrste, posebno priporočljiv DrilljeVKl proti kužnim boleznim, se dobi pri Gabrijelu Eržen, Zapuže, pošta Begunje pri Lescah Kranjsko. Za pristnost se jamči. Cene zmerne, 2569 Pertot urar, ulica Stadion št. 261! 16 Dfivlifrtfl meblirane ali prazne sobe, za eno ali KUHlM* dve osebi, kakor tudi meblirano ali razno stanovanje se oddajo takoj v najem v sre-ini mesta. Ugodne cene. — Ulica Commerciale 0 pritličje. 10° Odlično učiteljica slovenščine, italijanščine in nemščine, bi podučevala deco odlične družine vsaki dan 2 uri, v kateremkoli šolskem predmetu in zahtevala bi brezplačno hrano in stanovanje. Pisati je pod „VšPEH" na Ins. odd. Edinosti. (20 Sledilne družinske pefl K 7'5'J, medena obešala za zavese K. 3"50, prodaja CESCA, Trst, ul. Caserma štev. 14. 29 :: za pečenje kruha itd. po HOlO Stanovanja me^no^Sv.8 Mariji Magdaleni zgornji, ulica deli' Istria 98. 33 Dve pošlem se oddasti v ulici Vinc. Scussa štev. 3, V. nad, 27 rilffHA IffA vpokojenec. samskega stanu, kot JlUZDU ljlw skladiščar, iztirjevalec, pisarniški pomočnik, sluga kjerkolisibodi. — Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti pod štv. 30. 30 OlUlInm 86 odda prostor za K 30 nasproti najem cerkvi Sv. Jakoba. - Pojasnila daie ^iberna. Molin a vento 70. 32 «HlffAVVI se °dda stanovanje (dve sobi, so nOJCm bica in kuhinja s pohištvom vred). Ulica G. Caprin št 3, II. n., vrata 6. 31 za navadna hišna dela se išče za nekoliko ur dnevno. Naslov pji Inseratnem oddelku Edinosti. 102 Postrežnlco na namestniStvo, kier se mu ie povedalo,1 gorčiča, predsednika Vesti IZ G0H9M. Smrtna kosa. V Kobaridu je umrla gospa Marija Urbančič, soproga Ale ksandra Franca Uubančiča, posestnika in gostilničarja, stara komaj 28 let; umrla je na Šestem porodu. Pokojnica ie bila rojena Grunta rje va, krepka, lepa žena. Zapušča štiri otročiče. Pogreb se bo vrši danes popoldne. Spoštovani Kotlar jevi družini naše sožalje! Iz Kozane v Brdih nam poročajo, da je umrla soproga posestnika Debenjaka mlajšega. Naj počiva v miru! Štirideset letnica mašništva dr. Gregorčiča. Včeraj so praznovali učni zavodi Šolskega Doma v Gorici v Kapucinski cerkvi štiridesetletnico mašništva dr. Ore- i Šolskega Doma, za Zoologični park tržaški v . C. Tercovnigu K 12 50, Zl HO UL Darovali so Barkovijah po g. - -------__ -----„ Themistokles C. Athanassoula in soproga v spomin žalostne obletnice K 100, ces. kr poštni uradniki, poduradniki in sluge za januar 1915 K 230, in2. Friderik Schnabl v počeščenje spomina Louisa Ptalla, ravnatelja Avstrijskega Lk>yda v p. K 100, potom „Piccola* K 100. — Do 16. Januarja 1915 se je nabralo vsega skupaj K 356.761*15. ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJNEM POLJU. Gospa Olga Krauseneckova in gospodična Valentina Krauseneckova v spomin gospo dične Pauline Hummlove K 50. Halo! Kdo želi zadeti glavni dobitek? Ta naj nemudoma naroči izborno turško srečko nt ugodno mesečno odplačevanje In v srečnem slučaju zamore postati v kratkem bogataš s 400.000 franki! Turške srečke igrajo Šestkrat v letu zadeti I Izdana kupnina tedaj nikakor ni izgubljena, ker se celo v najneugodnejšem slučaju skoro docela povrne. Prihodnje žrebanje se vrši ie dne 1. februvarja. N ta najbogatejša lotegal Pojasnila Jalce- Fratelli Rauber Trst, ul. Carduccl 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož Velika izbera potrebščin za čevljarje. - Specijaliteta potrebščin za sedlarje. Advokata Išfeta Izurjenega solicitatcrlo. Vstop ta kol. Ponudbe: Trst, OoIo!iiliko ulica 13 lOflfcSiiTpiiiPEri TRST, trg Carlo Goldoni | in £ rfahajajoftk „KflUflnlll GOMOlT | Z se trplo priporoča slovenskema občinstvu S ■ za obilen obisk. Fran Marinšek. fig mmnmm* 1 ^^nmmmnmsS i 1. marcem t. 1. se odda v najem dobro znana gostilna HohorčiC Sežani. — Natančnejše podatke se izve pri lastniku omenjene gostilne v Sežani. HMIII^HMll Po Najvišjem dovoljenja njegovega c. in kralj, apostol. Veličanstvi IZREDNA C. Kr. državna loterija v vojne presHrtovalne kamene Ta denarna loterija vsebuje 21.140 dob tkov v skupnem znesku K 625.000. Glavni dobitek znoša WM 200.000 kron @ Žrebanje se vrši javno na Dunaju prosinca i915 Sretka stane 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za d' brodelne loterije na Dunaju, III. Vordere Zoliamtfttrasso 5, v loterijskih nabiralnicah, tob>karnah, davčnih, poštnih, telegrafičnih in železnidkib uradih, menjalnicah itd. Igralni načrt za prodajalce srečk brezplačno. Srečke se dopošljejo poštnine prosto. C. kr. Glavno ravnateljstvo državnih loterij (Oddelek za dobrodelne loterije) Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da e naša preljubljena mati in tašča, gospa Marila Poiar po dolgi In mučni bolezni, v 64. letu svoje starosti, danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vriil v pondeljek, dne 18. m. ob 3. popoldne Iz hiše Žalosti via Giu-seppe Caprin štev. 4. TRST, dne 16. januarja 1915. Žalujoče družine: Tomažu, Me, Poiar. Novo Pogrebno Podjetje, Trat, Corso it. 47. Dr. PUČNIK Dr. PETSCHNI.GG TRST, VIA S. CA7ER1HA STE«. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne In vodne (soolne) bolezni: it1/?—i in 7—7Va M\ In petrolejski plin (brez stenin) Popolnoma brez saj in duha Največja kurilna moc Največja Štedljivost En liter petroleja gori 10—20 Tir.) — Poljfkt kuhinje na trdi Špirit (v kockah) posebno za vojtht neobhodno potrebne. — Električne žepne svetiljke in baterije. Peči na fipiritni plin, svetilke, kopalne peči, likalDiki itd. — 95% kristalno-iisti Špirit, kakor tndi vse potrebščine za s veti j ko 0. Schlller Trst SIS,^!? 1. februvarja. 'm _ I __ovno zaston^ivo 4» Ljubljana. Spraemajo se tndi BSfcttia na fefTikc m Žrebanje II. razreda iikertl se vril dne 19. in Zl. lanuuorin Srečke stanejo X 10,'U K 20,'l> K 40,'N K 80 Srečke, kolikor Jih Ima še v zalogi prodaja In rmzpoftllja Podružnico ljubljanske kreditne banke v trstu ulica (anrma Stav. 11. in naročila »prejema mndBft loterije l Stran IV. »EOINOSr« It 17. V lrstu, ane i7. januarja i^is. PRIPOROČLJIVE TVRBKE 9 n slavnemu občinstvu hi- PripOiOlU 12 :::: gijenična BRIVNICA B. HARAŠTA, Via Carducci 9 (prej Ant Šebek). Franje glave, vsakovrstna lasuljarska dela. Najboljši trž damski salon. Zmerne cene. Fotografi. NffiUllhfi 6P°milli so artistične fotografije na nOJljUittl kristalu, porcelanu itd. za priveske, najrrobne kamne in slično. — Zastopnik velikega počjetja za reprodukcijo artističnih fotografij je GIOVANNI PELIZZA Kl, urar, Trst, ulica Nnovm žt 41 (palača Salem). 149° ♦ Hranilne vloge J X sprejema od vsakega tudi če ni ud zadruge, ^ :in jih obre- M 11 01 večje zneske pcao- a stuje po "fr |2 |0 govoru. Ti19®»C«« ♦ ♦ otvaija čekovne raćnne z dnevnim obresto- } J van jem. + i Re«itni davek pUtaJ« sadm#a hm. i X Vlaga se lahko po eno krono. + im 71171 TOmtHi | ♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦»♦»»»»•»♦♦••♦»»♦♦»♦♦»♦♦♦♦m ♦ ♦ x neomejenim Jamstvom $ ♦ ulka S. Francesco Stev. 2, I. nadst. | t Posojila ♦ ♦ e ♦ dajo na osebni kredit in na zastave ♦ ♦ proti plačilu po dogovora. > ♦ -- t t Uradne ure: vsak dan od 9 do 12 % ♦ dopoldne in od 3 do 5 popoldne. | Priporoča male hranilne Skrinjice, ki ♦ ♦ so posebno primerne za družine. ♦ Gostilne. ODrtnljsko društvo o BnrkouUah (bi zu cerkve> toči izborna vina n postreže h fino kuhinjo DreLegevo pivo. — Prostorna dvorana. i^en n*t vrt. Krr-^ljišć". Cene zmerne. 2330 uNi:tf( nuj{■ priporoča cenj. občinstvu svojo noiij" ellllC gostilno . Ai buoni amici* v Trstu ulica Btlredere štev. 39. točilnico vina in piva v Trstu v ulici Bonvenuto Cellini štev. lf gostilno „Al buon A roissan* v Rojanu, ulica Montorsino 3, t čilnico v>o< v Barkovljah Bovedo), ulica Perario št 342 (hiša »čuka). Toči se prvovrstno dalmatinsko čmo, belo in opolo vino iz Om ša in pivo. _ . . -_ Mizarji. RmAam R*2i*i>«*m mizarska delavnica za vsako- fiHIOn BurUllO ^tno delo. Trst ulica S. Fn cesco Assisi 2, dvorišče. 2095 DU2 Pohištvo. postelji vzmeti, nove žimnice K JUG.— Po i>olna s alna soba z žimninami K 290.— V. deria 12. I 2318 Pekarne. tf fltf-? Trst, ulica Pasqu^ J Revoltella uOrUl jlcjSl št 62 pr poroča cenj. občinstvu sv .'■■> pekarno in sladčičarno, v kateri se Uobi več-kr\J na dan svež kruh >n sladčice. Vino in likerji v steklenica*. 22-6 Prodajalne jestvin. Kst. wL Hule!Trst- ^ Ponterosso Trgovina je?tvin in kolonjal bia^a, s ecijaliteta: pristno čajno maslo kranjske klobase in ilirske testenine. — Za ob-len obisk se priporoča vdani Ivan Eidovec vrv^in 500 Krčmari! in gostilničarji!!! Kupujte za prodajo grenko vino Aususto delTAsnolo oblastveno dovoljeno in edino sredstvo pripravljeno iz zelišč, ki ohranja zdravje in varuje pred kolero Tovarna Trst-Barkovlje- Hermangild Trocca TRST, ulica Bnrriera vecdtia I ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelane in biserov, vezanih z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. itd. Najniij« konkurentne cene. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalni«a v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za ianstvo dne 31. decembra 1913 K 456,949,184.97. Glavnica za zavarovanje življenja dM 31. decembra 1913: K 1,297.036,630.20. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1913 K 1.163,020.163.67. S 1. ianuvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoie police nadarjene največjo kulantnostjo. Povdarjati je sledeče usodnosti police: L Veljavnih takoj od Izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. shižbo, ako je vpisan v polah črne vojske. ,. . . ... b) ako plača zavarovanec 1°V» od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka. U. Veljavnih po pretek« 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. IIL Veljavnih po preteka enega leta po Izdani« police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za detr. IV Veljavnih po preteka treh let od Izdanja: a) Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare. , , b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, aH poskušenega samomora. c) Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4Y*Yo. Društvo sprejema zavarovanje tudi za življenje, požar, prevažanje in ulom. S L A W S J A Šivilje. S!"9?nsKa šMlja fl. RiEGER tior-a s»lv. 3, > rata 9. TRST, Piazza D*m-ka krojačnica. 17,1 rlu:e r ->kem 1 frid itšče eruju, j td. Ue ene zmerne. i rgovina s manifakturami. fnbf^tlf Trst- ulica ,:>uliani 19 i i vi- l^U JUF&ši!« priporoča svojo trgovino -__c * . . ki «n tiivnf Arlinnih •/1 Q ^Jj 1 V1 223 Dr. HORVATH TRST, CORSO ŠT. 17 •M KOŽNE in SPOLNE BOLEZN Šibkost m nervoznost za BOLEZNI v NOGAM in SKLEPIH. Sprejema ed 11-1 pep. in 3 • 6 nate* gL i.i^iljrh . ' 0-1. 11« j j.11 poroča svnjrj Lr^itviLn* bi ga in izgotovljenih žtn-kih rej*™ dela po meri. 223 Mih ii 6] -i m % o. y Žganja rne ISenlsrna mm G. BIAMI - TRST je nakupila večjo množino kave in jo vsled tega prodaja po K 3*60 kg na dom. Znlogii suhsta trezdjd, crefioo, ns, in svelih sliv. o llikovana z zlato i-olajno v Trstu, „______r likerjev ; griki in f-an- njski trinjevec. kraii t-livovec ec in rum Cene nizke. Izb r e in prepečenci Grški ni.-stici ,a vogalu Verdijevega trga ne e pr.poroča A n d r j i 43* • ;glO- - Razni. e dajo r*zce gostilne, ■ka ne in dru^i obrtai RuM-fv?« 'i! v t'. ■( ~K T -11 v Jc , t ' jj l n*arne. uiie*.« uc m «: i i. se v:le itd- Pojasnila dsje Koi.i^č, ka • . o:si <>d 9—11. 3—6 'elef-m št. 82"» 41 Čistilo zu čevlje ^.f^^vu (' . - a 2. T«lefoa 1M>S. Odlikovao^ tržeta to- x,L__21" Mflo „flouesa dels«sHe«a Hon-iamm flruštua" iZTsfvsž-v, 5e toplo pr poroča cenj. občinstvu, znancem in prijateljem. Toči vina 1. \ rste n. pr. istrsko in v pavsko ter dobro kapljico kraškega terana. Za dobro postrežbo jamči in se priporoča za obilen obisk Šuber Fran, gostilničar. Prednica m in dragocenosti G. BUCHER fes drug Drag. Vakjtta) Trst ^STu'ro Corso ti 35. E ga ti izber zlatan ine, srebrni ne. dragocenosti La te pni h ur Kupoje in menja staro zl^lu in tu li srebro z uovimi predmeti. Sprejema naroćbe in popravlja vsakovrstne ■rebrnm«, zlatanine, kakor tudi žepae ure. đlša ii n smrt z manjkajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Z Zavaruje tudi proti vlomu. B Dovoljuje iz čistega dobička iz-H datne podpore v narodne in občno-— koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGNAR, ulica Cassrma 12, TELEFON št. 21-47. imnniiiBiB UHB zalosa siayi3lnske$a msterijalo. Touarna cementnih Ml in ce«!. TRST, CtiffltJG S. Giacomo 13 in V. CGncorifia 1 ^Zadaj cerkva Sv. Jakoba) V zalogi vedno novo dospelo blago. Cene zmerne. Postrežba točna- 11 po visokem c. kr. nasr.eslniihu koncesijonfrani zobotehnik Trst, uliia Belvodere 51, BS!. n. ORDINACIJA od D Jo 1 in od 3 do 6 lil ^■■■vt^aK tat Biaa^raiii »bii^MII aaEfsasssrsrzL'ij Lekaffžsria A. edina pristni" Mizam ohijiuje kašelj, krč iu boiećiuo tur okrepćujo tok in prebavo ter mz-tviuj;* s iz. — l,6—ali pa velika stelclenica Kron pralni bzls3m is sloiisiinice olaj tje boleč a e, hladi, očisti iii oiueiću vs -i" tudi staro rano. — Dve dozi kron 3*60. i evno poSiljatve ! —--Uuev e poSi jat ve • .ekarnar A. u. THi£RR\ Pregradi pri Royatc-i in Le' ara jw. v. Tciok v Budimo, lat si 1» Triailca posojilnica in ^raril^iica ^ regisSrcvana sacfruga z amejenim poroStvom TRST, Piazza delia Casersna Ši. 2, B. a s d. (v lastni pslafi) vhod po glavnih slopnjkah. POSOJILA DAJE oa vknjižbo 5l/i*/o Ka menice po 6* o M zastare in amortizacijo za dalj§o dobo po dogovor«. ESKOMPTUJI TRGOVSKE HRANILNS VLOGE cprfl^MM «4 vsakega, če tudi m nd m jih obrestuj« po 4Vlo Večje stalne vloge tn vloge na tek. račun po dogovora. Reotnl ' —k plafvje zavod sam. - Vljga se lahno po eno krono. - ODDAJA DOMAĆE NABIRALNIKE {HRANILNE PUSICE). PoStn -hranilnični račun 16 004. TELf^FO.N št. 9.j2. Ima varnostno celico (safe deposifc?) za shrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednot, popolnoma Varno proti vlomu in rožaru. urejeno po najnovejšem načinu ter jo oddaja strankam v najem ro nizkih cenah. Stanje vlog nad 10 mliijonov kron. L'radue urej: od 9 do 12 dopolc le In od 3 do 5 popoldne. - I/plafuJe se vsak rtlk ob uradnih ur.-':. »s >!» ne.v » TT «» •• Vsled nastalih razmer sem v stanu prodajati v „ČRNEM GRABNU" izborno VIPAVSKO vino po 24 stotink V* Htra. ISTRSKO vino po 24 st. \ L - PRISTNI TERAN po 32 st. V4 L <9® eBET52B*8 Striae£3ai»a raerneiia ■ s im■ a imaiiBM Točne ure prodaja f Emllio MUlIer: najuglednejša in naj&ta- I rejša prodajalnlca ur v ■ Trstu, ulica S. Antonio ■ (vogal ulice S. Nicolb) • verižic, zlatih, srebrnih, kakor tudi stenskih ur vsake vrste Ltd. pauinmr ■IIII«! f" n Dobroznana mirodilnica I iv. Camauli i ■= S«, ivn • Trn - Mizi Dv. doma = Velik izbor barv g = = poviak itd.= " ■ Zaloga za Trst in okolico redilnega H - SLADIN | tm * tw»fi a M - Takle 11 t I M»MM» Trst, Via Cassa dl Risparmio štev. 5 (Lastno poslopje) KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papire in blago ležeče v javr ih skladiščih SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. MENJALNICA mm VLOGE NA KNJIŽICE 4° od dneva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek plačuje banka iz svojega. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro-računu po dogororn. FILIJALjvE: DUBROVNIK KOTOR ui:bljana METKOVIĆ OPATfJA SPLIT ŠIBENIK ZADAR AKREDITIVI, CEKl IN NAKAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMB0UR3NI KREDITL TRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. UM: od 9 do «l/a pop. in od 27, do 5 pop ■4 (I I ili^Eltifeilll CENTRALA V PRAGI Ustanovile na L 1868 20 podružnic 17 ekspozitur Delniika giavniea K 80,000.000 Rezervni in varnoetni iaklad: * K 25,000*000 IfllllM IIHlIMlIHMUliailii^H Zivnostenska bankapodruinlca v Trstu ORADEŽ otvorjen. v poletj« ekspoziture redno poslovanje OPATIJA Izvršuje vse banCne In menjalniine posle. Borzna naročila. ESKOiMPTUJE : srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO. Telefoni: 1463, 1793 in 2o76. ♦m ESKO^fPT MENIC ♦♦♦♦ iiii TELEFON: 2157—107«. TELEFON: 2137 — 1078. i^ii^ia^ii VLOGE NA KNJIŽICE Rentni davek plačuje banka iz svojega. Pritiske tozpiačM na natego. iihii f i^faiissH umm\ mu n Biiimiaiiiiii iiiassii iiasiiiBBBHiBaaii